LctO LXV	Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 23. oktobra 1937

Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
S£OVENEC
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 —- Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Arabski odpor v Palestini
Angleški udarec proti palestinskim Arabcem ni rodil tistega uspeha, ki si ga jc Anglija želela. Na vseh koncih dežele se javljajo teroristični akti in vsi znaki govore za to, da smo šele na pričetku široko zasnovanega arabskega odpora. Muftiju se je posrečilo, da je ubežal iz Omarjeve mošeje, kjer se je skrival pred Angleži. Sedaj se nahaja v inozemstvu in ima po zadnjih poročilih namen iti na agitacijsko potovanje v Ankaro, Bagdad in Kairo, da pridobi mohamedanski svet za stvar palestinskih Arabcev. Zdi se pa, da bi za protiangleško razpoloženje muslimanov tega potovanja niti ne bilo treba, kajti v vseh predelih muslimanskega sveta se javlja živahno vznemirjenje, ki ga Anglija s skrbjo opazuje. Položaj Anglije na Bližnjem vzhodu je nekoliko ogrožen, kajti čeprav ni dvoma, da morejo Angleži z vojaško silo zatreti v Palestini vsak upor. gre vendarle predvsem za ugled n jihove avtoritete na vzhodu in za zvestobo mnogih mohamedanskih, Angliji podložnih narodov. Angleži, ki imajo v kolonialni politiki največje izkušnje, se očitno tega dejstva tudi zavedajo. Zato so tako oprezni tudi napram palestinskim teroristom. Kajti Palestina ni kakor kaka druga kolonija ali mandatna dežela. Palestina je sveta dežela za Jude, za kristjane in muslimane.
Vedno je bila Palestina na poseben način povezana verskim mišljenjem in čustvovanjem. Že. davno pred prihodom Izraelcev jc pomenila prejšnjim posestnikom dežele gora Morija z mestom Urusaliin sveto zemljo. Pozneje je postala vsa Palestina »obljubljena dežela« in je s tem dobila lastnost, ki na neki način še po več tisoč letih deluje kot gibalo v modernem zionističnem gibanju. Kristusovo življenje je Palestino na poseben način posvetilo in jo tesno združilo z zapadom Iz »obljubljene dežele« je Palestina postala »sveta dežela«, kar je v križarskih vojskah rodilo prav posebne posledice. Toda tudi mogočno se porajajoči islam je že v svojih početkih navezal svojo versko usodo na Palestino. S svoje strani je svetim krajem dal nov pomen: raz gore Morija, na kateri je stal Salomonov tempelj, se jo Mohamed dvignil na svojem čudežnem konju E1 Burak v nebo. Od tedaj je to mesto, ki ga pokriva prekrasna Omarjeva mošeja, moha-medanstvu takoj za Meko in Medino najsvetejši kraj.
To versko obeležje Palestine je imelo za jiosledico. da se je narodnostna in verska misel v tej pokrajini vedno tesno prepletala in da ločitev skoraj ni bila mogoča. Vendar pa je zemljepisni položaj dežele bil takšen, da ni "nikdar za dolgo časa mogla uživati politične samostojnosti. Tu so se križali interesi premočnih sosedov, kakor Babiloncev, Sircev, Egipčanov, Rimljanov, Bizantincev in Osmanov. Danes pa je Palestina vrata britanskega cesarstva na vzhod. Z drugimi besedami: Palestina je vodno bila preveč zanimiva in preveč dragocena zemlja, da bi jo njeni sosedje puščali na miru. Bila pa je tudi premajhna, da bi mogla ohraniti politično samostojnost. Tako je postala nekakšen barometer za politično moč in vpliv državna vzhodu. Samo za nekaj časa in pod posebno ugodnimi pogoji so mogli Judje ohraniti samostojnost. Ta slabost, ki si ni mogla privoščiti vojaškega vojevanjn z uniformiranimi četami, je že od nekdaj v Palestini narekovala posebno taktiko upora, ki jo označujejo večje ali manjše tolpe, prežete verskega in nacionalnega fanatizma. Iz te miselnosti je tudi nastala predstava verskega Mesije, ki bi istočasno moral biti tudi "narodni osvobodilni junak. Odtod razočaranje in ogorčenje Judov nad Kristusom, ki se je z besedami: »Moje kraljestvo ni od tega sveta« jasno in nedvoumno ločil od judovske nacionalistične ideje in njenih političnih ciljev Zato so se Judje, ki jih je Pilat postavil pred izbiro, ali hočejo Kristusa ali Barabo, rajši odločili za Barabo, ki je bil vodja nekakšne uporniške roparske tolpe. Rimski zgodovinar Jožef Flavij nam je nazorno popisal v svoji »Judovski vojni« teroristično vojno, ki so jo Judje bojevali s pomočjo oboroženih tolp, katerih voditelji pa so veljali za narodne junake. Zanimivo je vsekakor, da se na podoben način sedaj Arabci vojskujejo proti Angležem. Kakor v dobi Pompeja in Tita, tudi sedaj ni vodstvo v rokah oficielnih narodnih zastopnikov v Jeruzalemu, ampak pri poedinili malo poznanih poglavarjih. Tudi sedaj se ta uporniška vojna financira le z ropanjem, le da je na mesto karavan stopil avtomobil. Tudi bojna taktika je ostala ista kakor za časa Jožefa Flavija. le da je meč nadomestila puška in bomba,' Rimljani so judovske tolpe, ki so ee skrivale po hribih, imenovali »Latrones« (roparje), Angleži pa jih v svojih poročilih nazivajo »bandits« (bandite, tolovaje).
Tudi danes se v arabskem uporu javljata v ospredju narodna in verska misel. Jedro upornikov tvorijo versko organizirune mladinske organizacije, katerih poglavar je mohamedanski Verski učitelj. V Jeruzalemu je stal na čelu odpora mufti, ki je predsednik najvišjega muslimanskega sveta. Arabski teroristi so po angleških vesteh odlično organizirani in kažejo pri spopadih mnogo junaškega poguma. Terorizem ni naperjen le proti Judom in Angležem, ampak tudi proti tistim Arabcem, ki bi hoteli ostati izven boja in veljati za pomirljive v očeh angleškega gospodarja. Že marsikateri spravljavi Arabec je s svojo glavo plačal Angležem prijazno zadržanje. Ni dvoma, da jc med palestinskimi Arabci gotova plast inteligence in pridobitnih ljudi, ki bi se radi 17 m i vi 1 i z Angleži; toda boje se tajnih arabskih odborov, ki bi v tem primeru brez usmiljen in obračunali z njimi in njihovim imetjem. Značilen primer je jeruzalemski župan hej Našašibi. ki je vodil Angležem prijazno politiko. Toda sedaj se je mož moral obdati z oboroženo stražo šestih mož, ker se boji za svoje življenje, in to po pravici.
\nglija se ni posebno energično borila proti teroristom, dokler je sunek veljal le Judom Preteklo leto je pripravila v Palestini kakih 30.000 mož. ne da bi jih bila Kdaj resno uporabila Sele ko je bil umorjen angleški komisar v Galileji, ki je bil Judom posebno
Anglija in Italija
se želita zbližati
Kočljiva vprašanja: Abesinija, Nil in angleške kolonije v Afriki
Rim, 22. okt. c. Pojioldne je bilo objavljeno, ' da se bodo te dni začela med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in angleškim vele-jioslanikom lordom Perlhom pogajanja za rešitev vseh visečih vprašanj med Italijo in Anglijo. Pogajanja bi se morala začeti že v začetku septembra in bi se morala zaključiti tako, da bi se konec septembra Italija že lahko vrnila v Zvezo narodov. Toda nastale so hude zmešnjave v Sredozemskem morju; množiti so se začeli napadi tajin-stvenih podmornic in sestati se je morala nvonska konferenca, na katero zaradi sovjetskega manevra Italija tudi ni mogla iti. Letošnje zasedanje Zveze narodov je poteklo brez Italije, abesinsko vprašanje še ni rešeno in je zato zelo verjetno, da se do jeseni Italija ne bo mogla udeleževati posvetov v Ženevi, ker si ni mogoče misliti, da bi kdo tvegal sklicanje izrednega zasedanja Zveze narodov, na katerem naj bi bila Abesinija izključena iz Zveze narodov.
Kakor se govori, pa se bodo med Italijo in Anglijo sedaj začela pogajanja za končni dogovor o vseli spornih vprašanjih v Sredozemskem morju in o kolonijah Pogajanja o Sredozemskem morju bodo slonela na načelu, j>o katerem se mora obraniti »status quo«. Vkljub vsemu torej Italija Angliji še naprej jamči za jiopolno nedotakljivost drugih držav v Sredozemskem morju, torej tudi v Španiji, posebno pa na Balearih. Ta ugotovitev bo zelo važna in dalekosežna posebno zaradi Bale-arov. Ce se v tem vprašanju doseže sporazum — in misliti je, da je v tem oziru sporazum najlažji — tedaj bo propadla najmočnejša spletka v Sredozemskem morju, ta, da si Italija gradi na Balearih pristanišča za podmornice in letališča.
Ta del pogajanj sloni precej tudi na optimizmu, ki je zavladal po snočnjem Chamberlai-novom govoru. V tem govoru je Chamberlain zopet poudaril, da zaupa Italiji. Posebno močno jo zavrnil govore voditeljev opozicije, majorja Atleeja in sira Sinclaira, ki sta oba odrekla za-
upanje italijanski besedi. Chamberlain je obsodil to izjavo, češ da je »vsaj zelo nepolitična«.
Težavnejša pa bodo pogajanja za rešitev vprašanj v drugem delu problemov, ki se nanašajo na razmerje med Italijo iu Anglijo. V tem delu se bosta morali obe državi pogoditi najprej za določitev meja med italijansko Abesiuijo in sosednimi angleškimi kolonijami, to je c angleško Somalijo, Kenijo iv Sudanom. Razmejitev ne bo težavna, ker bo trajala najbrž več let in so torej ne more vključiti v diplomatsko razpravo. Pač pa gre za usodo Nila, ki je s svojim vodovjem tako potreben Egiptu in Sudanu. Že pred začetkom abesinsko vojne se je govorilo, da se je zadnja konferenca mod Lavalom, Suvichem in Edenom v septembru 1935 v Parizu — konferenca je hotela na diplomatski način brez vojne razdeliti Abo-sinijo — vsa razbila zaradi tega, ker Italija ni mogla |>revzeti obveznosti, ki jih ji je hotela zaradi Nila naložiti Anglija. Anglija bo najbrž sedaj zopet zahtevala, da se ob gornjem Nilu, ki je sedaj italijanski, ne smejo graditi zavore ali pa celo odvodni kanali. Anglija bo tudi za Nil skušala zahtevali »status quo«.
Dejstvo, da se bodo pogajanja začela, dokazuje, da hoče Italija resno doseči zbližanje ■/, Anglijo. Zadnji meseci so pokazali, koliko spletk jo posutih na po' tega zbliževanja. Čim več je ovir, tem obširnejši mora biti italijanski program teh pogajanj. Bilo bi smešno misliti, da bi se mogla začeti pogajanja, če popuščanje z obeh strani no bi šlo tako daleč, da bo vkljub oprezovalcem z leve in desne mogoče priti do uspešnega zaključka.
Doslej ni bilo resne ovire japonskemu prodiranju
V 10 tednik 800 km daleč
preko pokrajin s 60 milij. prebivalci
Pred Sanghaiem se samo „gredo4' vojsko
S severnih Kitajskih pokrajin
. Ca
^r—{,-> !
-/'"T?
• o	....... j«
i	v\ i	Suiyuan i	W •
U^s	..............V As-PEIPING
♦•»j - •
:
MUK06N

\
,,«.,/' Tatun^j.' t PfiKu
J f t j /'J
/	•	> I 4 " lili'
Port ArtHur
OJ
a y\ ^^ ^
t M, i -A" -. trK
U./.....S/V*'
mgidu p
}
}
i : 18 000 OOO
NANKINC.
SCHANGHAl
LHANK0U /v" I*
HANGTSCHOU
Tokio, 22. oktobra. Japonske armade se bližajo Rumeni reki (Hoangho). Mnogi mislijo, da ne bodo prekoračili tega veletoka, ki je naravna meja severne Kitajske. Ako reko dosežejo, bodo gotovo vsaj nekaj časa obstali, kar bo prišlo nekako v isti čas, ko bo zasedala konferenca v Bruslju,
Proti Kitajcem z orožšem
Zato je sedaj prilika, da se pregleda vojaški položaj in njegov pomen. Samo 10 tednov so Japonci potrebovali, da so zasedli večji del sever-
prijazen in ko so bili poškodovani petrole.jski vodi v Ilaifi ter letališče, je Anglija pričela energičneje nastopati. Kajti sedaj jc ogrožena njenu lastna varnost in varnost industrijskih ter vojaških naprav, kakor kalijevi rudniki ob Mrtvem morju, vojaška letališča v Gazi in Ramlcli, ccstc in železnico, strategično važno pristanišče Huifu itd. Ni misliti, da bi se teroristi mogli vojaškim četam dolgo upirati. Toda danes palestinski Arabci niso osamljeni. /. njimi simpatizira 200 milijonov muslimanov po vsem svetu, kar utegne britanski imperialni jiolitiki postati jako neprijetno. Protiigralcc Anglije sedaj ni Francija, ki jo. dolgo času nn Bližnjem vzhodu delala Angliji težave, ampuk je na njeno mesto stopila Italija, ki jo tudi sicer nevaren tekmec na obalah Sredozemskega morja. Meč islama, ki si ga jc Musso-1 i n i dal izročiti v Libiji, sicer no [»menja vodstva mohamedanskega sveta. pn<* pa lahko zaveznika proti skupnemu nasprotniku. Angleške skrbi /a Sredozemlje so torej opravičene.
ne Kitajske z ozemljem, ki šteje 60 milijonov ljudi.
11. avgusta so padli prvi japonski streli ob Velikem zidu. Takoj nato pa so pričele tri njihove armade svoj pohod proti jugu. V desetih tednih so Japonci prodrli 800 km južno od Velikega kitajskega zidu. Zasedli so vso notranjo Mongolijo, to je provinci f.ahar in Suijan, dalje provinco Hopej, nekaj malega odpora je še v provinci Šan-si, ki je silno bogata na rudninah. Toda dolgo se ne bo mogla upirati, ker Japonci prodirajo z dveh strani v njeno osrčje. Za enkrat Japonci niso zasedli južne pokrajine Santung, ki je domovina Konfucija. Do sedaj Japonci tudi niso poskušali, da bi zasedli to provinco in se zdi, da so v tajnih razgovorih s tamkajšnjim kitajskim guvernerjem. Sicer pa večina Santunga leži že onstran Rumene reke in je mogoče, da ga Japonci 6ploh ne nameravajo zasesti.
Dejansko je vsa Kitajska severno od Rumene reke v rokah japonskih armad. Povsod so postavili odbore za varstvo miru. Ti so prevzeli krajevno upravo in tvorijo osnovo za nove oblasti, ki jih bodo organizirali Japonci. V Tokiu izdelujejo tudi načrte, kako bo mogoče čim bolje izrabiti velikanska bogastva osvojenih ozemelj.
Proti sovietom tudi s politiko
Severnozapadni provinci (Čahar in Suijan), ki sta v Evropi znani pod imenom notranja Mongolija, sta v japonskem načrtu mišljeni kot koridor, ki naj brani novo japon \o posest pred Sovje-tijo. Mongolski princ Veh se je s svojimi četami pridružil Japoncem in je verjetno, da bo stal na čelu nove mongolske države. Ta Mongolija je za-
mišljena kot privlačna sila za one mongolske rodove, ki jih je anektirala sovjetska Rusija. Na vsak način bo spretna japonska poteza dala mnogo opraviti sovjetskim politikom in sovjetskim generalom.
Nove zemlje
Notranja Mongolija, ki so jo zasedli Japonci, meri 700.000 kv. km, ima pa le 700.000 prebivalcev. Po japonskih poročilih je dežela zelo bogata na rudninah, vendar ima zaenkrat za Japonce v prvi vrsti strategičen pomen. Mnogo bolj obljudene so druge zasedene province. Pokrajina Hopej meri 157.000 kv. km in šteje '10 milijonov prebivalcev, .šansi ima 160.00(1 kv. km z 11 milijoni prebivalci; severni del Santunga, ki leži severno od Rumene reko in ki so ga Japonci zasedli, ima 30.000 kv. km r. 10 milijoni prebivalcev. Japonci so torej zasedli ozemlje, ki meri nad milijon kvadratnih kilometrov z 61 milijoni prebivalci. Glede rudninslcegit" bogastva so province Hopej, Šansi in Šanlung med najbogatejšimi na Kitajskem.
Konferenca v Bruslju bo uspela, če Japonski pusti, kar si je osvojila
Konferenca devetih držav v Bruslju verjetno ne bo storila drugega, kakor da bo skušala doseči mir za Kitajsko |>oii milimi [>ogoji. Japonska bo vsekakor pripravljena, da sklene mir, ako se ji pusti jiosest severne Kitajske in notranje Mongolije. Kitajska nima mnogo uspehov, da bi si z nadaljevanjem vojne mogla bistveno izboljšati svoj položaj. Sicer bi nadaljevanje vojne utegnilo imeti porazne jiosledice za Japonsko, toda nič manjše za Kitajsko. Vedno bolj je jasno, da je jaj>onsko bojevanje prod Šanghajem bila le vojaška demonstracija, ki jo imela namen vezati čim več kitajskih sil, ne da bi Japonci resno nameravali Šanghaj zasesti, ki ni v interesni 6feri Japoncev.
Tokio, 22. okt. AA. Reuter: V japonskem zunanjem ministrstvu so izdelali noto, ki bo poslana belgijski vladi na njeno vabilo, da naj se tudi Japonska udeleži konference devetih. Besedilo bodo naj|>rej predložili vojnemu in nato še mornariškemu ministru Šele nato bo nota predložena seji vlade, ki bo 26. t. m. Že sedaj se lahko reče, da bo Japonska odklonila vabilo.
Bruselj, 22. oktobra AA. (Havas) Italija in Mehika sta uradno obvestili belgijsko vlado, da se udeležita konference devetih držav.
Za vojaki — politiki
Peking. 22. okt. b. Dopisnik »United Pressac poroča, da so zadnje dni opaža neprestano odva-žanje japonskih čet severne Kitajske v Tiencin. Vse kaže, da smatrajo Japonci vojne operacije v severni Kitajski za končane ter hočejo umakniti svoje čete z bojišča, ker nimajo namena še globlje prodirati v notranjost Kitajske. Vso to čete se odpravljajo čez Tiencin na rusko mejo. Inozemski opazovalci so mnenja, da. je sedaj pričakovati motne politične akcije ter bo Japonska skušala vse zasedeno ozemlje spremeniti, v avtonomno driavo.
Milan. 22. okt. AA. DNB. V Genovi so je vkrcalo 172 mornarjev na parnik Conte Biancha-manof. Parnik je odplul v šanghaj.
Schuschnigg na Ogrskem
Budimpešta, 22. oktobra. AA. Madžarski dopisni urad poroča: Na vabilo predsednika vlado Daranyja se je davi pripeljal avstrijski kancler Schuschnigg z avtomobilom v Pobolno, kjer si bo ogledal državno žrebčarno, nato pa pojde na lov. Kanclerja Schuschnigga je sprejel kmetijski minister baron \Vey.
Dunajska vremenska napoved: Močno oblačno, padavine.
Zagrebška vremenska napoved: Pooblačilo se bo.
Zcmunska vremenska napoved: Pooblačitev, posebno v zahodu in na Primorju; tam utegne tudi deževati. Pretežno jasno v severnovzhodnem delu države, precej huda košava v Podonavju. Drugod bo prevladovalo delno oblačno vreme. Ponekod utegnejo bili jutrnjc megle. Toplota je poskočila.
Španija slavi prvo, odločilno zmago
V Gijonu so Francovo vojsko sprejeti s cvetjem
Berlin, 22. oktobra. AA. DNB. »Loknlanzeiger piše, (la je ta nacionalistična zmaga pomembna lirav v trenutku, ko govorijo o odhodu prostovoljcev iz Španije, čete, ki so zavzele Gijon. sestoje večinoma iz Spancev.
Pohod v Gijon
Salamanca. 22. oktobra. AA. DNB. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi:
Včeraj zjutraj je navarska brigada prejela ukaz, da naj vkoraka v Gijon. Ukaz je bil izvršen. Pod zaščito oklopnih avtomobilov je brigada vkorakala v mesto. Ves čas ni bil izstreljen niti en strel. V mestu je zavladalo silno navdušenje. Na čelu eo šli general Solcaga, polkovnik Camillo Alonso in častniki poveljstva navarskib čet. Z oken je meSčanstvo metalo cvetje na vojake. Po ulicah je na tisoče rudarjev pozdravljalo z nacionalističnim pozdravom.
Sedaj gospodarijo nacionalisti nad 35 španskimi pokrajinami, rdeči pa imajo oblast samo še nad 15 pokra jinami. Ker so izgubili asturske rudnike, imajo v svoji oblasti rdeči samo še rudnike Utrillas v Aragoniji. Toda tudi ti rudniki so že v obsegu nacionalističnega topništva.
Včerajšnje uradno poročilo pravi, da je triumf nacionalistov v Asturiji popoln in da je rdeča fronta zlomljena. Razbili sovražniki, izdani in zapuščeni, polagajo orožje. Cele popolnoma opremljene enote prehajajo na našo stran. Med prebivalstvom v Gijonu in v vsej nacionalni Španiji vlada veliko veselje. Nacionalisti so vrnili Asturiji mir in zakonitost. Severnega bojišča ni več.
Samo zveza je pretrgana
St. .Tean de Luz. 22. oktobra. AA. DNB. Vladno uradno poročilo omenja padec Gijona s temi besedami:
Na fronti proti Gijonu sovražnik še prodira. Telefonska zveza z Gijonom je pretrgana.
Konec boljševizma — mir
Rim, 22. oktobra. AA. DNB. List »Teveret komentira padec Gijona in pravi med drugim: »Polom boljševiške fronte v Asturiji napoveduje konec državljanske vojne in obnovo reda v severnih pokrajinah. Tako se izgublja nevarnost mednarodnih zapletljajev v Kantabrijskem morju, kjer so ladje sumljive narodnosti še do včeraj tihotapile vojno gradivo in skušale uprizarjati zapletljajc v korist sovjetske Španije.
Velik pomen zmage pri Gijonu
S tem. da je general Franco v četrtek zgodaj zjutraj vkorakal v Gijon, ki šteje 60.000 prebivalcev, lahko rečemo, da so boji na severni, tako imenovani asturski fronti končani in da je tudi zapečatena končna usoda španske državljanske vojne.
General Franco je od 25. avgusta, ko je zasedel Santander, 6ilno hitro prodiral. Nekaj dni pozneje so njegove čete že vkorakale v astursko pokrajino in začele zmagoslavno prodirati po 200 km dolgi obalni cesti iz Santandra proti Gijonu. Fran-cova armada je to cesto zavzela v vsej dolžini v 60 dneh, kar je silno veliko, ako vzamemo v poštev vse hude okoliščine vojskovanja v tako skalnati, razriti deželi, kot je Asturija. Istočasno z obalno armado je napadla tudi tako imenovana leonska armada z juga navzgor ter začela pometati boljševike z gorskih gnezd v gorovju »Evropskih vrhov«. V dolini sta se obe armadi združili in boljševike sedaj pognali v vrečo, ki je na črti Gijon—Oviedo tako rekoč že zadrgnjena. Franco bo sedaj napadel boljševike pred Oviedom in je razbremenitev tega junaškega mesta, ki kljubuje rdečim napadom sedaj že nad eno leto, tudi samo vprašanje časa.
I rancova zmaga v Asturiji je pomembna v več ozirih. V vojaškem pogledu bo general Franco dobil v roke na zmage navajeno in najmanj 100.000 mož močno severno armado, ki jo bo poslal sedaj na madridsko fronto, da tudi tamkaj opravi svoje delo. To so navarski vojaki, ki so premagali najhujše ovire na svojem pohodu po
Asturiji in jih lahko smatramo za najbolj izvežbanc in tudi najbolj rodoljubne in na žrtve pripravljene čete, ki bodo tudi drugod podrle pod seboj vse ovire. Na drugi strani pa je rdeča Španija z izgubo Asturije izgubila tudi vse premogovnike in železne rudnike, od koder je črpala surovine za izdelovanje orožja in za prodajo v tujino, od koder je v zameno dobivala zopet municijo in orožje. Sedaj je tega konec. Nikdo rdeči vladi ne bo prodajal orožja na posodo. Asturski rudniki, za katere sc je Anglija toliko potegovala, so prešli v Francov tabor in ž njimi vred tudi angleške simpatije. Tovarne, s katerimi rdeča vlada še razpolaga v okolici Valencije kakor v Kataloniji, bodo morale ustaviti obratovanje, ker ne bo več ne premoga in ne železnih -ud. Odpor boljševikov je s padcem Asturije zlomljen tudi na ostalih španskih frontah. Likvidacija državljanske vojne bo sedaj hitro napredovala.
Nespodbiten dokaz za to je tudi dejstvo, da se tudi diplomacija velesil, ki se je do sedaj ravnala po uspehih na bojiščih, z veliko vnemo trudi, da bi politično stran državljanske vojne v Španiji čim prej rešila tako, da bi odgovarjala dejanskemu stanja na bojiščih, torej v prilog nacionalistične Španije.
Za rešitev
komunistične Španije
Pariz, 22. oktobra, b. Veliko senzacijo je povzročil članek v »L'Oeuvru«, ki je blizu zunanjemu ministru. Ta list namreč odločno zahteva, da mora Francija priti na pomoč republikanski Španiji. List dalje zahteva, da Anglija in Francija dovolita tudi vsem drugim državam, da podprejo republikansko Španijo z izdatnimi dobavami orožja, municije in hrane. Zahtevo ponavlja tudi komunistična »Humanite«.
Nemci se bodo učili španščine
llrrlin, 22 oklobta. b Na zasedanju ibersko nemškega društva je prosvetni minister napovedal, da bo Nemčija uvedla v svojih šolah kot tretji obvezni jezik španščino. Do sedaj so na nemških šolah obvezno poučevali italijanščino in francoščino.
Najemniki
Henday, 22. oktobra, b. Po nalogu, ki je prišel iz Pariza, so davi lahko odletela vsa letala, ki so se včeraj spustila na letališču v bližini fran-cosko-španske meje. Gre za 6 letal z 20 ruskimi častniki, med katerimi je nekaj generalov, ki so vodili borbo pred Gijonom, pa 60 morali zbežati zaradi splošnega poloma severnega bojišča. Nobenega dvoma ni, da bodo ti ruski častniki organizirali obrambo Katalonije. Nekateri pa so mnenja, da so bili ruski častniki poklicani v Valen-cijo zaradi tega, ker so prekmalu zapustili bojišče in odleteli na varno.
Naprej proti Ovsedu
Gijon, 22. oktobra. AA. Štefani: Po zavzetju Gijona sedaj nacionalistične čete prodirajo naprej. Pet kolon navarske brigade je že včeraj zapustilo Gijon in odšlo v smeri proti Avile.su, zadnje večje mesto na obali, ki je še v rokah rdečih. Najbrž bodo nacionalisti zavzeli Aviles še danes.
Iz Ovieda poročajo, da ®o nacionalistične čete zavzele vse utrdbe, s katerih so šest mesecev sovražniki bombardirali mesto. Več tisoč miličnikov 6e je podalo. Vse ujetnike so takoj poslali v ozadje v koncentracijska taborišča. Do 6edaj so zbrali mnogo orožja in vojnega materiala.
Salamanca, 22. oktobra, AA. Štefani: Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva poroča, da je tudi Aviles že v rokah nacionalistov.
Merjenje moči v skupščini
Belgrad, 22. oktobra, m. Na današnji skupščin-ki seji, ki jo je vodil podpredsednik Markič, je bilo izvoljenih pet stalnih skupščinskih odborov. Vloženih pa je bilo več interpelacij. Ojunačil 6e je poslanec bele Ljubljane g. Rajko Turk, v skupščini znan po svojih izpadih izza časa proračunske razprave in svojih »aha«, in vložil interpelacijo proti upravniku ljubljanske policije dr. Hacinu, drugo pa na prosvetnega ministra glede personalne politike v njegovem re6oru. Skupščina je nato prešla na dnevni red: na volitev stalnih skupščinskih odborov. Za volitve teh odborov so postavili vsi klubi svoje liste. Toda kljub temu je lista JRZ, skupščinske večine in zemljoradniškega kluba dobila v administrativnem, veriiikacijskem, imunitetnem ter cdboru za prošnje in pritožbe od 21 odbornikov 12, v finančnem odboru po od 31 odbornikov 18. Poleg liste JRZ so vložili svoje liste še poslanski klub JNS, neodvisni klub, jugoslovanski klub, narodni pokret ter skupno listo delovni in jugoslovanski radikalni klub. Svojo listo je vložil tudi znani Uroševič. Pri volitvi verifikacijskega odbora je glasovalo 296 poslancev in je dobil Djordje Mar-kovič (JRZ) 172 glasov, lista Juriše (JNS) 57, lista dr. Vladimir Kišma (jugoslovanski klub) 10 glasov, lista Ivana Petkoviča (neodvisni klub) 19, lista dr. Režka (delovni in radikalni klub) 21, Jakše Božiča (Narodni pokret) 11 glasov. JRZ je dobila 12 odbornikov, ostale pa opozicijski klubi. Od slovenskih poslancev JRZ so bili izvoljeni v ta odbor: Rudoll Pevec kot član, Anton Kersnik kot namestnik; od opozicijskih klubov: kot član dr. Režek, kot namestnik Avgust Lukačič. Pri volitvah v administrativni odbor je glasovalo 300 poslancev ter je dobila lista dr Mile Miškulina (JRZ) 172 glasov, lista Dušana Ivančeviča (JNS) 52, Marka Ba-niča (jugoslovanski klub) 9, Jovana Zdravkoviča (neodvisni klub) 18, dr. Luke Soškija (delovni in radikalni klub) 25, Strahija Borisavljeviča (Narodni pokret) 15, Mirka Uroševiča 2. Lista JRZ je dobila 12 odbornikov, ostali pripadajo opoziciji. Od Slovencevje na listi JRZ izvoljen kot namestnik Karel Gajšek; od opozicijskih klubov kol član Milan Mravlje, kot namestnik Rajko Turk.
Kratek in presrčen postanek francoskih rezerv. častnikov v Ljubljani
Ljubljana, 22, oktobra.
Vso veliko restavracijsko dvorano hotela Uni-ona so napolnili francoski rezervni častniki in njihovi ljubljanski prijatelji, da je bilo slovo prisrčno, kakor je bil tudi sprejem. Ljubljanski odsek jugoslovanskega združenja rezervnih častnikov jc drage francoske goste, ki so prišli večidel v uniformah in na prsih posuti z odlikovanji, ki 60 si iih prislužili po vseh evropskih bojiščih, kjer so se borili za svobodo tlačenih narodov, povabil na kratko večerjo. Hotelir je dvorano okusno opremil. Dame so dobile vsaka po en lep šopek. Postrežba ie bila sijajna, da je celo pri razvajenih Francozih vzbudila občudovanje. Francoski gostje 60 bili polni hvale nad sprejemom, ki 60 ga bili deležni v Sloveniji. Lep in prisrčen je bil, so dejali, nič izumetničen, ampak od srca prihajajoč.
Proti koncu večerje jih ie najprej v slovenščini, nato v francoščini pozdravil predsednik ljubljanskega odbora našega združenja rezervnih častnikov inž. Bevc in žel obilo pohvalo. Za njim jih je pozdravil v imenu bana načelnik banske uprave dr. Hubad. Nato jim je v gladki francoščini tolmačil veselje Ljubljane nad obiskom, s katerim je bila počaščena, župan ljubljanski dr. Adlešič. Kot zadnji govornik je vstal predsednik francoske zveze združenih častnikov bivši minister major Desire-Ferry, ki je imel krasen govor.
»Ko smo stali pred Napoleonovim spomenikom,« jc dejal, »mi je prišlo na misel, kako je Francija pred 100 leti delala isto, kot je delala leta 1914 in kot bo delala v vsej bodočnosti. Francoski genij se ne spreminja, Francija ostaja vedno ista, ▼edno pripravljena, da se z vso nesebično gorečnostjo vrže na pomoč onim narodom, ki to zaslužijo in njene pomoči potrebujejo.« Zahvalil se je za gostoljubnost in dejal, »da bi to, kar so prvi dan doživeli v Sloveniji popolnoma zadostovalo, da odnesejo pravi vtis iz Jugoslavije o prisrčnosti, ki vlada v odnošajih med obema narodoma.« Počastil je jugoslovansko armado v silno lepih besedah in se nato poslovil od Slovenije z napitnico na jugoslovanskega vladarja in njegov rodoljubni narod.
Francoski gostje su se nato odpravili na kolodvor, kamor jih je spremljala velika množica ljudi,
ki jim je neprestano vzklikala. Ob prihodu vlaka je vladalo na peronu veliko vrvenje. Prijateljstva so se sklepala, zapisovali 60 se v zadnjem trenutku še naslovi za nadaljnje zveze, Toda čas je pritiskal. Treba je oditi. Francoski gostje so bili vsi pri oknih, ko je vlak odhaja! in so mahali v pozdrav množici, ki jim je vpila v navdušenju. Sredi množice pa so stali divizijski poveljnik general Tonič, poveljnik mesta general Dodič, predstavnik bana dr. Hubad in mestni župan ljubljanski dr. Adlešič, obdani od slovenskih rezervnih častnikov, ki jim je vsem bilo žal, da je ta dan, ki so ga preživeli s francoskimi bojnimi tovariši, tako hitro minil, Med tem pa je vlak že sopihal proti Zagrebu, kjer francoske prijatelje čakajo novi prisrčni sprejemi.
I Pri volitvi imunitetnega odbora je glasovalo 297 poslancev ter je dobila lista 2ivka Sušita (JRZ) 174 glasov, dr. Koste Popoviča (JNS) 52, dr. Milana Kuriliča (jugoslovanski klub) 10. Petkoviča (neodvisni klub) 19. dr. širne Kuriliča (delovni in radikalni klub) 27, Branka Dobrosavlje-viča (Narodni pokret) 12. Lista JRZ je dobila 12 odbornikov, ostali pripadajo opoziciji. Od slovenskih poslancev je na listi JRZ izvoljen: kot član Karel Gajšek. kot namestnik Rudolf Pevec, od opozicije: kot član Rudolf Pleskovič. kot namestnik pa Stanko Hočevar. Pri volitvi odbora za prošnje in pritožbe je glasovalo 297 poslancev. Lista dr. Frana Šemrova (JRZ) je dobila 171 glasov. Milana Božiča (JNS) 50. dr. (evremoviča (jugoslovanski klub) 11. Jovičiča (neodvisni klub) 10, Karla Do-beržka (delovni in radikalni klub) 2.5. Ercegovca Božidarja (Narodni pokret) 13. Tudi v tem odboru ima JRZ 12 odbornikov, ostale pa opozicija. Od Slovencev je v tem odboru na listi JRZ: dr. Franc Šemrov kot član, dr. Franc Klar kot namestnik. od opozicije: Albin Koman in Karel Do-beršek kot člana, kot namestnik pa Karel Fux. Pri volitvi finančnega odbora je glasovalo 299 poslancev ter je dobila lista Miloje Raiakoviča (IRZ) 173 glasov, lista llije Mihailoviča ((NS) 56. Kaba-lina (jugoslovanski klub) 12. Milana Periča (neodvisni klub) 19. dr. Mirkoviča (delovni in radikalni klub) 25. Janjiča (Narodni pokret) 12. Uro-
Iševiča 2. JRZ je dobila 18 odbornikov. JNS 6, jugoslovanski klub 1. neodvisni klub 2, delovni in radikalni klub 3, za listo Narodnega pokreta je bil izvoljen samo dr. Janjič. Od slovenskih poslancev je bil izvoljen v ta odbor na listi JRZ: dr. Koče kot član, Kare! Gajšek kot namestnik; od opozicije: Ivan Mohcrič in dr. Ivan lančič kot člana, Ivan Prekoršek in Stanko Lenarčič kot namestnika. na listi neodvisnega kluba kot namestnik ing. Franc Zunančič. S tem je bil dnevni red da-našnie skupščinske seje izčrpan. Prihodnja seja bo sklicana pismeno.
V senatu
Belgrad, 22. oktobra, m. Popoldne ob 5 je bila seja senata. Prisostvovali fo ji notranji, voini, pravosodni in prosvetni minister ter minister brez listnice Voja Djordjevič. Na današnji seji je bil z aklamacijo v načelu in podrobnostih sprejet zakon o podelitvi jiodpor nosilcem Karadjordjeve zvezde z meči. Pred prehodom na dnevni red je podpredsednik Kotur sporočil, da je predsedniku senata poslal notranji minister akt glede onih članov senata, katerim poteče mandat meseca januarja prihodnjega let. Kakor je iz tega razvidno, bo meseca januarja potekel mandat 23 izvoljenim senatorjem. Ti senatorji so: dr. Miroslav Ploj (dravska banovina), dr. Milan Vrbanič, Ljudevit Gaj. Petar Dobrinič. Tomislav lalžabetič, Kuku-Ijevič-Saksinski. Liiibomir Tomašič. dr. šverljuga (savska banovina). Urbanič (vrbaska banovina), dr. Uroš Desnica, dr. Ivan Majsforovič (primorska banovina). Petar Petkovič. Matija Popovič (drinska banovina). Ljubomir Vidakovič. dr. Kotur. Stanko Mihaldžič. Milan Popovič. Kosta Ti-motijevič (donavska banovina). Dimitrije Ilidža-novič (moravska banovina). Vasa Bogojevič, Voja Protič. dr. Sutcjmanovič (vardarska banovina), Mi-
ft
Duh praktičnosti"
Angleška prestolna beseda
London, 22. oktobra. AA. Reuter: V prestolni besedi, ki jo je prečital lord kancler, se angleški kralj zahvaljuje vladam za lojalnost narodov angleškega imperija pri kraljevem kronanju.
»Moje razmerje do tujih držav,« pravi prestolna beseda, »je slej ko prej zelo prijateljsko. Duh praktičnosti in znosnosti, v katerem so države proučile razna vprašanja na konferenci v Mon-treuxu, je pripomogel k njihovi uspešni ureditvi. Moji ministri z vznemirjenjem spremljajo tragične dogodke na Španskem in si prizadevajo, da sc ta spor ne razširi izven španskih meja. Srečen sem, da lahko beležim ugodni uspeh konference v Nyonu.«
Prestolna beseda izraža nato kar največje zanimanje za dogodke na Daljnem vzhodu in pravi:
»Globoko so nas presunile strahote, ki jih doživljajo nedolžni civilisti od zračnih napadov. Trdne upa in, da bo bližnji sestanek prizadetih držav napravil konec sedanjemu spora, ki ga je treba
zelo obžalovati. Srečen sem, da so pomorsko pogodbo v Londonu ratificirale vse države podpisnice.«
Prestolna beseda govori nato o ratifikaciji sporazumov glede Indije in izraža upanje, da se bo nameravana federacija držav v Indiji v kratkem uresničila.
Ostali del prestolne besede je posvečen zakonodajnemu delu vlade, posebno pa ukrepom, ki se tičejo povečanja obrambe države, ki jih je kralj vzel s posebnim zadovoljstvom na znanje. Zboljšanje gospodarskega življenja je nekoliko olajšalo težko breme oboroževalnih kreditov; to velja posebno za trgovino in za delavske mezde in za zboljšanje kupne moči prebivalstva sploh.
London, 22. oktobra. AA. (Havas). Branje prestolne besede je bilo opravljeno v običajnem ceremonialu danes ob 11 v gornji zbornici, kjer so bili zbrani vsi ciani obojih zbornic. Parlament je odložil seje do 26. oktobra.
hajlo Djurič (področje mesta Belgrada, Zemuna in Pančeva).
Dežurni tajnik je prečital več prošenj m pritožb, ki jih je dobil senat od odbora za prošnje in pritožbe, med drugimi prošnjo Zveze obrtnih društev za dravsko banovino in Obrtnega društva iz Ljubljane. Sporočeno je bilo tudi, da je vložil senator Dimitrije Ilidžanovič zakonski predlog o pobijanju korupcije v javni službi. Za proučevanje tega zakona se bo izvolil poseben odbor. S tem je senat prešel na dnevni red: na pretres poročila odbora, ki je proučeval zakonski predlog o podelitvi podpor nosilcem Karadjordjeve zvezde. Poročilo odbora je prečital Dušan Djerič, nakar je bil zakon brez spremembe soglasno sprejet. Vojni minister general Marič se je zahvalil senatu za sprejem zakona. Poudaril je, da to priznanje ni samo akt zahvale domovine napram njenim trpečim sinovom, ki so žrtvovali tudi življenje za njeno dobro in veličino, temveč je bila tudi dolžnost, ki bi -se bila morala že mnogo prej izvršiti napram gotovemu številu borcev, ki so bili odlikovani s tem najvišjim vojaškim odlikovanjem, saj so doprinesli težke napore in hude rane, ki so jih dobili na bojnih poljanah. Oni pa, ki so ostali pri življenju, so morah dostikrat živeti beraško življenje in pre-zebovati, čeprav so njihova prsa krasila najvišja odlikovanja, ki so si jih pridobili v vojski. Zaradi tega vojni minister v imenu voiske in mornarice pozdravlja z zahvalo ta akt sodušnega priznanja, ki ga je izkazal senat s tem, da je sprejel ta važni zakon. Navzočni senatorji 60 priredili velike manifestacije naši vojski in mornarici. S tem je bil dnevni red današnje seje izčrpan. Prihodnja bo sklicana pismeno.
mm
Škofovska konferenca se je pričela
Zagreb, 22. oktobra, b. Danes dopoldne 60 se pričele seje plenuma škofovske konference. V Za-greb so prispeli sledeči nadškofje in škofje: dr. Lojze Stepinac. dr. Ivan Šarič, dr. Ujčič, Anton Akšamovič, Viktor Burič, dr. Dionizij Njaradi, dr. Klement Bonefačič, dr. jeronim Mileta, dr. Josip Srebrnič, dr. Pošič, dr. Josip Carevič, o. Alojzij Mišič, o. Jože Garič, dr. Gregorij Rožman, dr. Ivan Tomažič, dr. F. Gnidovec, msgr. Lajču Buda novič, v imenu kotorske škofije je prispel kapiteljski vikar Slijepčevič, jutri pa pride dr. Nikola Vrabešič. Dopoldanski seji je |>redsedoval dr. Ivan Šarič. Seje bodo trajale 4 do 5 dni. V ponedeljek 25. oktobra ob 5 popoldne bo v cerkvi sv. Katarine služba božja in klicanje sv. Duha, istega du« popoldne ob 4.30 pa bo imel koadjutor dr. Ste pinac govor o pomenu družine, nato pa bo ot 5.30 slovesen pričetek hrvatskega socialnega tedna kateremu bodo prisostvovali vsi škofje in nadškofje, ki so v Zagrebu. Na dnevnem redu škofovske konference so aktualna vprašanja in bo po konferenci objavljeno poročilo.
Podpore gojitelfem bombaža
Belgrad, 22, oktobra. AA. Kmetijsko ministrstvo si zelo prizadeva, da se rodovitna zemljišča Južne Srbije čimbolj izkoristijo. Južna Srbija ima mnogo velikih zemljišč, kjer uspeva bombaž. Kmetijsko minit,trstvo je za posplošenje kulture bombaža brezplačno razdelilo bombažno seme na -boljše kakovosti in daje praktične nasvete pride lovalcem preko svojih strokovnih organov. Dalj« je nabavilo iz lastnih sredstev iz Bolgarije 8 strojev za prečiščevanje bombaža. Ti stroji «e bode, razdelili med ustanove v Južni Srbiji, ki se ba-vijo s pridelovanjem bombaža. Danes se je odpeljal zastopnik kmetijskega ministrstva v Bolgarij), da prevzame nabavljene 6troje in jih izroči ustanovam v Južni Srbiji.
Iz sklada za pospeševanje bombažnih nasadov, je podelj ena podpora 300.000 din kmetijski vzorr.i in kontrolni postaji v Skoplju za nabavo aparatura za čiščenje vlaken in semen,
Podpora zadružnim kletem
Glavna kontrola se je pridružila odloku ministrskega sveta o podelitvi pet milijonov din podpore za gradnjo zadružnih kleti. Kmetijsko ministrstvo je zato ukrenilo vse potrebno, da 6e akcija za gradnjo zadružnih kleti čimprej konča. Te kleti bodo igrale zelo važno vlogo pri zboljšanju našega vinogradništva in pri tipizaciji vin.
Zborovanje sadjar ev
v Mariboru
Belgrad, 22. oktobra. AA. 24. in 25. t. m. bo v Mariboru tretji državni sadjarski kongres. Kmetijsko ministrstvo je določilo kot svoje delegate za kongres inž. Bora Miljutinoviča, načelnika oddelka za rastlinsko proizvodnjo, inšpektorja Opermana in Niketiča in uradnika Lukmana in Veljanoviča. Kongresa se udeleže strokovni referenti za sadjarstvo iz vseh banovin in fitopatologi kmetijskih vzornih in kontrolnih postaj, Zastopane bodo s svojimi odposlanci tudi vse kmetijske in trgovske ustanove. Na kongresu bo mnogo strokovnih referatov o sadjarstvu.
Posvet
združene opozicije
Zagreb, 22 okt. b. Včeraj so na postaji v Capragu gg. Vilder, Tupanjauin in Sava Kosa-novic ki so prišli z zagrebškim vlakom, čakali seta belgrajske opozicije ter delegate. Vsi skupaj so nato z avtomobili odšli v Farkašič v dvorec župnika Trgu lica. Ob 5 so imeli tam skupno sejo. Po tolmačenju članov SDK in združene opozicijo je bil la sestanek zato v Farkašiču, ker so hoteli imeti predstavniki posameznih strank absoluten mir brez vsakih manifestacij, kar bi bilo v Zagrebu in Belgradu nemogoče. Trdi se, da so na sestanku govorili pred vsem o tem, da se ideja sporazuma spravi sedaj v življenje. Ker pa opozicija nima drugega za razglasitev svojih idej, je sklenila, da v vseli krajih države priredi velika zborovanja na katerih bodo izmenično nastopali gospodje, ki so sestavljali sporazum. Ob 7 zvečer je bila konferenca prekinjena ter so imeli pri tej priliki delegati in dr. Maček krajše govore. Seja f \en Lkn'al« zopet nadaljevala iu je trajala do 10.30 Ob 10.30 so odšli vsi, razen dr. Mačka, ki Je gost župnika Irguliča. Davi se je dr. Maček najprej sestal v Kupiucu z ing. KoSutiČem, okrog poldneva pa se je vrnil v Zagreb. V Zagreb sta prišla udi Misa Tpfunovič in Laza Markovič.
Belgrad, 22. oktobra, m. Danes dopoldne ob 11 so se vrnili s sestanka, ki so ga imeli z doktor Mačkom in vodstvom bivše SDK. voditelji srbijanske združene opozicije Davidovič, Grol, Vlajlč, Joca Jovanovič in Gavrilovič, ki so se sestali v rarkašiču. Srbijanski opozicionalci so izstopili na zemunskem kolodvoru, kjer jih ni nihče pričakoval. O svojem sestanku z dr. Mačkom niso časnikarjem hoteli dati nobene izjave.
Lep sprejem francoskih častnikov
Ljubljana, 22. oktobra.
Danes so dospeli v Jugoslavijo francoski častniki, ki so prišli na obisk k svojim jugoslovanskim tovarišem, aktivnim in rezervnim častnikom. Prvi dan njihovega bivanja se je spremenil v eno samo veliko manifestacijo za francoski narod in francosko vojsko.
V Bohinjsko Bistrico so dospeli francoski častniki okoli tričetri na 11. Tam so jih pozdravili zastopniki naših rezervnih častnikov gg. Prinčič in Turel, v imenu vojske kapetan Jovanovič, župan Rožman, domača duhovščina, zastopstvo gasilcev in zastopniki raznih drugih državnih ustanov ter šolska mladina. Bohinjska Bistrica je bila v zastavah. Francoski gostje so se nuto odpeljali na Bled, kjer so doživeli prav tako prisrčen sprejem. S čolni so se gostje vozili po lezeru okoli otoka ter mimo kraljevskega gradu Suvobora, nato pa v Park-hotel, kjer so imeli skupno kosilo. Goste je zlasti vzradostil nastop osemčlanske skupine v slovenskih narodnih nošah, to je štirih fantov in štirih deklet, ki so plesali |>o zvokih harmonike.
Ob 2. popoldne so se gostje odpeljali z avtomobili z Bleda na postajo Lesce, od tam pa z vlakom v Ljubljano, kamor so dospeli malo pred četrto uro popoldne.
Skupino vodi conimandant F e r r y, bivši francoski vojni minister. V skupini so še med drugimi g. P 1 o n t z, predsednik Federacije Poilus d'Orient, slavni francoski letalec kapitan d'Hautefort, ki je med svetovno vojno zbil na tla 35 sovražnih letal, ter commandeur francoske legije časti, connn. Chabot in drug: odlični častniki francoske armade. Vseh francoskih častnikov, ki so prišli v Jugoslavijo, je 49, poleg njih je pa še 20 dam.
Spreiem v L ubljani
Na ljubljanskem glavnem kolodvoru se je zbrala velika množica prebivalstva in predstavnikov, da primerno sprejme francoske goste. Med drugimi so bili navzočni divizijski general Lazar Toni č, brigadni general Dušan D o d i č, poveljnik 40 pešpolka polkovnik ' M a r i č, poveljnik 16. tojmiškega polka polkovnik L u k a n c, polkovnik Ž i v a r o v i č, poveljnik vojnega okrožja, načelnik štaba generalštabni polkovnik M i h a j -I o v i č, sanitetni poveljnik polkovnik dr. B r u s t, poveljnik koles bataljona podpolkovnik Jaklič ter vsi referenti posameznih vojaških enot. Gosp. bana in bansko upravo je zastopal načelnik gosp. dr. Hubad s svetnikom dr. Ogrinom, mestno občino podžupan d.. R a v n i h a r, Združenje re zervnih častnikov ing. B e v c z vsem odborom, Zvezo bojevnikov podpredsednik W a g n e r in tajnik L u k e ž, Zvezo koroških legionarjev Kristan in Zupan, slovenske prostovoljce s solunske fronte J e r a s in drugi itd. Navzočen je bil ludi tukajšnji francoski konzul g. Remerand s tukajšnjo francosko kolonijo.
Ob prihodu vlaka je vojaška godba 40. ]>p. zaigrala koračnico, vsa množica pa je pričela navdušeno vzklikati Franciji, francoski vojski in francoskim gostom. Dame 60 v pozdrav mahale z belimi robci. Ko 60 gostje izstopili, se je comm.
Ferry prisrčno pozdravil v imenu francoskih častnikov z vsemi tukajšnjimi predstavniki. V slovenščini in francoščini je jx>zdravil drage nam goste v nekdanjem glavnem mestu Napoleonove Ilirije predsednik rezervnih častnikov ing. Bevc, za njim pa je izrekel prav tople pozdrave v imenu mestne občine in ljubljanskega prebivalstva podžupan g. dr. Ravnihar. Z zanosnimi besedami je odgovoril comm. herry, ki je slavil nekdanje skupne uspehe francoske in srbske vojske na solunski fronti, stalno vzajemnost med obema državama, ki je bila, je in bo trajna. Naj živi Jugoslavija! Naj živi jugoslovanska vojska!
Godba je po govorih zaigrala manseljezo in našo državno himno, nato pa je sledil mogočen sprevod skozi gost špalir po Masarykovi iu Miklošičevi cesti pred magistrat. 2e na kolodvorskem peronu so naše dame okrasile francoske dame in francoske častnike s cvetjem. Vse glavne ulice, koder se je pomikal sprevod^ so bile okrašene z zastavami. Na magistralnem poslopju je visela velika francoska zastava. Iz gostega špalirja jirebival-stva po giavnih ulicah so se neprestano orili vzkliki Franciji, francoskemu narodu in franccsiki vojski. Z
Dober nasvet
Francoska častnika neseta venca za spomenik kralja Petra I. in za Ilirski spomenik
mnogih oken je padalo cvetje na francoske častnike. Francoski gostje so bili ganjeni nad tem prisrčnim in spontanim sprejemom Ljubljane.
Francoski častniki so se v družbi z našimi častniki postavili v pozor pred spomenik kralja Petra I.. pred katerega je v imenu francoske vojske
Koložil lep venec v francoskih barvah jsoročnik larcus. comm. Ferry je izkazal vojaško čast kralju Petru I., nakar je godba zaigrala jugoslovansko himno.
V sprevodu 60 nato odkorakali francoski in naši častniki po Prešernovi, šelenburgovi in Vegovi ulici pred Ilirski spomenik, kjer je položil venec poročnik Masson. vojaško čast pa je izkazal prav tako comm. Ferry. Godba je zaigrala niarseljezo.
Nato je deputacija francoskih častnikov obiskala g. bana dr. Natlačena ter divizionarja generala Toniča. Ob 6 60 imeli francoski častniki s svojimi damami in tukajšnjimi zastopniki 6kupno večerjo v restavraciji »Union«. Z večernim vlakom ob 8 so odpotovali proti Zagrebu, kjer bodo prenočili.
Sprevod s francoskimi častniki se pomika čez Marijin trg
Poneverbe na ljubljanskem magistratu
Prejeli smo: »Ni res, da je razprava proti Otmarju Matjašiču in Stanku Sitarju osvetlila, kako pomanjkljiva je bila kontrola pod režimom župana dr. Dinka Puca, ko so se mnoge afere na tihem potlačile.
Res pa je, da ta razprava ni nič osvetlila, da bi bila kontrola pod mojim županovanjem pomanjkljiva, ker se o tem sploh ni razpravljalo, in je res, da sta bila obdolženca tožena, da sta po-neverjala kolke v času od 19. 11. 1934 do 18. 12. 1936 — ne 1935!: res je, da sem bil v tej dobi župan le do 9. 2. 1935, torej le 2 in pol meseca, dočim sta županovala ostalih 22 mesecev in pol nekaj časa g. dr. Ravnihar, večji del pa g. dr. Adlešič
Dr. Dinko Puc, bivši župan ljubljanski.
Za misijonsko prireditev
v novi frančiškanski dvorani vlada veliko zanimanje. Prireditev bo v soboto ob 17. za višje-Solce in akademike, v nedeljo dopoldne ob pol 11. za ostalo mladino in v nedeljo zvečer za širšo javnost. Program vsakokrat nekoliko spremenjen. V soboto popoldne: Govor univ. prof. dr. L. Ehrlicha. deklamacija, nastop akademskega cerkvenega pevskega zbora in misijonska dvo-dejanka »Za misijnne!« — V nedeljo dopoldne: Govor p. Krizostoma Sekovaniža OFM, deklamacija, nastop Lichtenturnovega zavoda in dvodejan-ka »Za misijone!« — V nedeljo zvečer: Govor univ. prof. dr. L. Ehrlicha, deklamacija, nastop akademskega cerkvenega pevskega zbora, nastop Lichtenturnovega zavoda in dvodejanka »Za miši jone I« — Opozarjamo občinstvo, da si vstopnice nabavi v predprodaji v pisarni Pax et bonum (frančiškanska pasaža). Vstopnice za sobotno in dopoldansko npdeljsko prireditev so po 2 din (sedeži in stojišča), za nedeljsko večerno predstavo pa po 10, 8, G, 4 in 2 dinarja. — Vljudno vabljeni.
— Pulnik. Ljubljana priredi: a) osemdnevni izlet v Skoplje in na Kumanovo ter z avtobusi v Južno Srbijo od 23. X,—5. XI. za 1080 din; b) petdnevni izlet v Skoplje in na Kumanovo od 28. X. do 2. XI. za 780 din; c) tridnevni izlet v Belgrad in na Oplenac od 28. do 31. X. za 440 din. Prijave in informacije v vseh biljetarnicah Putnika.
. . . stavljam Vam predlog: Očistite si enkrat svoje zobe z zobno pasto Chloro-dont in če bodo Vaši zobje izgledali v nekaj dneh bleščeče beli, boste veseli, da ste sledili mojemu nasvetu Kljub veliki čistilni moči Chlorodont ne načenja dragocene zobne sklenine, ker je čistilno jedro te zobne paste mehkejše kot zobiu sklenina. Poskus prepriča.
Domači proizvod.
Uspešno delo mariborskega
okrajnega cestnega odbora
Maribor, 22. oktobra.
Včeraj je bila plenarna seja maribor. okrajnega cestnega odbora. Načelnik Zobot je najprej poročal, da je banovina potrdila volitev načelnika iu podnačelnikov, nato pa podal obširno |iosloviio poročilo, iz katerega posnemamo naslednje:
Za samostojnost okrajnih cestnih odboiov.
Splošna želja je, da dobijo okrajni cestni odbori več samostojnosti, da bo njih delovanje bolj elastično. Županska zveza ;e sklic na Je več anket, na katerih so razpravljali, kako hi se dal i/.preme-niti birokratični, centralistični pravilnik k cestnemu zakonu iz leta 1929, ki omejuje in zavira delo okrajnih cestnih odborov. Ker je gospod ban naklonjen želji po večji samostojnosti cestnih odborov, je upati, da bo to jjereče vprašanje kmalu rešeno in da bo odborom zopet omogočeno svobodnejše delovanje.
Letošnja končana dela.
V tekočem letu so bila končana nekatera važna cestna dela. Dokončana je bila nova cestna zveza med banovinsko cesto pri Križnem vrhu pri Laporju preko Sv. Jerneja z banovinsko ceslo pri Lo-čali. Pravkar se dokončuje cesta Sveti Peler pri Mariboru—Ložane, ki bo do zime bržkone končana. Z njo bodo Slovenske gorice dobile pot kilometrov krajšo cestno zvezo z Mariborom. Končan je tudi del nove ceste od Sv. Antona v Slovenskih goricah do Kraljevcev. Sedaj je ustvarjena možnost, da s podaljškom te ceste ljutomerski ceslni odbor napravi direktno zvezo od Maribora preko Sv. Antona do Sv. Jurija ob Ščavnici. Ce6ta iz Iloč preko Reke k Sv. Arehu na Pohorju eo bliža dovršitvi, gradi se važna zveza iz Slovenske Bistrice mimo Sv. Venče-slava proti Oplotnici in tudi cesta od Brestrenico proti Sv. Križu v Pesniško dolino so je pomaknila znatno naprej. Nadaljujejo so dola na cesti Hrasto-vec—Sveti Rupert, dokončana je že skoraj cestna zveza od banovinske ceste pri Cmureku do cerkve Marija Snežna. Na cesti Sv. Lenart—Ptuj je bil v bližini Gočove zgrajen nov betonski most. V letošnjem letu je cestni odbor imel veliko dela s plazovi, ki so na cestah povzročili mnogo škode. Za dela okoli plazov je odbor porabil okoli 200.000 din. Cestni odbor je intenzivno sodeloval pri intervencijah za modernizacijo ceslo šl. Ilj—Maribor. Iz lastnih sredstev je odbor občinam razdelil 172.000 dinarjev podpor za rekonstrukcijo občinskih cest in mostov. Na starih banovinskih in subvencioniranih občinskih ce9tah je bilo z veliko natančnostjo in skrbjo izvršenih mnogo novih del in korektur ter so okrajne cesto zelo dobro, nekatere celo najboljše v Sloveniji. Odbor ima težave z gramozom, ker mu je banovina črtala 30% kvote za gramoz in ker dobavitelji niso pravočasno gramoza navozili in zato je bilo treba oddati dobavo drugim dobaviteljem na odgovornost prvih. Nato je načelnik izrekel zahvalo uslužbencem cestnega odbora, zlasti tehničnemu osebju, ki z veliko požrtvovalnostjo dela za izboljšanje naših cest.
Obračun za 1. 1930-37. Presežek skoraj pol milijona.
Po načelnikovem poročilu je skupščina prešla na glavno točko dnevnega reda, k odobritvi ob-
računa za proračunsko loto 1930-37. Načelnik je poročal, da je zaradi varčnega in skrbnega gospodarstva dosežen prihranek v znesku 470.000 din. Na njegov predlog so bo vsota porabila za nakup in napravo skladišča v Mariboru, za rekonstrukcijo in preložitev ceste mod Mariborom in Bresternico, za cesto Bresternica—Sv. Križ, Slovenska Bistrica— Oplotnica, za zvezno ceslo pri Mariji Snežni, za novo cesto Sv. Lenart—Sv. Benedikt in za nekatera druga manjša dela. Skupščina je nato odobrila še vir-miranje j>osameznih postavk, razdelitev podpor zn občinske cesle in vse sklepo starešinstva cestnega odbora. Banski upravi se bo predlagala v odobritev zgradba prvega dela cesle Sv. Jakob—Polička vas in uvrstitev te ceste med subvencionirane občinske ceste.
Za nov proračun.
Pri |>osvelovaiiju za nov proračun jo bilo sklonjeno, da ga je treba sestavljati z veliko pozornostjo. da no bo treba davkoplačevalcev obremenjevati z novimi dajatvami in da se je pri cestnih delih treba ozirati na brezposelne, katerih je v območju mariborskega cestnega odbora še vedno veliko. Nova cestna dela so naj izvršujejo lo tam, kjer je nujna potreba in kjer to zahteva gospodarski napredek in tujski promet. Ker primanjkuje denarnih sredstev, načelnik svari pred novimi cestnimi deli tor svetuje, naj se rajo stare cesle vzdržujejo v dobrem stanju. Cestna tlela so morajo razdeliti tako, da noben del okraja ne bo zapostavljen. Dosedaj jo bil v tem oziru zanemarjen Kozjak in l>o zato temu predelu posvetiti posobno pažnjo.
Cestna dela v prihodnjih letih.
Po načrtu za j>rihod. leta bo mariborski ceslni odbor izvršil naslednja dela: zvezno cesto Sv. Lenart—Sv. Benedikt, Pohorsko coslo do Sv. A roba s priključkom k Sv. Marimu na Pohorju, preložitev in rekonstrukcijo coste Maribor—Kamilica—Bro-stornica, cesto Bresternica—Sv. Križ—Pesniška dolina in novi betonski most čoz Ložnico v Mosloč-nem. Mod manjšimi deli bodo v prihodnjih dolih napravljene ceste Fram—Koprivnik, Ruše—Fala— Sv. Lovrenc, Marija Snežna—Sv. Ana—Sv. Lenart, lirastovec—Sv. Rupert, Korona—Sv. Jakob—Polička vas, Št. Ilj—Gor. Sv. Kungota, Ranča—Dobrenjo. Črešnjevec—Pragersko, Hum—Sv. Barbara, Križui vrh—Laporje, Sv. Peter—Duplek, Dogoše—Hoče, Propolo—Skoke—Hočo, Maribor—Kani niča—Sveti Urban in Sv. Ožbalt—Kapla—Sv. Duh. Razširili bo treba tudi ceslo Maribor—Sv. Poler tor jo obvarovati nevarnih plazov v Molju ter izravnali nevarno ovinke na starih coslali in zgraditi novo mostove namesto sedanjih lesenih.
V debato o coslnom programu so posogali dekan Goinilšek, Špindler, Kovačič, Šerbinek, Fras, Koban, dr. Černo, Mursak. Kajnih, Spari. Kaupmaii, Petrini, Jaunik, Vračko. ki so zagovarjali potrebo svojih krajev. Program jo bil nato soglasno sprojet. Na načelnikov predlog jo nato bil okraj razdeljen na rajone, ki jih bodo nadzirali za njo določeni člani cestnega odbora. Izbrana je bila šo deputacija, ki bo gospodu banu predložila žolje mariborskega okraja v liovoin proračunu, nakar je načelnik po triurnem razpravljanju sejo zaključil.
Prehod čez Gruberjev prekop
V	letošnjem gradbenem programu mestne občine ljubljanske je bila med drugim tudi pomnoži-tev in razširjenje komunikacij med obema bregovoma Gruberjevega prekopa, oziroma Ljubljanice. Ta program sc deloma že izvršuje; te dni razširjajo Karlovški most, ki bo odprl širše možnosti prometu na Dolenjski cesti in ki je tako rekoč glavna promet/na žila med Ljubljano, oziroma Gorenjsko in Dolenjsko.
V	tem programu je bila tudi ureditev prehoda čez Ljubljanico, oziroma čez Gruberjev kanal preko že obstoječe zatvornice. Želja po ureditvi tega prehoda je že stara. Vsa dolga proga ob Gruberjevem kanalu vse od Karlovškega do Poljanskega mostu je brez vsakega prehoda, tako da je dohod na Golovec možen le po teh zelo oddaljenih mostovih, kar je zelo velik, prevelik ovinek. Stano-
Morilki Sinkovčevi zvišana kazen
Od 15 let na dosmrtno robijo
Ljubljana, 22. oktobra.
Prizivni senat apelacijskega sodišča v Ljubljani je 13. t. m. na tajni seji obravnaval kazensko zadevo morilke Katarine Šinkovčeve, posestnikove žene iz čabrač, in njenega pomagača. bivšega gra-ničarja Ivana Stamenkoviča, ki sta bila 10. septembra 1937 pred velikim kazenskim senatom okrožnega sodišča ljubljanskega obsojena zaradi zločin-stva umora vsak na 15 let robije. Oba sta sodbo sprejela, toda državni tožilec dr Julij Fellacher je
Šrijavil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni, tamenkovič je takrat skesan in skrušen izjavil: »Sprejmem! Zaslužil sem kazen!« Šinkovčeva pa jc hladnokrvno sprejela kazen, ne da bi kako reagirala. Državni tožilec je v svojih izvajanjih poudarjal kratko, da je bila kazen prvega sodišča premila, ko prevladujejo hude obtežilne okolnosti, ker je izgubil življenje marljiv in vesten gospodar, kakor tudi skrben družinski glavar. Teh okolnosti prvo sodišče ni v polnem obsegu upoštevalo. Umorjen je bil mož v najboljši dobi življenja.
Apelaciiski senat so tvorili: predsednik apelacijskega sodišča dr. Vladimir Golia kot senatni predsednik in kot sosodoiki apelaciiski sodniki gg. dr. L. Mastnak, Vinko Strasser, dr. Robert Ogo-reutz in dr. Gašo Stojkovič. Priziv državnega to žilstva je zastopal višji drž. tožilec dr. Kravina, ki
je predlagal, da se obema obsojencema kazen primerno zviša. Za tak zločin določa zakon dosmrtno robijo.
Apelacijski 6enat je po daljšem posvetovanju zvišal Katarini Šinkovčevi kazen od 15 let robije na dosmrtno robijo. Glede Stamenkoviča pa je senat potrdil sodbo prvega sodišča.
Apclacijsko sodišče se je postavilo na stališče, da je bila Katarina Šinkovčeva nasnovateljica umora, da je ona napravila načrt k umoru. Njo zadene hujša kazen, ker je naročila umor svojega lastnega moža, ki je bil dober gospodar, ki je ženi odpustil vsa njena kriva dejanja in skušal z njo mirno živeti v zakonu ter je bil vzoren družinski oče. Kazen za Stamenkoviča 15 let robije pa je primerna, ker je ta odkrito V6c priznal in je bil kot slabič orodje druge obtoženke.
Kakor bo vsem še v spominu, je bivši grani-čar Ivan Stamenkovič, ki je imel ljubavno razmerje s Šinkovčevo, po naročilu omenjene 5. maja ponoči med 21 in 22 v mlinu z lopato pobil 42 letnega mlinarja Janeza Šinkovca v Čabračah v Poljanski dolini. —
Sedaj bo Šinkovčevi, ki 6e nahaja še v ljubljanskih zaporih, objavljena sodba apelacijc, ki je postala končnoveljavna in ni proti njej nobenega pravnega leki Šinkovčevo bodo prepeljali v žen sko kaznilnico v Begunjah na Gorenjskem.
valci Streliške ulice in Domobranske ccstc fer Hradeckega vasi že leta prosijo, da bi se uredi! prehod čez omenjeno zatvornico. Za to pa govore tudi tujskoprometni oziri, saj bi Ljubljana pridobila s tem novo izletno točko na zeleni Golovec, ki je danes zaradi omenjenih ovinkov zelo od rok.
Prepod čez te zatvornice bo urejen tako, da bo na zatvornici postavljena nova ograja na gornji strani hodnika, vzdolž prostora za dviganje strojev, tako da bo prostor za stroje ločen od hodnika. Dohodi z obeh bregov se bodo na novo uredili s položnejšimi stopnicami in ograjo in tako bo dohod mnogo prikladnejši. Prehod čez zatvornice bo samo za pešče. Vsa dela bodo slala okrog 62.000 dinarjev.
Dela za ureditev prehoda so bila že razpisana in tudi izlicitirana. Oddana so bila podjetniku Vinku Križaju v izvršitev. Vršil se je že komisijski ogled na mestu samem. Komisije so 6e udeležili prizadeti interesenti, terenska sekcija pa je poslala dopis, v katerem jc opozorila na sklep ankete iz leta 1933, ki pravi, da se mestni občini dovoli ureditev prehoda čez zatvornico le pod pogojem, da se občina obveže urediti ta prehod najkasneje v petih letih in še z dodatnim pogojem, da v tem času izvrši v bližini prehoda most. To pa je 6eveda za sedanje prilike pretežek pogoj in zato je potrebno, da se skliče nova anketa vseh prizadetih, da se to vprašanje sporazumno uredi.
Predlog za ureditev tega prehoda je bil podan v mestnem svetu že leta 1932. Ponovno je urgiral v tej zadevi podžupan prof. Jarc in tehnični odbor jc sklenil, naj se prehod uredi, kadar bo na razpolago denar. Izvršen je bil tudi že komisijski ogled na mestu samem. V gradbenem programu za leto 1934 je bil zato predviden kredit v znesku 55.000 dinarjev Oddana so bila že ključavničarska dela. Toda, ker ni bilo na razpolago gotovine, je tedanji župan dr. Puc ustavil pričetek dela in vsa stvar jc šla ad aeta. V proračunskem predlogu leta 1935 jc mestna občina črtala kredit za napravo prehoda, zato ga v proračunskem letu 1936-37 ni bilo mogoče graditi. Na intervencijo župana dr. J. Adlešiča pa je finančni odbor v proračunskem letu 1937-38 votiral potrebni kredit. Na podlagi tega je bilo letos razpisano delo za ureditev prehoda in iz-licitirano.
Ker pa jc zaradi zgoraj omenjenih pogojev potreben nov sklep ankete, ki jo tvorijo Terenska sckcija, Glavni odbor za osuševanje Barja, banovina in mestna občina, jc pričetek gradnje odložen do sklepa tc ankete. Kakor smo informirani, je ta anketa že sklicana in tako je upali, da 6c bo to delo kmalu pričelo na zadovoljstvo vseh zainteresiranih prcbivalccv in izletnikov.
Drobne novice
Naš gen. konzul iz Monlreala (Kanada) v Ljubljani
Ljubljana, 22. oktobra.
Te dni se je mudil v Ljubljani jugoslovanski generalni konzul gosp. Milivoj Naumovič, ki ima svoj 6edež v glavnem mestu Kanade, to je v Mont-realu. G. generalni konzul je obiskal razne oblasti
in ustanove, zlasti take, ki se pečajo z vprašanji naših izseljencev. Obiskal je tudi predsednika Rafaelove družbe g. župnika Zakrajška, s katerim sta imela važno posvetovanje, kako organizirati naše raztresene izseljence po širni Kanadi, kjer žive naši ljudie po malih naselbinah, daleč drug od drugega. V Kanadi jc nastal tudi znaten gospodarski zastoj in so naši ljudje, ki so pretežno delavci in rudarji, izgubili precej zaslužka. Manjka tudi prave organizacije. Upati je, da se bo v tem oziru stanje naših ljudi v Kanadi spremenilo nekoliko na boljše. G. generalni konzul je bil na obisku v Jugoslaviji mesec dni, davi pa je odpotoval iz Ljubljane v Split, kjer se jutri vkrca na ladjo, ki ga prepelje zopet v Kanado.
Koledar
Sobota, 23. oktobra: Klotilda, mučenica, Jo-žefina, devica.
|jJ-JZuptM
V Št. Juriju pri Gro6uplju je dne 21. oktobra zvečer umrl po kratki in mučni bolezni g. župnik Medved Anton v starosti 04 let. V Št. Juriju je služboval 9 let. Pokojnika so farani zelo ljubili in spoštovali. Bil je podpredsednik Prosvetnega društva in duhovni vodja Fantovskega odseka, podpredsednik Krajevnega šolskega odbora, odbornik Kmečke zveze, odbornik Živinorejske selekcijske zadruge itd.
Posebno je bil vnet za razivoj tujsikega prometa. Vedno je obiskavai župana Permeta jamo, urejeval zgodovinski šentjurski Tabor in puščavo svetega Antona, kar je zapustil res lepo urejeno. Še na smrtni postelji si je želel, da bi vsaj toliko okreval, da bi obiskal še enkrat ljubljeni Tabor in puščavo sv. Antona.
Zelo je ljubil vsakovrstne cvetlice, katere je vneto gojil na svojem vrtu. Posebno pa je imel veselje s kaktejami.
Pokojni se je rodil dne U. marca 1870 v župniji Št. Vid pri Stični in bil v mašuika posvečen v Ljubljani dne 9. julija 1893. Služboval je kot kaplan in upravitelj v Alirni peči 3 leta, kot upravitelj in župnik na Sv. Gori pri Litiji 10 let, kot /.upnik v Banjiloki pri Kočevju 22 let in slednjič v Št. Juriju pri Grosupljem 9 let. — Naj v miru počiva! — Pogreb bo v ponedeljek, 23. oktobra 1937, v St. Juriju pri Grosupljem ob 10 dopoldne. — Naj mu sveti večna luč!
Osebne vesli
—	Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani: gg. Jurca Ciril iz Kopra, Kik! Franc iz Šalovec. Knez Viktor z Zg. Brega pri Ptuju, Fischinger Josip in Pavlič Marjan oba iz Ljubljane. Čestitamo!
—	Diplomirana sta bila na filozofski fakulteti v Ljubljani Ivan Oman in Janez Tomšič. Čestitamo!
Koliko poklicev
ima gospodinja? Kuharica, hišna pomočnica, šivilja, perica, likarica, vzgojiteljica, in to še dolgo ni vse! ... Vzemi, ako bo pretežko, kri in živce krepilni in prebavo pospešujoči Bioinalz
BIOMALZ
Poskusna doza Din 12"50 v lekarnah.
—	Otvoritev pošte v jugoslovanski svobodni toni v Solunu. Ministrstvo za pošto, brzojav in telefon je otvorilo v jugoslovanski svobodni coni v Solunu državno pošto IV. razreda, ki je začela 5. septembra 1937 poslovati in to izključno za službeno potrebe jugoslovanske svobodne cone. Vsi dopisi, ki se tičejo jugoslovanske svobodne cone, se morajo nasloviti na imenovano pošto in ne preko grške pošte v Solunu. Obenem opozarjamo, da je grška vlada prepovedala, da se na pismih ali uradnih spisih uporablja za mesto Solun vsak drug naziv razen grškega »Thessalo-nikit. in da se v bodoče pisma in vse druge pošiljke, na katerih bi bil namesto »Thessaloniki« naveden drug naziv, ne bodo vročile naslovniku.
—	Politični teror ali kaj? Iz Vuhreda poročajo: Tukajšnja velepo6estnica Julijana Kovač, vdova, dobiva že od jeseni lanskega leta grozilna pi6tna, v katerih ji med drugim nekdo venomer grozi s smrtjo. Ponoči pa neznanec meče kamenje in polena 6kozi okna njene hiše, da je že veliko šip pobil. To se ponavlja teden za tednom, 6koraj dan za dnem že od jeseni 1936. Ljudje različno ugibajo o storilcih. Eni pravijo, da 6e to godi iz politične maščevalnosti, ker je imenovana lansko jesen dala v najem sobo za občinsko pisarno novoizvoljenemu občinskemu odboru. Od tistega ča6a se pa ravno vršijo napadi. Drugi ugibajo, da to dela nekdo z namenom, da bi vdovo pregnal in da bi bilo posestvo naprodaj. Tretji zopet pravijo, da 6e to vrši iz ljubosumnosti. Naj bo vzrok katerikoli, lepo in olikano to ni. Oudimo pa 6e, da krivca tako dolgo ne izslede, ko je vendar bilo za časa [>etomajskih volitev vse na nogah, da so izsledili nedolžne ojx>zicionalne letake, tiste pa. ki so jih imeli, 60 tirali pred sodišče!
Za preproge trajna
SMYRNA VOLIVA
Toni Jager, Kongresni trg 1 - Ljubljana.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 238 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 41 časopisa >Obrtnički Vjesnik«, ki se tiska v Zagrebu.
—• Nove telefonske relacije. Ministrstvo pošle je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Ljubljana — Opiciano in Ljubljana — Caccia (2.25 zl. fr.) in Ljubljana—Pallanza (4.10 zl. fr.). Znesek v oklepaju je pristojbina za triminutni pogovor. — Dalje je dovoljeno sprejemati in oddajati novinarske brzojavke iz in za Japoireko po 0.62 zl. fr. od besede. — Končno je odobren telefonski promet med našo državo in Bagdadom (Irak) po radioelektrični zvezi Berlin—'Kairo.
—	Mišnico jedel in žile prerezal, pa še ni umrl.
Neki delavec v Vuhredu se je v gostilni napil, nato pa je vzel mišnico in jo zavžil z besedami: »Da bom enkrat hin.« Nato pa je v pijanem 6tanju domov prišel. Njegova mati ga pa nima posebno rada, ker vse zapije, kar zasluži iu njej nič ne da za hrano. Zato je hišo zaklenila, da ne bi mogel notri. To ga je pa tako razburilo, da je z golo roko pobil šipe na oknih. Pri tem si je prerezal žile na rokah, da mu je začela kri brizgati. Šele, ko je od slabosti padel, so mu mogli roke zavezati, da ni čisto izkrvavel.
—	Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Joseiovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. r e®. 8. hr. 80474/83.
—	Kmet ve, kaj dela, ako zemlji, ki je zaradi žetve izčrpana, da novo moč z novo hrano. Zakaj prav za prav mislijo ljudje, da bi koža glave, ki iz dneva v dan, iz leta v leto dela zdrave lase, mogla ostati brez potrebne hrane? Pametnejši ljudje uporabljajo iz tega razloga »Silvikrin«, to novo in naravno sredstvo za hranjenje kože na glavi, ki vsebuje veto substance potrebne zdravim lasem, ki ga pozna svet kot novo delotvorno sredstvo.
—	Kaj sem že hotel? Kaj je le bilo?...?... Pozabil sem! Da, da — ti živci — skrajni je čas pdti kavo Ilag! Marsikatera žena bi svojemu so-jirogu postregla s kavo Ilag, če bi vedela, kako veliko uslugo bi mu storila s tem — in kako dober okus ima kava Hag. Kava Ilag jc kofeina prosta, varuje srce in živce, s|>odbuja, ler se vkljub temu po njej vedno dobro spi.
—	Za izlet v Trst in Gorico ob Vseh svetih od 30. X. do 1. XI. se sprejemajo prijave do 27. t. m. do 12. Cena izleta v Trst 125 din, v Gorico 135 din. Prijave in informacije v vseh biljc-tarnicah Putnika.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz- losef grenčice«.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi 6tekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Ljubljana
23. oktobra 1937.
Gledališče
Drama: Sobota, 23. oktobra: Beraška opera. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. — Nedelja, 24. oktobra: Ob 15. Pesem s ceste. Znižane cene od 22 din navzdol. — Ob 20. Vozel. Premiera. Premierski abonma. — Ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto.
Opera: Sobota, 23. oktobra: Navihanka. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 24. oktobra: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Prireditve in zabave
Katoliško prosvetno društvo v Šiški priredi v ponedeljek, 25 f. m., ob 20 v 6amo6tanski dvorani Šiška prosvetni večer v spomin škofa Ant. Martin Slomška z deklamacijo njegovih del. Tozadevno skioptično predavanje ima g. Ivo Peršuh.
Dramatski oder Sv. Krištoi na splošno željo občinstva ponovno uprizori lepo uspelo Goldonijevo komedijo »Zdraha na vasi« v svoji dvorani v nedeljo ob pol 8 zvečer.
Dve veseloigri uprizori frančiškanska prosveta v Ljubljani v nedeljo, 24. t. m., ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani in 6icer: 6atiro »Uspeh« in burko »Kdo je blazen?«. Vstopnice po znižani ceni od 6 do 3 din (člani s popustom) v pisarni »Pax ct bornim« v frančiškanski pasaži.
Predavanja
Šempetrski dekliški krožek ima na svojem rednem sestanku drevi ob 8. predavanje o umetninah naše cerkve.
Frančiškanska prosveta v Ljubljani bo priredila na svojem VIII. prosvetnem večeru v torek, 2G. t. m. ob 8 zvečer skioptično predavanje »Cerkvo na Kranjskem«. Predava msgr. g. Viktor Steska. Predprodaja sedežev po 3 din in stojišč po 2 din v pisarni »Pax et bornim« v frančiškanski pasaži. Člani imajo običajen poii6t!
Sestanki
>I)ruštvo posestnikov novih hiš« ima izredni občni zbor drevi ob 8 v restavracijsk. prostoru hotela »Štrukelj«, Dalmatinova ul., v Ljubljani. Na sporedu je sprememba pravil in slučajnosti. Vstop je dovoljen samo društvenim članom.
Kino
Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol 0. velefilin ^Ti si moja sreča«. Poje slavni tenor Benjamin Gigli.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gospoevetska c. 4 in mr, Bohinec ded., Rimska c. 31.
»v
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Društvo »Tabore. V nedeljo, 24. t m. bomo na Viču, Cesta na Brdo 170, slovesno otvorili prvo emigrantsko zavetišče v Jugoslaviji. Dopoldne ob 11 svečana otvoritev, popoldne ob 3 pa prijateljski sestanek članstva. Ponovno vabimo vise društvene dobrotnike, prijatelje in članstvo.
1 Razpisani službi. V »Službenem listu« št. 84 razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani eno službeno mesto šefa odseka za telesno vzgojo in eno službeno mesto strojnika, na kar se interesenti opozarjajo.
1 Zahvala. Prostovoljna gasilska četa Ljubljana severni del, 6e zahvaljuje za podeljene podpore sledečim: Fondu za gradbo stanovanjskih hiš direkcije drž žel. v Ljubljani za din 1000; g. dr. Arku Venceslavu, zdravniku, za din 200; g. županu ljubljanskemu za din 100; tovarni obutve Bata za din 100; arhitektu g. Ledi Ivanu za din 50; stavbeniku g. Battelimi Angelu za din 30.
1 Grozdje na brajdah je letos tndi slabo obrodilo. dasiravno so gospodarji spomladi trte jiridno škropili. Mnogo ga je zgnilo, še preden je bilo zrelo, kar pa ga jc- ostalo, ga zdaj kosi obirajo.
1 Ne bo še snega. Nekatere naše ptice pevke, ki ostanejo čez zimo pri nas, se drže do pozne jeseni v gozdih, dokler je najti kaj hrane. Letos ni še niti sinic, ne kosov, ne čopastega škrianca v bližino mestnih vrtov in gospodarskih poslopij, iz česar sklepajo nekateri kmečki ljudje, da ne bo še snega.
Otroško nogavico, Karničnik, nebotičnik.
I Drva, ki jih kmetje vozijo po mestu so že po 95 do 100 din za m1, a niti ne najboljše blago niti inera! Trgovci pa so 6e založili z njimi že v juliju in avgustu. Ti jih prodajajo sedaj po 110 din m3.
I Olepšava fasad. Tovarna »Indus« je dala zadnje dni četvero 6vojih (starih) hiš olepšati z novim barvilom ter odpadli omet na fasadah nadomestiti z novim. Renoviranja bi bila potrebna n. pr. tudi nekdanja Žerovčeva hiša na spodnjem oglu (pri mostu) ki je tudi Ia6t »Iudusa«.
1 Tudi na Golovcu vile »rastejo«. V gradbi je nova vila nad železniško progo in cesto.
Maribor
m Katoliška mladina v Mariboru bo proslavila prihodnjo nedeljo, 31. t. m. praznik Kristusa Kralja ob 17. v svoji dvorani v Cvetlični ulici. Na sporedu so pesmi moškega zbora, deklamacije, petje Frančiškove mladine, slavnostni govor p. Dominika iri Gheon-Debevčev misterij v treh slikah »Masna strežnica iz Santarena«. K proslavi gredo udeleženci po večernicah iz frančiškanske bazilike v sprevodu. Vsa župnija Matere Milosti bo na ta način lepo manifestirala za Kristusa, kralja vsega našega življenja.
m 70-letnico življenja slavi zaslužni šolnik, obl. šolski nadzornik v p. Matija Senekovič, Slovenska šolska malica in Pedagoška centrala proslavita ta lepi življenjski jubilej svojega vnetega in delavnega člana jutri v nedeljo ob 10.30 v slavnostni dvorani drž. učiteljišča.
m Mariborski pekovski mojstri odpovedali kolektivno pogodbo, V restavraciji Emeršič so imeli pekovski mojstri iz Maribora izredni občni zbor, na katerem 60 razpravljali o vprašanju kolektivne pogodbe s pomočniki. Soglasno 60 sklenili, da bodo kolektivno pogodbo s 30. novembrom odpovedali. Odpoved utemeljujejo s tem, da so nastopile zaradi uvedbe novega delovnega časa v pekarnah drugačne razmere, ki ne odgovarjajo več pogojeni, pod katerimi so svoječasno sklenili mojstri pogodbo s pomočniki. Sklep je povzročil med pomočniki veliko razburjenje ter so tudi oni sklicali za nedeljo občni zbor, ki bo v gostilni pri Zlatem konju.
Prva mariborska prodajalna IJk RHilgrlo in izposojevalnica klavirjev ■	11*6
Gosposka 56. priredi oktobrsko ugodnost. Vsi v tem mesecu na posodo vzeti klavirji preidejo v last tzpo sojevalcev, kadar doseže plačana najemnina višino cene. Prost ogled. Najemnina 80—150 din mesečno. Pohitite, dokler traja zaloga!
m Absolventi kmetijskih šol bodo imeli v nedeljo v Mariboru svoje zborovanje. Sprejem zunanjih udeležencev bo ob 9,18 na Glavnem kolodvoru, nakar gredo z godbo na čelu na staro mestno pokopališče, kjer bo na grobu A. M, Slomška v kapelici 6v. maša ob 10., ki jo bo opravil msgr. Vreže. Po sv. maši bo v Gambrinovi dvorani zborovanje z občnim zborom Zveze absolventov kmetijskih šol in potem skupno kosilo. Ob 14. si bodo ogledali udeleženci kongresa sadjarsko razstavo pod vodstvom g. Aplenca.
m Pomožna akcija je pričela z delom. Maribor se je že pripravil, da bo na zimo z vsemi razpoložljivimi sredstvi in silami nastopil proti brezposelnosti in revščini. Pomožna akcija je že v teku, razposlani so bili že pozivi g. župana na prebivalstvo, da prispeva po svojih močeh in posebej so se že vršili stiki z industrijci. Odziv med mariborskim prebivalstvom je razveseljiv in zlasti industrija je že začela prispevati. Te dni je bila sprejeta na delo že prva partija 30 brezposelnih, ostale skupine pa bodo sledile postopoma. V kratkem bo tudi seja širšega odbora Pomožne akcije, na kateri bo g. župan podal poročilo o dosedanjih ukrepih in načrt za javna dela, ki se bodo iz sredstev Pomožne akcije vršila.
m Za kontrolo cestnega prometa, ki se že izvaja ter jo na državni cesti Ljubljana—Maribor vrši ljubljanska policija, do dobila tudi mariborska policija dva motocikla s prikolico ter bo opravljala to kontrolo na 6vojem področju na frekven-tiranih prometnih cestah,
m Glavni trg in Koroška cesta sta na vrsti. Mestni gradbeni urad je končal predpriprave za pričetek regulacijskih del na Glavnem trgu. Na vzhodnem robu novega glavnega trga so že pričeli z deli._ Hkrati se bo pripravila Koroška cesta med Glavnim in Vodnikovim trgom za tlakovanje. Kanal so na cesti že poglobili, uredili bodo še električno in plinsko napeljavo, nato pa pričnejo s pripravami za tlakovanje. V Tattenbachovi ulici bodo tlakovalna dela kmalu končana.
m Zanimiva zobozdravniška zadeva. Prejeli smo: Ni res, da bi se atelje neke zobozdravnice, ki se je preselila v Belgrad, še nahajal v Mariboru in da bi v tem ateljeju vršil ordinacije pod njenim imenom neki zobotelinik in da bi ji plačeval za atelje najemnino. Res pa je, da omenjena zobozdravnica nima več ateljeja v Mariboru in da noben zobotelinik ne vrši ordinacij pod njenim imenom. Tudi je res, da bo na istem kraju odprla svoj atelje zobozdravnica-specialistka, pri kateri bom izvrševal zobotehniška dela. — Evald Robič zobotehnik, Maribor.
m Avstrijci izganjajo služkinje in kuharice, le dni so avstrijske oblasti poslale čez mejo v našo .državo skupino služkinj in kuharic, ki so iz naših krajev ter so jih Avstrijci izgnali. V Gradcu, na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih je šc večje število naših deklet, ki so ostale tam še izza prevrata kot služkinje. Sedaj, ko so pognali k nam skoraj vse delavstvo, so prišle še te reve na vrsto ter so jih začeli izganjati.
Gledališče
Sobota, 23. oktobra ob 20.: »Sodnik Zalamej-ski«. Premiera. Bloki veljajo.
Nedelja, 24. oktobra ob 15.: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene, — Ob 20.: »Najboljša ideja tete Olge«.
Polhovgradec
Vsi bivši borci v Polhovem gradcu in okolici
naj sc udeleže članskega sestanka v Polhovem Gradcu v nedeljo 24. t. m., in sicer po službi božji v gostilni I pri roni. Na tem sestanku, kateremu bo prisostvovala delegacija glavnega odbora Legije koroških borcev iz Ljubljane, si hočemo začrtati pot za bodoče delo.
Mežica
Legija koroških borcev v Ljubljani opozarja vse bivše borce v Mežici in okolici, da bo v nedeljo 24, t. m, ob 9 dopoldne v Mežici, gostilna Stopar, ustanovni občni zbor krajevne organizacije. Na zboru bo poročal delegat glavnega odbora iz Ljubljane.
Ako cenite svoje zdravje
a trpite na debelosti, revmatičnih in protinskih obolenjih, vzemite Krušen sol. Ker Krušen sol pomaga osnovi, urejuje prebavo, preprečuje tvoritov vsedlin in snovi v telesu, ki so predpogoj za de-helost kakor tudi za revmatična in protinska obolenja.
Originalna steklenica Krušen soli se dobi v lekarnah ter stane samo 45 din in je jako izdatna v uporabi, da zadostuje za 3 mesece, a mala 27 din. Oglas rog. S. br. 29.613-35.
Celje
c Uspeli sestanek JRZ v Celju. V četrtek ob 8. zvečer je bil v telovadnici v Domu članski sestanek krajevne organizacije JRZ v Celju. Za sestanek je bila določena dvorana, vendar se je nabralo toliko prijateljev JRZ, da je moral biti sestanek v telovadnici. Sestanek je otvoril mestni župan g. Alojzij Mihelčič. Pozdravil je predavatelja, strokovnjaka v gospodarskih vprašanjih g. Avseneka iz Ljubljane in tajnika JRZ g. Zupanca iz Maribora. Predavatelj je v izčrpnih besedah podal pregled jugoslovanskega in s tem tesno povezanega slovenskega gospodarstva. Govoril je tudi o najaktualnejših sodobnih gospodarskih vprašanjih in konjunkturi današnjega gospodarstva.
c Občni zbor Druiabnega kluba v Celju je bil
v	torek zvečer v hotelu Evropa ob velikem zanimanju članstva in prijateljev kluba Iz poročil posameznih odbornikov je videti, da je bilo delovanje kluba v pretekli poslovni dobi nad vse zadovoljivo. V odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje: dr. Kalan Zdravko, predsednik, Lenardon Zvonko, podpredsednik; za damski komite Terezija dr. Voršičeva, tajnica Krušič Danica, blagajnik Grmek Jakob in gospodar Vrabl Vanči. Prvi redni družabni večer bo v sredo, 27. t. m., v Narodnem domu ob pol 9. zvečer. Člani in prijatelji kluba vljudno vabljeni!
c Nedeljski nogomet. Jutri dopoldne ob pol 11. bo na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Hrastnikom in SK Atletiki. Ob treh popoldne bo na Glaziji prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem in SK Olimpom.
c Gledališka druiina v Celju uprizori jutri popoldne ob pol 4 komedijo v treh dejanjih »Detektiv Megla« v režiji g. Freceta. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Sveže zelje v glavah in bel krompir dobite poceni pri Kmetijski družbi v Celju. Tel. št. 165.
c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, 25. t. m., ob 8. zvečer bo predaval prof. dr. Valter Bohinec iz Ljubljane o temi: Narodni parki po svetu in pri nas.
Pla?
Ljudsko univerzo smo ustanovili v našem mestu, ki je žc v časih rimskega imperija bilo važno pozorišče zapadne kulture in izhodišče, odkoder se je širila v Panonijo. Za predsednika je bil izvoljen g Stanko Canjkar, katehet na tukajšnji realni gimnaziji, podpredsednik je g. bančni uradnik Skaza, tainica gdč. Glinškova, učiteljica na meščanski šoli in blagajnik učitelj g. Hasel. Ljudska univerza je priredila svoj prvi večer 19. oktobra v dvorani »Mladike«, ki jo je napolnilo izobrazbe željno meščanstvo, med katerim 6mo opazili g, okrajnega glavarja Vidica, g. župana Remca, gimnazijskega ravnatelja Kovačiča, številni zbor profesorjev in druge predstavnike inteligenčnega sloja. Predaval je banovinski arhivar iz Maribora g. prof. Baš in sicer o »Ptuju v politični zgodovini Štajerske«. Začel je s politično najrazgibanejšim letom preteklega stoletja, ko 60 Ptujčani volili v frankfurtski Reichsrat. Prešel je potem na naj-markantnejše ptujske politične osebnosti šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let, kakor so bili Božidar Raič, 6odnik Herman, po rodu Nemec, dr. Jakob Ploj, dr, Žitek, dr. Jurtela: osvetlil je tudi politično delavnost znanega vodje nemštva Orniga. Ptuj je igral v politični zgodovini Štajerske vseskozi zelo važno vlogo kot obrambna točka zoper prodiranje nemškega življa in kulturnega območja. Predavatelj je tudi omenil velik vpliv, ki so ga imele znane »Dogodivščine dežele štajerske« od župnika pri Mali Nedelji, Kremplja. Ptuj je tudi v času diferenciacije med liberalno in katoliško stranko najdalj skušal ohraniti tako zvano narodno 6logo- podobno kakor na jugu Trst. Predavatelj je žel zasluženo iskreno priznanje in pohvalo poslušalcev in g. predsednik Cajnkar, ki je bil uvodoma poudaril pomen ustanovitve »Ljudske univerze« za širjenje našega kulturnega obzorja, je mogel zaključiti prvi večer z velikim uspehom.
Krani
»Miklova Zala« na odru Ljudskega doma. Dre-
vi	bo v dvorani Ljudskega doma lepa narodna igra »Miklova Zala«, ki jo bi uprizorilo tukajšnje Prosvetno društvo. Igro bodo ponovili v nedeljo ob 16.
Kranju — meščansko šolo. Mestu Kranju, ki se po industriji bogato in hitro razvija in se mora kot tujsko prometno mesto spopolnjevati v vseh ozirih, primanjkuje meščanska šola, ki bi nudila tudi delavskim otrokom poceni izobrazbo. Sedaj morajo pošiljati starši svoje otroke v meščansko šolo v Tržič in v Škofio Loko in to večinoma z vlakom. Prepričani smo, da bo sedanji občinski svet, ki je že dokazal, da 6e zaveda najnujnejših potreb mesta Kranja in je storil v tem kratkem času izredno veliko v dobrobit našega lepega mesta, storil vse, da bo dobil Kranj čimprej meščansko šolo.
Kolporterja časopisov sprejme podružnica »Slovenca« v Kranju.
Višrra gora
Krekova proslava bo v Višnji gori 24. t. m. ob 3 popoldne v domu Prosvetnega društva. Na sporedu je Krekova igra »Tri sestre«, petje in govor. Vabljeni vsi!
• P/ih?dnji mesec P" nas sv. misijon. Bog
daj, da bi dosegel svoj namen.
Jugoslovanska knjigarna v l)ub|]anl
Za spomin Vernih duš priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foerster A.: Op. 80. iMissa pro Defunctis« za štiriglasni moški zbor, 8 din; Grum A.: »Renuiem« za mešani zbor, 12 din: Hladnik Ig.: Op. 52: »Requiem< za en glas in orgle. 16 din; Hladnik Ig.: Op. 34: -Missa pro Defunctis.; za triglasni mešani zbor ali za en glas z orglami. 10 din. Kokošar I.: »Re-quiemt- za en glas in orgle. 12 din; Mav Alojzij: -Uequiem:: za en glas in orgle. 16 din; Premrl 8t.: 5Kequieni.- za en glas in orgle. 20 din: Vodopivec V.: »Requiem« za en glas in orgle, 28 din; Vurnik M.: sKequiem« za en glas in orgle, 15 din; Premrl st.: »Usmili se ine Gospod« (po koralu) za mešani ali enoglasni zbor, 25 din; Foerster A.: Sedem pogrebnih pesmi zn mešani zbor, 10 din; Grum A.: Štiri zaloatinke za moški zbor, 4 din; Jobst A.: tri nagrobnice za moški zbor, 5 din; Hafner Lov ro: »Blagor jim«. Deset liagrobnic za moški zbor. 12 din; Marolt F.: Dvajset r.agrobnie za moški zbor (domačih iu tujih skladateljev), 20 din.
Zahteve trgovcev
Zaloge zlata
Dne 20. in 21. oktobra je zasedalo Osrednje predstavništvo vseh zvez trgovskih združenj v Osijeku. Zasedanja sta se udeležila v imenu Zveze trgovskih združenj v Ljubljani predsednik g. Stane Vidmar ter tajnik g. Gornik.
Po komemoraciji predsednika g. Masaryka so razpravljali najprej o vprašanju končne prepovedi dela veleblagovnic, ker preneha dosedanja tozadevna uredba veljati dne 27. oktobra, Mnogi govorniki so poudarjali škodljivo delovanje teh blagovnic za detajlne trgovce in zahtevali energične ukrepe za prepoved dela teh skladišč. Poslali so tozadevne brzojavke predsedniku vlade in ministru trgovine z zahtevo, da se uzakoni načrt uredbe o prepovedi osnovanja in dela veleblagovnic, kakor so ga izdelale in izročile trgovinsko-indu-strijske zbornice.
Glede sklicanja sledečega trgovskega kongresa, na katerem bodo sodelovali po lastni prijavi tudi številni delegati bolgarskih trgovskih združenj, je bilo sklenjeno, da bo kongres v maju 1938, dočim bo mesto za kongres naknadno odrejeno.
V zvezi z uveljavljenjem novega zakona o gospodarskih zadrugah ie predstavništvo sklenilo naprositi pristojne faktorje, da podvržejo obdavčitvi vse nabavljalno-konzumne zadruge, ki vodijo trgovino, prav tako kot redne trgovske obrate in da se jim vzkrati vsaka podpora iz javnih sredstev.
Veliko so debatirali tudi o vprašanju socialnega zavarovanja trgovcev in je bilo sklenjeno, da vse zveze najvestneje proučijo in pripravijo potrebne referate za prihodnjo sejo Osrednjega predstavništva, ki bo v drugi polovici novembra v Novem Sadu, kjer bo osrednje predstavništvo zavzelo končno stališče glede vseh vprašanj soc. zavarovanja trgovcev. V zvezi s tem bodo razpravljali tudi o vprašanju organizacije kreditnega sistema.
Nato je predsednik Osrednjega predstavništva g. Nedeljko Savič orisal dosedanje delo zveznih
Rudarska in iopilniška proizvodnja v septembra
Objavljeni so podatki o rudarski in topilniški proizvodnji meseca septembra 1937, katere v naslednjem navajamo, obenem pa tudi za primero podatke za julij 1937 in avgust 1936 (julij 1937 v oklepajih);
Črni premog 39.185 (39.451), rjavi premog 306.976 (313.709) ton, lignit 82.133 (88 804), železna ruda 52.879 (60.580), boksit 40.275 (54.667), pirit 12.922 (13.154), bakrena ruda 55.800 (55.960), svinčeno cinkove rude 71.977 (68 238), kromove rude 5.512 (7.227), koncentrati; kromovi 1.228 (953), svinčeni 8.384 (7.122), cinkovi 6.948 (7.209).
Topllniška proizvodnja! železo 4.372 (4.019) ton, zlato 58.9 (64.07) kg, baker 3.038 (3,938), svinec 258 (338), cink 391 (406), srebro 17.4 (18,4) kg.
Gospodarstvo v mariborski okolici
18. oktobra 1937.
Slabo ali skoraj nič organizirani gospodarji v okolici do 20 km so skoraj popolnoma odvisni od mariborskega trga. To 6e izredno opaža sedaj, jeseni, ko so pridelki večinoma spravljeni, le zeljne glave, v kolikor so jim prizanesle gosenice, še ponekod samevajo na jesenskih njivah. Najvažnejši pridelek našega kmeta, krompir, je spravljen. Oglašajo se redki kupci in ga plačujejo po 55 do 60 par kg. Dokler je bil krompir po 1 din za kg, so kmetje dobro živeli; bil jim je to, kar Savinj-čanom hmelj. Dance pa vsi vemo. da komaj životarijo in da tu in tam dolgovi potlačijo, uničijo nekoč dobrega posestnika. Na razpolago je mnogo »belega« in »rdečega« krompirja. (Zanesljivi kupci naj ee obrnejo na Gosp. zadrugo v Sv. Marjeti, p. Rače.) Žitne cene so jKiekočile in 60 kmetje v poletju, ko sicer ni bilo dohodkov, 6 prodajo odviš-nega žita poplačali najhujše potrebe. Enako ee je dvignila cena živini in jo pridno redijo, bodisi za pleme ali za zakol. Že je doepela druga anuiteta, pa še- mnogi za prvo niso bogve kaj dali. Lani eo ljud6tvo begali politični nasprotniki itd., da se bo uredba o likvidaciji kmetskih dolgov spremenila, letes pa čakajo vei na pozno jesen in zimo. Krompir. pitana živina, svinje, to jim bo dalo glavne dohodke. — Radi pomanjkljive organizacije 60 ei pa kmetje mnogih težav 6ami krivi: zelje jajca in še mnogo drugega nam privažajo Hrvati iz Med-murja. kmet pa ne nastopi proti njim v 6kupni »fronti«. Da 60 drobne 6tvari vedno po tako nizkih cenah, to delajo mnogokrat le brezvestni prekupčevalci. Mleko, ki bi 6amo marsikoga rešilo, imajo v rokah največ prekupčevalci, ki ga na kolpsih i>o 40—80 I privažajo v Maribor dnevno. Zunaj ga plačujejo po 0.75 din. prodajajo ga pa po 2 din in, kakor je dognalo tržno nadzonstvo, prodajajo
organizacij in predlog za izboljšanje organizacije dela. V zvezi « tem so razpravljali tudi o financiranju zveznega glasila »Trgovačke novlne« v Belgradu.
Nato so razpravljali o pobijanju krošnjarstva in je bilo delegatom priporočeno, da posamezne primere prijavijo zvezam in zbornicam zaradi konkretnih ukrepov, Nato so razpravljali o važnem vprašanju, prenehanju izdajanja dovoljenj za bra-njarije brez označbe predmetov, da 6e taka dovoljenja ne bodo dala brez strokovne izobrazbe. Ker je to v nekaterih krajih države ugodno rešeno, naj zveze in zbornice skušajo to izvesti tudi v ostalih krajih.
Glede dela tujcev in njih snovanja obratov v naši državi so soglasno zahtevali, da se v bodoče ne stavijo v trgovinske pogodbe klavzule o recipročnosti, če tudi za naše državljane ne kaže, da bi se mogli nastaniti v pogodbenih državah.
Z ozirom na začeto akcijo delavskih organizacij, da se skrajša čas med odpiranjem in zapiranjem trgovin kakor tudi delovni čas trgovskega osebja in da se v zvezi s tem izpremeni obstoječa uredba iz I. 1929, je bilo sklenjeno, da ne bodo trgovci pristali na nobeno skrajšanje delovnega časa, ker bi v protivnem primeru bili poslo-dajalci prisiljeni reducirati del osebja, kar bi imelo nasproten efekt,
Ob objavi pravilnika za poslovanje odbora za kontrolo drž. dohodkov, po katerem imaio organi tega odbora neomejeno pravico vpogleda v trgovske knjige v vseh gospodarskih podjetjih, je bilo sklenjeno obrniti 6e na finančno ministrstvo s prošnjo, da se delo tega odbora kakor tudi pravilnik prilagodita obstoječim odredbam o pregledu trgovskih knjig.
Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno in je vladal za vso razpravo med prisotnimi največji interes, kot posnemamo iz službenega obvestila o tej seji,
tudi vodo. Urejena mlečna organizacija bi Mariborčanom dala higienično mleko, kmetom pa stalen dohodek. Spomladanski naetop mlečnih producentov le zato ni uspel, ker niso bili dovolj organizirani in združeni. Ob priliki, ko bo občni zbor Kmečike zveze za levi breg in uetanovni za desni breg (v nedeljo, 24. oktobra ob 9), je potrebno poudarili vsaj naštete težave okolice. — Upajmo na boljše čase!
Dve pezeti
Španska vojna je razdelila tudi v valutnem oziru Španijo v dva dela. Imamo dve pezeti: va-lencijsko in snlamanško. Franco jo izdal dno 13. novembra 1936 odlok, po katerem valencijska pe-zeta ni več v veljavi na njegovem španskem ozemlju. Uvedel je tudi obvezno žigosanje. Tako vidimo tudi na svetovnih borzah v kolikor še trgujejo s pezetami dve notici za pezeto. Najbolj značilna in važna je notacija pariške borze, kjer noti rata obe vrsti pezeto. Naslednje notacije nam kažejo v frankih, koliko velja ena in druga pe-zeta.
Valencija: julija 1936 2.07, septembra 1936 1.40, marca 1937 0.54, maja 1937 0.67, junija 1937 0.46, sredi oktobra 0.60.
Salamanca: 13. novembra 1936 1.40, marca 1937 0.70, sredi oktobra 1937 1.25.
Tečajne razlike so velike od dne, so pa vedno v zvezi s položajem na bojiščih. Septembra 1936 je padel Badajoz v Francove roke, maja letos pa so se ■ poznale posledice zmage nasprotnikov pri Guadalarami, potem se zopet pozna kapitulacija Bilbaa.
Seveda pa prave slike no moremo dobiti, ker ne vemo, koliko je katera stranka posegla k najlažjemu načinu financiranja vojevanja: k tiskanju bankovcev. Gotovo pa so obe stranki tega prav v obilni meri poslužujeta. Ves zlati zaklad bivše Španije je v rokah valencijske vlade. Znašal je julija 1936 2.202 milj. pezet, na koncu leta 1936 1.600 milj., za sredo oktobra ga pa ceni Miguel Samper, kot posnemamo iz dunajskega lista »Wie-ner Wirtschaftswoche» na 975 milj. pezet. Seveda pa to praktično ne pomeni dosti, ker valencijska vlada noče dati zlata za vzdrževanje tečaja svoje pezete. Ce je Francova pezeta boljša, je to pripisovati dejstvu, da je promet z inozemstvom v Francovih pokrajinah živahnejši in izkazuje aktivno trgovinsko bilanco z izvozom surovin.
Prav znalno trgovino ima Francova Španija z Nemčijo, ki je tudi aktivna za Španijo. Zadnja trgovinska pogodba Franca z Nemčijo, ki je stopila v veljavo 1. avgusta letos, kaže da je Berlin svojo pomoč Francu tudi že trgovsko izkoristil, saj je kontrola vsega trgovskega prometa z Nemčijo bolj v nemških kot v španskih rokah. Slabša je trgovina z Italijo, kar pa je deloma pripisovati dejstvu, da Italija že prej ni prihajala toliko v poštev kot kupec španskih proizvodov.
Po podatkih statističnega mesečnika Zveze narodov v 2enevi (zvezek za oktober) so znašale zaloge zlata pri emisijskih bankah v svetu brez Rusije, Italije in Španije na koncu septembra letos 13.460 milij dolarjev, dočim so znašale na koncu junija 13.516, konec decembra 1936 pa 12.801 milij. dolarjev.
Po posameznih državah se je zlati zaklad emisijskih bank razdelil sledeče ( v milij. dolarjev stare paritete, v oklepajih navajamo podatke za junij 1937);
Južna Afrika 112 (119), Kanada 111 (111), USA 7.521 (7.275), Argentina 238 (238), Indija 162 (162), Japonska 154 (261). — Evropa: Belgija 349 (369), Francija 1.435 (1.608), Holandija 509 (501), Anglija 1,597 (1.593), Švedska 144 (143), Švica 362 (375) itd. Našteli emo eamo države, katerih zlati zaklad v emisijskih bankah presega 100 milijonov dolarjev. V naši državi znaša zlati zaklad emisijske banke 30 milij. (30), Avstriji 27 (27), Bolgariji 13 (13), Madžarski 15, Grčiji 14, Turčiji 17 in Češkoslovaški 53 (54) milij. dolarjev.
Če pa upoštevamo še devizne zaklade, dobimo za tretje četrtletje naslednjo sliko: Avstrija 142 (100) milij. šilingov, Bolgarija 295 (362) milij. levov, Francija 312 (1.040) milij. frankov, Madžarska 58 (54) milij. pengov, Poljska 35 (32) milij. zlatov, Švedska 1.014 (907) milij. kron, Švica 405 (66) milij. frankov, Češkoslovaška 390 (382) milij. kron. Iz tega je razvidno, da se je v vseh državah devizni zaklad znatno povečal v zadnjih treh mesecih. V naši državi so znašale v naši Narodni banki devize izven podlage dne 30. junija 1937 880.36 milij. din, dne 30. septembra pa 712.3 milij. din, dne 15. oktobra pa samo še 661.9 milij. din, Zmanjšanje znaša v treh mesecih in pol nad 220 milij. din, približno toliko kot je znašala kupnina za znano vžigalično posojilo, katerega smo odkupili po izjavi finančnega ministra za 215 milijonov dinarjev,
Novi lelaji za turistično liro. V oktobru so bili določeni novi tečaji za turistično liro, ki so naslednji: Avstrija 100 lir 25.40 šil., Belgija 28.15 belg. Danska 21.55 krou, Finska 217.50 mark, Francija 145 frankov, Anglija 104 lire za funt šterling, Luksemburg 11260 frankov, Portugalska 105.90 eksudov, Holandija 8.65 gold., Švica 20.80 šv. frankov, švedska 18.6 kron, Argentina 15.75 peza, Kanada 4.75 dol., severnoameriške Zedinjene države 475 dol., Egipt 0.937 eg. funta, Južna Afrika 103.10 lire za funt, Palestina 109.90 lir za funt in Sirija 7.25 piastrov.
Izvoz masti in slanine. Od L januarja do 19. oktobra letos je znašal izvoz masti 568 vagonov, od tega v Nemčijo 300, ČSR 144, Anglijo 104, ostale države 20 vag. Nadalje smo izvozili v tem razdobju letos slanine 137 vagonov, od tega v Nemčijo 60, ČSR 37 in Italijo 37 vagonov.
Borza
Dne 22. oktobra 1937.
Denar
V zasebnem kliringu jc ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani malenkostno narastel na 8.71—8.81, v Zagrebu je popustil na 8.685—8.785, v Belgradu pa zopet narastel na 3.6913—8.7943.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.55— 30.25, v Belgradu 29.50—30.20.
Italijanske lire so nudili v Belgradu po 1.84.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.80—14. — V Zagrebu so nadalje beležili za STe-do novembra 13.70—1390, za konec novembra 13.65—13.85, za sredo decembra 13.58—13.78.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.291.478 dinarjev, v Belgradu 5.570.000 din. Efektni promet je dosegel v Belgradu 350 000 din.
Ljubljana — tečaji s	primotn.
Amsterdam 100 h gold..........2392.67—2407.26
Berlin 100 mark............1735.53-1749.41
Bruselj 100 belg............729.45- 734.51
Curih 100 frankov............996.45—1003.52
London 1 funt.......213.96- 216.02
Ne\vyork 100 dolarjev ....	4296.91-4333.22
Pariz 100 frankov............146 22— 147.65
Praga 100 kron..............151.24— 152.34
Trst 100 lir................226.75- 229.83
Curih: Belgrad 10, Pariz 14.71, London 21.495, New York 433.91, Bruselj 73 25, Milan 22.83, Amsterdam 240.—, Berlin 174.25, Dunaj 80.40 (81.80), Stockholm 110 825, Oslo 108, Kopenhagen 95 975, Praga 15.18, Varšava 82.—. Budimpešta 86.25, Atene 3 95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Hel-singfors 9.50, Buenos-Aires 129.50.
Vrednostni oanirii
Ljubljana• 7% invest. posojilo 94—96, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promptna 415—416, begi.
mnocom
®
toda z
BONBONI
preprečil! faUV
MOCOtt JE/
obveznice 77.50—78.50, A% sev. agrarni 51—53, 8% Blerovo posojil* 94 - 96, 7% Blerovo posojilo 85—85.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—100.75.
Zagreb: Državni papirji; 1% investicijsko posojilo 94 denar, agrarji 53.50 denar, vojna škoda promptna 416—418 (419), za konec decembra 415 denar, begluške obveznice 77.50 denar, dalm. agrarji 75 denar, i% sev. agrarji 52.50 denar, 8% Blerovo posojilo 94—96, 7% Blerovo posojilo 85—85.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100— 101, 7% stab. posojilo 86 denar. — Delnice: Narodna banka 7.400 denar, Priv, agrarna banka 208—215, Trboveljska 225 denar, Osj. 6ladk. tov. 150—180, Dubrovačka 435—440 (440), Jadranska plovba 410—140, Oceania 275 denar.
Belgrad; Državni papirji; 7?o investicijsko posojilo 94.25—95 (94), agrarji 53.50—51, vojna škoda promptna 416.25—417.25, za konec decembra 416.50—417 (416, 416.75), begluške obveznice 78.25—78.50, dalm. agrarji 76.25—76.75 (76.25), \% severni agrarji 54 denar, 6% Blerovo posojilo 94.25—95, 7% Blerovo posojilo 85.50-85.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.25 denar.
—	Delnice: Narodna banka 7,520—7.550, Priv. agrarna banka 213 denar.
Dunaj. Prijazna tendenca je ostala tudi danes v splošnem ohranjena. V kulisi se je večina papirjev učvrstila. Nekaj več zanimanja je bilo za papirje električne industrije, ki so izkazali večji dvig. V ostalem so bile izpremembe majhne. V zagradi je bilo malo posla, pretežno so bili tudi tu tečaji viiji. Večje izpremembe izkazujejo le posamezne vrednote. Beležili oo (v oklepajih včerajšnji tečaji); Don.-sav.-jadran. 62.50 (62.50).
—	Delnice: Creditaostalt-Bankverein 264.50 (265), Landerbank 68.40 (67), Narodna banka 163.50 (163.50), Graz—Koflach 26 (26), Steg 26 90 (26.70), Slemens-Schuckert 147, Steweag 28-60 (28.50), Magnesit 87.25 (86.50), Alpine 45.25 (44.70), Berg-Hiitten 580 (590), Rima Murany 87.25 (87), Steyr-Daimler-Puch 228.50 (227.25), Leykam 68.50 (68.50), Semperit 80.50 (80.10).
Žitni trg
Novi Sadt Oves bč. srem. slav. 128—130, — Moka bč. ban. og, ogg 270—280, 250—260, 230--240, 210—220, 170—180; št. 8 neizpremenjena;
srem. slav. og, ogg. 267.50—277.50, 247.50—257.50, 227.50—237.50, 207.50—217.50, 170—180; št. 8 ne-izpremenjena. — Fižol bč. 6rem, beli brez vreče 2% 202—204, srem., beli brez vreče, ladja 207
—	209. — Tend. neizprem. Promet srednji.
Sombor: Pšenica: bč. in ban. okolica Sombor 176—178; srem. iste. Ostala pšenica neizprem.
—	Oves: bč., srem. slav, 120—125. — Koruza : bč„ srem. 105—107, bč. bela ne notira, bč. nova, sušena 95—98. — Fižol: bč. beli 2% 202—207. Tend. neizprem. Promet 51'A vg.
Proizvodnja zlata. V prvih 9 mesecih letos se je produkcija zlata v naši državi povečala v primeri s prvimi 9 meseci lani od 482.852 gramov na 574.980 gramov, produkcija v borskih rudnikih pa je padla od 1.521 na 1.464 kg, tako da je skupna produkcija zlata v naši državi narasla od 2.004 na 2,039 kg.
Živina
Cene živine v Ptuju na živinskem 6ejmu dne 19. oktobra t, I. in na svinjskem sejmu dne 20. oktobra t. 1.; Voli kg žive teže od 5—5.75 din, biki kg žive teže od 4.50—5 din, junci kg žive teže od 4—4.50 din, krave kg žive teže od 3,50—5.50 dinarjev, telice kg žive teže od 4—5.25 din, teleta kg žive teže do 6 din, konji obojega spola komad od 500—4500 din, žrebeta obojega spola komad od 1100—2200 din, prašiči komad od 60—120 din, pršutarji kg žive teže od 6—6.75 din, plemenske svinje kg žive teže od 5.80—6.25 din, debele svinje kg žive teže od 7—7.50 din.
Kulturni obzornik
R. Rakuša: Esperanlska slovnica
Založil klub esperantistov v Ljubljani, 1937,
str. 151.
Ljubljana živi že nekaj časa pod vtisom velike esperantske propagande, ki naj pripravi tla za dostojen sprejem delegatov svetovne esperantske zveze na kongres, ki je že sklican za drugo leto. Zato so zdaj ljubitelji tegn mednarodnega umetnega jezika, ki je doslej izmed vseh tovrstnih poizkusov pokazal še največ življenjske sile, izdali zopet novo slovnico, da bi se moglo čim več Slovencev seznaniti z njim. Slovenci veljamo že od nekdaj za narod jezikoslovcev, in v resnici beležimo v svoji zgodovini celo tudi dva samostojna poizkusa, iz lastnih moči ustvariti svetovni pomožni jezik. Pred kratkim smo v nnši rubriki opozorili na Škrabcev poizkus jezika »Eulalije«, o katerem pa se svet« vna kritika ni izrekla naj-laskavejše (na pi Ru« Drezen). S tem problemom, ki ga je krstil za ^babilonsko uganko«, se je pečal tudi Mariborčan Ei ti, pa tudi ni našel zadovoljivega uspehn. Še vedno in vedno se na vseh krajih sveta pojavljajo nove tvorbe umetnega jezika. Tudi v Jugoslaviji (Sarajevo) se je pred leti pojavil podobni pokret in v rokopisu leži — kakor je nam znano — jugoslovanska zamisel enotnega slovanskega svetovnega jezika, o katerem se baje priznani slavisti ne izražajo več ironično, temveč ga smatrajo za ustvarliivo možnost. V«e to je dokaz, da je ideja o dveh leziklh - enem materinem, ki naj ga vsakdo ljubi in skuša ustvarjati v niem vse najlepše ter — drugem svetovnem, pomožnem, ki naj služi sam" za sporazumevanje med narodi. Se vedno živa ter spada med tista prizadevanja, kakor na pr enotna svetovna industrializacija. V bistvu vsak tak jezik vendarle ostane mrtev,
ker je — po našem mnenju — le kot suh cvet, ki nima več svojega organskega življenja, temveč je ves stiliziran in pripravljen samo za posredovanje, ne pa za ustvarjanje jezikovnih vrednot, ki raslo le iz živega jezika. Toda kot pomožni svetovni jezik ima svoj veliki trgovski in kulturni pomen. Zdi se, da si esperanto osvaja svet. Slovenci smo dobili slovnico esperanta že 1. 1910 (Lj. Koser), pozneje pa še dve (P Golobič 1924 in F. Dobra-vec 1928), zdaj pa še tretjo, ki jo je spisal R. Rakuša, dipl. učitelj esperanta in član »Llngva ko-mitato« Ta poudaija v svojem uvodu, da se je držal najmodernejše metode, ki stavi za osnovo pouka berilo Priredil je kakih 600 esperantskih besednih korenov kar vsekakor zadostuje za poznanje najvažnejših esperantskih besed. Učbenik je namenjen predvsem šoli, raznim tečajem pa
tudi posameznikom.	td
*
Dr P. Strmšek: Lemberg in Sladka pora. Izdalo in založilo Celjsko muzejsko društvo, strani 31, 8 din. — Dr Strmšek, ki je že lani napisal zcrodovino Medvedjega sela, ki ga je tudi izdalo Muzejsko društvo v Celju, jo v tej knjižici opisal zgodbe dveh drugih krajev v okolici Celja, nam reč trga Lembcrg pod Dolgo goro in župnije Sladka gora, ki spada zdaj pod občino Šmarje pri Jelšah. Opis Lemberga obsega prvih 21 strani ter ima dve prilogi: stari pranger v trgu, ki naj priča, da je trg imel svoj čas sodno oblast ter magistra z roko pravice, dokaz svobodne trgovine. Iz spisa spoznamo postanek Lemberga ter njega pomen za celjskih grofov, njega pravice in gospodnrski značaj razvoj šolstva župnije, pa tudi o lember-škem gradu itd Drugn polovica pa je posvečena znani romarski ceikvi Sladki gori (ki ni »sladkn«, temveč tslntinska cora^!) pri Lembergu. Strmšek opisuje najdenje slatine nn tem kraju, lesendo o čudežu kar ie imelo za posledico, da so na tem kraju zidali kapeli.-o, pozneje v 18 st. pa cerkev, posvečeno Mariji, hrez madeža »početi Pri tem opozarjam, da je stavec parkrat pomešal letnice,
govoreč na več mestih o 1. 18-15, drugič pa 17451 (str. 24—25) Pisec govori o zidanju svetišča, o llovškovih slikah, važnih za zgodovino slovenskih narodnih noš, ter o razvoju fare in šole. — Knjižica ima svoj pomen za popularizacijo vednosti o lokalni zgodovini ter bi bila dober donesek k večji knjigi o zgodovini celjskega okraja, o kateri bi želeli, da je s časoma oskrbi prav Celjsko muzejsko društvo Mislimo namreč, da je prav to naloga pokrajinskih muzejev: zbirati gradivo za lokalno zgodovino ter jo širiti med najširšo kroge. Oblasti in šole naj pa tako delo podpro, ker bolj kot kaj drugega morejo utrditi ljubezen do domačega kraja.	td
Beležke h srbsknhrvaško literature. Pred kratkim časom je izšla v Belgradu obširnejša študija o najvidnejšem srbskem kritiku našega stoletja, J o v a n u Skerliču. Napisala jo je Vukosava Milojevič za šestdeselletnico njegovega rojstva. Priznati je treba, da je Skerlič za svoj čas veljal za človeka, ki je imel vodilno besedo v srbski književnosti vse do svoje zgodnje smrti (umrl je komaj sedem in trideset let star). Bil je nemirne narave, šolal se je na zapadu, predvsem v Franciji. Hotel je veljali za neomejenega gospodarja in edinega pravovernega tolmača v književnosti, v kateri se je udejstvoval, pa je zalo razumljivo, da današnji čas- žo 6 precej kritičnega zornega kota motri njegove izsledke. Reči jo treba, da ni imel pravega odnosa do lepe književnosti kot celote. Bil je zgodovinar, a ni bil estet. Odtod toliki nesporazumi, nerazumevanja, zapostavljanja, napačne klasifikacije v njegovih-spisih. Zlasti je bil malo pristopen pesništvu. Ni pravilno ocenil več vplivnih srbskih pesnikov, tako nekatere starejše (Djura Jakšič). kakor tudi mlaJSe (Rakič, Dučič, Lukovič itd.). Razen v književnosti se je udejstvoval tudi politično. Zanimala ga je diužba, odtod tudi njegovo pretežno nagnjenje k realizmu. Bil |e preveč razumsko orientiran, zalo ni mogel pri'i v tesnejše stike s književnimi predstavniki severnjakov, zlasti no z Rusi in Skandi-
navci. Vendar je kljub vsemu temu treba priznati veliko vrednost njegovemu delu. Bil je ploden kakor še noben srbski kritik in književni zgodovinar (to je predvsem bil) pred njim. Postavil je temelje srbski književni zgodovini. Saj so njegove monografije so dandanašnji najpogostejša uporabna literatura za študij srbske književnosti. Študija Vu-kosave Milojevič je na|>isana objektivno in pomeni do danes sploh najboljšo razpravo o Skerliču, kar jih poznam.
Razen »Srpskega knj. glasnika« in nedavno obnovljene »Misli« edina belgrajska knjlževno-kulturna revija »Ž i v o t i rad« je po nekaj mesecih zopet začela redno izhajati. Novi urednik jo dr. Arsič.
V znani seriji »Školski pisci«, ki jo je pred leti redno izdajal Geza Kohn v Belgradu in ki je nekam zastala, se je te dni pojavila nova knjiga z naslovom »Odabrani listovi Jovana Sterije Po-poviča« (I. knjiga) kot spomin na stoletnico njegovo najbolj znane komedije »Kir Janja*. Knjigo jo uredil dr. Ljubomir Petrovič. V prihodnji (25. knjigi »školsklh piscev«) izidejo izbrana dela Lu-kijana Mušickega.
Znana »Srpska trilogija« Stevana Jakovljevičn, ki obsega čez 1000 strani, izide v kratkem v češkem prevodu v založbi »Društveni prace« v Pragi. Delo je prevedel lektor za češki jezik na belgraj-ski univerzi dr. Otokar Kolman, ki je predlanskim prevajal tudi znani Cosičev roman »Pokošcno polje«.
Državna štampariju v Belgradu je izdala na nekaj čez 300 straneh dr Karla Nefu »Uvod u istoriju muiikc« v prevodu Stane DJurič-Klein. Knjiga Je izdana v dobri opremi in stane 60 din.
Živojln Perič je izdal v Ženevi pomembno brošuro »La ftoclčtč des Nations ou TAnarchie europečne«.
Izšla jc Študija Milana Kuranovlda »Dinarska plemena nemanjičRkog porekla«. Stane 10 din.
Pesnik in pisatelj Mllivoje Ristič je v Skoplju izdal poemo z naslovom »Zemlja pečnlbara«.
410 letnica velikega Španca:
Cervanles - pisatelj Don Kihota
Lotos obhaja Španija 410-letnico rojstva velikega sina španskega naroda, velikega pesnika in vojaka, kateri je že pred 410 leti v sebi združeval vse^ značilne znake pravega ponosnega Španca. Ta mož, čigar spomin obhaja ne le Španija in špansko govoreči svet, ampak ga slave vsi Kulturni narodi, je don Miguel Cervantes de Saavedra. Kot tin obubožane pleinenitaške rodovine se je rodil oklobra meseca leta 1547 v Alcada de Henares. Že v mladih letih je poskušal pisati pesmi in igrokaze, kar pa mu seveda ni prineslo niti denarja, ki ga je tako potreboval, niti slave. Zato se je naveličal pisanja ter je stopil v službo tujih držav kot vojak-najem-nik. Začel je živeti nevarno življenje pustolovca, kakršnih je bila tista doba tako polna.
Čez nekaj časa je prišel v Italijo, kjer je pri kardinalu Aquaviva dobil službo komornika, kar pa mu ni ugajalo, ker je bilo to življenje zanj preveč mirno. Zato je kmalu stopil v službo vojvode Antonija Colonnskega, s katerim je šel skupaj na nesrečno vojno zopet Ciper, ki eo ga takrat imeli v svoji oblasti Turki. Takrat je bilo sredozemsko vprašanje prav tako pereče, kakor je zopet danes. Pod jx>veljetvom junaškega vojekovodje don Juana d'Austria se je pozneje udeležil tudi slavne bitke pri Lepantu, 7. oktobra 1571, kjer je bila potolčena turška pomorska sila. V tej bitki, v kateri se je junaški Španec hrabro boril, je izgubil svojo levo roko. Strel mu jo je odnesel.
Sedaj je bil sicer invalid, toda njegov jx>djetni duh zaradi tega ni prav nič klonil. V družbi nekega markija de Santa Cruz je potoval v Tunizijo v Severni Afriki, nato pa v Italijo. Tukaj sta se z bratom Roderigom domenila, da se vrneta na
i Špansko. Ukrcala sta eo na ladjo, ki je vozila v njuno domovino. Toda v bližini otoka Majorca je ] ladjo 5. oktobra 1575 napadla gusareka ladja, jo : zajela ter vso posadko in popotnike odvedla v tu-j nezijsko sužnjost. Tako je slavni junak postal eu-i ženj nekega Hasan age v Tunisu. Ta Hasan pa je | s krščanskimi sužnji grdo ravnal. Nazadnje [>a je | rodovina Cervanles, dasi revna, le zbrala od vseh strani toliko denarja, da eo Miguela mogli odkupiti od Hasan age. Ker j>a je Hasan nazadnje zahteval še več, kakor je vsa rodovina zmogla, so priskočili na [x>moč redovniki reda Svete Trojice ter so dodali, kar je še manjkalo. Tako se je Cervantes po dolgih blodnjah vrnil domov v Španijo leta 1580. Ker pa je bil sedaj še bolj reven ko poprej, se je udeležil vojne zoper Portugalsko, da bi si tukaj kaj zaslužil.
Ko ee je vrnil iz vojne domov, je sedel za mizo ter zopet začel pisati. Spisal je pastirski igrokaz »Galateja«. Ta je silno navdušila ženski svet. Mlada plemkinja donna Catalina de Palacios Salacar y vos Mediano se je celo tako navdušila za to igro, da 6e je kar do ušes zaljubila v pisatelja. In Cervantes je šel ter se e to [»lemkinjo, ki je jx> svojem dolgem naslovu toliko obetala, oženil. Toda priženil ni nič, ker je dekle bilo revno, dasi je bila njena rodovina silno slavna. Takoee je potem zgodilo, da je bil ta zakon vedno v gmotnih stiskah, razen prav na koncu njegovega življenja. Cervantes je dobil razne službe, s katerim pa si ni kaj prida mogel odpomoči. Postal je oskrbovalec španske južne armade, pozneje je jx>stal davčni zakupnik in izterjevalec. Ker pa je bil lahkomieeln ter je nekoč pri reviziji manjkalo precej denarja, so ga vtaknili v ječo.
V ječi pa je Cervantes spisal 6voje najslavnejše delo »Don Kihota«, ki ga še dandanes po vsem svetu prebira mlado in staro. Don Kihot mu je prinesel mnogo elave, toda denarja pa ne. In tega je Cer-vantesu najbolj manjkalo. Uspeh njegovega slavnega dela je bil velikaneki: v pičlih dveh letih so ga prodali 30.000 izvodov, kar je za tedanje razmere ogromna številka. Od v6ega tega pa pieatelj ni imel kaj prida dobička. Roman 6o začeli prevajati v vse evropske jezike, pieatelj pa je ostal revež. Proti koncu svojega življenja je živel v Madridu, kjer so se lela 1712 začeli zanimati zanj nekateri premožni ljudje ter eo mu lajšali bedo. Tako je, podpiran od dobrih ljudi, preživel zadnja leta svojega življenja ter umrl v Madridu leta 1616.
V svoji ojioroki pa je veliki Španec zapisal tele značilne besede: »Lahko rečem o sebi, da eem prvi v kaetilekem jeziku napisal nekaj pomembnejšega ter s tem počastil in proslavil svojo domovino...« — Možu, ki je v revščini umrl, je bilo najlepše to, da je svojo domovino s svojim delom etoril bolj slavno.
Nova in stara doba sta se srečali: Sredi morja sta se srečala najmodernejše orjaško letal« »Paname-riške družbe« ter stara jadrnica »Bermuda Clipper«, ki že sto let vozi tovore med Bermudskimi otoki
in Nevvportom.
Kraljica Palmovih otokov
Zadnja, kolikor toliko samostojna država na otokih Južnega morja je Tonga, kateri vlada kraljica Salote Ta pristna južnomorska rjava kraljica je te dni prispela v avstralsko mesto Sidney na obisk. Ko je njen oče Tubou II. leta 1917 umrl, je izročil vlado svoji tedaj 18 let stari hčerki Saloti, ki pa je piokazala toliko vladarskega smisla, da je iz svojih 100 Palmovih otokov napravila pravo srečno državo, kakršne najbrže nikjer drugo nima svet.
V državi Tonga ni ne bogastva ne revščine, ker je tako urejeno, da za V6e, kar državljani potrebujejo, skrbi občinsko občestvo. V6ak izmed 20.000 Togancev zna pisati in brati, ker imajo izvrstne šole. Država sama ne pozna nobenih državnih dolgov, zato so tudi davki kaj malenkostni. Na drugi strani pa imajo državljani vsak zase velike prostosti, tako da ne čutijo nobenega pritiska od strani kake oblasti.
Ker je kraljica zelo pobožna ženeka, je v svojih postavah, katere je izdala, poskrbela, da se v v6ej državi nedelja natančno in vestno posvečuje. V tem oziru je kraljica nenavadno stroga. Kraljica je bila vzgojena v angleškem zavodu na Novi Zelandiji, zato se drži tudi nekaterih angleških navad. Tako
zahteva, da se mora praznovati tudi sobota, kakoi jo praznujejo Angleži. Zato tudi v njenem kraljestvu v soboto nihče ne sme kaj delati ali igrati. Kraljica seveda izvrstno govori angleški jezik ter je sploh zelo izobražena Zato pa med 6vojimi državljani pospešuje civilizacijo, katera se je med njenim vladanjem res zelo razširila. Dasi ee kraljica strogo drži šeg in navad svojih prednikov ter je v tem pogledu prava nacionalietka svojega naroda, vendar v krogu svoje družine doma živi docela evropsko življenje. Kraljica ima lepo palačo, v kateri prebiva s svojim možein ter s 6vojimi tremi olročiči.
Vojskovanje ne more biti strašnejše
Predavanje angleškega profesorja o načinu bodočega vojskovanja
Nov olimpijski znak za olimpiado, katera bo leta 1940 v Tokiu na Japonskem. Na razpisani natečaj za olimpijski znak je prišlo japonskemu olimpijskemu odboru 12.113 načrtov, med katerimi je taie dobil prvo nagrado.
Krščanstvo v Mandžuriji
Na ogromuem ozemlju, ki se zanj bijejo krvave bitke že sedaj, je mnogo krščanskih misijo-nov, katere tamkaj vzdržujejo različni evropski narodi. V Mukdenu in Kirinu je sedež francoskih misijonov, v Fušunu ameriških, v Lapingkaju kanadskih, v Jenkiju imajo svoj sedež nemški misijonarji, v Cicikarju Švicarji, v Ilanu Avstrijci, v Džeholu pa belgijski misijonarji. Vseh teh misijonarjev težka naloga pa je, da morajo v stalni smrtni nevarnosti in v hudih telesnih naporih potovati po tej silno razsežni deželi, ki šteje 30 milijonov duš, ter med njimi razširjati Kristusov nauk.
Prvi apostolski vikariat je v Mandžuriji ustanovil leta 1838 papež Gregor XVI. ter ga izročil v upravo francoskim misijonarjem. Mesto Kirin, ki je za budiste velika romarska božja pot, ima veliko katoliško cerkev, škofovski sedež ter duhovsko semenišče.
Ker je ženo pretepal, iz službe!
Varšavski sodniki eo te dni obravnavali zanimiv slučaj ter izdali potem tudi zanimivo razsodbo.
Trgovski pomočnik je tožil svojega prejšnjega gospodarja, ker ga je ta brez pravilne odpovedi in roka odpustil iz službe, ter zahteval od njega odškodnino. Gospodar pa je pred 6odniki navajal, da je svojega uslužbenca odpustil iz službe zato, ker je zvedel, da grdo pretepa svojo ženo. Na ta zagovor gospodarja, ki je bil dokazan in utemeljen, je sodišče razsodilo, da ;e bil gospodar ,pi 'cen odpustiti svojega jx>močnika. ko je zvedel, da pretepa ženo. Človek, ki svojo ženo pretepa, kaže eu-rov značaj. Takega človeka pa ni prisiljen nihče imeti v službi. Zato ga je upravičen odpustil iz službe takoj, ko je zvedel za njegovo 6urovost.
»Kmalu bo tako dolga, da bova po njej lahko ušla.«
Vladno poslopje v Ticncinu so japonska letala in topništvo docela razrušili. Slika je bila posnela že
no prvem bombardiranju.
belovo nagrado za svoje delo o radioaktivnih eno-veh. Izhajal je iz naziranja, da so elementi eestav-Ijeni iz inov in elektronov. Atom se mu je zdel nekako kakor planetni sistem, v katerem se negativni elektroni vrte okoli pozitivnega jedra, iona. Njegov veliki učenec je potem zaokrožil njegovo teorijo.
Toda čas je prinašal nova dognanja. Tako je Rutherford postal, morda nevede, človek, ki je zadal prvi najhujši udarec naravoslovnemu materia-lizmu. Na podlagi vsega tega, kar je on dognal, so njegovi učenci, zlasti pa astrofiziki, atomu vzeli vso telesnost ter so prešli docela na polje čiete energetike. Tako je nazadnje genialni praktik Marconi moral reči. da v naravi ne moremo več računati z »najmanjšim telesom«. S tem pa je bila izpodmaknjena podlaga, na kateri je Nemec Hae-ckel gradil svoj materializem. Med tem, ko eo torej njegovo teorijo nadaljevali njegovi učenci, je on še naprej praktično poskušal v svojem laboratoriju. Po vojski se mu je posrečilo, da je s pomočjo tako-zvanih »žarkov alfa« bombardiral atome in jih razdejal. To eicer za sedaj nima velike praktične vrednosti, pač pa dokazuje pravilnost njegovega naziranja atomske fizike.
Če danes fizik zopet etoji Bogu bližje.ter ee mu s spoštovanjem bliža, ker sjioztiava veličino njegovega stvarstva, je to zasluga velikega lorda Rutherforda.
Nova angleška 9000-tonska križarka. ki je bila v Devonpnrtu spuščena v morje ter krščena na ime ^Gloucester«. Križarka bo imela hitrost 32 vozlov na uro ter bo oborožena z 12 topovi.
Malenkosti o velikem možu
Masarykov pisec Kari Čapek pripoveduje v svojih anekdotah o pokojnem Masaryku te-le zanimivosti:
Njegova obleka. Najrajši je nosil škornje, »Zato, da mi jih ni treba šele zavezavati in zapenjati,« je dejal. -Enega na levo, drugega na desno nogo, smuk, pa sem že napxravljen. Kakor kmetje pri nas doma na Slovaškem: Mati, dajte mi kučmo, da 6e oblečem!«
Njegova jed. Znano je, da je ta mož silno skromno živel in zmerno jedel. Le močno črno kavo je imel rad, čeprav so njegovi zdravniki zaradi tega bili hudi. On pa jih je tolažil: »Kako strast mora pa človek vendarle imeti!« — Nekoč je s svojo družino doma sedel pri kosilu in si vzel porcijo riža na krožnik, kar se je zasmejal: »Kadar jem riž, se sam sebi zdim slonu podoben.« Družina ga je začudeno vprašala: »Očka, ali ne ješ rad riža?« In on je priznal: »Prav za prav res ne!« Pa ga je vsak dan potrpežljivo jedel do svojega 82. leta, ne da bi bil kdaj zagodrnjal.
Razvade in muhe. Nekoč je gostu dejal: »Gledam vas, ki kadite. Mislim pa, da ljudje ne kade le zaradi dima, ampak zaradi cele ceremonije, ki je pri tem: vzamejo cigareto iz tobačnice, jo po-svaljkajo med prsti, potolčejo in prižgo — to je že razvada.« Gost ga je vprašal: »Ali vi nimaie nobene razvade?« Masaryk je malo pomislil: »Pač, pač! Strašno rad šilim svinčnike. Če pa sedaj pridem v urad, dobim že vse ošiljene. Torej sedaj niti te razvade ne 6mem imeti,« je obžalovaje dodal.
Dne 20. oktobra je v Londonu v znanstveni družbi Royal United Service Institution pod predsedstvom maršala sira Montgomery-Ma6singbergha predaval angleški profesor I. B. S. Haldane o znanosti in načinu bodočega vojskovanja. Med drugim je takole dejal:
O vojskovanju v prihodnosti nekateri razširjajo razne nemogoče govorice. Med drugim trde, da bo prihodnja vojska jjokazala še hujša eksjilozivna sredstva, kakor pa jih uporabljajo eedaj. To pa je navadna neumnost, ker sploh ni mogoče, da bi kdo mogel izdelovati razstreliva, ki bi bila močnejša, kakor pa 60 sedanja. Prav tako nikakor ni mogoče izdelovati hujšega strupa, kakor pa je takozvani gorčični plin. Ta plin eo poznali že leta 1880, porabljati pa so ga začeli šele leta 1917. In vendar ves ta čas niso mogli iznajti nič bolj strašnega, kakor pa je ta plin.
Profesor Haldane je nato govoril o vojskovanju z mikrobi, ki naj razširjajo nalezljive bolezni med sovražnikom kakor tudi med njegovim civilnim prebivalstvom. Toda tako vojskovanje ne more imeti posebnega uspeha. Teoretično je sicer kaj lahko mogoče iz letal raztresati nad sovražno de-
želo bacile, kateri naj povzročajo pljučnico in druge pljučne bolezni ter vnetja. Toda tudi to ne more imeti posebnega uepeha. Bolj verjeten je tak način vojskovanja, ki se jioelužuje bioloških metod. To ee pravi, da živa bitja spravi nad sovražnika. Za vzgled je navedel to-le možnost: Prav lahko bi bilo mogoče, da bi sovražjia letala nad deželo svojega nasprotnika začela raztresati razne žuželke, katere bi potem lahko uničile vso žetev in vso letino sploh. Tako na primer bi bilo mogoče z letali raznašati hrošča, ki je zlasti škodljiv krompirju. Če bi tako napadena država hotela obvarovati se tega škodljivca, bi morala mobilizirati cele množice ljudi zoper hrošča. S tem pa bi vezala tisoče ljudi, katere bi odtegnila fronti. Tako bi bil sovražnik 06labljen.
Tudi uspehi bombardiranja mest niso kdo ve kako veliki. Haldane pravi, da je bil sam v Parizu, kjer 6e je čudil, ko je videl, kako malo so škodovale takozvane zažigalne bombe. Zato je kaj malo verjetno, da bi še tako velik letalski napad mogel v deželi ali mestu napraviti kako paniko in za njo upor. Kaj takega sicer za letalskim napadom ni Izključeno, toda mora biti že prej pripravljeno in utemeljeno v notranjih političnih razmerah.
Smrt slavnega učenjaka
V Londonu je 20. t. m. umrl slavni fizik ter ravnatelj laboratorija na univerzi v Cambridgu lord Rutherford.
Ta slavni mož je bil prav za prav zgraditelj moderno fizikalne vede. On je bil prvi, kateri je raziskoval postave radioaktivnosti ter eestavil model atoma ter tako jiostal oče »atomske fizike«. Na podlagi njegovih dognanj so njegovi učenci gradili naprej ter dokazali, da trditve lorda Rutherforda niso nikake fantazije, ampak genialna dognanja.
Rodil se je leta 1871 ter si je leta 1898 pridobil naslov profesorja. Leta 1914 je postal profesor na univerzi v Cambridgu, kjer je nazadnje vodil njen eloviti laboratorij, tukaj ee je v glavnem pečal z radioaktivnostjo elementov. Iz raziskovanj sloveče madame Curie je sam razbral važne sklepe. Čudovito je znal združevati dognanja svojih poskusov z dognanji teoretične fizike. Leta 1908 je dobil No-
Anketa o srednjih šolah t
j pravi slovenska učiteljica
XIII.
Imam fanta v gimnaziji. Sama som učiteljica in vem, kako težko je pri današnjih šolskih razmerah zadostiti psihološkim in pedagoškim zahtevam.
Največja ovira se mi zdi prenatrpanost razredov. To občutijo učitelji na srednjih šolah muogo bolj kot oni na osnovnih. Zakaj?
Učitelj v osnovni šoli ostane vse leto dan na dan v stiku z učenci, seznani se dodobra z njimi, spozna lahko v teku leta njih domače razmere in otroke ss.me, ker ima k temu dovolj prilike. Učitelj na srednji šoli pa bega iz razreda v razred in to uro za uro, vedno dobi nove obraze pred sebe ln nove duše, in ko leto mine, ve komaj, kako se eden ali drugi učenec piše. Kaj da bi jih dobro poznal in mogel pravilno oceniti 1 Saj ga obilica snovi — to je drugi vzrok fiaska na srednjih šolah 1 — tira, da dela in obravnava predpisano snov in je takorekoč njen suženj.
Še je balasta v učnih načrtih, ki bi ga lahko brez škode za bodisi katerikoli poklic črtali! Manj, pa naj se to bolje obdela ter se naj da učitelju dovolj časa za metodiški preudarek, kako bo v mladem človeku vzbudil zanimanje in njegovo silo sprožil k aktivnosti. Tako pa danes dijaki le prisiljeno sledijo lekcijam, ker se vrši vse šolsko delo na hitro roko, brez notranjega zanimanja.
Ne da se zanikati, da niso profesorji v pedagoškem in metodiškem oziru dovolj pripravljeni. Treba bi bilo temeljitejše pedagoške poglobitve! Za podrobno znanstveno delo so poklicani univerzitetni profesorji, učitelji na srednjih šolah naj bi bili v prvi vrsti vzgojitelji našega inteligenčnega naraščaja.
Opazila sem tudi, da so včasih naloge nesmotrno dane. Kaj in koliko naj koristi dijaku,
če prepiše ves berllni sestavek v nomščini ali srbohrvaščini? Ker lako delo utruja duha in roko. ga učenec napravi površno in z napakami ter si zaradi naglice kvari pisavo.
Učitelj bi pač moral biti toliko pripravljen na pouk, da že doma izbere nalogu in dobro premisli kaj bodo učenci od tega imeli. Naj manj pišejo, pa to v lični obliki in skrbni pisavi. Ni treba vsako uro vsem učencem pregledati nalog — po trata časa! — pač pa dosledno nekatere in se naj na podlagi teh vse važno pogovori in utemelji. Čudila sem se svojemu fantu, ko mi je povedal, da v matematiki preberejo samo rezultate, odnos no odgovore domačih nalog.
Meni se obnese ta način: vsak učenec, ki ga pokličem k tabli, mi prinese s seboj domači zvezek in ou sam ali menjaje drugi razlagajo naloge, način rešitve, primerjajo podatke in rezultate z resnično možnostjo Tako se tudi najbolje prepričamo, kateri učenec ne dela sam nalog in ga na ta način prisilimo k temu.
So pa domače naloge velike formalne vred nosti!
Naše učne knjige, vsaj za nižje srednje šole. so tretja večja hiba. ker niso pisane z ozirom na duševnost učenčevo, temveč v suhoparnem slogu in zgoščeni vsebini kot pripomoček učitelju. Po mojem bi morale take knjige vsebovati opazovalne naloge, preprosta in podrobna navodila za enostavne poizkuse v domači hiši, berilne sestavke o zgodovinskem nastanku In razvoju tehniških na prav ter vprašanja o uporabi obravnavane snovi
Zgodovinske in zemljepisne knjige bi morale poživljati snov s slikami, potopisi, literarnimi fragmenti itd. S tekstom, kakor je danes v knji-• gah, si učenec doma ve malo pomagati, učenje je I bolj verbalno kot doživljajoče.
Nova ljudska šola v Kranju
Kakor ie »Slovenec« v letošnjem poletju že poročal, je začela graditi 15. junija t. 1. mestna občina novo ljudsko šolo. Težaška, zidarska in žele-znobetonska dela je izlicitiralo podjetje Tomažič in bodo ta dela končana najbrž že novembra. Podjetje je zaposlovalo okrog 140 delavcev, večinoma domačinov, prav tako 60 dovažali v pretežni večini domači gradbeni material okoliški kmetje.
Zgradba, ki leži za sedanjim pokopališčem, je razdeljena v dva šolska trakta, ki ju spaja upravni trakt. Prvi šolski trakt je določen za dečke, drugi pa za deklice.
Šolska trakta sta dvonadstropna. V pritličju obeh je obsežna avla, ki leži med štirimi učilnicami; v središču avle so stopnice v prvo nadstropje, kjer je prav tako obsežna avla in 6o 4 učilnice obojestransko razdeljene. V II. nadstropju bo velika dvorana (19 m dolga in 9 m široka), ki bo služila ta šolske prireditve. Stopnice v II. nadstr. vodijo ob strani, da bo tako dvorana prav tako služila svojemu namenu. Razen dvorane so v obeh traktih v II. nadstropju še pevska soba, risalnica, kabinet in učilnica. Kakor že omenjeno, sta oba trakta popolnoma enaka, tako da bo v tej ljudski šoli 18 učilnic. Stranišča bodo v pritličju in v nadstropjih obeh traktov najmoderneje urejena. Učilnice imajo severno in južno lego.
Upravni trakt, ki je le enonadstropen, je ločen po telovadnici v upravni prostor za deklice in v upravni prostor za dečke. Telovadnica je 20 m dolga in 12 m široka. Na vsaki strani telovadnice bo garderoba za deklice in dečke in obojestranske prhe. Okna telovadnice so dva metra široka.
Vsa zgradba je podkletena. Pod telovadnico je pripravljen prostor za plinsko obrambo in sicer v višini 3 m, ki se končuje v rov. Poleg tega prostora bodo priprave za centralno kurjavo. Zgradba je zgrajena iz opečnega zidu, povsod bodo velika moderna okna, stropi pa so železnobetonski (rebra-sti stropi).
Pismena licitacija za oddajo II. skupine del bo 22, oktobra ob 11 dopoldne v občinski pisarni. Proračunske vsote znašajo: za mizarska dela 582 tisoč 622 din; za kleparska dela 72.167 din; za centralno kurjavo 171.707 din; za elektroinštalacijska dela 90.844 din; za parketarska dela 186.340 din.
Zgradba bo končana do septembra prihodnjega leta, tako da se bo 6 prihodnjim šolskim letom že začel pouk na tej šoli. Zgrajena je tako, da bo v vsakem oziru služila svojemu namenu, saj jc tudi prostor tukaj zelo primeren. Mestna občina, ki je v letošnjem letu pripravila še več drugih prepo-trebnih naprav, ei bo predvsem s to šolo postavila trajen spomenik.
Dve hudi nesreči
Šmarje pri Jelšah, 22. oktobra.
Vozlič Anton, posestnik iu zidar iz Grlič nad Medvedjim selom, je šel včeraj proti Šmarju pri Jelšah, kjer je delal pri zgradbi nekega poslopja. Okoli pol 7. zjutraj so ga našli v bližini Šmarij na cesti brez zavesti. Takoj so poklicali banovin-skega zdravnika iz Šmarja, ki je ponesrečenca obvezal. Njegov spremljevalec, ki ga je prepeljal v Celje, trdi, da jo Vozlič skočil s tovornega avtomobila, ko se je peljal proti Šmarju. Pri padcu si je prebil lobanjo in dobil hude poškodbe po vsem telesu Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Najbrž bo hudim poškodbam podlegel.
Huda prometna nesreča sc je zgodila danes dopoldne pred postajo Poljčane. Tokšta Janez, vojak, se je peljal na dopust. Moral bi v Grobelnem prestopiti v drug vlak, da bi se peljal v Šmarje, odkoder je bil doma Tokšta je v zadnjem trenutku zapazil, da se vlak že pomika proti Polj-čanam in da je pozabil izstopiti. Da bi mu ne bilo treba hoditi peš s Poljčan, je skočil pred postajo Poljčane z vlaka. Pri skoku pa je tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo in se onesvestil. Izstopili so mu tudi mali možgani. S tovornim vlakom so ga prepeljali v Celje in nato v bolnišnico. Njegovo stanje jo zelo resno in je še vedno v nezavesti.
Z elektriko
sta se usmrtila
Ljubljana, 22. oktobra.
Vas Zapuže, ki 6pada že pod ljubljansko mestno občino in pod polic'iski revir, je bila danes po-zorišče nenavadnega dvojnega samomora. Davi okoli 6 je posestnik Ivan Žabjek v Zapužah opazil, da se dviga dim ob sosedovem kozolcu. Sprva je mislil, da gre za požar ter je hotel opozoriti va-ščanc na grozečo nevarnost. Ker pa se je dim dvigal le iz tal, ie vendar stopil pogledat ter z
začudenjem opazil pod drogom električnega daljnovoda dvoje obžganih trupel. Na obeh truplih je še tlela obleka. Poklical je soseda Ivana Arharja iz Zapuž 11 Oba soseda 6ta ugotovila, da 6ta to Arharjav hlapec in dekla. Na prvi pogled je bilo takoj obema vidno, da sta se oba mlada človeka prostovoljno umorila z električnim tokom, ker je visela z daljnovoda dolga žica. Obvestila sta elektrarno, ki je poslala monterja, da je odklopil vrhnji tok. Obveščena je bila tudi policijska uprava, nakar sta prišla na kraj žalostnega dogodka policijski zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Bardek,
Komisija je ugotovila, da sta samomorilca 24 letni hlapec Marko Nemanič, doma iz Metlike, ki pa se je rodil v Kaliforniji v Ameriki, in pa 20 letna dekla Julijana Kastelic, doma iz Leskovca in pristojna v Litijo. Nemanič je služil pri Arharju od lanskega avgusta, Julijana pa od decembra. Oba sta se zaljubila drug v drugega ter bi 6e nemara poročila, toda oba 6ta bila revna in nista mogla stopiti v zakon. Nemara je bila vmes še kaka druga ovira, tako da sta sklenila iti oba v skupno prostovoljno smrt. Marko si je ponoči izposodil dolgo lestev, vrgel čez daljnovod žico, stopil nato na tla, se prijel za roko z Julijano in zagrabil visečo žico. Električni tok je ubil oba nesrečneža. Obleka je skoraj vsa zogljenela, deloma pa tudi obe trupli. Nesrečneža nista zapustila nobenega poslovilnega pisma. Policijska komisija je odredila prevoz obeh trupel v mrtvašnico. Dogodek je vzbudil zelo mnogo pozornosti med prebivalstvom severnega dela Ljubljane in Št, Vida.
Skoplje se pripravl a na praznik
Tako žalostna je bila srbska zgodovina. Skozi stoletja ta narod ni poznal solnca, skozi stoletja je ta narod ječal pod tujim jarmom.
Pred 25 leti, s Kumanovsko bitko, se je pričela svoboda Južno Srbije. Zato ni čuda, da se no samo Skoplje, prestolnica Južne Srbije, temveč vsa Srbija pripravlja na proslavo 25 letnice svoje osvoboditve.
Dne 31. t. m. bo v Skoplju proslava osvoboditve. Skoplje samo bo za ta praznik praznično urejeno, postavili bodo dva spomenika, ki bosta poznim narodom pričala o prvih solnčnih žarkih nove svobode: spomenik kralja Petru Osvoboditelja iu kralja Aleksandra Zedinitelja.
Čez dan bo Skoplje vse v zelenju, ponoči pa bo nebroj luči iu reflektorjev dalo Skoplju svetlo lice svobodnega mesta. No bo le Skoplje samo, ki bo praznovalo osvoboditev, ves južnosrbski narod bo slavil spomin na pomembne dneve. Na deset-tisoče borcev in kmetov iz osvobojenih krajev bo defiliralo v narodnih nošah v slavnostnem sprevodu, nad tisoč njih bo v pestrih narodnih nošah sodelovalo v konjeniškem sprevodu.
Odbor za izvedbo teh slavnosti ima skrbi in dela čez glavo. Saj se ne javljajo za proslavo le ožji domačini iz Južne Srbije, tudi Slovenija, Hrvatska, Bosna, črna gora, Bačka in Bauat bodo poslale nešteto obiskovalcev.
Dne 31. t. m. bo v Skoplju praznik, kot ga Južna Srbija do sedaj še ni imela. Tudi Zveza za tujski promet v Sloveniji bo priredila ob tej priliki izlet po izredno ugodnih cenah v Skoplje in Južno Srbijo. Prijave za ta izlet pa sprejemajo biljetarnice Pulnika.
Novo mesto
Lukežev sejem je bil pač eden najboljših sejmov v letošnjem letu Živine jc bilo prignane naravnost ogromno število, pa tudi kupčija na živinskem trgu je bila kaj živahna. Tudi živilski trg je bil bogato založen. Rekord pa so vsekakor odnesli kramarji in mali trgovci, ki eo s svojimi stojnicami (115) na gosto zasedli V6e prometne žile Novega mesta. Med temi pa je bilo zopet največ oblačilne stroke — pač znamenje, da se bliža zima, zato pa je bila tudi kupčija povsod dobra. Prvič se je na tem sejmu pojavilo več prodajalcev »dragotinarjev«, ki so prispeli s svojim blagom z juga naše države. Pa tudi tatov se je nekaj priteplo v mesto po svojem »poslu«. Pokradli so nekaj denarja in ročnih torbic, vendar pa so jih deloma polovili orožniki in policaji.
Krčfco
Lukežev sejem. Letno ima mesto Krško 7 velikih sejmov. Lukežev sejem je prvi ponedeljek po sv. Lukežu. Letos je pa god sv. Lukeža padel ravno na ponedeljek, radi tega se je sejem preložil na prihodnji ponedeljek, t. j. 24. oktobra, kar je »Slovenec« že itak poročal. Ta sejem je eden največjih predzimskih, ob katerem 6e po navadi doseže na V6eh straneh kupčijska zadovo-ljivost. Okoličani od blizu in daleč iz Posavja priženejo na prodi) poleti dobro zrejeno in za dom odvišno govedo, tudi precei že primerno rejenih pujskov, dalje obilo perutnine, od kafere bo pa najbolj zaželjena goska, ki bo kaj kmalu postala
praznična žrtev v proslavo znamenitega vinorodnega praznika martmovanja Omeniti ie še treba kot posebnost, da imenovani sejem večkrat prav posebno povzdignejo iskri, okroglo rejeni konji domače reje, za katere se vsako leto zanimajo kupci iz vseh krajev Slovenije. Po dobrih kupčijah si okoličani nakupijo zopet vseh drugih življenjskih zimskih potrebščin, tako da Lukežev sejem, kakor rečeno, poteče v splošnem zadovoljstvu. Sedanji mestni gospodarski odbor v Krškem ima od vseh omenjenih sejmov in tržnih dni kaj čedne dohodke, s katerimi bo mogel pri skrbnem gospodarstvu kmalu izpolniti tudi zijajoče gospodarske vrzeli, ki so povsod nastajale pod bivšim JNSar-skim režimom.
Organizacija gasilske službe v Ljubhani
Med drugim plodonosnim delom sedanje mestne uprave ljubljanske moremo zaznamovati tudi velik napredek na področju organizacije mestne gasilske službo, ki je bila do zadnjih let dokaj slabo izvedena. Posebno so trpele razne prostovoljne "a-sllske čete v tako zvatiih priključenih občinah; bile so slabo opremljene, nekatere niso Imele niti zadostnega potrebnega orodja, ali pa je bilo to že zastarelo in nerabno, tako da gasilske čete če6to niso bile zmožne pravega samostojnega dela.
Gasilski odbor mestnega sveta ljubljanskega je na svoji seji dne 17. januarja 1937 sprejel široko zasnovani delovni program za večletno dobo. Po tem programu je že takoj prvo lelo začel z reorganizacijo poklicnega in prostovoljnega gasilstva v okviru proračunskih možnosti, ker je to delo narekovala nujna potreba uo smotrno urejenem gasilstvu v prid občanov in požar te varnosti mesta Ljubljane. V smislu tega programa je oibor organiziral tudi prostovoljno gasilstvo in je vsem Četam na ozemlju sedanje ljubljanske mestne obči.ie priskočil na pomoč, bodisi z denarno podporo, bodisi z nabavo potrebnega orodja, popravo motorjev, vozil, orodja itd. Vse čete so dobile ečjo količino bencina, olja, premoga, drv ild. Zlasti pa je troba omeniti ureditev telefonske oon'ralo, ki omogoča telefonsko zvezo vsem četam z osrednjim mestnim gasilskim uradom, s čemer je dana vsemu ljubljanskemu gasilstvu možnost organiziranejn gašenja požarov. S to izvedeno organizacijo je pa razbremenjena tudi mestna poklicna gasilska Četa, ki bi v nasprotnem primeru potrebovala mnogo več moštva.
Bivše mestne uprave ljubljanske ofividno niso jx)svečale gasilstvu tiste skrbi, kot bi bilo z ozirom na važnost gasils' e službe to potrebno. Da ne ome-niamo več nezadostnih in stisnjenih prostorov v Mestnem domu, o čemer smo obširneje že poročali, kjer so smatrali bivši občinski gosoodarji za koristneje naseljevali privatna društva, kot pa i'nli prostor za nujno potrebno razširitev tukajšnjih mes'-tiili uradov — niso smatrale bivše obči nsice uprave za potrebno, tla bi bilo opremile gasilske čele v mestu tako. kot varnost mesta to zahteva. Sc mestni gasilski poklicni urad sam ni imel zadostnih sredstev in orodja. Sedanji gasilski odhor je kupil tri avtomobile od Maloželezniške družbe v Ljubljani, dal popraviti gasilske avtomobile in razne stroje, montiral in uredil je telefonsko cent-alo in dva avtomatična telefonska aparata pri čuvajih na Ljubljanskem Gradu, nabavil razne gasilske potrebščine itd. Gasilski urad je sestavil pravilnik gasilskega odbora in požarni red za mesto Ljub-
NE NAPRAVITE IZ VAŠEGA
OBRAZA POLJE ZA EKSPERIMENTE TOLIKIH ZNAMK PUDRA!
To ne gre na račun Va3e epi-derme. To škodo trpi Vaša svežosl, a za Vašo lepoto je to surov poskus. Uporabljajte vedno in edino puder COTY pa hosle popolnoma obdržali svežost Vaše polti in lascinacijo Vaše lepote. COTY puder ni improvizirana zmes navadnih sestavin, temveč s skrbnim in vztrajnim de oni sestavljena zmes znanstveno izbranih, doziranih in medsebojno spojenih izdelkov za nego lepote, ki najboll priiaio ter dajo dovršeno enotnost barve in neprimerno fi-neso. Izmed 12 nijans novega pudra COTY najdete ono. katera dovršeno pristoja Vaši polti in ki je v skladu z barvo Vaših oči in Vašib las.
COTV
PUDER, KI OLEPŠAVA
Ijano ter razdelil mesto v jjožarne okraje. Pregledal jo vse bidrante in zdaj izdeluje kartoteko na črlov vodovodnega omrežja, ulic 'n hidrantov.
Tudi reševalna postaja je pokazala velik napredek Lani je posredovala * P288 primerih ter je s tremi avtomobili prevozila 33.IX>4 km deševalne vožnje pa vedno bolj naraščajo. Pred kratkim je bila preurejena tudi gasilska „'a;aža in napravljena streha na dvorišču Mestnega (loma.
Tako je danes ljubljansko gasilstvo, poklicno in prostovoljno, po zaslugi sedanjo upravo dovolj pripravljeno, da more nuditi občanom organizirano oomof o pravem času. Gasilski odbor Jo neumorno na delu, da [x> možnostih, ki so mu dane, izpopolnjuje še nadalje or^imz.ic.io gasilske službo, ki mora vsak čas ustrezati sodobnim zahtevam vur nosti in slediti navodilu notranjega ministrstva, ki želi, da bo gasilstvo vedno pripravljeno za visoke humanitarne cilje, v miru in vojni.
Po športnem svetu
Švedski metalec kopja Attorvall je zalučal kopje 75.10 m daleč. Je to brez dvoma fenomenalnn daljava, katero je doslej samo Malti JHrvineti prekoračil. Kakor pa poročajo, švedska lalikoatletska zveza ne bo priznala tega uspeha, ker je ob tej priliki pihal močan veter v hrbet. Pri tej priliki bi pripomnili, da so tako v Skandinaviji kakor v baltiških državah prostori za tnelanje lako prirejeni, da se metalci lahko okoristijo s severnim ali vzhodnim vetrom. Kakor kažejo dosedanje izkušnje, postavljajo Finci, Švedi, Estonci, Lotijci in Poljaki najboljše uspehe v jesenskih mesecih, ko veter j>o-sebno močno piha.
Svetovno prvenstvo v dviganju uteži bo prihodnje leto meseca septembra na Dunaju o priliki dunajskega jesenskega velesejma.
Amerika ne bo sodelovala pri svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu, ki bo v Pragi. Tako jioročajo iz Varšave, kamor so Poljaki jiovabili Amerikance, da bi so udeležili tudi tekmovanja na Poljskem. V Pragi pa tudi pravijo, da doslej še ni došla prijava Amerike.
Zimska olimpiada — smučarski učitelji in drugo. Pred kratkim smo čitali, da so severne državo (Norveška, Finska in švedska) sklenile v
Po lahkoatlelskem dvoboju Celje : Concordia.
a
Slika kaže državnega rekorderja A. Kovačeviča pri molu krogle. Kovafovič je 10. oktobra ime! svoj najboljši met ter je sigurno zmagal.
Lathi, da se zimske olimpiade leta 1940 ne bodo udeležile, če bi se ta vršila na Japonskem. Vendar pa lo ne odgovarja resnici in predsednik norveške smučarske zveze g N.vzgaurd pravi, da je treba najprej rešiti spor med FIS-o in mednarodnim olimpijskim odborom. — Na prihodnjem kongresu mednarodne smučarske zveze v Lahti, ki bo februarja, se bc ta spor brez dvomu obravnaval. Severnjaki bodo ob tej priliki tudi predlagali, da se smučarsko svetovno prvenstvo vrši vsaki dve leti, in sicer samo zaradi Sledenja. Nemci nameravajo v Lahti staviti posredovalni predlog v zadevi spora med FIS-n in M00, ki pa še ni znan. MOO pa hoče doseči, da KIS-a umakne svoje zahteve. Kakor znano, je FIS-o na kongresu v Ua-Pa napravila za «se članice (tudi za one tri, ki so proti glasovale) obvezen sklep, da v bodoče ne sodeluje več na olimpiadah, če mednarodni olimpijski odbor ne prizna interna pravila FIS-e (po katerih so tudi smučarski učitelji amaterji). Kakor pa kaže, vztrajajo gospodje pri mednarodnem olimpijskem odboru trdno pri svojem stališču. Sicer se vršijo velike zakulisne borbe, vendar pa upajo inerodajni činitelji, da bo kongres FIS-e tako v Lahti kakor oni v Ga-Pa potrdil sklepe in četudi bi imele zimske olimpijske igre prenehati. Odgovorni činitelji narodnih smučarskih zvez — tako pravijo — naj častitljivim starim gospodom v mednarodnem olimpijskem odboru dokažejo, da živijo pač v prejšnji dobi.
Hungaria iz Budimpešte jo dobila povabilo za turnejo v Južno Ameriko, kamor eo bo pozimi 1938 tudi napotila, če se ji bo nudila primerna garancija Tam bi odigrala pet tekem.
Jadran : Mars
Tekma bo brez dvoma tipična borba za točke, v kateri hočejo »Poljanclr na vsak način priti do prvih točk, a tudi Jadran noče opustiti priliko, da si ulrdi položaj v gornji hiši. Mars jo uredil «voje vrste ter sc nam predstavi zopet kot homogeno moštvo, ki je prebolelo notranjo krizo. Jadran mora izpopolniti svoje moštvo radi blesur ter hoče, da ponovno zadovolji svoje občinstvo. Oba kluba gojita lep, fair nogomet, prežet z zanimivimi kombinacijami.
Marsa ni podcenjevati, kar jo dokazal v nedeljo, ko ga je Roka z veliko srečo in enajstmetrovko pripravila ob obe točki. Vsa dosedanja srečanja niso nudila velikih rezultatov.
Tekma se prične ob jx>I 11, 9 predtekino ob en četrt na 10 na igrišču Jadrana v Koloziji. Ljubitelji lepega šjiorta bodo brez dvoma prišli na svo.i račun.
SK Ilirija (lahlcoalhtika sekcija). Naznanjamo v »o m .iuniorjem, da bo v nedeljo, dne 3(. t. m., ob 14 na Stadionu SK Planine, Jttniornko prvonstvo dravske banovino. Tem potom pozivamo vso junlorje, da se IPK« tekmovanja vsi hrez Izjemo udeleže. Mi moramo zmagati! Konkurenca bo ostrn.
Odbor lahknatlrtukih aotlniknv r a mrutn Ljubljana. Za moetitiK HK Planine, ki ho » nedeljo, 24. nk-tobra, oh nol 15 na Stadionu ob TyrSevl centi, je določena tnie juryjn: vrhovni sodnik: Mlehel, vodja tek movanja: 1'otoknr, pomoSnlk vodje: Slntnlf, slarler za teke: (Iriinfeld, starter 7.11 mete In skoke: Cok, Klavni zanUnlknr: dr. RrndaO, sodniki na cilju in fasomcrilel: finidovec, Keher, llvnle, dr. Alujevlf, Hlnmlf HteplAnlk Potokar In Ko«.
Odslej naj kluhi naslavljajo svoje dopise na 1111 slov: Savo Sanctn, Ljubi,lanu, Tavfarjova nI. l/III.
TEL. ■ I '22-21	UNION
Izredno aktualni fllm iz laponsko-kltajskega konflikta Zodnll vlak iz HarDina V glavnih vlogah Kfitha Nagv, natis Albers, Ida Wust ln U. A Schlettow	
TEl. 27-30	
Sintonlia ljubezni
(LleDeserwachen) Karln Hardt	VValther Rllla
Glasba: Oalkovskl Jutri ob pol 11. url dopoldne ljudska predstava pri znižanin cenah.
Velim ljubezenski film po nesmrtnem romanu Al. Dumas-a
Dama s kamelijami
Greta Garoo	Kobert Taylor
rezervirajte vstopnice v predprodalli
LT\exLbi0A>c o&: 16., 19."in
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"— j ženi-lovapjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pn naročila — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petilna vrstica pc Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Mehanike išče
generalno zastopstvo za celo državo Mercedes in Original Odhner tovarno. Prednost imajo oni, ki poznajo te izdelke. Natančne ponudbe s podatki poslati na: J. Glad — Mercedes, Zagreb, Niko-llčeva 11.	(b)
Na Kurešček
vozi avtobus v nedeljo, 24. oktobra ob pol 9 zjutraj izpred Mestnega doma. Prijavo: tel. 30-70.
tli
Dobra kuharica
samostojna, išče službo pri mali družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 16.950.	(a)
Mlad trg. pomočnik
Bpecerist, dober prodajalec, išče službo. Naslov v vseli poslovalnicah »Slovenca« pod št. Iti.969, (a
mm\
Postrežnico
pridno in pošteno, za ves lan išče dvočlanska družina. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Snažna«.
Mesarski pomočnik
dober sekač (na čoku), samo prvovrstna moč, z dobrimi spričevali, z večletno prakso - se takoj sprejme. - Franc Ocvirk, mesar in preka jevalee, Povšetova 1. Ljubljana.
Perfektna kuharica
boljša, zdrava poštena, Krščansko misleča oseba, flo -10 let starosti, se takoj sprejme k boljši družini iz Slovenije za Zagreb. Znanje nemškega jezika. Za čas odsotnosti gospodinje nadzorstvo in pažnja na dva šolska dečka in vilo. - Začetna plača «00 din in vso prosto. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kuharica -■Zagreb« št. 16.927. (b)
■BMHnMjnHmn
Omaro
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Omara« 16.623. (k)
A
II«
Prilika ugodnega nakupa
trenehkotov, hubertusov. oblek Itd Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
Antikvarij
»Umetnost« Ant. Demšar, Ljubljana, Mestni trg 17. Nakup in prodaja starin.
Peči, Dravograd
montiramo 24. oktobra. Informacijo v restavraciji Komaur. - Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII.

Agnes Giinthcr:	124
Dušica - Rožamarija
Navsezgodaj ko se je šele začelo evitati, je srečal eden izmed gozdarjev Marta, ko se je vračal z rimskega travnika. Bi! je ves zbegan in zamazan ter nosil s seboj lopato in škaf. Naslednjega jutra je šel z jeznim in mrkim obrazom na svje delo. Ko je zvečer slonel ob hlevnih vratih, je prišel njegov gospod. j>oložil roko na njegovo ramo ter ga ogovoril:
»Gcspa grofica te pozdravlja. Mart!«
Mart ie zatnrmral nekaj nerazumljivega.
»Ali te to nič ne veseli, Mart: Kmalu jo bova nesla na 'eraso.«
Mar« pa usmeri vanj 6voje kalne oči ter reče:
»Rad bi govori! z gospodom grofom.«
»No, Mart, saj stojim pred teboj!«
Toda Mart pokaže proti 6tolpu in liarro gre z njun gor v malo sobico, kjer je bil doživel čudo.
»Gos|xxl grof. to sem jaz storil!«
»Da, v slavnostni dvorani... Hvala ti!«
Toda Mart odkima ter reče:
»Ne mislim tega. marveč ono drugo...«
»Mart. kaj hočeš s tem...«
»Kri in okrvavljene 6tvari... sem zakopal na rimskem travniku. To je jiožrla zemlja. Ta mora >opiti to kri da odteče k onim ki so prxl zemljo. ,(o se napijeio te krvi. jih nanihne in morajo tekati jxxl površino zemlje, vedno dalje, dokler ne najdejo tistega, ki je zakrivil ta zločin, ln en očenaš sem tudi zmotil Odpusti nam naše dolge!«
Martove nepresnane oči so ob tej izpovedi čudno žarele. Vsak las na njegovi čudnooblikovani glav' se je zaježil. niegove orjaške, žuljaste roke so udarile po mizi. da se je 6tresla.
»Kakor mi odpuščamo.« 6em izpustil.
Ilarra je pretreslo Duši ga ter mu je, kakor bi zopet segab po njem neka tuja roka.
£
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno In grejo ves dan. je v zalogi pri A. Seme-nič tn drug LJubljana, Miklošičeva cesta 16. (1)
iuEsm\
Radio-aparat
4 cevni, skoraj nov, su-per, na električni priključek 110—240 Voltov, prodam za polovično cono. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 16.879. i
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Sloven ska banka v Ljubljani. Krekov trg 10, tel. 37-62
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovCuje
HRANILNE VLOGE bank tn hranilnic, kupuje
vrednostne papirje, valute In zlatnike po naj višji dnevni ceni.
Lokal
pripraven za vsako trgovino ali obrt, v prometni ulici Ljubljane, ugodno oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 16.907. n
Gostilno in mesarijo
oddam iz zdravstvenih razlogov za daljšo dobo v najem. Sflligoj, St. Ilj v Slov. goricah.	(n)
Opozorilo!
Osebe, ki o meni In moji ženi raznašajo neresnične vesti in klevete, opozarjam, da t^ova proti vsakomur sodnijsko postopala. - Ivan in Marija Mežek, Ižanska c. (poleg mitnico).	(o)
Več stavbnih parcel
od 1 100—7500 m!, naprodaj na prometnem kraju. Vodovod elektrika poleg. Pojasnila: Vižmarje 100.
Dvodružinsko vilo
enonadstr., novo, ugodno proda Kranje Anton, Po-brežje, Dr. Verstovškova uliea 10, Maribor. (p)
Kunaver Ludvik
gradbeno • strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra 6t. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Zenitbe
Zenitna ponudba
Zaradi pomanjkanja znanja se želi seznaniti v svrho ženitve in osamosvojitve 29 let star trg. sotrudnik s trg. naobra-ženo gospodično, staro do 28 let, s primernim premoženjem ali lastno trgovino. — Tudi vdove brez otrok niso izključene. Ponudbe, če mogočo s sliko, ki se na željo vrne, upravi »Slovenca« pod žn. »Osamosvojitev« št. 16.952.	(ž)
Programi Radio Ljubljana i
Sobota, 23 oktobra: 12 Zvoke vesele, v venček nabrane pošljemo danes iz bele Ljubljane (plošče) — 12.45 Vreme, poročila - 13 Cus, spored, obvestila — 13.15 Zvoke vesele, v venček nabrane pošljemo dtiueH iz bele Ljubljane (plošče) - 18 Za delonust! tigra Ita-dijski orkester) — 18.411 Industrializacija Slovenije — Železarstvo na Jesenicah II. del (g. Avgust Kuhar) 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 N'ae. ura - 19.50 Pregled spoieda - 20 O znna.iji politiki (g urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Ribniški vočer: • Itibničan je pa čez use«. Humor, igra. — Spisal in vodi Janez Andoljšek, sodelujejo: Akad pevski kvintet in člani rad. igr. družine — 22 ^ns. vreme, poročila, spored - 22.15 Koncert Radijskega orkestra: vesel konec tedna.
Drugi programi i
Sobota. 23. oktobra: Belgrad: 20 Srbski večer, 21.20 Arije, 22.10 Kavarniška godba — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 1910 O filmu. 19.25 Vojaška godba, 20.25 Večerni koncert, 21.45 Klavir, 22 3(1 Plošče, 23 Ciganska glasba — Budimpešta: 20 Igra. 22 Koncertni orkester, 23.15 Salonski kvintet — Trst Milan: 17.15 Plesna gl., 21 Igra, 22.20 Izbrane pesmi — tlim-Barl: 21 Opera — Trapa: 19.35 Narodne pesmi, 20.15 Opera - Varšava: 20 Opereta «Clivia«, 22 Orkestralni koncert — Hamburg: 20.10 Lortzingov koncert — Vratislava: 19.10 Operetna in filmska glasba — Beromunster: 19.2(1 Sonatni koncert, 20.15 Orkestralni koncert. 20.50 Narodne pesmi in plesi. 22 10 Plesna glasba — Strasbourg: 21.30 Ljudski koncert — Bukarešta: 20 Plesni večer.
Razpis
Dobro vpeljano trgovsko podjetje na solidni podlagi išče solidnega
s 700 do 800.000-— Din na varno prvo mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »800.000-—«.
Občina Ruše, okraj Maribor desni breg —
razpisuje, ker prve prošnje niso bile popolne, ponovno mesto pragmatičnega
občinskega tajnika
Pogoji: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. — Služba je obenem združena s službo občinskega blagajnika. Varščino bo določil občinski odbor.
Za razpisano mesto je vložiti pravilno kolko-vane, lastnoročno spisane prošnje s priloženimi dokumenti po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih v roku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu;; pri tukajšnji občini.
Občina Ruše, dne 21. oktobra 1937.
h
Naznanjamo tužno vest, da je tragično umrla
VERICA SODJA
previdena s svetimi tolažili. Pogreb bo danes, dne 23. oktobra ob treh popoldne na Koprivniku.
Žalujoči ostali.
„ZEPHIR"-PEČ
greie z
Zapomnite si to dobro! Ker so drva letos draga.
Zahtevajte brezplačne prospekte od
tvornice .ZEPHIR' d.d.,Subotica
Samoprodaja za: Ljubljano: Venceslav Breznik, Celje: D. Rakusch, Maribor: Pinter & Lenard Ptuj: Anton Brenčič Brežice : Loschnigg & Schmidt
ftgBM—i
Zahvala
Za vse izraze sočustva od prijateljev in znancev, ki sem jih bil deležen sprejeti ob priliki smrti moje nepozabne soproge
Marije Bucik
se tem potom iskreno zahvaljujem vsem udeležencem pogreba, darovalcem cvetja in vencev, posebno spoštovani rodbini Steinbergovi in zastopstvom delavcev in delavk na čelu z gg. delovodji in njihovih družin iz tovarne za klej.
Ljubljana, dne 23. oktobra 1937.
Andrej Bucik, nadzornik varn. straže v p.
la. štajerska jabolka
lepa, obrana, dobite po zelo ugodni ceni v špe-ceriji Martine, Tyrševa cesta 17.	(1)
Purane in piščance
zaklane in očiščene, 10 kg 120 din franko razpošilja po pošti O. Drechs-ler, Tuzla.	(1)
Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
Bohoričeva S Telefon 20-39
a
V	ČETRTEK, 21. OKTOBRA OB 0 ZVEČER JE DOKONČAL SVOJO 67 LETNO ZEMSKO POT IN PRESTOPIL PRAG
VEČNOSTI PRECASTITI GOSPOD
ANTON MEDVED
ŽUPNIK V ŠT. JURJU PRI GROSUPLJEM
POGREB DOBREGA GOSPODA SE BO VRŠIL V ŠT. JURJU
V	PONEDELJEK, DNE 25. OKTOBRA 1937 OB 10 DOPOLDNE.
PRIPOROČAMO RAJNEGA V MOLITEV I ŠT. JURIJ, ŠT. VID PRI STIČNI, DNE 22. OKTOBRA 1937.
SESTRE, SVAK IN OSTALI SORODNIKI.
K SVOJEMU VEČNEMU DUHOVNIKU JE POKREPCAN Z NJEGOVIMI ZAKRAMENTI ODŠEL PO PLAČILO PRECASTITI GOSPOD
ANTON MEDVED
ŽUPNIK V ŠT. JURJU PRI GROSUPLJEM PO 44 LETIH MAŠNIŠTVA.
V IMENU DEKANIJSKE DUHOVŠČINE PRIPOROČAM
BLAGEGA GOSPODA V MOLITEV. POGREB BO V PONEDELJEK, DNE 25. OKTOBRA OB 10 DOPOLDNE V ŠT. JURJU PRI GROSUPLJEM.
ŠT. VID PRI STIČNI, DNE 22. OKTOBRA 1937.
V IMENU DEKANIJSKE DUHOVŠČINE JANEZ HLADNIK, DEKAN.
»Kaj naj to pomeni, Mart? Čemu mi to pripoveduješ in me trp nčiš?«
Toda Mart se ne da ugnati in nadaljuje: »Oo6pod grof, ste čuli... Tekajo pod površino. Povsod je površina in v V6eh smereh lahko pridejo... Potrkajo ob jx>dplate tistega, kj je prelil kri in noge mu zadrgečejo, da mora teči.« Zdajci 6e odraža grozna, nebrzdana jeza v Mar-tovem obrazu, ki brž nadaljuje:
»Tekati mora noč in dan.« In Martova roka znova zaropoče po mizi.
»Ce bi hotel počivati, mu tega ne dovole ter trkajo neprestano. Ženejo ga okoli 6veta ali pa v krogu po sobi... To jim je vseeno... In zelo nagli 60 Zdaj ga že imajo in ga ne izpuste, dokler za zmeraj ne pride k njim. Ha, policija! Ulovi človeka, in ne ve ali bi ga obdržala ali ne. Začne besedičiti in izpraševati ljudi, ki o vsej zadevi ničesar ne vedo. Gospod grof. policije ne potrebujemo Ce bi zopet prišli, dovolite mi, da naženem z dvorišča te kujone.«
In, gospod grof, če bi kdaj kdo prišel, ki ne more mirno stati, ki poskakuje kot bi mu gorelo pod nogami, tega mi jiokažite, ta je zločinec!«
»Mart, ti si gTozen! Ko bi te gospa grofica tako videla!«
Mart je vrgel na mizo roke in nanje f>oložil svojo glavo.
»Mart, 6i sam uvidevaš. da bi te ne smela v tem stanju videti. Bila bi žalostna. Mart. Nesrečnež. ki je to zakrivil, vendar ni bil morilec. Moral se je 6am neizrečeno prestrašiti, ko je videl...« Mart dvigne svojo glavo ter reče trmasto: »Tega gosjiod grof 6ami ne verujete« »Toda, Mart. seveda sem tega prepričanja! Nisem nikdar na kaj drugega mislil... Mart. po kakšnih potih hodiš? Tvoja čarovnija je strašna in grozotna. Kri, ki je tekla iz nienega ljubega srca hočeš ti uporabiti za peklensko prekletstvo? Ti 6i gnusoba Mart s svojim praznoverjem! Ko bi ne bila vez, ki naju druži, tako močna, bi zdaj
porekel: Poberi svoje stvari in izgini mi izpred oči!«
Mart je zatrepetal po V6em telesu.
»Tega gespod grof ne boste storili. Jaz bi drugod ne mogel živeti. Sicer bi mi morali obenem z odpovedjo dati tudi vrv. gospod grof!«
»Saj ne storim tega, to prav dobro veš. Toda povej 6am, če bi grofica o tem zvedela ...«
»Kako pa morete gospod grof, pustiti v miru onega, ki je to zagrešil ko so vendar morali grofico privezati na mizo ..«
»To jo je rešilo Mart.«
»Ce je vse to tudi res! Saj se ne bo nikdar več smejala in hodila v srebrni obleki in nosila v naročju mladega gospoda. To sem tudi vse sam storil, gospod grol nimate s tem nič opraviti. In če je to prekletstvo, kar sem storil, sem ga zakrivil samo jaz, toda zločinec se ne sme nikoli več smejati, se lišpati, ter se dopadljivo motriti v ogledalu.«
»Mart spametuj se! Brž ko izgine profesorjeva straža, te popeljem k grofici. Ko jo boš videl, ti bo odleglo. Saj bo zopet okrevala.«
Harru je bilo zelo tesno pri 6rcu, ko je stopal navzdol. Martova divja in žalostna bedastoča ga je vznemirjala, obenem ga je pa nekam prijetno zadela. Toda ali ni našla odmeva v njegovi duši Martova demonska maščevalnost?
Ko bi imel Mart prav. ko bi jih bil res kdo zasledoval, se plazil za njimi 6 puško v roki ter krutno in zahrbtno pomeril na ljubljeno 6rce. potem pa pobegnil, kot bi ga požrla zemlja ter se radova! svojega uspeha? Ne. to je spaka bolestne domišljije to je mogoče le v kolportažnih romanih'
Martova besnost mu je vzbudila ta domislek. Hodil je po hiši gor in dol, navzgor in navzdol in ni našel več miru, kot bi pričel pri njem delovati Martov čar.
Soba Rožamarije je zaprt raj. Rožamarija leži v postelji. Danes so ji prvič osvobodili levo roko in smela je dvigniti glavo. Bnbeta se je lotila njenih las in jih sme urejevati, dokler sestra Ivana
to dovoli. Toda hijx>ma je morala prenehati in zdaj leže po postelji razpuščeni zlati prameni in poletna 6apica 6e igra z njimi.
Sestra Ivana pa se neslišno ukvarja 6 svojim preprostim kvačkanjem in videti ji je, kot bi bila njena lica malce pordela. Pripoveduje o zasebni bolnišnici, v kateri je uslužbena.
Rožamarija pa jxi6luša in razmišlja o nežni bledi deklici in njenem gospodarju. Povedala ji je, da bedi prvo noč pri vseh, ki so prestali težke operacije in vselej ona. ker gospod profesor nikomur drugemu ne zaupa.
»Tu ste priča marsikatere boli, sestra Ivana.«
»Doživim masikaj. . toda na obisk ne sme nihče, kakor je 6toril gospod grof.«
»Ali morajo ti. siromaki biti neprestano osameli v svojem trpljenju?«
»Citam jim nekaj vrstic, ako to žele, presvetla. Toda nikdar se še nisem tako prestrašila kot tedaj, ko je prišel gospod grof.«
»Dobro mi je delo, sestra Ivana, in tudi mojemu možu. Zdaj me pa pustite tako 6amo ležati!«
»To bi bilo lahko imelo za vas smrtne tx>-6ledice!«
»Ah. od veselja človek ne umrje! Toda popoldne, ko 6e me je polastila strašna groza, me je zabolelo in hudo sem trpela.«
»In vaša žila tudi ni nikdar več udarila dva in sedemdesetkrat, doslej še ne, gospa grofica.«
»Hočem vam odkriti, zakaj ne. Zaskrbliena sem. ker vedno odpošiljate grofa in se ta ves potrt potika okoli. Kako vobče se naj pri tetn zboljša moje srce?«
»Do jutri še potrpite, presvetla,« prosi sestra Ivana. »Le še do jutri. Tu vas poneso na verando.«
»In naj sama tam ležim?«
»Ne, gospod grof mora biti tudi tam navzoč.«
»Ah sestra Ivana, radi tega smete že danes dovoliti mojemu možu. da me obišče. On hrepeni po meni. Jaz to čutim. In moje srce itak ne bo nikdar več prav v redu.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefi
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič