#
Strokovna razprava
GDK: 902.1 Piskernik:182(045)
Življenje in delo fitocenologa dr. Milana Piskernika (1925-2006)
Curriculum vitae of phytocenologist Dr. Milan Piskernik (1925-2006)
Tone WRABER*
Izvleček:
Wraber, T.: Življenje in delo fitocenologa dr. Milana Piskernika (1925-2006). Gozdarski vestnik 65/2007, št. 1. V slovenščini z izvlečkom v angleščini. Prevod Jana Oštir.
V prvem delu članka avtor podrobno opiše življenjsko pot, znanstveno-raziskovalno in strokovno delo dr. Milana Piskernika, v drugem delu pa je kronološko zbral vse njegove objave in dosegljive tipkopise.
Ključne besede: Milan Piskernik, botanika, fitocenologija, bibliografija, Slovenija
Abstract:
Wraber, T.: Curriculum vitae of phytocenologist dr. Milan Piskernik (1925-2006). Gozdarski vestnik, Vol. 65/2006, No. 1. In Slovene, with abstract in English. Abstract translated into English by Jana Oštir.
In the first part of the article, the author describes in detail the life and scientific, research and professional work of Dr. Milan Piskernik, and in the second part is collected a chronology of all his publications and available manuscripts.
Key words: Milan Piskernik, botany, fitocenology, bibliography, Slovenia
1     ŽIVLJENJE IN DELO MILANA PISKERNIKA
Na začetku lanskega poletja (9. junija 2006) je v Lokvi pri Divači umrl dr. Milan Piskernik, kot je sam napisal, po »stažu« drugi najstarejši slovenski fitocenolog (po letih je bil starejši od dr. Ž. Koširja, ki je letnik 1927, toda ta naj bi imel daljši fitocenološki staž). Raziskovalno, strokovno in operativno je polnega pol stoletja deloval predvsem na področju biološkega gozdarstva. Takoj po diplomi se je zaposlil na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo in se vključil v ekipo, ki je 16. 6. 1954 odšla na Pohorje kjer je pod strokovnim vodstvom Gabrijela Tomažiča in Maksa Wraberja kartirala gozdne združbe. Gozdarskemu inštitutu je ostal zvest vse do upokojitve.
Rojen je bil 28. 11. 1925 v Celju. V osnovno šolo je hodil v Zg. Poljčanah (1932-1936). Gimnazijo je obiskoval na Ptuju in leta 1944 na tedaj nemški gimnaziji maturiral, nakar je pri delu pomagal stricu v Lobniku nad Železno Kaplo. Leta 1945 je na tedanji Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisal študij biologije, ki so ga prekinjali bolezen, vojaščina in sodelovanje pri vegetacijskem kartiranju. Diplomiral je 9. junija 1954. Njegova diplomska naloga je bila posvečena združbi gorskega javora in bresta na Snežniku, postojnskem Javorniku in v Trnovskem gozdu. Napisal jo je potem, ko je še kot študent prizadevno in pomembno sodeloval pri kartiranju gozdne
GozdV 65 (2007) 1
vegetacije na Javorniku in Snežniku (1950-1954), priložnostno pa tudi v Trnovskem gozdu, tedaj še kot zunanji sodelavec Gozdarskega inštituta Slovenije. Mnogo pozneje je napisal, da je leta 1950 na Snežniku delal pri dr. Vladu Tregubovu in dr. Gabrijelu Tomažiču, da pa je bil večji del obdobja med majem in oktobrom v naravi sam. 15. junija 1954 je postal redni uslužbenec Gozdarskega inštituta Slovenije in bil v isti ustanovi kot znanstveni svetnik 28. novembra 1985 upokojen. Leto in pet mesecev pred upokojitvijo se je, vdovec, vnovič poročil in se preselil iz Ljubljane v Lokev pri Divači. Do upokojitve je med ponedeljkom in petkom še bival v Ljubljani in deloval na inštitutu. V Lokvi je našel prijeten in razumevajoč dom ter delovno okolje, v katerem je le daljše bolezensko obdobje oviralo njegovo ustvarjalno dejavnost. Prav do zadnjega dne življenja je nadaljeval s svojim raziskovalnim delom in ustvaril niz pisnih izdelkov, ki so bodisi izšli v tisku bodisi jih je kot neke vrste samozaložnik razmnožil in pošiljal kolegom ali pa so ostali v tipkopisu. V njih je dopolnjeval svoje poglede na raziskovanje vegetacije ali tudi popravljal nekatere svoje starejše ugotovitve. V zadnjem obdobju je pogosto analiziral fitocenološki sistem drugih fitocenologov-sigmatistov in njihove sintaksonomske enote predeloval v skladu s svojimi
*redni univ. prof. v pokoju dr. T. W. , Polhov Gradec 93 a, 1355 Polhov Gradec
15
#
Wraber, T.: Življenje in delo fitocenologa dr. Milana Piskernika (1925-2006)
nazori. To delo je puščal v rokopisu, večkrat pa ga tudi sporočal zadevnim avtorjem. Smrt ga je odtrgala naravnost od pisalnega stroja. Pokopan je bil 13. junija 2006 na pokopališču v Lokvi.
Piskernikovo diplomsko delo je dejansko edino, ki ga je ustvaril v skladu s sigmatistično (Braun-Blanquetovo) floristično raziskovalno metodo. Leta 1956 se je strokovno izpopolnjeval v ZR Nemčiji, kjer je bil zlasti pomemben njegov stik z dvema profesorjema v Stuttgartu, gozdarjem G. Schlenkerjem in geologom S. Müllerjem. Pod njunim vplivom, seveda pa tudi sledeč lastnim spoznanjem in lastnemu raziskovalnemu etosu, se je odvrnil od Braun-Blan-quetove fitocenološke šole in ustvaril metodo, ki je postala znana kot »inštitutska metoda«. V njej je poudaril ekološke kriterije in v tem smislu najprej razločil 48 rastiščnih skupin v slovenskih gozdovih (1957). Dve leti pozneje je, izhajajoč iz snežniške monografije V. Tregubova in sodelavcev (1957) ter elaborata o gozdnih tipih Javornika V. Tregubova in N. Persoglia (1956), objavil kritiko v obeh delih izvedene sistematike gozdne združbe Abieti-Fagetum dinaricum. Sledili so odgovor V. Tregubova (1959), Piskernikova replika s povednim naslovom »Ali naj res hodimo samo po shojenih poteh?« (1960) in še ena replika V. Tregubova »Shojene poti so varnejše« (1960) – polemiko je objavljal Gozdarski vestnik. Piskernik se v svojih pogledih ni dal več premakniti, fitocenološka raziskovanja so v Sloveniji vse do današnjega časa potekala po dveh poteh, sigmatistični in Piskernikovi, pri čemer pa je bil Milan bolj ali manj osamljen. Leta 1965 je v razpravi »Gozdno rastlinje Slovenskega Primorja« označil glavne fitocenološke delovne smeri in jih primerjal z »inštitutsko metodo«, pri čemer je poudaril glavno odliko oz. slabost vsake od primerjanih smeri.
V doktorski nalogi »Gozdna rastišča na jugovzhodnem slovenskem gorskem Krasu« (1966), ki jo je napisal pod mentorstvom prof. E. Mayerja, je njen večji del posvetil ekološki oznaki teh rastišč. Rastlinskih združb sploh ne navaja, razširjenost obravnavanih vrst pa razlaga z ekološkimi dejavniki. Takšen prefinjen ekološki pristop, ki je rezultiral v majhnoprostorskih (mikroreliefnih) osnovnih združbah, je pozneje uveljavil v vsem svojem fito-cenološkem raziskovanju. Ko je leta 1963 skoraj 5 mesecev študijsko bival v ZDA, je svoj ekološki pristop le še poglobil, saj je kot za poročilo o bivanju opisal ekologijo hitro rastočih severnoameriških iglavcev (1964).
Ker je bil neutruden terenski delavec in v svojem času najbrž prvak v številu narejenih vegetacijskih
16
popisov (v novejšem ga bo verjetno prekosil I. Dakskobler), je imel odličen vpogled v slovensko vegetacijo (ne samo gozdno, temveč tudi traviščno, pleveliščno in barjansko), se je upravičeno loteval sintetskih del, med katerimi je najobsežnejše gotovo »Mikroreliefne gozdne združbe slovenskega ozemlja« (1993), v katerem je opisal 320 gozdnih združb, določenih seveda po njegovih kriterijih. Pozneje je rokopisno razmnožil še Dodatek (1999) in v skladu s svojimi pogledi v mikroreliefne predeloval še popise združb drugih avtorjev. Kot primer njegovih mikro-reliefnih združb naj bo naveden tisti, ki ga pisec tega sestavka lahko najbolje presoja. Po izidu razprave o snežniškem ruševju (Hyperico grisebachii-Pinetum mugo) – Zupančič, T. Wraber & Žagar 2004) je Piskernik v osebnem pismu podal »svojo analizo sistema te združbe« in razločil združbe Hyperice-tum, Juniperetum nanae, Arabidetum scopolianae in Alchemilletum vulgaris. Imensko gre za traviščno, grmiščno, naskalno in visokosteblikovno vegetacijo, krčnica Hypericum richeri subsp. grisebachii pa je pravzaprav diferencialna vrsta, ki se kot zastopnica ilirskega geolementa na Snežniku pojavlja tako v grmovnem ruševju kot v traviščnem rjastem šašju (Hyperico grisebachii-Caricetum ferrugineae). Podobno, vendar v natisnjenem delu (Gozdna vegetacija Slovenije v okviru evropskih gozdov, Zbornik gozdarstva in lesarstva 15, 1977), je Piskernik predelal 5 razprav M. Wraberja, 1 V. Tregubova, 2 L. Marinčka, 1 M. Accetta in 1 Ž. Koširja. V isti razpravi ugotavlja, da so ti avtorji od 204 v času pisanja razprave po njegovih kriterijih ugotovljenih in dokumentiranih osnovnih združb zajeli 26, to je le 12,75 % »njegovih« združb. Piskernikove fitocenološke razprave so večinoma dokumentirane s florističnimi popisi, kar predstavlja bogat vir podatkov, seveda predvsem za gozdno, v manjši meri tudi traviščno in pleveliščno vegetacijo. Tako kot vegetacijski so tudi floristični podatki pomembni za vednost o geobotanični (fitogeografski) podobi Slovenije. V tem pogledu je zanimivo tipkopisno razmnoženo, 83+194+41+ 2 strani obsegajoče delo»Slovenski Dinaridi, floristična, vegetacijska, zoološka in ekološka zakladnica« (Lokev na Krasu 2002), neke vrste avtorjev zbornik različnega florističnega, fitocenološkega in ekološkega gradiva in tudi spominov na minulo terensko delo.
Milan Piskernik je nekaj florističnih odkritij objavil in komentiral, tako najdbo smrdljivega brina (Juniperus sabina) na Kočevskem (1969) in pokončno krišino (Parietaria officinalis) kot rastlino gradov na Slovenskem (1985). Večkrat je v tisku in rokopisih omenil vrsti Phyteuma slovenicum in Muscari
GozdV 65 (2007) 1
#
#
Wraber, T.: Življenje in delo fitocenologa dr. Milana Piskernika (1925–2006)
bazovicense, za kateri je menil, vendar neupravičeno, flore in vegetacije, še posebej gozdne, vse do svojih da gre za poprej neopisani vrsti. V zadnjem času so zadnjih dni nadvse marljiv delavec, o čemer priča ga pritegnili prunusi: v Proteusu (2005) je objavil      zbrana bibliografija, zvest nečak narodno zavedne
članek o pokliču in ga nato še dodatno opisno in ilustrativno obdelal v rokopisu (2005), ga uvrstil v rodu Cerasus in ga krstil z latinskim imenom. Nasploh so ga v zadnjem času posebej zanimale nenavadne oblike rastlin, ki jim je dajal latinsko ime, kakor npr. Anemone erectoranunculoides, Lathraea centro-glossulata, Melittis alborubro-melissophyllum, Orchis paucipunctato-ustulata, O. pluripunctato-ustu-lata ipd. Vsekakor je imel pred očmi taksonomsko nepomembne različke in monstrozitete.
Fitogeografsko zanimivo je njegovo mnenje, da naj bi bila klimaksna združba na Tržaškem Krasu bukov gozd (1985), o čemer naj bi pričal nasad (?) bukovja med Bazovico in Padričami. V njem uspeva tudi že omenjena bazoviška hrušica (Muscari bazovicense).
Sam, predvsem pa skupaj z A. Martinčičem, ki (A. M.) mu je tudi sicer določeval mahovne vrste, je raziskoval vegetacijo slovenskih visokih barij. Objavil je dva članka (1963, 1975), predvsem pa, skupaj z Martinčičem, predhodna članka (1970, 1978) in monografski prikaz te tematike (1985).
Seveda je deloval tudi za gozdarsko prakso. O tem pričajo elaborati o gozdni fitocenozah Bohinja, Jelovice in Mokrega Loga (1964), Pokljuke, Mežakle in okolice Bleda (1967), Pokljuke, Mežakle in Krme (1968), gozdnega obrata Ravne na Koroškem (1968), gozdnega obrata Slovenj Gradec (1975), o bukovih združbah na Koroškem (1971) in gozdnih sestojih slovenskega ozemlja (1982).
Poleg številnih člankov kakor tudi knjižnih poročil, ki jih je objavljal v Gozdarskem vestniku, velja omeniti monografske prikaze o bazifilnih bukovih gozdovih (1971), hrastovih, kostanjevih, lipovčevih in gabrovih gozdovih (1974) ter gozdovih črnega in rdečega bora (1979). Sodeloval je v skupinskih pragozdnih monografijah (Krakovski gozd - 1980, Prelesnikova koliševka – 1980, Donačka gora in Belinovec – 1980, preddinarski gorski pragozdovi – 1985 in dinarskih gorskih pragozdovih na Kočevskem in v Trnovskem gozdu - 1995).
Ko je podpisani govoril ob slovesu na pokopališču v Lokvi, se je spominjal, kako se je, takrat 16-letni zbiralec herbarija za GIS, z Milanom prvič družil v juniju in potem še enkrat v avgustu 1954 na Pohorju, pa spet v juniju 1955 v okolici Pišec in nato, mnogo pozneje, v septembru 1978, na ekskurziji po bavarskih barjih. Ob zadnjem slovesu je povedal, da se poslavlja od prijatelja, ki je bil odličen poznavalec slovenske
GozdV 65 (2007) 1
dr. Angele Piskernik, v svojih pogledih na botanično vedo pa tudi »samotni jezdec«. S svojim delovanjem se je trdno zapisal v zgodovino slovenske gozdarske in botanične vede.
2     LITERATURA
TREGUBOV,V. & PERSOGLIO, N., 1956: Gozdnogojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov za revir Javornik. IGLG pri BF.
TREGUBOV, V. et al. 1957: Prebiralni gozdovi na Snežniku. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Strokovna in znanstvena dela 4, Ljubljana.
TREGUBOV, V. 1959: Jelovo-bukovi gozdovi slovenskega visokega krasa. GV 17: 303 -
TREGUBOV, V. , 1960: Shojene poti so varnejše. GV 18 (6): 181-182.
ZUPANČIČ, M., WRABER, T. & ŽAGAR, V., 2005: Dinarska združba ruševja Hyperico grisebachii-Pinetum mugo na Snežniku. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 45-2: 185-261.
3
1954:
BIBLIOGRAFIJA MILANA PISKERNIKA
Združba gorskega javora in bresta (Acereto-Ulme-tum) v Snežniku, Javorniku in Trnovskem gozdu. Diplomsko delo, 20 tipkanih strani in 2 fitoceno-loški tabeli. Tabela združbe Acereto-Ulmetum (36 popisov: popisi 1-4 (4 popisi) iz Trnovskega. gozda, 5-19 (15 popisov) z Debelega Kamna - Javornik, popisi 20-26 (7 popisov) z Javornika in popisi 27-36 (10 popisov) iz Leskove doline; primerjalna sintetska tabela združb Acereto-Fraxinetum tujih srednjeevropskih in.hrvaških avtorjev (15 območij) ter združbe Acereto-Ulmetum na obravnavanem območju.
1957: Rastiščne skupine rastlinskih vrst v slovenskih gozdovih. Gozdarski vestnik 15: 45-70.
1959: Gozdne združbe v spodnji gorski stopnji slovenskega visokega krasa in fitosociološki sistem. Gozdarski vestnik 17:.1-21.
1959: Združbena opredelitev bukovih gozdov Slovenije na raziskovalnih ploskvah v okviru vsevropskih bukovih gozdov. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 44 str. (tipkopis).
1959: Gozdne združbe prisojne strani Bohorja. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, tipkopis.
1960: Ali naj res hodimo samo po shojenih poteh? Gozdarski vestnik 18: 26-32.
1960: Vrtačni gozdički na področju Leskove doline in Javornika. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije.
17
#
#
Wraber, T.: Življenje in delo fitocenol
1961: Temelji raziskovanja gozdnih združb in rastišč v svetu. Gozdarski vestnik 19: 155-169, 209-224.
1961: Poenotenje določanja in klasifikacije gozdnih združb in nekatera druga vprašanja fitocenologije. Gozdarski vestnik 19:.289-299.
1961: Das pflanzensoziologische System im Forstwesen. Mitteilungen der Ostalpin-dinarischen pflan-zensoziologischen Arbeitsgemeinschaft 1: 11-15. Padova.
1963: Razvoj slovenskih barij in gozdov v ekološki luči. Nova proizvodnja 14, 2:112-130, 3-4: 209-225.
1964: Gozdne fitocenoze notranjega Bohinja, Jelovice in Mokrega Loga. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. 14 + 4 + 8 str. (tipkopis). Elaborat.
1964: Poročilo o študijskem potovanju po ZDA: Od 30. I V. – 27. IX. 1963. 26 str. (tipkopis) Report about the forestry training in the USA: April 30th -.September 27th, 1963 34 str. (tipkopis) Priloga: 38 klimatoloških primerjalnih tabel (Jugoslavija, ZDA).
1964: Oris ekologije hitrorastočih severnoameriških iglavcev. Poročilo Agenciji za mednarodni razvoj (AID, Washington D. C., ZDA) in Mednarodni tehnični pomoči Beograd - Ljubljana.Ljubljana.
1965: Gozdno rastlinje Slovenskega Primorja. Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Zbornik 4: 89-137.
1966: Razprostranjenost in rastišča gozdnih rastlin na jugovzhodnem slovenskem gorskem krasu. I-V + 1-182 + priloge (za 56 vrst). Doktorska disertacija. Razmnoženo tudi kot rezultat raziskovalne naloge »Gozdne ekocenoze kot rastiščna osnova za ugotavljanje vzročnosti priraščanja gozdnega drevja I. Ekologija« pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Ljubljana. [Predgovor] + I-V + 1-182 + Priloge k elaboratu Gorskokraška rastišča.
1966: Gozdna rastišča na jugovzhodnem slovenskem gorskem krasu. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. 182 str. + 10 prilog.
1967: Gozdne ekocenoze v obrobju Pokljuke, Mežakle in v okolici Bleda. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. [I-IV] + 1-10 str. Elaborat.
1967: Ekologija pomlajanja gospodarskih drevesnih vrst na jugovzhodnem slovenskem gorskem krasu. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. 15 str. + 2 kartografski prilogi (Razporejenost pomladka gorskega bresta v gozdovih osrednje gorskokraške pregrade – stanje 1965; Razporejenost pomladka jelke v gozdovih osrednje gorskokraške pregrade – stanje 1965). Tipkopis.
1967: Prvi zvezek zbirke hrvaških tipoloških publikacij. Gozdarski vestnik 25: 100 (knjižno poročilo).
1968: Gozdne ekocenoze Pokljuke, Mežakle in Krme. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Pripomba: karta na GG Bled (izdelana le v 1 izvodu). [I]+ 1-11 str. Elaborat.
18
dr. Milana Piskernika (1925–2006)
1968: Fitocenološki vidiki osnove sestojev na vetrolomu na Olševi. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Biotehniška fakulteta. 4 str.Elaborat.
1968: Gozdna rastišča in gojenje gozdov Triglavskega gozdnogospodarskega območja v luči sodobnih rastiščnih raziskovanj. Gozdarski vestnik 26:.193-218.(C. Čuk, M. Pavšer, M. Piskernik)
1968: Pregled osnovnih gozdnih združb in njihovih temeljnih ekoloških potez na območju gozdnega obrata Ravne na Koroškem. Elaborat. Ljubljana. (n. v.)
1969: Rast jelke na jugovzhodnem slovenskem gorskem Krasu.in njeno ekološko ozadje Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Zbornik 7: 163-174.
1969: Smrdljivi brin (Juniperus sabina L.) je postal v Sloveniji manj redek. Proteus 31: 124-125.
1970: Vegetacija in ekologija gorskih barij v Sloveniji. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Zbornik 8: 131-203 + 9 + 1 priloga, Ljubljana. (M. Piskernik & A. Martinčič)
1971: Združbe bukovih gozdov na Koroškem. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehniške fakultete. Naročnik Gozdno gospodarstvo Slovenjgradec. 14 str.+ tabela »Bazifilni bukovi gozdovi« Koroške (46 popisov) Elaborat.
1971: Regionalna vegetacijska razčlenitev bazifilnih bukovih gozdov v Sloveniji. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Zbornik.10: 65-105 + 5 prilog. (citat nepopoln, glej Zbornik 10, tabelarne priloge naj bi bile priložene. le separatom!)
1973: Vegetacijske razmere v smrekovih mraziščih Slovenije. Zbornik gozdarstva in lesarstva 11: 37-47 + XXIX str. tabelarnih prilog avtorjev M. Piskernika in A. Martinčiča.
1974: Vegetacijska razčlenitev hrastovih, kostanjevih, lipovčevih in gabrovih gozdov v Sloveniji. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Strokovna in znanstvena dela .[42-2], 10 str. + 1-24 str. kartografskih prikazov + 1-143 str. fitocenotskih razpredelnic.
1974: Značilne spremljevalne rastline prevladujočih drevesnih in grmovnih vrst na slovenskem ozemlju. Gozdarski vestnik 32: 222-237.
1975: Značilne spremljevalne rastline adraša (Quercus ilex) na slovenskem ozemlju Gozdarski vestnik 33: 116. (Dopolnilo k zgoraj navedenemu članku)
1975: O ekološko utemeljenem sistemu barskega rastja na severni zemeljski polobli. Zbornik gozdarstva in lesarstva 13, 1: 43-56.
1975: Nekdanja prirodna gozdna rastišča v Vrbini pri Brežicah. Gozdarski vestnik 33: 243-248.
1975: Gozdne združbe na območju gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Zaključni fitocenološki elaborat. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški Fakulteti. Naročnik Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. 37 str. (tipkopis).
1976: Problem podzdružb ali subasociacij z vidika njihove praktične uporabnosti. Zbornik gozdarstva in lesarstva 14, 2: 315-348.
GozdV 65 (2007) 1
#
Wraber, T.: Življenje in delo fitocenologa dr. Milana Piskernika (1925-2006)
1976: Vegetacija bukovih gozdov Evrope: Poskus tipološke strnitve. Gozdarski vestnik 34: 245-258.
1977: Gozdna vegetacija Slovenije v okviru evropskih gozdov. Zbornik gozdarstva in lesarstva 15, 1:.1-236.
1977: Pretok snovi v rastlinah. Gozdarski vestnik 35: 43-44. (Knjižno poročilo)
1977: S fitocenološkega stališča je kostanj tudi v zaledni Sloveniji avtohton. Gozdarski vestnik 35: 60-63.
1977: Študij možnosti preusmeritve mladostne morfo-geneze koreninskih sistemov nekaterih gozdnih drevesnih vrst. Gozdarski vestnik 35: 136. (Knjižno poročilo)
1978: Bistveno vprašanje: je vegetacija kontinuum ali ne? Gozdarski vestnik 36: 1-6.
1978: Vegetacija in ekologija rušja (Pinus mugo Turra) na barjih v Sloveniji. Spominski zbornik Maksa Wraberja. Poročila Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije 14: 237-245. (A. Martinčič & M. Piskernik)
1978: Kolokvij o raziskovanju barij v Srednji Evropi. Gozdarski vestnik 36: 193-194.
1978: Floemski prenos snovi. Gozdarski vestnik 36: 195. (Knjižno poročilo)
1978: Navodila za snemanje gozdne vegetacije v Alpah: Apnenčasta in dolomitna podlaga 7 str. Tipkopis.
1979: Častitljivi gaber v vasi Češnjevek pri Trebnjem na Dolenjskem. Gozdarski vestnik 37: 386.
1979: Vegetacija gozdov črnega in rdečega bora na slovenskem ozemlju. Zbornik gozdarstva in lesarstva 17, 2: 393-447.
1980: Drugotni nižinski pragozd Krakovo v Krakovskem gozdu (Mikoflora, vegetacija in ekologija). Zbornik gozdarstva in lesarstva 18, 1: 5-144. (S. Hočevar, F. Batič, A. Martinčič & M. Piskernik)
1980: Mraziščni pragozd Prelesnikova koliševka (Mikof-lora, vegetacija in ekologija). Zbornik gozdarstva in lesarstva 18, 1: 145-251. (S. Hočevar, F. Batič, A. Martinčič & M. Piskernik)
1980: Panonska pragozdova Donačka gora in Belinovec (Mikoflora, vegetacija in ekologija). Zbornik gozdarstva in lesarstva 18, 1: 253-357. (S. Hočevar, F. Batič, A. Martinčič & M. Piskernik)
1980: Plevelna vegetacija v nižinskih predelih Slovenije. Gozdarski vestnik 38: 49-55.
1981: Gozdovi zasebnega sektorja in opredelitev njihovih rastišč v Sloveniji. Gozdarski vestnik 39: 161-166.
1981: Ekološke zanimivosti v mraziščnem pragozdu Prelesnikova koliševka v Rogu Gozdarski vestnik 39: 234-241. (S. Hočevar & M. Piskernik)
1981: Način določanja mikroreliefnih gozdnih združb. Gozdarski vestnik 39: 451-453.
1982: Gozdni sestoji slovenskega ozemlja: Bioekološka in sestojna predstavitev mikroreliefnih združb slovenskega ozemlja. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Elaborat. 643 str.
GozdV 65 (2007) 1
1982: Gozdni sestoji slovenskega ozemlja: Bioekološka in sestojna predstavitev mikroreliefnih gozdnih združb slovenskega ozemlja: Fitocenotske razpredelnice. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti. Elaborat. I-V + 133 str. Izšlo kot: Bioekološka.in sestojna predstavitev mikroreliefnih gozdnih združb slovenskega ozemlja: Fitocenotske razpredelnice. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Strokovna in znanstvena dela 75: 1-149.
1982: Plevelna vegetacija gozdnih drevesnic in njivskih okopavin v nižinskih predelih Slovenije. Zbornik gozdarstva in lesarstva 20, 1: 77-111 (popravljena tabela na str. 89-91 v: Zbornik gozdarstva in lesarstva 20, 2: [361]-[366])
1982: Preskrba z lesom v kriznem obdobju. Gozdarski vestnik 40: 285. (Knjižno poročilo)
1982: Poraba lesa: predvidevanja. Gozdarski vestnik 40: 285-286. (Knjižno poročilo)
1982: Fiziologija rastlinske ekologije. Gozdarski vestnik 40: 446. (Knjižno poročilo).
1983: Merjenje kotov (nagibov) na nov način. Gozdarski vestnik 41: 185-186. (Knjižno poročilo, M. Piskernik & M. Kmecl)
1983: Rast smrekovih nasadov na različnih rastiščih na območju Gozdnega gospodarstva. Novo mesto. Gozdarski vestnik 41: 345-362. (L. Eleršek & M. Piskernik).
1983: Gozdna vegetacija Brkinov, primer dokumentiranega naprednega razvoja. Gozdarski vestnik 41: 401-408.
1984: Rast smrekovih nasadov na različnih rastiščih na območju Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Gozdarski vestnik 42: 241-252. (L. Eleršek & M. Piskernik)
1985: Slovenija in Nemčija imata na nekarbonatnih kamninah iste mikroreliefne gozdne združbe. Spominski zbornik gozdarstva in lesarstva 26: 127-134.
1985: Jelka v drugačni ekološki luči. Gozdarski vestnik 43:.49-56.
1985: Pokončna krišina – rastlina gradov na Slovenskem. Gozdarski vestnik 41: 216-217.
1985: Klimaks na Tržaškem Krasu je – bukov gozd. Gozdarski vestnik 43: 242-245.
1985: Die Hochmoore Sloweniens; Floristische, vegeta-tionskundliche und ökologische Untersuchungen. Biološki vestnik, vol. extraord. 1: 1-239. (A. Mar-tinčič & M. Piskernik).
1985: ovršinska struktura in barva skorij drevesnih vrst Slovenije.v medsebojnem razmerju. Tipkopis.
1985: Medonosne rastline v toplih gozdovih Slovenije. Lokev
1985: Vegetacija, rastišča in rast mladih smrekovih nasadov v osrednji Sloveniji, Ljubljana (tipkopis)
1985: Združbe z diametralno različno sestavo sestojev in identično osnovno ekološko karakteristiko. Ljubljana (tipkopis).
1985: Preddinarski gorski pragozdovi. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Strokovna inznanstvena dela
19
#
#
Wraber, T.: Življenje in delo fitocenol
76: 1-267 (S. Hočevar, F. Batič, A. Martinčič & M. Piskernik). (Na naslovnici sodelavci F. Batič. A. Mar-tinčič in M. Piskernik imensko niso navedeni.)
1987: Poskus usklajene mikroreliefne vegetacijske razčlenitve bukovih in jelovih gozdov v apnenčastih gorovjih južnejše Evrope. Lokev – Divača, 40 str.
1988: Sušna travišča Slovenskega Primorja – pred 30 leti. Lokev – Divača, 1-21 + 84 str. tabel.
1989: Razvojne težnje gozdnih sestojev na slovenskem ozemlju I-III. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. Raziskovalna naloga. Nosilec: dr. Milan Piskernik, dipl. biol., Direktor: Marko Kmecl, dipl. inž. I. Podnebni značaj Slovenije v zadnjem stoletju. 42 str. (tipkopis). II. Ekološki areali drevesnih vrst in njihovega pomladka. 233 str. (tipkopis). III. Rastišča drevesnih vrst in razvojne težnje sestojev. 201 str. (tipkopis). Razprava. je bila v rokopisu dokončana l. 1985, tipkopis pa šele leta 1988. Ker se je avtor konec leta 1985 upokojil, ni bilo mogoče izvršiti redakcije tipkopisa v popolnoma zadovoljivi obliki (I: str. 9).
1990: Kaj se dogaja v gozdovih na Krasu po zadnji vojni? Proteus 52: 214-217.
1990: Zaključek mikroreliefne analize gozdne vegetacije v Sloveniji. Lokev na Krasu (tipkopis).
1991: Gozdna, travniška in pleveliščna vegetacija Primorske. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, VTOZD za gozdarstvo, Strokovna in znanstvena dela 106: 61 str. + 180 str. fitocenoloških tabel.
1991: Knjiga L. Poldinija o vegetaciji krasa – podlaga, vzor ali izziv? Proteus 53: 195-196. (Knjižno poročilo)
1993: Mikroreliefne gozdne združbe slovenskega ozemlja. Gozdarski inštitut Slovenije, Strokovna in znanstvena dela 113, 370 str.
1995: Izpopolnjena nomenklaturna razčlenitev gozdnih združb v Primorju. Hladnikia 5: 19-23.
1995: Glive v pragozdovih Slovenije III. Dinarski gorski pragozdovi na Kočevskem in v Trnovskem gozdu. Gozdarski inštitut Slovenije, Strokovna in znanstvena dela 117: I-XXIV + 1-320. (S. Hočevar, F. Batič, M. Piskernik & A. Martinčič)
1995: O utemeljenosti imena Vrtača v Karavankah. Proteus 58: 139.
1999: Trinarna razčlenitev gozdnih združb na karbonatnih kamninah v Sloveniji. Lokev na Krasu. 14 str. (tipkopis).
dr. Milana Piskernika (1925–2006)
1999: Mikroreliefne gozdne združbe slovenskega ozemlja: Dodatek. Lokev na Krasu. 13 str. (tipkopis).
2000: Rastlinski svet in vegetacija Primorja nekoliko bolj dorečeno. Lokev na Krasu. 77 str.
2002: Slovenski Dinaridi floristična, vegetacijska, zoološka in ekološka zakladnica. .Lokev na Krasu, 1-127 + 194 str. fitocenoloških tabel.
2003: Konkretizacija gozdnovegetacijskega sistema. Lokev na Krasu. 57 str. (tipkopis).
2004: Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998. Lokev na Krasu. 6 str. (tipkopis).
2004: Lubja drevesnih vrst v Sloveniji. Lokev na Krasu. [1] + 15 str. Tipkopis in barvne fotografije. Ima dr. Tatjana Čelik.
2005: Prezrto domače sadno drevo. Proteus 67: 455-459.
2005: Trinarna nomenklatura rastlinskih vrst. Lokev na Krasu. [1] + 1-23 (fotografije) + A-C (Seznam fotografij). Tipkopis oz. reprodukcije rastlinskih fotografij.
2005: Dinarsko ruševje. Lokev na Krasu. 7 str. (tipko-pis).
2005: Prezrta naša domača drevesna vrsta: Dodatek k članku v Proteusu 9-10/67, 2005. 15 str. (tipkopis in barvne fotografije).
2005: Ilustrirani zapisi ob zaključku mojega strokovnega udejstvovanja. Lokev na Krasu. A-YY (26 str. pretežno barvnih fotografij) + a-d (4 str. barvnih fotografij) + str. 1-2 .(Posledice suše na Sežanskem Krasu poleti 2003: julij, avgust in september) + str. 3 (Soteska Zelenega potoka v dolini Idrije I. Dakskobler 1999: Razporeditev drevesnih slojev 3b + 3a) + str. 4 (Seznam določevalnic novih mikroreliefnih združb ugotovljenih. do konca novembra 2003) + str. 5-49 (Neobičajne rastline) + str. 50-58 (Moja svobodna dejavnost: Moj odnos do narave) + str. 59-69 (Pripombe k sistemu metuljev) + str. 70-71 (Pripombe k stenografiji) + str. 72-73 (M. Piskernik opisuje vlogo žensk v. svojem življenju).
2006: Mikroreliefne analize različnih razprav v Hacquetii 2002-2005. Lokev na Krasu. 10 str. (tipkopis).Očitno nedokončano, saj se navedenih 10 strani nanaša le na mikroreliefno analizo razprave Urbana Šilca »Weed vegetation of the northern part of Ljubljansko polje« (Hacquetia 4, 2: 161-171, 2005).
20
#
GozdV 65 (2007) 1