http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1310
ČETRTEK,25.JULIJ / ŠTEVILKA 1310. LETO XXV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
< J
Vieni
TOPLE MALICE IN KOBILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
h 'l-bDl T6
3 kts si
>1 A ux\rX) U<r"F
» : 1
to
DlUGDie,
'TV
Na ravnini smo vsi vozniki
miiiiilimiiiil
7 8 96 1 2ll44Q«~l 1 H
-\\
Menda je to pred leti izjavil italijanski voznik formule 1 Jarno Trulli, morda tudi ne. Ampak smisel je pravi. Lahko je biti domoljub, ko se boriš proti revežem, ki nimajo ničesar. Edino, kar te lahko zmoti, je vest.
(Aljoša) Zadnje čase imam velike težave z izrazom domoljub. Domoljub, kot to trdi tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, je nekdo, ki ljubi svojo domovino. Kar je istočasno lepo slišati, a tudi nekoliko morbidno. Kaj pravzaprav ljubi? Kulturo nekega kraja? Morda, čeprav velikih protestov domoljubov proti krčenju sredstev namenjenih slovenskim kulturnikom, v zadnjih letih, nisem opazil. Pa tudi Vinka Mordendorferja, ob svojih govorih ob slovenskem dnevu kulture, ko nam na spektakularen način predstavlja mačehovski odnos države do le-te, ni nihče zaradi tega označil za domoljuba. Ne, domoljub je nekdo, ki ljubi svojo domovino, in s tem vse, kar mu ta nudi, sicer je verjetno ne bi.
Pa ni ravno tako. Danes je domoljub nekdo, ki ne samo da ljubi svojo domovino, ampak jo postavlja nad ostale. Sinonim izrazu je naprimer patriot, in sinonim patriota, v marsikaterem svetovnem jeziku, je nacionalist. Spet po SSKJ-ju pa je nacionalizem »prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov«.
Morda mi zato ne gre domoljubje, ker to predvideva postavljanje nekega naroda ali neke domovine nad ostale. Kar je seveda relativno. Ameriški domoljubi, pardon, patrioti, so prepričani, da je Amerika nad vsem in nad vsemi, tudi nad Haaškim sodiščem, oziroma, predvsem nad Haaškim sodiščem.
Ameriški patrioti so kot navijači Juventusa, pričakujejo zmago, in če je slučajno ni, so izjemno nezadovoljni. Po drugi strani smo Slovenci domoljubi drugačnega tipa, bolj kot navijači Barija ali Frosinoneja. Zadovoljni smo, če nas sprejmejo med najboljše, a nikoli ne pričakujemo, da bomo najboljši, ampak le, da bo kdo slabši od nas. Nismo zelo zahtevni domoljubi. Zato je domačim domoljubom v današnjem času toliko lažje, ko se borijo proti beguncem, migrantom, prosilcem azila, kakorkoli bi jih radi imenovali. Njih ni težko premagati. V večini primerov se premagajo sami, oziroma jih premagajo reke, puščave, sredozemska morja, Salvi-niji in žičnate ograje.
In domači domoljubi so zadovoljni, ker so zmagali. Res, težko bi se imel za domoljuba, čeprav vneto navijam za Slovenijo na vseh tekmovanjih v takorekoč vseh športih, rad preberem knjigo v svojem jeziku, rad poslušam pesmi v domačinščini. Pa se nimam za domoljuba, kot nimam za domoljube tiste, ki z zastavami tolčejo v znak podpore zahodnemu bregu Kolpe. Zame je domoljub moj dedek (je iz Postojne, tam pač ni nonotov) in ostali soborci, ki so zares nekaj žrtvovali za svojo domovino. Dokazali so, da jim zanjo in za nje kulturo ni vseeno. In niso »igrali« proti amaterskim ekipam, ampak proti prvokategornikom. In zmagali. Žal mi je, sodobni domoljubi. Še bo treba pojest polente.
nm
INTES4 SNMlMOto BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI
tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si
Ko ima tudi junij 31 dni
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni, a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
In tako sta dva mlada novinarja debato, začeto po koncu redakcije, nekega provincijskega (ne provincijalnega) časopisa, začeto, kakor se spodobi, z gromozansko količino alkohola, nadaljevala »s pestmi.« Stepla sta se. O čem je tekla debata ne vemo natančno. Tudi onadva sta to že pozabila. Morda je šlo za politiko, morda pa za prisotno natakarico. Nikoli ne bomo izvedeli. Kot mlada novinarja sta bila oba simpatizerja marksističkih revolucionarnih gibanj, svetovne revolucije, pa je eden do konca to tudi ostal, medtem ko je drugi dozoreval v konservativca, kar je samo posledica odraščanja, malo desničar, v glavnem liberalec kar se denarja tiče, a tudi občutljiv, ko je govora o pravicah revnih, ali o socialni pravici. Uglajen konservativen gospod, ki se nikoli ni pridružil ali solidariziral z desničarskim nasilnežem, političnim divjakom. Oba sta nobelovca, tako raspusniški levičar, Castrov prijatelj, Gabriel Garcia Marquez kot tudi uglajeni desničarski gospod, Mario Vargas Llosa. Gabriel Garcia Marquez je svojo nobelovo nagrado sprejel oblečen v karibskega kmeta, Mario Vargas Llosa pa v obleki pariškega kroja in pariške cene. Takšna je cena vsakega odločnega in radikalnega političnega prepričanja. Oba sta ostala radikalna, vsak na svoj način in nista postala »mlačna«. Zato sta bila velika pisatelja, a grešnika v publicistiki in politiki. Tako je Mario Vargas Llosa napisal kolumno. Datirana je v Vancouvru, 31. junija. Nekoliko nenavadno, saj ima junij samo trideset dni. Kolumnist je s takšnim datiranjem hotel samo
poudariti dramatičnost dogodka o katerem piše. Pisal pa je o Caroli Rackete, kapetanki ladje Sea Watch, ki je rešila ljudi, ki jih slabšalno imenujejo ilegalni migranti in se izpostavila nevarnosti desetletne zaporne kazni in globi težki 50.000 evrov. Desničar, liberalni kapitalist in pisatelj je pisal o tem, o migrantski krizi, v kateri so se politiki in njihovi volilci razdelili ne na leve in desne, ampak na dve vrsti, v kateri so na eni strani tisti, ki živijo dosežke evropske civilizacije, od Antike do Francoske revolucije, skupne protifašistične preteklosti in kulture in na drugi tisti, ki vse to negirajo, in s tem negirajo pravico, da se do ljudi v nesreči obnašamo kot ljudje. Mario Vargas Llosa piše, da je vprašanje »migrantske krize,« v današnji Evropi in pred evropskim človekom, diskvalifikacij sko vprašanje, kakor je bilo do šestdesetih let prejšnjega stoletja v Evropi diskvalifikacijsko vprašanje, vprašanje Holokausta. Šele takrat je postala in bila sprejeta resnica, da je v Holokavstu umrlo šest milijonov Židov. »Koliko je ljudi umrlo pred zidovi, ograjami, na bodeči žici, s katerim se je ogradila
Evropa, koliko se jih je utopilo v Sredozemlju in umrlo na kopnem? Koliko stotin, tisočev, desettisočev,	stotisočev?
Številke bodo znane, enkrat, nekega dne in takrat bomo stali pred njimi, tako kakor smo stali pred številkami sežganih v Holokavstu, kot je Evropa stala in se soočila z vprašanjem Holokavsta in lastne odgovornosti, ker je kriva za smrt šestih milijonov ljudi in nastanka lastne civilizacije, v katero je vgrajen kulturni, politični in eksistencialistični prispevek istih Židov, katerim je bila odvzeta pravica do življenja.«
Zakon, ki ga je vredno kršiti
Tako, kot je resnica in priznanje te resnice in krivde za Holokavst, v Evropi pripeljala do nove civilizacijske zapovedi, tako bo resnica o zločinu do beguncev in nesrečnikov pripeljala do nove civilizacijske zapovedi. Kdor jo bo prekršil ni Evropejec in ni človek, ker Evropejec ne more biti človek, če ni Evropejec.
»Ko so zakoni podobni tistim, na katere se sklicuje Matteo Salvini, neracionalni in nehumani, je naša moralna obveza, da jih ne spoštujemo,« je zapisal Llosa v svoji kolumni, »tako kot je to naredila Rackete. Mlada Nemka je prekršila grob in surov zakon, skladno z najboljšimi tradicijami demokratičnega in liberalnega Zahoda, čigar antipod je prav to, kar predstavljajo Liga in njen vodja, Matteo Salvini. Pri tem ne mislim na spoštovanje zakonov, ampak na karikaturo pravne
države, rasistične in polne predsodkov. A prav on in njegovi privrženci (že zdaj preveč številni, ne le v Italiji, ampak po celi Evropi), so personifikacija divjaštva in barbartsva, za katera obtožujejo migrante. Če zmaga neofašizem Mattea Salvinija in njegovih somišljenikov, bodo države EU, razdeljene in sovražno nastrojene, dočakale žalostno usodo.«
Pa še o migrantih: »Seveda, migranti morajo biti usmerjeni tako, da prispevajo dobrobiti evropskim državam. Moramo se zavedati, da teh tisoč in tisoč ubogih, v resnici častijo Evropo ravno z begom iz podsaharskih držav, katerim vladajo bande tatov, fanatikov, ki so nacionalno blago spremenili v Alibabino jamo. Ne le, da vzpostavljajo avtoritarne režime. Svoje prebivalce držijo v bedi in strahu. Migranti bežijo od lakote, brezposlenosti, od počasne smrti, ki je za njih sam obstoj,« Llosa zaključuje: »Pomembno je imeti v mislih, da so milijoni mrtvih v dveh svetovnih vojnah bili plod nacionalizma, ki je neločljiv od rasnih predsodkov. Ti pa so neusahljiv izvir najhujšega nasilja, ki za sabo pušča sledi izvršenih zločinov. Pripravljen je, da jih spet ponovi, če mu to le dovolimo, in še zadnji čas je, da ga ustavimo. Danes se moramo soočiti z ljudmi, kot je Matteo Salvini, prepričani, da so oni samo podaljšek mračne tradicije, ki je zgodovino napolnila s krvjo in trupli in najhujši sovražniki kulture svobode, človekovih pravic, demokracije, ki ne bi doživele prosperitete in se razširile po svetu, če bi Torquemada, Hitler in Mussolini premagali protifašistično koalicijo.«
Ne vem zakaj je Llosa to kolumno objavil v beograjskem časopisu Nedjeljnik. Za honorar vsekakor ne. Morda je ta Nedeljnik neke vrste beograjskega Mandrača. Še bolj nenavadno se mi zdi, da kolumne niso prevedli in objavili v drugih časopisih in tednikih. Verjetno zato, ker mislijo, da bi morali vsi postati privrženci mladega Mikromussolinija, in Orbanovoga bratstva in njihovih pajdašev, od Slovenije do Skandinavije.
Zoran Odič
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Izola
Kdor pravi, da se nič ne dogaja, laže!
Navajeni smo že pripomb, da se v našem mestu nič ne dogaja. Včasih bi se zaradi tega razburjali, danes je jasno, da se ne dogaja tistim, ki ne pomolijo nosu iz stanovanja ali turistične sobe, za vse ostale pa je prireditev veliko. Res je, da so v glavnem ob večerih in v starem delu mesta, toda več od tega bi bilo skoraj preveč.
Že zdaj se namreč dogaja da si prireditve sledijo ena za drugo ali celo ena ob drugi in obiskovalci ter domačini lahko izbirajo med Manziolijevim trgom,
Lonko, parkom Pietro Coppo,
Špino, Hangarjem, Delfinom,
Sončno dvorano, Tiso in še bi se kaj našlo. Morda turisti še najbolj pogrešajo klasično hotelsko plesno glasbo, ki je bila vrsto let zaščitni znak dopustovanja v obmorskih krajih. Pa tudi to občasno dobijo, čeprav je res, da je vedno bolj zreducirana na »one man band-e«.
Uganka tedna št. 1
Občina Izola išče najboljšega ponudnika za 4 letni poslovni najem rabljenega avtomobila. Kriterija za izbor najboljšega sta dva: strošek najema (50 točk) in oddaljenost ponudnika od občinske stavbe (50 točk). Mimogrede, vozilo mora biti srebrne barve in hibrid.
Kultura in kulinarika
Poleg zabavnih prireditev je dovolj bogat tudi kulturni program s številnimi razstavami v galerijah in lokalih z razstavišči, nenehno se nekaj dogaja tudi v mestni knjižnici in tudi podeželje ne miruje. Filmske projekcije pod zvezdami se v Letnem kinu Arrigoni dogajajo vsak ponedeljek in sredo, sredi avgusta (17. in 18. 8,) pa se na Lonko, na Sončno nabrežje in pred Srednjo šolo Izola vrača Mednarodni sejem stripov in družabnih iger Anime’.
Izola je tudi zanimiva kulinarična destinacija in tako bo prvo soboto v avgustu (3.8.) že tradicionalna Šalšijada, na kateri se amaterski kuharji pomerijo v kuhanju šalše na star istrski način. Do konca poletja bosta še dva kulinarična dogodka: Baziliki-jada (31. avgustal in Čiliada (28. septembra).
Za nameček bomo letos v Izoli prvič organizirali kulinarično akcijo Dnevi bakalaja, ki bo potekala od 14. do 29. septembra 2019. Ob začetku akcije bo Turistično združenje Izola v sodelovanju s Centrom za kulturo, šport in prireditve Izola organiziralo dogodek Praznik bakalaja, ki bo povezoval kulinariko, izobraževanje pa tudi glasbo.
Najbolj množična poletna prireditev je seveda Ribiški praznik, ki bo letos tajal od 22. do 25. avgusta.
In če turist res ne ve, kaj početi namesto praženja na soncu lahko obišče Izolano - hišo morja, kjer vsako sredo in soboto iščejo skriti zaklad. Še najbližje plaži pa je arheološko najdišče v Simonovem zalivu, kjer je na ogled lep košček izolske zgodovine. Skratka, v Izoli se med sezono dogaja marsikaj, vprašanje je le, če so objave na spletu dovolj za predstavtev vseh teh dogodkov. Kakšen skupni plakat ali flyer ne bi bil odveč.	D M-
Zahvala
V imenu OZVVS (Območno Združenje Veteranov Vojne za Slovenijo) »Slovenska Istre«, pobudnika srečanja g. Jermana Vilkota, g. Maksa Filipčiča -podpredsednika OZVVS za občino Izola ter pripadnikov enote za posebne namene (proti diverzantskega voda) Občinskega štaba TO Izola, zahvaljujemo za dano podporo ob srečanju pripadnikov te enote 25.06.2019 - dnevu državnosti RS. Hvala tudi uredništvu časopisa MANDRAČ za objavljen prispevek v časopisu o srečanju pripadnikov te enote.
Pripadniki enote so se pred 28 oziroma 29 leti odzvali klicu komaj rojene države Slovenije, da ji stopijo v bran s tem pa dali svoja življenja in življenja svojih družin na razpolago komaj rojeni državi. Ne ni pomote, ko ste prebrali 29 let, saj so pripadniki te enote že eno leto pred osamosvojitvijo, leta 1990 imeli shranjeno orožje in strelivo pri sebi doma ter s tem ogrožali sebe,družine in starše v primeru, da bi prišlo do najdbe orožja. V imenu vseh še enkrat velika HVALA za pomoč in upamo na vaše nadaljnje sodelovanje ob takih priložnostih.	Predsednik OZVVS »Slovenska Istra« Valter Viler
Ni vse lepo, kar je golo
Prav neverjetno, kako se spremeni naš odnos do okolja, ko nastopi poletje. Pozno spomladi ali zgodaj jeseni, ko je mimo kopalna sezona, pač nikomur ne pride na pamet, da bi se v kopalkah sprehajal po mestu in vstopal v trgovine ali celo gostinske lokale.
Trgovci in gostinci so morali razodete turiste opozarjati z opozorilnimi napisi pa se kljub temu še najde kdo, ki ne razume, da to res ne gre. Še manj razumejo, ko jim kdo reče, da morda ni najbolj primerno sprehajati se po mestu, ki ni zgolj in samo turistično naselje ampak mesto v katerem živimo domačini z vsemi svojimi navadami.
Med temi navadami zagotovo tudi ni rezervacija ležišč na prenapolnjenih plažah, kar je postalo res moteče, saj si posamezniki enostavno “rezervirajo” mesto na plaži z brisačo in štirimi kamni ter se odpravijo na kosilo in popoldanski počitek. Medtem pa se drugi kopalci prerivajo za prosto mesto. Še dobro, da vsake toliko rezervacije ne zdržijo.
Občinski svet
v i
V boj z mlini na veter z izkušnjami sosedov
Civilna iniciativa Gibanje za Izolo se je na novo aktivirala in za pomoč in izkušnje prosila sosede, Civilno iniciativo Piran Pirano.
V torek se je v gostilni Jasna sestala Civilna iniciativa, oziroma zametki civilne iniciative Gibanje za Izolo. Pozive in predloge po ustanovitvi civilne iniciative, ki bi predstavljala javnost v dialogu z Občino glede sprejemanja Občinskega prostorskega načrta, je bilo moč slišati že ob predstavitvah tega dokumenta.
Vztrajanje župana Danila Markočiča in strokovnih služb pri čimprejšnjem sprejetju dokumenta je neposredno vplivalo na hiter odziv skupine krajanov, ki se s takšnim načinom dela očitno ne strinjajo.
Ob prvem, nekakšnem ustanovitvenem ali spoznavnem sestanku so povabili tudi predstavnike civilne iniciative Piran Pirano, ki ima na tem področju veliko izkušenj in se že nekaj let bori z lokalno oblastjo proti pozidavi zelenih občinskih površin. Kot je povedal Davorin Petaros, predstavnik civilne iniciative in piranski občinski svetnik, »je naša naloga, da ohranimo okolje takšno kot smo ga dobili, za doseganje ciljev pa ima civilna iniciativa več možnosti, nenazadnje tudi referendum.«
Civilna iniciativa Gibanje za Izolo se je na piranske kolege obrnila predvsem zaradi izkušenj, ki jih ti imajo, tudi glede oporekanja sprejemanju OPN-ja. Petaros je povedal, da so v Piranu dosegli, da se bodo o prostorskem načrtu pogovarjali šele po poletju, saj poletni čas ni namenjen reševanju tako delikatne problematike. Podobnega mnenja so izolski predstavniki civilne iniciative, saj možnosti za konkreten diskurz, v poletnih mesecih, takorekoč ni, poleg tega so strokovnim službam tudi očitali, da so dosedanje javne predstavitve OPN-ja bile ob takšnih urah, da se jih večina ljudi sploh ni mogla udeležiti.
»Prepričan sem, da bi morali OPN najprej predstaviti na sedežih vseh krajevnih skupnosti«, je še dodal Petaros.
j' ■
1 h
Gibanje za Izolo je sicer začelo z delovanjem že leta 2012 in takrat podalo zahteve glede prostorskega načrta. Viktorija Carli, ki je bila zraven že takrat pa pravi, da se v tem času v bistvu ni veliko spremenilo. Še vedno se borijo proti pozidavi najboljših kmetijskih zemljišč v Občini, predvsem pa zahtevajo transparenten postopek in večjo sodelovanje javnosti.
In kot je bilo razumeti, če jih na Občini ne bodo uslišali, so pripravljeni poprijeti za vse vzgibe, ki jih zakon dovoljuje, tudi referendum. »V Sloveniji stalno govorimo o trajnostnem razvoju, a apetiti kapitala v slovenski Istri so zelo močni«, je še dodal Davorin Petaros. O tem, zakaj se občinski oblasti tako zelo mudi sprejeti dokument, ki ga pripravljajo že toliko let, pa lahko samo ugibamo.
Kaj zahteva Gibanje za Izolo
Civilna iniciativa (ci) - Gibanje za Izolo postavlja javno zahtevo, da občinski svetniki podaljšate sprejemanje OPN za Izolo do konca oktobra 2019.
Sklicevanje in obravnavanje OPN v najbolj neprimernem času poletnih dopustov, ob izjavah župana, da se obravnava ne bo podaljšala v jesen, kaže na to, da razlogi za sprejem tega strateškega dokumenta niso čisti, za prebivalce Izole niso koristni in niso pošteni.
Ker gre za strateški dokument, CI - gibanje za Izolo zahteva,
da župan sprejme že podano pobudo o podaljšanju javne razprave OPN na zadnji seji Občinskega sveta Občine Izola. Kot je bilo na prvi javni obravnavi v kinu Odeon pojasnjeno, se dokument OPN pripravlja in sprejema že 15 let, zaradi tega ne more biti sporen njegov zamik potrjevanja v jesenski čas, v smislu, da se pripravi kakovosten OPN.
CI - gibanje za Izolo je že leta 2012 podala javne pobude in pripombe, ki naj bi jih vseboval bodoči OPN, vendar te še vedno niso upoštevane. Predlagatelji ostajajo na starem planu, z dodatno obsežno planiranimi površinami za pozidavo redkih, za Izolo najboljših kmetijskih zemljišč.
Občinski svetniki, ste v času volitev obljubili, da bo vaše delovanje usmerjeno v dobrobit občine Izola, v transparentnost in poštenost, zato vas CI -gibanje za Izolo poziva, da zavrnete sprejemanje sedaj predstavljenega OPN, ker ni naravnan trajnostno in ni usmerjen v dobrobit občine in njenih občanov ter potrdite podaljšanje obravnavanje OPN do konec oktobra 2019.
CI - gibanje za Izolo zahteva to tudi na podlagi 63. člena Statuta občine Izola, ki govori o neposrednih oblikah odločanja, z zbori občanov, referendumi in ljudsko iniciativo.
V kolikor se ljudske - civilne iniciative ne bo upoštevalo, bo slednja pričela z referendumskimi postopki.
Javna zahteva je posredovana županu in medijem, zato prosimo, da se odgovor pristojnih pošlje na el. naslov: civilna-iniciativa-izola@gmail. com, kakor tudi na Mandrač in Primorske novice.
S pozdravi CI - gibanje za Izolo Viktorija Carli P.R.
7 voženj za 7 dni
V okviru projekta Prostofer, ki je ena izmed aktivnosti humanitarnega zavoda za boljšo kakovost življenja starejših Zlata mreža, je Občina Izola pričela z izvajanjem brezplačnih prevozov. Prevozi so namenjeni predvsem starejšim občanom za zagotavljanje dostopnosti do javnih storitev v krajih in ob časih, ko tradicionalne oblike javnega prevoza niso zadovoljive. V prvem tednu izvajanja brezplačnih prevozov starejših občanov je bilo opravljenih 7 voženj, v projektu pa sodeluje že 8 prostovoljnih voznikov.Klicna številka za naročilo prevoza je 080 10 10. Za vse informacije o prevozih je na voljo Srečko Langeršek, prostovoljec in pobudnik projekta Prostofer Izola, na številki: 041/679-732.
Klicni center deluje od ponedeljka do petka, od 8. do 18. ure, prevoz pa je potrebno naročiti vsaj dva dni pred želeno storitvijo. Prevozi se opravljajo ob delavnikih med 7. in 19. uro, med vikendi in prazniki pa izjemoma, le za zdravstvene potrebe.
Prva uporabnica nove storitve je svojo izkušnjo opisala takole:
Ana Macele: »Niti približno nisem pričakovala tako uslužne storitve prostovoljcev, ki so z današnjim dnem pričeli izvajati brezplačno dejavnost osebnih prevozov občank in občanov občine Izola, ki je tudi donirala vozilo. Bilo mi je v čast peljati se kot prva uporabnica! Priporočam!«
-------------------------------------Smeji
Smeti se bližajo elektriki in vodi
Dolgo jih nismo uvrščali med pomembnejše stroške družinskega proračuna, zdaj pa so že pomemben del družinske košarice. Jasno je, da odpadki postajajo breme tega planeta in neke vrste luksuz, toda tokratna podražitev je vendarle razjezila marsikaterega Izolana.
Da bo podražitev, ki so jo potrdili izolski občinski svetniki na zadnji seji, povzročila kar nekaj slabe volje, je napovedal tudi direktor Komunale na sami seji. Tam so svetniki dobili tudi jasno informacijo, da gre za podražitev, ki dobesedno sicer ni bila omenjena v nobenem od dveh dokumentov, ki so jih potrjevali.
Na to smo opozorili tudi v Man-draču, saj, naprimer podatek, da ima Komunala pri zbiranju komunalnih odpadkov za 0,1678 Eur stroškov na kilogram takšnih odpadkov, občanom in svetnikom ne pove nič. Podražitev, dvig cen ali vsaj sprememba cen dobesedno ni bila omenjena v nobenem od dokumentov, ki so jih sprejemali občinski svetniki na zadnji seji. Je pa na sami seji direktor povedal, da imajo z zbiranjem nekaterih ločenih odpadkov izgubo, zvišanje cen pa je potrebno tudi zaradi zvišanja cen odlagališča v Ljubljani. Da bi te informacije imeli tudi občani smo odgovornim naslovili nekaj vprašanj, ki bi jih, verjamemo, postavili tudi občani in bralci Mandrača.
-	Zgodilo se je to, kar ste pričakovali. Občani so dobili vabilo za korekcijo podatkov in okvirni izračun. Večina je verjetno izračunala, da bo Komunala (beri ravnanje z odpadki) poslej dražja, kot je bilo doslej. Kakšne izkušnje z občani imate pri vas v teh dneh, ko ste si menda omislili celo varnostnika na vhodnih vratih javnega podjetja?
-	Izkušnje so različne kot tudi odzivi. Verjamemo, da je večina občanov vedela, da je le vprašanje časa, ko bomo tudi v Izoli poenotili način obračuna storitev ravnanja z odpadki z načinom, kot je v sosednjih občinah oziroma v veliki večini slovenskih občin. Ker smo vedeli, da bo v tem prehodu potrebno veliko uskladitev, smo se na to pripravili tudi z dodatnimi kadrovskimi okrepitvami. Kot pričakovano, uporabniki storitev ravnanja z odpadki, množično prijavljajo spremembe glede števila oseb. Hkrati pa javljajo še ostale spremembe podatkov, ki so vezane na obračun kot na primer ime in priimek na položnici, itd.
Zaradi velikega števila prejetih vlog, se v prvi fazi prednostno, v računalniški sistem, vnašajo spremembe glede števila oseb, v drugi fazi pa se bodo vnašale še vse ostale spremembe.
-	Zakaj preprosto ne poveste, da vam odvažanje odpadkov po dosedanji ceni prinaša izgubo in zato bo ta storitev odslej dražja? Namesto tega prebiramo elaborate in iz njih težko izluščimo, da je osnovna cena vaše storitve dobrih 13 Eurov, potem pa raste, glede na število stanovalcev. So občinski svetniki razumeli kaj pravzaprav prinaša ta nov elaborat z novimi izračuni cen?
-	Na vseh predstavitvah KS, svetniških klubih, večkratnih uskladitvenih sestankih z občinskimi svetniki, smo jasno povedali, da v javni službi ravnanja z odpadki, odhodki presegajo prihodke ter, da letošnja marčevska podražitev storitve prevzema odpadkov, JP VOKA SNAGA d.o.o. iz Ljubljane, ki za Komunalo Izola predstavlja dodatnih 150.000 Eur stroškov letno, terja odgovorne ukrepe.
Velika večina občinskih svetnikov je na zadnji seji menila, da je to trenutek, ko je tudi v Izoli treba spremeniti način obračuna storitev ravnanja z odpadki, v katerega bo vključeno število oseb ob upoštevanju površine stanovanjske enote in frekvence odvoza, saj ravno osebe v največji meri vplivajo na količino povzročenih odpadkov.
Nov način obračuna ni v nobenem delu primerljiv s predhodnim, zato se bo nekaterim občanom znesek na položnici občutno povišal, nekaterim pa občutno znižal.
Dejstvo, ki kaže na ustrezno in vestno delo Komunale Izola je, da tudi po uskladitvi cen in spremembi načina obračuna, ki je primerljiv s sosednjima občinama, bo cena storitev ravnanja z odpadki nižja kot pri sosedih, kjer novega dviga cen prevzema odpadkov s strani JP VOKA SNAGA d.o.o. iz Ljubljana, še niso upoštevali.
- Papir, steklo in plastika prinašajo izgubo v vašem poslovanju. Zakaj jih potem ločujemo. Kje je tukaj stimulativa?
PREDNOSTI novega sistema
-	Bližje razumevanju uporabniku
-	Ugodnejše za uporabnike z velikimi stanovanji in malo osebami.
-	Lažja kontrola nad podatki zaradi pridobivanja skupnih podatkov.
-	Manj pritožb s strani vikendašev, manj zahtevkov po spremembah -manj administrativnega dela.
SLABOSTI novega sistema
-	Določitev stanovanja po Zemlj. knjigi in GURS, poenotenje z dovolilnicami
-	Spremljanje in usklajevanje evidenc
(začasno prijavljene osebe, sobodajalci, turisti, kažete, itd.)
-	Na podlagi veljavne zakonodaje je za izvajalce javne službe zbiranja in odvoza odpadkov oddaja brezplačna. Komunala Izola in uporabniki storitev ločeno zbirajo komunalne odpadke kot predpisuje zakonodaja. V kolikor ločevanja odpadkov ne bi izvajali in bi se jih oddajalo kot mešane komunalne odpadke, bi znašal dodatni strošek za odvoz 155,00 EUR na tono, ki bi ga morali poravnati uporabniki storitev.
-	Kateri cilj ste zasledovali pri pripravi tega novega sistema obračunavanja stroška vaše storitve: Uspešnost poslovanja JP Komunala ali iskanje možnosti, da breme ekološke preobremenitve ne bi nosili samo uporabniki vaših storitev (občani in podjetja)?
-	Cilj novega sistema obračuna storitev ravnanja z odpadki je bil slediti usmeritvam, uveljavljenim v drugih občinah, usmeritvam občinskih svetnikov in za naše uporabnike pripraviti čim bolj pravičen način obračuna odpadkov. Temeljito so bili obravnavani vsi deležniki; sobodajalci, pravne osebe, društva, samostojni objekti in ne nazadnje gospodinjstva. Soglasna potrditev novega načina obračuna storitev ravnanja z odpadki na Občinskem svetu kaže, da so tudi svetniki ocenili, da smo pripravili ustrezen predlog. Ur
-	Več pritožb uporabnikov z manjšo kvadraturo in večjim številom oseb. Več plačajo socialno ogrožene večje družine v manjših stanovanjih in potencialno večji izpad plačil (nezmožnost plačevanja - socialno ogroženi).
-	Višanje cene za pravne osebe.
-	Ni možnosti zanesljivega nadzora nad dejanskim stanjem (evidence).
Odvoz smeti iz kažet
-	Do 20m2 se objektov ne obravnava
-	Za lastnike pom. km. objektov nad 20m2 prijavljene v Izoli se k stanovanju obračuna še eno osebo.
-	Če je lastnik iz druge občine, se obravnava kot samostojni objekt.
Iz predstavitve občinskim svetnikom in KS
rri2	danes	število prijavljenih oseb 0 1		2	3	4	5	6
30	63	11,35	1135	1434	17,92	20,91	23,9	26,89
76	1535	1434	14,34	1732	20,91	233	2633	29,87
151	3135	1732	17,32	2031	233	26,89	2937	32,86
226	4735	2031	20,31	23,3	26,89	29,87	3236	35,85
301	63,18	23,3	233	2633	23,87	32,86	3535	38,84
Primerjava obračuna odvoza odpadkov doslej (stolpec “danes”) in v bodoče (glede na velikost stanovanja in število oseb)
______________________________ Vodo _______
Rešitev je v več majhnih vodnih virih
Tako trdi dr. Gorazd Pretnar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Inštitut sodeluje pri reševanju kemijske katastrofe, do katere je prišlo ob razlitju kerozina na vodovodno območje.
Po nesreči z iztirjenjem vlaka in posledično razlitvijo kerozina v predoru pri Hrastovljah se je ponovno odprlo vprašanje o vodni oskrbi slovenske Istre.
Rižana pač ne nudi samozadostnosti za celotno območje, predvsem v času turistične sezone, zato si pomagamo s Kraškim in Istrskim vodovodom. Čedalje pogosteje se v zadnjih dneh odpira vprašanje o gradnji vodnega zajetja na Padežu, niso pa vsi mnenja, da je to prava rešitev. Med temi je tudi dr. Gorazd Pretnar, iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in prehrano, ki je prepričan, da bi si naredili veliko večjo uslugo, če bi uredili vse manjše, lokalne vodne vire, tudi v primeru, da bi prišlo do podobne nesreče v prihodnosti.
-	Kako ste vključeni? Ste med tistimi, ki prvi dobivate informacije o stanju?
-	Jaz osebno ne, ker vodim laboratorij za sanitarno mikrobiologijo. Mi delamo mikrobiološke vzorce hrane, pitne vode, morja in kakršnegakoli drugega okoljskega vzorca, skratka okoljska mikrobiologija, kamor nič humanega ne sodi. Pri razlitju kerozina pa je šlo za kemijsko nesrečo. Pri teh se moramo nekoliko vrniti v zgodovino. To je tretja kemijska nesreča v zelo kratkem času in vsakič smo jasno opozorili vlado na napake, ki so nastale v preteklosti. Okoli leta 2000 je bil v okviru Ministrstva za zdravje ustanovljen Urad za kemikalije, ki naj bi se ukvarjal s to problematiko, a so jim počasi odvzeli vse pristojnosti. Bil pa je to eden od evropskih projektov, v okviru katerega je nastala takoimenovana Medresorska komisija za kemijsko varnost. Ta je bila ustanovljena z odlokom vlade Republike Slovenije in ta dokument je še vedno mogoče najti v uradnem listu, komisija pa ni bila nikoli ukinjena. Jo je pa Ministrstvo za zdravje zanemarilo. V okviru te komisije je nastala še ena podkomisija, ki naj bi bdela nad kemijsko varnostjo, to je bila podkomisija za kemijske nesreče. To pomeni, da na papirju in v zakonodaji imamo vse potrebno, a pri vseh teh kemijskih nesrečah,
ki so se zgodile, so se med sabo lovili kdo kaj zna, kot da smo razpuščena posadka neke ladje, ki ne ve, kaj bi naredila ob določenem dogodku.
-	Ta komisija torej ne deluje?
-	Ne deluje. Ko je prišlo do požara v Kemisu sem večkrat jasno povedal, da komisije imamo in bi jih bilo treba ponovno revitalizirati. In potem smo imeli naslednji požar in logično je, da med prvimi pride civilna zaščita in poskuša po svojih predpisih in pravilih zmanjšati škodo in poskrbeti za vse skupaj, a zmanjka znanja. Kemikalij je več, kolikor si jih lahko kdo zapomni in če imaš strokovno telo, kateremu v določenem trenutku poveš to, kar se je zgodilo, potem lahko takoj pride do povratne informacija: če je potrebna evakuacija, kakšni plini se bodo sprostili, kako obsežno bo. Na podlagi tega lahko bistveno zmanjšamo škodo, kot seveda tudi škodo za zdravje ljudi.
-	V primeru nesreče pri Hrastovljah bi prišlo prav, da bi se aktiviralo te komisije, saj gre za kemijsko nesrečo, in bi stroka pristopila k reševanju problema, tako pa se zdi, da so prvi pristopili novinarji.
-	In čudno se mi zdi, da tega ni nihče slišal, saj sem to večkrat omenil, tudi na televiziji pa tudi pisal sem o tem, a žal se na ministrstvu ne zgodi nič. Imeli smo kar nekaj dobrih ministrov za zdravje, vključno s sedanjim, ampak neke spremembe na bolje noben od teh ni uspel narediti. Edino, kar nam še preostane je, da bi naslednja vlada ukinila ministrstvo, ker s to strukturo se ne da narediti nič pametnega. Največja sirota v vsem skupaj pa je skrb za javno zdravje, kamor sodijo tudi te nesreče, kamor sodijo ti dve komisiji o katerih se pogovarjava, kamor sodijo tudi raznorazni moni-toringi, ki bi zajeli vse vodne vire.
-	V bistvu gre pravzaprav za pristojnost, odgovornost in financiranje. Bi morala problem reševati država?
-	Gre za vse troje, tako je. A če se vrneva na kemijsko nesrečo v zvezi z iztekanjem kerozina, nekateri vemo in opozarjamo, da so veliki sistemi ranljivi. Veliki vodovod je vedno lahko ranljiv, kar zdaj zelo jasno vidimo. In Evropska unija je pred leti postavila eno od direktiv, v kateri je utemeljen nadzor nad pitno vodo. In v njej je jasno zapisan minimum, ki ga je treba
doseči. Imamo republiški monito-ring, kemijski in mikrobiološki, na vseh večjih vodovodih, do števila prebivalcev petdeset. Kar je pod petdeset, je Minsitrstvo za zdravje prepustilo skrbi občinam, kjer pa znanja za takšen nadzor nimajo. Ko število prebivalcev preseže petdeset, ima župan in njegov kraj takoj na hrbtu zdravstvenega inšpektorja, ki bo odredil pregled vode in tistih petih parametrov, po katerih ugotavljamo, če je voda pitna. Imamo pa dve poti. Ali tista za ohranjanje zdravja, po kateri se pogleda, ali so v vodi patogene bakterije, ali gre samo za naravno ozadje, ki ne bo povzročilo nobenih bolezenjskih stanj, ali pa tisto, po kateri posežejo večinokrat, torej po kloriranju, ker je intelektualno manj zahtevno in ceneje.
-	Zanimivo je to število, petdeset.
-	Ja, to mejo je postavila Evropa, je pa zraven zapisan tudi stavek, ki ga redko najdemo v evropskih direktivah, ki pravi, da če ima kakšna država drugačno specifiko, kar Slovenija definitivno ima, pa ni nobenih zadržkov, da se ta republiški monitoring razširi tudi na manjše kraje. Ker je to plačano iz denarja davkoplačevalcev, jaz tukaj vidim eklatantno kršenje ustave, temeljne človekove pravice ne biti diskriminiran. Vsi plačujemo, a medtem, ko imamo v mestu vodo pod nadzorom, v vaseh z manj kot petdesetimi prebivalci pa tega ni. Na to že nekaj let opozarjamo. In zakaj to pripovedujem? Ljudje so se vedno naseljevali tam, kjer je voda. Če je vode zmanjkalo, so šli drugam. To pomeni, da imamo v slovenskem prostoru ogromno drobnih, majhnih vodovodov, in imamo podjetja, ki so jih ustanovile Občine, ena ali več njih, ki skrbijo za vodovod in kanalizacijo, navadno skupaj. In tukaj govorimo o neusahljivem viru denarja, čeprav ne velikega, ampak takšnega, ki konstantno priteka. In ta požrešnost teh podjetji, v imenu dobre vode, požira te majhne vodovode. Kot primer, manjši kraj z manj kot petdeset prebivalci ima lahko tako dober vodni vir, da v primeru ko pride do podobne situacije, kot jo imamo zdaj, ko je nek večji vodni vir onesnažen, je takšen vodovod zlata vreden, ker lahko zagotovi tiste tri litre čiste, pitne vode na prebivalca tudi v večjem kraju, dokler se zadeve ne uredijo.
-	Imamo pi nas še kakšen tak kraj?
-	Živel sem v Artvižah, kjer imajo dva dobra vodna vira, ki sta lepo zajeta in sta v lasti vaščanov, ker

so si vaščani, s svojim prostovoljnim delom, pri katerem sem tudi sam sodeloval, to vodo napeljali. In prvi poizkus je bil, ko je Kraški vodovod načrtoval, kako bo v Ar-tviže, na hrib, pripeljal vodovod iz Soče. Namreč, zakon pravi, da če pripeljejo vodo do hiše, si zakonsko dolžan opustiti svoj vodni vir in se priklopiti na »uradni« vodovodni sistem, s katerim si zagotovijo dodaten zaslužek. Drugi poizkus pa je s strani Ilirske Bistrice, ki še z dvema Občinama načrtuje, da bi bistriško vodo peljali čez vse Brkine. Res je, da v nekaterih vaseh voda presahne in je potrebno tem vasem vodo pripeljati, kar danes počnejo s pomočjo gasilcev. A ne smemo pozabiti, da imajo Brkinci svoj dober vodni vir, to je Padež, po katerem so raznorazni apetiti in kjer se dogajajo velike neumnosti. Če bi Občine, ki pokrivajo Brkine, stopile skupaj in zajezile Padež tako, da bo še vedno ostal kot Padež, in odvzele ravno toliko vode, kot se je sme, ob tem pa ohranile vse te male vodne vire ter to vodo pametno razpeljale naokrog po Brkinih, potem bi bili Brkini neranljivi, samozadostni. Seveda bi v primeru, ko bi bila kakšna potreba, ti mali vodovodi poskrbeli za kraje, kjer bi bila pitna voda onesnažena.
-	Apetitov po Padežu ne manjka.
-	Recimo Bobu Bob. Ko je bil projekt, kako napeljati vodo na Primorsko, so vse zelo dobro načrtovali, dokler niso prišli do zaračunavanja medsebojnih storitev. Po mojih informacijah, naj bi Kraški vodovod Primorcem zaračunaval vodo 1,5 eur na kubični meter, Bi-strčani pa nekaj manj. Seveda je tukaj logičen izhod v zamozado-stnost z zajezitvijo Padeža. A na Padež je treba gledati tudi kot na kulturno dolino. Živali se tam v najhujši suši tudi okopajo, načrtovani jez pa naj bi bil visok petdeset metrov. Lahko si predstavljate vso to količino vode. Teren je flišast, in čeprav nisem strokovnjak s tega področja, nekega zelo dobrega sidranja ne vidim. Ilirska Bistrica je na potresnem območju in je samo streljaj stran, in si predstavljajte nepričakovan dogodek, v katerem se ta jez podre in gre voda v dolino, tudi v Škocjanske jame, kjer si lahko predstavljamo, kaj bi to pomenilo. Pa poglejmo še iz drugega zornega kota. Gre za umetno jezero, ki na Primorskem ne rešuje ničesar, ampak morda le omogoča manjši uvoz vode iz Hrvaške., torej morda nekoliko večji zaslužek ob pokrivanju špice v poletnih mesecih, a to prinaša za sabo nov ekosistem, neko jezero, v katerega se
Oskrba
bodo naselile alge, bakterije, virusi in paraziti. In vse to, o čemer se pogovarjava, bi bilo potrebno očistiti na vodarni. S kakšnim uspehom? Morda z dodatnim kloriranjem? Rešitve v tem ne vidim.
-	Je Padež še vedno v igri?
-	Mislim, da ga Brkinci ne bodo dali. Kolikor jih poznam, bodo tudi dvignili vile.
-	Ste pristaš ohranjanja in vzdrževanja majhnih sistemov, ki bi lahko pomagali večjemu?
-	Ko govorim o ohranjanju malih vodnih virov in pomoči ljudem, da jih uporabljajo, govorim o vprašanju nacionalne varnosti. Gre za zgodbo zase, ki z glavnim vodovodom nima neke posebne povezave. Ljudem je treba pustiti njihove vodne vire in jih ohraniti, ja, predvsem iz naslova nacionalne varnosti.
-	Takšnih vodnih virov je v slovenski Istri veliko.
-	Kar se tiče reševanja, imamo Kraški vodovod, imamo Ilirsko Bistrico, ki je napajala Reko, torej imamo vode zadosti. Mislim, da bi moral biti edini osnovni dogovor, da te Občine skupaj skrbijo za infrastrukturo in imajo svoj sklad za to, da se ta voda ne zaračunava po kubiku. Voda je brezplačna, ne zaračunava se je. Črpalke in režijski stroški pa se, ampak ne po kubičnem metru. Ali bomo to vodo delili pošteno ali se bomo šli nepošten posel.
-	Pogumna misel. Se bodo ljudje spraševali, če bomo vsi enako plačali porabo naprav ne pa porabo vode.
-	Ja, dejstvo je, da je voda brezplačna. Tudi če nam v lokalu nekdo prinese vodo, je ta brezplačna. Lahko pa nam zaračunajo korake do mize, kozarec, pomivanje kozarca, njegov režijski strošek z dostavo.
-	Ko iščemo rešitev nadomestnega vodnega vira, štartamo iz industrijske logike prodaje vode, ne pa iz nacionalnega vidika?
-	Krasu in Ilirski Bistrici je do tega, da od Južne Primorske poberejo čim več denarja za vodo. S čemer se je nemogoče strinjati. V igri je tudi desalinizacija. Klimatske spremembe so in bodo, čeprav ne vemo še v kakšnem obsegu in desalinizacija kot neka rezerva, kot nek pilot, na katerem se nekdo nauči in izuči, ne bi bila napačna. Je pa treba vedeti, da gre za osmozo, kjer za en delež vode, vrnemo tri deleže vode nazaj, ki pa so bistveno bolj slani. Nisem še preučil, če je iz te vode možno pridobiti sol na morda bolj sodoben način kot to počnejo v solinah, in bi jo lahko uporabili namesto uvoza za soljenje cest in tako naprej.
V Kopru pa imamo čistilno napravo. Točno se ve, koliko sladke vode iz te čistilne naprave izhaja, in dalo bi se matematično in kemično izračunati, koliko slanice bi bilo potrebno primešati odpadni sladki vodi, da bi jo vrnili ekosistemu, ne da bi ga poškodovali. Ne moremo biti a priori proti desalinizaciji, saj se vedno najdejo dobre rešitve.
-	Omenjajo se predvsem veliki energetski stroški. Pa tudi sama kakovost vode, ki jo dobimo z razsoljevanjem, še zdaleč ni na ravni vode, ki jo imamo pri nas.
-	Seveda gre za rešitev, ki je namenjena neki skrajni sili. Takšno vodo, ki je praktično brez vsakršnih mineralov, je treba spraviti v neko kondicijo prave vode, kar pa ni zelo enostavno.
-	Istrske vasi imajo kar nekaj svojih vodnih virov. Tudi v Izoli jih imamo, Rikorvo je bil nekoč vodovod, ki je napajal celo mesto. Kakšni bi bili stroški urejanja teh vodnih virov, da bi tam dobili pitno vodo.
-	V Izoli imate močne izvire, res je. A stroški ne bi bili majhni. A vsak strošek je neka vrednost, ki se jo splača vložiti in nič ni narobe, če bi Izola imela še en svoj dodatni vodni vir. Je pa to stvar odločitve župana in svetnikov, ki lahko bistveno zmanjšajo rizičnost velikih vodovodov, v primeru takšnega dogodka, kot je bil ta. Dokler država ne bo prepovedala vseh nevarnih transportov med Brkini in Slavnikom, po Matarski dolini, kjer je zaledje Rižanskega vodovoda, bomo imeli rizično stanje. Sploh si ne predstavljam izlitja kemikalije, ki je topna v vodi.
Za koliko časa bi Primorska ostala brez vode? Ne zavedamo se te dragocenosti, živimo v iluziji izobilja, ta pa je zdaj ob tej nesreči, ki na srečo nima takšnih posledic, kot
bi jih lahko imela, padla na trdna tla. Upam, da bodo to pravilno in pametno rešili in zaupam v znanje Inštituta za krasoslovje, s katerimi sem pred leti že sodeloval, kot tudi slovenskim geologom.
-	Omenjate, da bi morali imeti Online monitoring.
-	Absolutno. Zdaj so morali peš računati, koliko časa voda rabi od izvira do vodarne in temu so prilagodili število vzorcev, da pravočasno ujamejo vodo, ki bi s sabo prinesla kerozin, ker če bi ta prišel v vodarno, bi to bila velika katastrofa. Je namreč ena najboljših daleč naokrog, ne samo v Sloveniji ampak tudi med sosednjimi državami. Seveda imam v mislih ultrafiltraci-jo, te kolone, ki če se zapacajo, je govora o milijonski škodi.
-	Pa bi moral ta strošek nositi Rižanski vodovod, ali država?
-	Država lahko sprejme zakon in razbije medsebojno kupčkanje med župani, občinskimi sveti in politikami. Temu pravimo Ocha-mova britev. Izda se zakon, kot se je izdal za Magno. Če smo lahko poklenili pred Avstrijci, kar se tiče kmetijske zemlje in vodovarstvenega pasu, potem je možnost tudi, da ta vlada potegne črto in reče, da je projekt narejen, izpeljali ga bomo s tem in tem zakonom in je stvar rešena. Treba je vedeti, da je lastnik vode država in ta je tista, ki o tem odloča.
-	In če bi vas vprašali, kakšen rezervni vodni vir bi vi uredili?
-	Jaz bi šel na vse male vodne vire, jih uredil in jih vrnil v uporabo s pomočjo UV svetilk, brez kloriranja, z malimi ultrafiltracijami, ki niso več tako velik strošek. Nato bi vse med seboj povezali v mrežo, tako da lahko teče v vse smeri in se vnaprej predvidi, kaj vse bi se lahko zgodilo na določenem območju.
ur

KAPUČINO
Rajko z visokimi obeti proti SP
Pletikosovi dan pred koncem SP na 66. in 77. mestu
Predzadnji dan svetovnega jadralskega prvenstva razreda laser radi-al je vrstni red na vrhu rezultatske razpredelnice premešal zmerno močan zahodnik, med lokalnim prebivalstvom znan kot kamikaze.
V	stabilnih 18-20 vozlih je vodstvo prevzela Danka Anne-Marie Rin-dom, toda zmaga je vse prej kot odločena. Po deseti regati se bo namreč 111 krmarkam iz 49 držav črtal drugi naj slabši rezultat. Najboljšo v kvalifikacijski seriji, Švedinjo Josefin Olsson, je včeraj z vodilnega položaja izrinila Turkinja Ecem Guzel, dan pred koncem pa je za nov preobrat poskrbela Anne-Marie Rindom, ki je z 2. in 5. prihodom v cilj postala prva favoritinja za naslov prvakinje.
Po deseti regati in odbitku drugega najslabšega rezultata se bo namreč otresla 28 pik ter še nekoliko povečala prednost pred tekmicami, ki imajo sedaj zanemarljiv zaostanek. Drugouvrščena Guzelova ima trenutno le dve točki več od bronaste olimpijke, Tuula Tenkanen na tretjem mestu pa 10 pik. Po odbitku bo Rindomovi najnevarnejša Olssonova, ki jo dan pred koncem bremeni 57 točk pribitka zaradi odstopa v sedmi regati.
Slovenska jadralka Kim Pletikos je bila v zalivu Miho na Japonskem včeraj dvakrat 22. in skupno zaseda 66. mesto. Njena mlajša sestra, Lin Pletikos, je z uvrstitvama na 34. in 19. mesto dve regati pred koncem nazadovala na 77. mesto.
V	boju za deset olimpijskih norm najbolje kaže Hrvaški, Argentini in Avstraliji, komu bo pripadlo preostalih sedem vozovnic, pa je trenutno še težko napovedati. Zanje se poteguje enajst držav v sledečem vrstnem redu - Irska, Urugvaj, Ciper, Rusija, Litva, Belorusija, Nova Zelandija, Gvatemala, Tajska, Španija in Sveta Lucija.
Mlačni občutki po MSP v Gdyniji
V	Gdyniji na Poljskem se je za 409 jadralcev iz 66 držav zaključilo 49. Mladinsko svetovno prvenstvo. Na Baltskem morju so barve Slovenije zastopali Celestina Sabadin (JK Pirat) in Veronika Franič (JK Olim-pic) v razedu 420 ter Janez Zabukovec (JK Jadro) v enosedu laser radial.
Po prihodu v poljsko Gdynio in prvih pripravah se je z nedeljsko otvoritveno slovesnostjo, kjer so jadralci iz 66 držav simbolično združevali morja in kopenske vode, začelo zares.
V razredu 420 prvi tekmovalni dan dekleti nista jadrali zaradi prešibkega vetra. Naslednjega dne pa sta se bolj kot z jadranjem ukvarjali z nastavitvami barke. Z nekaj dobro odjadranimi plovi v sredo in četrtek sta sicer nekoliko napredovali, a ne dovolj, da bi uresničili svoje želje. »To je bilo najino prvo mladinsko svetovno prvenstvo. Zadovoljni sva, da sva dobili priložnost zastopati Slovenijo na svetovni ravni. Regate so trajale pet dni, od tega smo dekleta jadrala samo štiri. Skoraj vsak dan je pihal podoben termični veter, ki je bil močnejši prva dva dneva. Najin prvi dan jadranja sva imeli težave z nastavitvami barke, ki pa sva jih do drugega dneva uspeli popraviti. Vse štiri dni pa so nama zaradi pomanjkanja regat in treningov težave povzročali starti. Veseli sva, da sva lahko jadrali v močni mednarodni konkurenci, kljub temu, da sva na koncu zabeležili ne ravno dobro uvrstitev,« je občutke po osvojenem 19. mestu strnila krmarka Celestina Sabadin.
Nad izidom v konkurenci 57 krmarjev razreda laser radial ni bil navdušen niti Janez Zabukovec. »Na prvenstvu nisem dosegel rezultata, ki sem si ga želel. Največji problem so mi predstavljali starti, zaradi katerih sem se težje boril za najvišja mesta. Kljub vsemu je bila to dobra izkušnja, ki mi je dala vedeti čemu se bom moral posvetiti na naslednjih treningih,« je o 26. mestu dejal mladi Koprčan.
Celestina in Veronika sta v spremstvu trenerja Mitje Mikulina že krenili proti Španiji, kjer se bosta v prihajajočih dneh udeležili mladinskega evropskega prvenstva za jadralna razreda 420 in 470.
Liam Orel zlat
Koprski jadralec Liam Orel je na mladinskem svetovnem prvenstvu razreda finn, ki ga je od torka gostil italijanski Anzio, osvojil zlato medaljo v konkurenci do 19 let. Po uspešno opravljenih maturitetnih izpitih in odličju v olimpijskem enosedu ima le še eno neizpolnjeno željo - počitnice!
Odgovor, kdo so najboljši krmarji razreda finn v starostnih skupinah Ul9 in do 23 let je ponudil že predzadnji tekmovalni dan, ko si je zmago v skupnem seštevku prijadral lanski podprvak Oskari Muhonen iz Finske, v konkurenci do 19 let pa Liam Orel, ki si je v desetih regatah nabral neulovljivo prednost 57 točk. V sklepni plov se je Koprčan zato podal neobremenjen in sproščeno odjadral še zadnjo regato. »Pogoji so bili ves teden zelo težki. Imeli smo malo vetra, kar mi sicer ustreza, a je bil zelo spremenljiv. Če nisi izbral prave stranice regatnega polja, si bržkone ostal v ozadju. Tudi vožnja po sredini proge ni bila varna izbira. Res se je bilo potrebno odločati za skrajnosti in veliko tvegati,« je dejal Orel, ki z izjemo zadnjega plova ni veliko grešil. »Ko je veter po zadnjem startu obrnil v desno, sem izgubil štiri mesta, na krmni stranici, kjer sem jadral po sredini, pa me je prehitelo še dvanajst tekmecev,« je bilo v Orlovem glasu zaznati kanček jeze, saj je zaradi slabše taktične poteze zdrsnil s petega na končno osmo mesto. »Vseeno sem osvojil vse, kar sem želel in dosegel več, kot sem pričakoval,« je po kratkem razmisleku še dodal član koprskega Jadra.
Slednji se na olimpijske kvalifikacije decembra v Melbourne najverjetneje ne bo podal, bo pa olimpijsko normo lovil prihodnje leto v Genovi, kjer smatra, da ima več možnosti.
»Problem je, da letos v Evropi ne bo več veliko regat za finne. Jaz si bom najprej privoščil počitnice, ker sem po maturi in prvenstvu popolnoma izčrpan, potem pa septembra začnem s pripravami. Udeležil se bom regate na Gardskem jezeru, s Federicom Colanin-nom se dogovarjam za skupne treninge, nakar bom formo stopnjeval do aprila. Če bo v Genovi malo pihalo, sem lahko zelo hiter,« je načrte razgrnil mladi up slovenskega jadranja, pred katerim je zelo negotova prihodnost. Razred finn namreč po Tokiu 2020 ne bo več olimpijska disciplina, alternative za jadralce, težje od 85 kilogramov, pa mednarodna jadralna zveza ni ponudila.
Morningglory pod slovensko taktirko
Gašperju Vinčecu je uspel veliki met, ki slovensko jadranje postavlja na povsem novo raven. Koprčan, sicer lastnik 24-metrske jadrnice Way of Life, je namreč s podjetjem Mor-ning Glory Performance Vachts sklenil partnerstvo, v sklopu katerega ima v dolgoročnem upravljanju Mor-ning Glory, eno najboljših in najhitrejših jadrnic na svetu. 27-metrsko formulo 1 v zadnjih dveh letih sicer najbolj poznamo po zmagah na tržaški Barkolani. Da gre za resnično eno najboljših velikih tekmovalnih jadrnic na svetu, govori dejstvo, da je, med drugim, na drugi strani Atlantika postavila časovni rekord na znameniti regati Transpac (od Los Angelesa do Honoluluja), medtem ko je v Evropi že zabeležila zmagi na svetovnem prvenstvu maksi jadrnic (Maxi Vacht Rolex Cup) ter malteški klasiki Rolex Middle Sea Race.
»Tako za projekt EWOL in zame osebno kot za slovensko jadranje je upravljanje takega plovila velik dosežek. Resnično gre za vrhunsko pripravljeno jadrnico, verjetno eno izmed petih najhitrejših na svetu, ki je sposobna zmagati na katerikoli regati. Je pa ob tem tudi res, da je v tehničnem oziroma tekmovalnem smislu izjemno zahtevna. Naslednje tedne bomo tako s posadko EWOL Sailing Team posvetili spoznavanju z jadrnico Moming Glory in številnim treningom, potem pa se bomo z njo v drugi polovici avgusta odpravili na svetovno prvenstvo maksi jadrnic v Porto Cervo na Sardinijo,« je dejal Gašper Vinčec. »Po vrnitvi nas čaka naporen jesenski del regat. Barkolane se bomo verjetno udeležili s 24-metrsko jadrnico. Odločitev bomo sprejeli septembra. Obenem pa bomo predstavili tudi nekatere nove pobude znotraj projekta EWOL. «Z DANAŠNJIM DNEM
Omejitve, da ne pride do redukcij
Zaenkrat še ni razlogov za redukcijo vode, pravijo na Rižanskem vodovodu, kljub temu pa pozivajo po racionalni porabi le-te.
Po podatkih Rižanskega vodovoda Koper je trenutna poraba vode glede na omejene razpoložljive količine pitne vode zmerna in obvladljiva. Se pa moramo zavedati, da smo tik pred vrhuncem poletne turistične sezone, ko se poraba vode, predvsem na račun večjega obiska, praviloma poveča. Prav tako vremenoslovci za naslednje dni napovedujejo povišanje temperatur in suho vreme, kar dodatno vpliva na povečanje porabe vode.
Glede na to, da v slovenski Istri že v naslednjih dneh pričakujemo povečan obisk turistov, so se župani štirih občin skupaj z Rižanskim vodovodom Koper odločili za uvedbo naslednjih varčevalnih ukrepov:
Občinska komunalna podjetja Marjetica Koper, Komunala Izola in Okolje Piran bodo pristopila k bolj racionalni porabi vode za izvajanje svoje dejavnosti. Zalivanje zelenic in drugih površin bo omejeno, in sicer enkrat do največ dvakrat na teden, kjer bo mogoče, bodo za zalivanje uporabili alternativne vodne vire. Prav tako bo omejeno tudi čiščenje ulic, cest in drugih javnih površin, za kar bodo podjetja uporabljala izključno alternativne vodne vire.Na javnih kopališčih in drugih površinah, ki jih upravljajo občinska komunalna podjetja, bo do nadaljnjega onemogočeno prhanje, k temu bodo pozvali tudi upravljavce drugih kopališč na tem območju. Ukrepi veljajo do preklica.
Župani ob tem pozivajo uporabnike k racionalni rabi vode in navajajo nekaj priporočil:
-	Pitno vodo uporabljajte le za najnujnejše namene, ki so osnova za življenje in delo.
-	Omejite zalivanje vrtov in zelenic, namakanje kmetijskih ali drugih površin.
-	Opustite dejavnosti pranja cest, ulic, dvorišč in avtomobilov, ki so velik porabnik vode.
-	Povečajte nadzor na internem vodovodnem omrežju in pomagajte preprečiti nekontrolirane izlive.
- Upravljavca Rižanski vodovod Koper redno obveščajte o morebitnih okvarah in poškodbah na vodovodnem sistemu.
Župani še enkrat poudarjajo, da se bomo lahko le z zmerno porabo vode izognili nepotrebnim redukcijam, tudi v primeru onesnaženja vodnega vira. V nasprotnem primeru bodo občine morale uvesti bolj striktne ukrepe, ki predvidevajo prepoved uporabe pitne vode za določene namene.
Ob tem poudarjajo, da razpoložljive količine vode trenutno zadostujejo potrebam po oskrbi s pitno vodo in uporabnike prosijo, naj ne delajo nepotrebnih zalog. Voda, ki priteče iz pip je in bo ostala pitna.
Rezultati doslej preiskanih vzorcev vode iz izvira in rižanske podtalnice na prisotnost mineralnih olj ne kažejo onesnaženja. Oskrba s pitno vodo na celotnem območju obalnih občin je torej varna in pod nadzorom. ARSO je poleg že vzpostavljenega monitoringa v začetku tedna začel izvajati dodatne meritve, in sicer na štirih opazovalnih vrtinah, z namenom, da bi ugotovil, kje dejansko se nahajajo največje koncentracije kerozina, kot tudi kako hitro se ta širi po podtalju.
Rižanski vodovod Koper pa glede na dogajanje in nove izsledke ves čas ažurno prilagaja vzorčenje in analizo vode na izviru Rižane in na črpališču Podračje na vodnjaku R-13 s ciljem, da bo zagotovljeno pravočasno in učinkovito ukrepanje v primeru, da bi kerozin dejansko dosegel vodni vir.	szj
Pitna voda ni šala
V	Kopru so se te dni pojavili - milo rečeno - bizarni plakati Vinakoper. Z njimi nas koprska vinarska družba tolaži, naj se ne vznemirjamo zaradi ekološke katastrofe pri Hrastovljah, zaradi katere je ogrožena pitna voda celotne Slovenske Istre. Če ne bo pitne vode, nas prepričujejo, si bomo nalili pa (čistega) vina. Tega zagotovo ne bo zmanjkalo, pa tudi kerozina ne bo v njem, nam sporočajo ti podjetniški veleumi. Res, česa tako perverznega verjetno še nismo doživeli.
V	stranki Oljka smo ogorčeni nad cinizmom vodilnih odločevalcev v naši največji vinski kleti, ki se v bitki za dobiček ne ustavijo niti ob elementarnih katastrofah, ob katerih so ogrožena življenja prebivalcev. Kerozin neizbežno pronica proti vodnemu zajetju Rižanskega vodovoda, mi pa naj bi si čim prej nakupili kartone vina, da bi si blažili žejo, ko bo v naših pipah presahnila pitna voda!
Čeprav se Istranom in drugim prebivalcem Slovenije zdi pitna voda samoumevna in čeprav smo zaščito pitne vode za vsak slučaj vendarle zapisali še v ustavo, postaja to vedno bolj neprecenljiva dobrina. Analitiki in svetovni geostrategi so že pred desetletji napovedovali, da bo naslednja velika vojna za vodo. V ozadju teh napovedi pa multinacionalke potihem že dolgo privatizirajo vodne vire in iz nedotaknjene čiste vode izdelujejo umetne pijače vseh vrst, njihovi dobički pa segajo v nebo. Kje je tu pravica do (čiste) pitne vode?
Je torej to sporočilo plakatov Vinakoper? Kaj nam mar pitna voda, imamo vino, pa čeprav s cirozo na jetrih! Kot da bi klicali po ekološki katastrofi in jo nazadnje s svojimi plakati dočakali v nizkem startu.
Zaradi popolne odsotnost posluha do temeljnih potreb ljudi in njihovih ustavnih pravic zato v stranki Oljka pozivamo direktorja Vinakoper Boruta Fakina k nepreklicnemu odstopu. Njegovo izkrivljeno razumevanje kulture pitja in neobčutljivost do temeljnih človekov pravic sta dovolj zgovorna, da to ni pravi človek na pravem mestu.
Valter Krmac, predsednik Oljke
Kultura
Četrt stole^a študijskih krožkov v MKI
Misel tega tedna
Ali se bo zdaj, ko gre zborovodja Anton Baloh na delo na Ministrstvo za izobraževanje, Moški pevski zbor Izola preimenoval v Akademski moški pevski zbor Izola?
Prvi študijski krožek je leta 1902 v Lundu na Švedskem ustanovil Oscar Olsson. V času revščine so se ljudje spontano srečevali v skupinah in se učili drug od drugega, da bi lažje preživeli. Študijske krožke najdemo tudi v ZDA, Angliji in v različnih evropskih državah.
Pri nas so začeli delovati leta
1993	in sicer pod okriljem Andragoškega centra Slovenije. Število krožkov se je z leti od začetnih 32 povečalo za desetkrat. Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in šport letno sofinancira okrog 300 Študijskih krožkov. Sprva so se tako srečevali ljudje, ki so se želeli učiti ročnih spretnosti. To je kasneje preraslo v zanimanje za različne vidike naše kulturne dediščine, domoznanstva in etnologije. Priljubljeni so krožki, povezani z našim naravnim okoljem in branjm. Veliko zanimanja je za osebni razvoj in po letu 2010 za zelena delovna mesta. Namen Študijskih krožkov je danes boljša dostopnost učenja, motivacija odraslih za vseživljenjsko učenje in vključevanje ranljivih skupin v družbo.
Študijski krožki so oblika neformalnega izobraževanja odraslih. Delujejo lahko v okviru ljudskih univerz, knjižnic, nevladnih organizacij, javnih zavodov, ponujajo jih tudi zasebniki, razna društva in zveze, ko sta na primer Zveza prijateljev mladine in Zveza slepih in slabovidnih.
1994	tudi v Izoli
Prvi ŠK je v Izoli začel delovati leta 1994 prav v okviru Mestne knjižnice Izola. Med leti 1994 in 2000 je bibliotekarka Nadja Mis-lej Božič vodila študijske krožke Pravljičarstvo, Branje, Učimo se angleško in Učimo se italijansko. Špela Pahor je med leti 1997 in 2019 vodila številne študijske krožke: Spoznavanje drugih kultur - pot do spoznavanja sebe, Zgodbe, Beremo z Manco Košir, Pravljične delavnice in lutkarstvo, Popotništvo, Skozi druge kulture spoznavamo sebe, Svet v dlaneh, Pravljice za VDC in druge, Jara kača in Iz-kuart; v sodelovanju z Lijano Perko je vodila krožek Čarobni prstki.
Marina Hrs je med leti 2000 in 2019 vodila ŠK Branje na domu ostarelim in slabovidnim, Izposoja knjižničnega gradiva za posebne primere, Beremo s starši. Pozor, otrok prihaja, Intelektualna samoobramba, Branje in osebna rast, Živeti zdaj in Drevesa pripovedujejo; v sodelovanju z Damjano Špik je vodila za krožke Šivilja in škarjice, v sodelovanju s Kristino Menih pa krožek Izolski spomin. Mestna knjižnica Izola je za izjemne strokovne in promocijske uspehe pri bogatitvi znanja drugih prejela Priznanje Andragoškega centra Slovenije.
25 let delovanja študijskih krožkov v Mestni knjižnici Izola so obeležili z razstavo, ki si jo lahko ogledate v vitrinah ustvarjalnosti in na stenah v Središču za samostojno učenje.
Vabljeni julija in avgusta v času odprtosti knjižnice.
ŠP
Srečko Srebot na novem valu
“Po skoraj tridesetih samostojnih razstavah me je enostavno minilo. Pomislil sem, da to kar počnem nikogar več ne zanima, da sem povedal, kar sem imel za povedati in enostavno sem zaprl vse ustvarjalne ventile ter se lotil zelo posvetnih stvari, vključno z delom za stružnico v tovarni letalskih delov. Delo v Parizu mi ni dalo posebnega vzgona za ponovno ustvarjanje. Pariz enostavno ni več tak, kot je bil, umetnost zamenjuje cenenost, slikarji na obrežju Seine so samo še turistični artefakti.
Dejansko sem čopiče in barve že pospravil, potem pa je prišla ponudba za odprtje razstave tukaj v Plaču Izolanov in ker nisem znal reči ne, se je bilo treba lotiti dela. Zdaj mi ni žal. Še več. Vesel sem, da sem se vrnil v ta svet likovnega, veselje ljudi mi je dalo poguma, ocene ob odprtju razstave tudi in še tisti večer po povratku iz Izole na Juršče, sem se lotil slikanja.”
Tako je povedal Srečko Srebot dan po odprtju razstave v Plaču Izolanov, ki jo je poimenoval Poletna bo! In je zelo poletna, osvežujoče poletna, tako da so nekateri obiskovalci že rezervirali nekatera dela za čas po 10. avgustu, ko bodo razstavo zaprli.	m.d.
— Kultura
Tudi pevci napolnijo trg
Vsako leto nam MoPZ Izola pripravi svoj letni koncert, na katerem predstavijo nove in stare zborovske skladbe, letošnjega pa so bo organizirali v soboto, 20. julija, na Manziolijevem trgu. Če so bili, skupaj z zborovodjo Antonom Balohom, pred koncertom zaskrbljeni ali bodo ljudje prišli na tako veliko prizorišče, se je že pred koncertom pokazalo, da je skrb odveč. Pogled na poln Manziolijev trg je dirigentu in pevcem vlil toliko samozavesti, da so zazveneli prepričljivo in udarno, kar je zbrano občinstvo znalo ustrezno nagraditi.
Jure Lesar, piranski kantavtor, vrsto let član in ustvarjalni motor skupine Eskobars je pred časom izdal svoj prvi samostojni album in od takrat naprej se njegova ustvarjalna pot le še krepi. S klaviaturistom in aranžerjen Denisom Horvatom sta pri špini pripravila čudovit večer avtorske glasbe, poleg pesmi z albuma pa je Jure odigral tudi dve čisto novi. Obiskovalci, med katerimi je bilo tudi veliko njegovih vrstnikov, so ju nagradili z dvema bisoma, organizatorji pa s koncertno reportažo za Radio Koper.
Big band je našel pevko
V nedeljo, 14. julija, je na Manziolijevem trgu v Izoli nastopil En big bend z gosti. Potekal je namreč zaključni koncert projekta “En Big Band išče svoj talent” . Njegov namen je bil spodbuditi nadarjene pevke in pevce, da svojo strast do petja izrazijo na odru v spremljavi big banda.
Na treh predizborih so člani orkestra zbrali 4 zmagovalke, ki so zapele ob njihovi spremljavi. To so postale Sara Lina J. Večerina, Nina Kosovel, Manca Kozlovič in Sabrina Vatovec. Z Manco Kozlovič je v duetu zapel tudi član orkestra Mitja Bobič, kot posebna gostja večera pa je ob spremljavi kitarista Janeza Skaza zapela tudi odlična Lea Sirk. Tudi tokratni koncert je minil ob lepem vremenu in številnih obiskovalcih, ki so že krepko pred začetkom dogajanja ob 21. uri popolnoma napolnili prizorišče. Izvajalci so tako uveljavljeni profesionalni glasbeniki kot šolani ljubitelji glasbe, ki so svojo glasbeno izobraževanje pričeli v Kopru oziroma v eni od podružnic. Skupina v polni zasedbi šteje 24 izvajalcev,
ČETRTKOVI VEČERI PRI ŠPINI 2019
TOKRAT DVOJNI PROGRAM!!!
ČETRTEK, 25.7. OB 20.30
Počeni Škafi so ulični svving bend iz Ljubljane. Navdihuje jih glasba tradicionalnega jazza, ki jo preigravajo nemuzejsko, živo in samosvoje. Nekaj pesmi so prevedli v slovenščino, v avtorski komadih pa se spogledujejo tudi s šansonom. Slovijo po dolgih, več kot triurnih koncertih, radi pa igrajo tako na ulicah kot v koncertnih in plesnih dvoranah. So mešanica nasprotujočih si elementov: starega in modernega, intimnega in razvratnega, elegantnega in eksplozivnega, poetičnega in razburljivega. Predvsem pa so nekaj, kar močno diši po ljubezni.
Veselo bo, tudi plesalo se bo, Largo pri špini pa bo spet premajhen. Previdni, ki radi poslušajo sede, pridejo malo prej.
SOBOTA, 27.7. ali NEDELJA, 28.7. OB 20.00
ANBOT pr. AL1K) KUMAR
Anbot so: Aldo Kumar, harmonika / Matej Bračko, akustična kitara / Iztok Smeh, klarinet / Peter Jakša, mandolina, kitara / Peter Beltram, flavta / Janez Pirc, cajon, perkusije / Tomislav Čizmič, vokal / Janez Vlaj, violina / Rudi Štravs, bas kitara in to ni vse ... V repertoarju ansambla Anbot najdemo pesmi balkanskih narodov (Makedonija, Bolgarija, Rusija, Madžarska,), italjanske filmske teme (Fellini - Amarcord), irske in francoske ljudske motive, stare latino hite in mnoge druge pesmi, ki s svojimi melodičnimi impulzi budijo nostalgijo in slikajo pokrajino časa v katerem je živa glasba ljudi še povezovala s toplino svoje izraznosti . Ansambel ni prav posebno uglašen, kar mu daje neko posebno noto in pristen prizvok, ki pri publiki vedno naleti na lep odziv.Začela bosta ob 20.30, glede na pomanjkanje prostora previdni pridejo malo prej.
Posebno obvestilo: V primeru slabega vremena (dežja) v soboto, bomo koncert Alda Kumarja in skupine Anbot organizirali naslednji dan, V NEDELJO, 28. 7. 2019 ob 20.00 uri.
19.00	Galerija Insula
otvoritev fotografske razstave
Nagrajenci Občine Izola 2019
Avtorji: Tatjana Brankovič, Stane Čebron, Krisztina Doltar, Irena Gregorc, Marija Grižonič, Lilijana Hrvatin, Vinka Kastelic, Irena Lipovec Lorget, Jack Lorget, Maja Mavrič, Sergej Saša Merkandei; mentor: Remigio Grižonič
20.00	Galerija Alga
Otvoritev razstave
Žiža in Laibach
20.30	Largo pri špini
ČETRTKOVI VEČERI PRI ŠPINI 2019
Počeni škaf
26.6.	petek
21.00	Manziolijevtrg
Isola Musič Festival koncert 40 Fingers
Isola Musič Festival že sedmo leto ponuja tri glasbene večere na Manziolijevem trgu. Namen festivala je promocija italijanske narodne skupnosti tudi v poletnih mesecih in je sestavni del kulturne in turistične promocije mesta. V preteklih letih smo gostili tako lokalne umetnike kot italijanske in mednarodne glasbene skupine, seveda vedno z namenom promocije italijanskega jezika in kulture. Isola Musič Festival se je pričel v torek, 23. julija, s pevko Dennis Vannaho, v spremljavi treh pomembnih glasbenikov, predvsem izolana Renata Chicco. Po prvem jazz večeru, smo nadaljevali v sredo, 24. julija, z Guccinijevimi glasbeniki, in smo večer posvetili italijanskemu kantavtorju. Festival bomo zaključili v petek, 26. julija, s skupino 40 Fingersi, kitarskega kvarteta, ki ga sestavljajo: Matteo Brenči, Emanuele Grafitti, Andrea Vittori in Marco Steffe
27.6.	sobota
20.00	Largo pri špini
ČETRTKOVI VEČERI PRI ŠPINI 2019 Anbot ft. Aldo Kumar
Posebno obvestilo: V primeru slabega vremena (dežja) v soboto, bomo koncert Alda Kumarja in skupine Anbot organizirali naslednji dan, V NEDELJO 28.7.2019 ob 20.00 uri.
21.00	Manziolijevtrg
Koncert pod zvezdami
Nastop skupine pevcev, pod mentorstvom Evelin Zonta
29. 7. ponedeljek
21.30	Letni kino Arrigoni
FILM IN GLASBA: Železne stopinje
2017, Slovenija, Režija: Denis Brnčič
Dokumentarni film Železne stopinje je poklon trdoživim predstavnikom in vsem pripadnikom težkometalne glasbe, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja pustila neizbrisen pečat na slovenski glasbeni sceni.
Heavy metal je v Sloveniji v času svojega obstoja ves čas kljuboval nekonstruktivni kritiki in podcenjevanju. Zahvaljujoč neomajni vztrajnosti, neukrotljivi energiji, ob tem pa miroljubni ideologiji in čvrsti hrbtenici, je težkometalni subkulturi uspelo prerasti omejitve političnega sistema, časa in prostora in tako postati del kulturne, pa tudi družbenopolitične zgodovine naroda. Avtorji filma želijo skozi pričanja glavnih tedanjih predstavnikov slovenskega heavy metala ovekovečiti duh tega obdobja slovenske glasbe za prihodnje generacije, hkrati pa tem izjemnim glasbenikom in njihovi publiki dati dolžno priznanje, ki so ga v času svojega glasbenega obstoja le redko dobili.
20.00	Hangar bar
Poletni glasbeni večeri v Hangarju:
The Celestial Turkey (jazz, svet)
21.00	Alietova ulica
Izola pod volti
Akustični koncert TRIO JUKE BOK Vladimira Gojak vokal, Franci Čelhar vokal in klaviature, Ta ljub Lapanje vokal in kitara.
1.8. četrtek
21.30	Letni kino Arrigoni
Laibach & Marina Martensson
Koncert
Vrhunec poletja v Izoli bo zaznamoval koncert legendarne skupine Laibach z Marino Martensson.
FILM IN GLASBA-filmske projekcije
Vsak ponedeljek, ob 21.30, Letni kino Arrigoni
29. julij Železne stopinje
PREDSTAVE ZA OTROKE
Vsako sredo, ob 19.00, v parku Pietro Coppo
31 julij Zeleni škrat Ariel
Galerija Insula
V četrtek, 25. julija ob 19. uri vas vabimo na otvoritev fotografske razstave
Nagrajenci Občine Izola 2019
Avtorji: Tatjana Brankovič, Stane Čebron, Krisztina Doltar, Irena Gregorc, Marija Grižonič, Lilijana Hrvatin, Vinka Kastelic, Irena Lipovec Lorget, Jack Lorget, Maja Mavrič, Sergej Saša Merkandel; mentor: Remigio Grižonič
Cerkev Marije Zdravja (Punta) v Piranu.
Eva Petrič : Diham, Sem
Razstava bo na ogled do 30. avgusta 2019.
Galerija Alga ■■■■■■
V četrtek, 25. julij 2019 ob 20.00 vas vabimo na otvoritev razstave
Žiža in Laibach
Galerija Plač Ljubljanska32 razstava
Srečko Srebot Poletna bo
Sončna dvorana
fotografsko - likovna razstava
Raziskava zvoka
Razstava bo na ogled do 10.8.2019. Urnik: tor.-čet.: 10.00 -12.00, pet-sob: 16.00 -18.00; prazniki zaprto.
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA_razstave
Razstava 25 LET ŠTUDIJSKIH KROŽKOV V MESTNI KNJIŽNICI IZOLA, ki so jo pripravili Marina Hrs, Damjana Špik, Jan Bednarik in Špela Pahor.
Likovno razstavo VTISI IN SLIKE ki jo je pripravila BARBARA HOFMAN.
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA, POLETNI URNIK
01.07.2019-31.08.2019
PONEDELJEK in ČETRTEK 8.00 - 12.00; 18.00- 20.00 TOREK, SREDA, PETEK 8.00 - 15.00 SOBOTA ZAPRTO
JULIJ, AVGUST 2019: DELAVNICE FRANCOSKIH URIC
Mestna knjižnica Izola vabi na delavnice francoskih uric.
V počitniških mesecih juliju in avgustu lahko otroci od 8 do 10 let obiskujejo francoske urice. Novih besed se bomo naučili skozi igro in ustvarjanje. Če vas veselijo gledališče, petje, ples, kamišibaj, lutke, land-art... se nam pridružite.
Delavnice bodo potekale do konca avgusta, vsak torek in petek od 9h - lOh v pravljični sobi.
Potrebne so predhodne prijave na e-naslov: ian.bednarikOeuest.arnes. sj ali tel.št: 05 6631282.
Vojc Sadnikar Ponis
Po dolgem boju z boleznijo je v Kopru umrl kipar Vojc Sadnikar Ponis. Bil je po rodu Ljubljančan, po življenju Koprčan po odnosu pa tudi Izolan, saj je bil redno prisoten na razstavah v galeriji Insula, kot član društva aktiven povsod, kjer so ga potrebovali in želeli ter redni gost kulturnih prireditev v našem mesto.Rodil se je leta 1959 v Ljubljani in kiparstvo študiral v Parizu, v Istri pa je spoznal kamen.
Kamen je obdeloval v koprskem ateljeju in v Pučah, vse z dletom in kladivom v roki in pri tem ni izbiral materialov, ki jih je obdeloval. Čisto na koncu se je menda lotil celo granita. Dejan Mehmedovič je ob njegovi zadnji razstavi zapisal:
Kiparstvo je v osnovi vedno oblikovanje, torej avtorska vrlina v takšni ali drugačni zastavitvi forme. Sadnikarjev kreativni razvoj zajema kompleksno raziskavo oblike, saj smo njegovo delo v dolgoletni ustvarjalni karieri videli v veliko različicah. Prav vse zaznamuje avtorjevo subtilno občutenje pri »dotiku« kamna. V pregledu Sodnikarjevega Ponisovega dela je pred nami razvojni tok, ki odkriva pot iz figuralno-predmetno-mimetičnega proti abstraktno konceptualistični ureditvi »izraznega produkta«. Začenši s školjčevino, s serijo skulptur, nastalih pred dobrim desetletjem, ki je v kamnu povsem mimetično posnela polže, školjke, je bila uprizoritev valovanja že v naslednji seriji radikalna. Že tu gre za prestop iz figuralnega v abstraktno. Sadnikar je izpit figuralne stopnje hitro in uspešno opravil ter uveljavil lasten model avtorsko stilizirane forme. Sadnikar Ponis, ki vseskozi raziskuje različne možnosti izraza, je v historičnem smislu ujet v zanko iskanja lepote. Estetski delež je dodatek k tradiciji, ki spontano sporočilnost dopolnjuje v navezanosti na določen teritorij. Kamnita skulptura, ki je osnovno, bazično polje umetniške ustvarjalnosti koprskega kiparja Vojca Sadnikarja Ponisa, se v istrskem teritorialnem prostoru že dolgo udejstvuje kot specifična avtohtona likovno-artistična kreacija. V kontekstu naturalističnih ali idejno abstraktnih zasnov je kamen simbol, metafora, v kateri odkrivamo ideal resnice.
ZIZA IN LAIBACH
V galeriji Alga bo 25.07.2019 ob 20:00, otvoritev priložnostne razstave Dominika Žižmonda, posvečene skupini Laibach, pod nazivom “Žiža in Laibach”
S to prvo samostojno razstavo Dominik Žižmond uresničuje svojo dolgoletno željo in neko notranjo idejno zahtevo, da širši javnosti razodene svoje likovne vizije. Njegovo spogledovanje z likovno umetnostjo moramo razumeti predvsem kot dopolnjevanje oziroma nadgradnjo njegovega siceršnjega dela in nenazadnje kot nekakšen beg iz kaotičnega vsakdana. Tovrstno izražanje mu predstavlja možnost refleksije in izpovedi, možnost, da na papir prenese lastna hotenja in poglede na svet in življenje, ki ga živi. Vsebino, ki jo nosi v sebi.
Žižmondova slikarska in grafična izpoved je zrasla iz njegovega načina življenja. Vsaka slika skriva v sebi svojo zgodbo, ki jo je avtor že doživel v preteklosti ali zgodbo, ki se mu pravkar odvija. Tisto kar ga zanima, živi v njem, zato želi svoje življenjske zgodbe »portretirati«, jih upodobiti tako, da na slikarski površini zaživijo z enako intenzivnostjo kot v njegovih spominih in razmišljanjih.
Motivno izhodišče mu na eni strani predstavljajo najrazličnejši znaki in narava, še posebej živali in z njimi povezana simbolika ter na drugi strani glasba, ki je njegova nenehna spremljevalka. Njegove slike v vsakem trenutku na drugačen način vzpostavljajo dialog. Slikarska površina, na kateri odkriva lepoto in vrednost simbolov križev, znakov, črk in številk, pa tudi živali in portretov, je predmet neizbežne konfrontacije s samim seboj in okoljem, v katerem živi in ustvarja. Žiža gradi kompozicijo z razporejanjem pomenljivih ali povsem abstraktnih predmetov oziroma simbolov po slikarski površini. Pri svojem delu uporablja grafične tehnike, ki jih potem dopolni z ročnim koloriranjem in poseben eksperimentalen način uporabe neslikarskih materialov na papirju. Sliko gradi s posebnimi grafičnimi barvami, vendar površino večkrat spreminja z debelejšimi nanosi lepila, voska ali različnih emulzij v objekt, ki je pogosto podoben reliefu. Poleg motiva torej postane pomembna tudi sama slikarska površina s svojo lastno govorico brez aluzij na predmet. Avtor odkriva strukture nanose barv in materialov, ki na površini platna ustvarjajo posebne učinke. To so prvi začetki v odkrivanju čarov in zakonitosti likovne umetnosti, vendar za Žižo že dovolj mikavni, da mu pomenijo svojevrsten izziv, odpiranje novih poti ter vzpodbudo za nadaljnja likovna poglabljanja in filozofska razmišljanja.
Pavla Jarc
Ustavno zajamčene suhe pipe
»Uničili bomo gozdove, vode, ribe, zemljo, živali...živali, živali med prvimi, in ostali sami.... a vse to šele nekoč, ne bo se nam posrečilo do konca... Kajti grozi nam predvsem tisto, kar je ničvredno, od Boga dano, tisto, kar nima vrednosti - od tod prihaja poguba, od tistega, kar nima cene, kar je brez cene. Podihali in izstisnili bomo zrak, spili in izsušili bomo vodo.“ (Andrej Bitov Puškinov dom)
V predindustrijski dobi so cvetele utopije o harmonični družbi, v drugem stoletju industrijske dobe pa grozljivke antropocena, s katerimi opravim na hitro že na telefonskem ekrančku in si s svežo vodo operem roke, saj je Rižanski vodovod šele razglasil prvo stopnjo omejevanja vodne dobave. Dotrajano omrežje v starih mestnih jedrih namreč ne dopušča izklopov, saj je škoda bistveno večja od prihrankov. Pa vendar sem samo-osveščeni porabnik, saj stranišče izplakujem z rabljeno vodo od tuširanja in pranja posode, kar se pozna tudi na položnici, na kateri so mojo porabo ocenili na nekaj več kot 5 evrov. Ob vsakem dežju zberem dovolj vode za enotedensko zalivanje mandarine, limone, nekaj jagod in aloe arborecensis na balkonu. Kmalu bo tri leta, odkar nam ustava	zagotavlja pravico
do pitne vode. Praktično vprašljiva pa je zapisana trditev, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države in prednostno ter trajnostno služijo	oskrbi prebivalstva
s pitno vodo in z vodo za oskrbo	gospodinjstev, kar
zagotavlja država neposredno in neprofitno. Več kot polovica vodnih izvirov je že v lasti tujih korporacij. Vesna Humar je petkovi prilogi Primorskih novic črnogledo napovedala, da bomo: „leta 2030 vsak s svojo čutarico stali v vrsti pred Heinekenovimi vrati. In vrsta bo dolga."
Izlitje kerozina z železniškega vagona v predoru nad Dolom na Dan državnosti je sprožilo preplah že razvajenih porabnikov, ki pa težave hitro pozabijo ob vsaki vzpostavitvi normalnega stanja.
Pomanjkanje po navadi
Zadnjič smo imeli suhe pipe v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ob tedanjih omejitvah je bila poraba še bistveno večja od običajne, saj so ljudje nalivali zaloge v različne posode. Otroci zaradi jadranja niso poleti hodili v vrtec, tako sem najprej napolnil banjo, iz katere sem na sonce znosil zalivalnika, s katerim sem na njuno veselje stuširal oba otroka v plastičnem bazenčku, ki sem ga izpraznil za večerno zalivanje vrta. Marsikoga pa so suhe pipe presenetile. Tako je eno zgodnje jutro gospa z Markovca klicala na Radio Koper z ..umazanim gobcem" jezna, ker:	„v
sosednjem bloku, kjer živi eden od šefov Rižanskega teče voda, ona se pa niti umiti ne more..."
Veliko poklicanih nič izbranih
Zadnje poletne zagate s suhimi pipami so bile leta 1987, ko so zatem začeli črpati podtalnico, saj so brigadirji do leta 1975 skopali kanale za višinski vodovod. Tedaj so ekologi nasprotovali zajezitvi zgornjega toka Dragonje, podobno je
bilo kasneje z akumulacijo Kubed. Reševali so nas sosedje Kraševci, ki so z odkritjem vodnega zaklada Klariči tik ob meji zgradili svoj vodovod in ga podaljšali z navezo do Rižanskega, od koder prihaja 90 litrov vode na sekundo, drugi del prihaja iz istrskih Gradol ob reki Mirni, 40 litrov na sekundo iz obmejnih zajetij Bužini in Gabrijeli, poleg tega imajo še veliko zajezitev Butoniga, ki je pritok Mirne. Iz jezera črpajo tisoč litrov na sekundo, sicer pa v Rižanski prihaja s hrvaške Istre 150 litrov vode na sekundo, kar pa je premalo glede na poletne viške porabe, ki presega 460 litrov vode na sekundo.
Navezava na vodne zaloge pod Nanosom so tudi padle v vodo, podobno je bilo z bistriškima umetnima jezeroma Mola in Klivnik, zdaj je aktualna zajezitev brkinskega Padeža in delno Suhorke. Voda iz zajezitve bi lahko služila tudi bistriškemu in kraškemu vodovodu. Državni lokacijski načrt je bil narejen že leta 2003, leta 2006 pa opuščen, s čimer je bila zapravljena
tudi priložnost za 60 odstotno evropsko financiranje.
Tudi leta 1993 so del 20 milijonskega	dolarskega
posojila porabili za tlakovanje Kidričeve ulice v Kopru. Temu so botrovala tudi prerekanja izvedencev, ljubljanskih hidro tehniških profesorjev, ki lomijo svoja strokovna kopja tudi na načrtovani zajezitvi Padež. Teoretično so možnosti tudi v zahodni sosedi, od koder bi vodo lahko napeljali iz rezervoarjev Dolga krona in Devina, v drugem primeru s cevovodom pod morjem, ki bi lahko povezalo tudi izvir Klariči, bolj oddaljeno je zajetje Malni na Pivškem. Skratka podobne težave kot jih doživljamo pri peripetijah drugega tira, ki se bo izognil rižanskemu vodovarstvenemu območju.
Istrski parlament za vodo
Razlitje kerozina je zbudilo politiko, saj so se zaradi tega na skupnem zasedanju sestali vsi štirje občinski svet in spontano je nekdo od prisotnih to poimenoval istrski parlament. Naslednik obalne skupnosti iz 60-h let prejšnjega stoletja, ki je znala poskrbeti za skupno infrastrukturo, pa tudi za razvojni zagon nekoč visoko produktivnega okolja ob morju, ki ga trenutni odločevalci eno središčne deželice skušajo spremeniti v svoj počitniško-negovalni lazaret, priročno oddaljen le 100 avtocestnih kilometrov.
Vse to pišem v upanju, da bo avgust padavinsko bolje založen, da hlapljiv kerozin ne bo onesnažil rižanskega črpališča in da ustavno zajamčene suhe pipe ostanejo zgolj na ekranu ali na papirju. Škoda, da si nisem ohranil elektronske pošte z obdelanimi fotografijami ljudi, kakršni bodo ob kroničnem pomanjkanju vode, ki bi sodila k tej pisariji.
Franko Hmeljak
Predzadnja
Vzorni državljan
Na Policijski postaji Izola se zglasil občan, ki je prinesel najdeno denarnico z vsebino, kreditne kartice gotovino. Denarnico je našel v bližini parka Pietro Co-ppo. Policisti so izsledili lastnika državljana Velike Britanije in mu denarnico z vsebino vrnili.
Ne se strinjal
Policisti PP Izola so na Belvedeju ustavili osebni avto, ki je vozil od Strunjana in vijugal po vozišču. Vozniku je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,70 mg/l, s čemer se ni strinjal, zato je bil odrejen strokovni pregled, katerega je odklonil. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja, podan obdolžilni predlog. Odpovedalo mu je srce Policisti so bili obveščeni, da reševalci obravnavajo kolesarja pri izhodu iz tunela Parecane. Policisti so ugotovili, da gre za državljana Italije, starega 60 let, ki je kljub reanimiranju umrl. Sumljivih okoliščin ni bilo, najverjetnejši vzrok smrti je odpoved srca.
Še en slalomist Policisti so zaustavili osebni avto, vozniku pa zaradi vijuganja po cesti odredili preizkus alkoholiziranosti. Rezultat je bil 0,57 mg/l. Odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje in izdan plačilni nalog.
Ukradel je orodje
Policisti so obravnavali vlom v skladišče. Ugotovljeno je bilo, da je nekdo v noči na 18. 7 .2019 vlomil v dve skladišči, iz katerih je ukradel razno orodje.
Vlom brez kraje Policisti so obravnavali vlom v podjetje. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec v nočnem času vlomil v objekt, odnesel ni nič.
Zmagal je alkotest
Patrulja je pri AC Jadranka ustavila voznika avtomobila. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da je vozilu potekla registracija. Vozniku je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,84 mg/l izdihanega zraka. Odrejeno mu je bilo pridržanje in izdan plačilni nalog.
Malu tu, malo tam
Na Policijsko postajo je poklicala občanka in naznanila, da na Sončnem nabrežju pol na cesti in pol na pločniku leži vinjen občan. Policistki sta na kraju moškega opozorili, nakar je pričel kričati in se kljub opozorilom ni umiril. Zaradi nadaljevanja s kršitvami mu je bilo odrejeno pridržanje in izdan plačilni nalog.
Malo mahal s pištolo
Ob 1.40 so policisti dobili obvestilo, da nekdo strelja v enem od lokalov v Portorožu. Na kraj je bilo takoj napotenih več policijskih patrulj.
Policisti so ugotovili, da sta bila dva 29-letna domačina na terasi lokala. Do njiju naj bi pristopil 38-letni Izolan, ki je imel v roki pištolo in z njo mahal. Eden od 29-letnikov je stekel do vhoda lokala, kjer je natakarju rekel, naj pokliče policijo, pri tem pa je slišal pok. Stekel je ven, Izolan pa za njim, vendar je padel, pištola pa mu je padla iz rok. Lucijčan jo je pobral in kasneje izročil policistom. Policisti glede dogajanja še zbirajo informacije in opravljajo razgovore.
Vlomi so poletni šport
V Izoli so policisti obravnavali vlom v stanovanje in dva poskusa vloma. V prvem primeru	je
storilec odnesel nekaj gotovine.
RINGRAZIAMENTO
II 13 luglio 2019 si e’ spento ad Isola PERIČ MARINO d’anni 56.
Lo ricorda con tanto amore la mamma Vittoria, che ringrazia tutti coloro che le sono stati vicino in questo triste e doloroso momento, gli amici, i vidni di časa, i conoscenti, gli ex compagni di scuola, le ex insegnanti, gli ex compagni di lavoro della Mehanotehnika, il parroco Bojan di Strugnano che ha celebrato la messa durante il funerale, la Komunala di Isola, il Centro sociale di Isola e tutti i cittadini che hanno contribuito con fiori, candele, contributi in denaro, parole di conforto scritte o a voce, ma in particolar modo, un grandioso grazie va ai connazionali della Comunita Nazionale Italiana di Isola, che le sono stati vicini nel confortarla, sostenerla e aiutarla a superare questo duro momento.
Un grazie di cuore a tutti, Vittoria Tuljak
ZAHVALA
V 56. letu je 13. julija 2019 za vedno odšel PERIČ MARINO iz Izole.
Z ljubeznijo se ga spominja mati Vittoria, ki se zahvaljuje vsem, ki so ji stali ob strani v tem žalostnem in bolečem trenutku, prijateljem, sosedom, znancem, bivšim sošolcem, nekdanjim učiteljem, bivšim sodelavcem Mehanotehnike, župniku Bojanu iz Strunjana, Komunali Izola, Centru za socialno delo Izola in vsem, ki so prispevali s cvetjem, svečami, denarnimi prispevki in tolažilnimi besedami. Največja zahvala gre pripadnikom italijanske narodne skupnosti iz Izole, ki so ji stali ob strani, jo tolažili, podpirali in pomagali v teh težkih trenutkih.
Iskrena hvala vsem, Vittoria Tuljak
Izola, Isola, julij, luglio 2019
Vlomov je manj, ampak...
Statistični podatki kažejo, da je v zadnjih letih na našem območju dejansko upad premoženjskih kaznivih dejanj. Dejstvo pa je, da se število tavin in vlomov poleti, torej med turistično sezono, vedno poveča.
Storilci so v zadnjih letih spremenili svoje navade. Če so v preteklosti odtujevali tehnične predmete, danes prednjačijo denar, nakit in dokumenti. Največ vlomov se zgodi na območju v večjih središčih, več v naseljih kot zunaj njih. Storilci še vedno najpogosteje vlamljajo s pomočjo fizične sile. Gre za nasilno odpiranje vrat in oken, predvsem v pritličju, proti čemer se občani lahko zavarujejo z uporabo oziroma vgradnjo kvalitetnega stavbnega pohištva z več točkovnim zaklepanjem, na primer protivlomnih vrat. Priporočamo uporabo tako tehničnih kot tudi mehanskih varnostnih sistemov. Vsem svetujemo, naj upoštevajo osnovne samozaščitne ukrepe, v primeru izvršenih tatvin in vlomov pa svetujemo oškodovancem, da nemudoma
pokličejo policiste najbližje policijske postaje ali interventno številko policije 113.
Do prihoda policistov naj ničesar ne prijemajo ali premikajo zaradi morebitnega poškodovanja ali uničenja sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca.
»eo.u4>wvs reuadimt-ui	reuaumtu#
kih
v ■ r
šifra
LETOS PRAZNUJEMO
30 LET Z VAMI
NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
OBALA V MALEM
Izola - Trg Etbina Kristana 2 • 051/ 301 052 in 031/ 356 887
05/640 11 10 • sifra@siol.net
s
/
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Ta teden v arheološkem parku Simonov zaliv
ZDRAVILNI UČINKI GLASBE v preteklosti in danes v četrtek, 25. julija 2019, ob 18. uri
Predstavitev bosta vodili glasbeni terapevtki Špela Loti Knoll in Polona Štule.
NAKIT PO RIMSKO
v petek, 26. julija 2019, ob 17.30. uri
Ustvarjalnico bo vodila arheologinja Snježana Karinja.
Prispevek za material znaša 5Eur, delavnica traja 2 uri.
PIŠEMO KOT RIMLJANI “(SEurj Sobota, 27.7. ob 18h IGRAJMO SE Z RIMLJANI Nedelja, 28 .7., ob 18h: Doživljalnica
Stiskama fTlandrač
+366 040/43-29-43
splet stiskarna.mandrac.si
fb: uuujuj.facebook.com/mandrac.si
mail: stiskarna.mandrac@gmail.com
, K1BPAT


MAHE majice M0LAT
šfice	nalepke za avto
puzle	nalepke za računalnik
itd	stenske nalepke
urnik nalepke