Leto XXDL,štloo Ljnbljana, totcfc 4» maja tm-CT Cena cent« 80 tfocarnikvoi LjnUlna, Pnoamjeva ulica 9* Telefon k. »1-22. 51-23. 31-24 Inserami oddelek j Ljobljana, Pocdnfiera aH- ca 5 — Telefon k. 51-23. 31-26 Podtalnica Novo moto: Ljubljanska cesta 42 Kadtml: za Ljubljansko pokrajino pri pokno* čekovnem zavoda h. 17.749, za ostale luaje Italije Serrizio Cooti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase b Kr. Italije in iso7ciuslvx tona Unione Pubbliati ItaKana 8. A. MILANO lakaja mk dao Naročnina znala vključno « »Ponedetakna trotu« Ut 56.30. taao ponedeljka esečno lic Utcdsiittot Pocanijeva olica toev. 3. fcer. 51-22. 51-23. 31-24. _Rokopisi »e ne etačafo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet ta pnb> bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S A. MILANO Proslava druge obletnice ustanovitve Ljubljanske pokrajine Svečana proslava v Vladni palači ob navzočnosti zastopnikov oblasti, Javnih ustanov in prebivalstva — Poročilo Visokega komisarja o delu v preteklem letu in smernice za bodoče delo Attivita di artigiieria e di nuclei esploranti in Tunisia r" ID Quartier Generale delle Forze Armate eomunica in data di 3 maggio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1073: In Tunisia attivita di artigiieria e di miclei esploranti. Nostri bombardieri hanno efficacemente agito su coneentramenti di automezzi nelle retrovie avversarie; in combattimenti 6 stato abbattuto dalla caccia germanica un velivolo neniico. Topniško in izvfdnfško delovanje v Tnnists Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 3. maja naslednje 1073. vojno poročilo. V Tuniziji delavnost topništva in šz-vidniških skupin. Naši bombniki so uspešno delovali nad zbirališči motornih vozil v nasprotnikovem zaledju. V bojih so nemški lovci sestrelili eno sovražno letalo. V® Svečanost v Via Zbrali so se zastopniki ©Masti, ustanov in vseh slojev prebivalstva iz vse pokrajine Ljubljana, 3. maja. Z resnobno svečanostjo, kakor je to v sklacku z vojnim časom, je bila danes proslavljena druga obletnica sestave Ljubljanske pokrajine. V Ljubljani sq bila vsa poslopja okrašena z državnimi trobojnicami, mnsga mestna in druga javna poslopja pa so bila še posebej bogato odičena. Glavna proslava je bila v Vladni palači. Slavnostna dve rana palače je bila okusno prire jena z državnimi in fašističnimi amblemi in zastavami. Ob pročelju sta bila bronasta kipa Kralja in Cesarja ter Duceja> na podiju pa je bila prirejena častna tribuna za najvišje predstavnike. V slavnostno razsvetljeni dvorani so se ob pol 11. zbrali in dvorano popolnoma napolnili predstavniki cblasti in prebiralstva iz vse pokrajine. Sprejet z gromovitim aplavzom, je kmalu po pol 11. prispel v dvorano Visoki komisar Eksc. Emilio Grazioli. Z njim so prišli poveljnik XI. Armadnega zbora Eksc. general Castone Gambara. Zvezni tajnik Orlando Orlandini, knezoškof dr. Gregorij Rožman, divizij ski general, poveljnik posadke Ruggero, župan mesta Ljubljane general Leon Rupnik in predsednik vrhovnega sodišča Anton Lajovic, prav tako od navzočih živahno aplavdi-rani. V' dvorani so bil' zbrani župani in komisarji občin, predstavniki krajevnih ob- Poročilo Eksi lasti, predstavniki sindikalnih in gospadar-skih organizacij ter predstavniki slovenske kulture, ki so zastopali slovensko prebivalstvo nove pokrajine, njegove koristi in njegovo kulturo. Razen slovenskih pred" stavništev so bili pri poročilu navzoči hierarhi, predstavniki oblasti, strokovnjaki in italijanski funkcionarji. Med drugimi so bili navzoči: generala Lubrano in Perni, pokrajinska zaupnica ženskih fašijev. zvezni podtajniki s polnoštevilnimi člani Zveznega direktorija. Kvestor, rektor univerze prof. dr. Kos. predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Vidmar, predsednik pokrajinske zveze delodajalcev dr. Slokar. predsednik Zveze svobodnih poklicev in umetnikov inž. Pirkmajer, predsednik delavske zveze dr. Alujevič, podpredsednik Pokrajinskega sveta kor-poracij Mohorič ter mnoge druge osebnosti, med katerimi so bili tudi zastopniki novinarjev z direktorji listov ter mnogo drugih, ki posvečajo svojo delavnost na odsekih gospodarstva in kulture v pokrajini. Ko so vrhovni predstavniki zavzeli svoja mesta ob častni tribuni, so vsi zbrani na poziv Zveznega tajnika vzkliknili Vi. sokemu komisarju. Ta je odredil nato pozdrav Kralju in Ces^rui. Duceju in Oboroženim silam, kar je skupščina stoje z navdušenjem storila. Visoki komisar Eksc. Emilio Grazioli je nato podal svoje poročilo. Izvajal je: Ekscelence, tovariši, gospodje! Ob drugi obletnici objave Kr. Dekreta o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, ki je prinesla slovenskemu prebivalstvu možnost širokega življenjskega razmaha ter plodonosno bodoč nost. spoštujoč pri tem njegovo kulturo, jezik, mvade in običaje ter ob izpopolnjevanju razvoja gospodarske delavnosti te dežele, sem že lel zopet zbrati, ob prisotnosti najvišjih vojaških in političnih zastopnikov, oblastva. vodje in zastopnike vseh ustvarjajočih slojev pokra= jine, da podam pregleden in vendar natančen obračun o vsem. kar se je izvršilo ter da določim kar je izvršiti v bodočnosti. Predvsem Vas vabim, da naslovite najvda-nejši in najbolj goreči pozdrav Nj Vet Kralju in Cesarju ter Duceju ter da se spoštljivo spomnite padlih članov Oborožene sile. Fašistične stranke ter prostovoljnih protikomuni-st čnih oddelkov, ki so se junaško žrtvovah pri obrambi civilizacije proti bol jševiškemu barbarstvu, ter duhovnikov, županov uradnikov in nameščencev državnih in občinskih uprav, mož. ženš tn otrok, ki so ph doslej ie na stotine pobili tako imenovani »osvoboditelji slovenskega naroda«. s krutostjo, ki popolnoma odgovarja sovjetskemu običaju. Imena teh nedolžnih žrtev, ki so se pregrešile samo s tem, da so ljubite svojo rodbino in svojo zemljo ter da so jo hotele obvarovati pred nekoristnim, blaznim in nepopravljivim uničevanjem, ki ga je mogla in more zamisliti le prenapeta in zločinska blaznost, bo slovenski rarod vklesal v cerkvah in po trgih vsake tudi Se tako male vasi. da bodo ostala tudi za bodoča pokolenja neizbrisen spomin tn večen dokaz. kaj je značila »komunistična civilizacija«• na slovenski zemlji. Vam. Ekscelenca Gambara. visoki m hrabri poveljnik slavnih Oboroženih sil ki so razmeščene v italijanski Sloveniji kot varna posadka dežele za pravično varstvo prebivalstva, naj gre krepak in občudujoč pozdrav vseh Ita--lijanov, ki imajo visoko čast in ponos, da služijo tu, z vojaškim srcem, fašistični domovini prav tako pe naslavljam tudi iskren m hvaležen pozdrav v imenu prebivalstva, ki ga zastopajo tu zbrana oblastva in voditelji Evo. Ekscelence, tovariši, gospodje, pregledno in utemeljeno poročilo o tem kar je bilo izvršenega. Težave so se pojavile pri dobavi rnesa^ in mleka iz znanih vam razlogov. — Pristojni organi se stalno trudiijo. da bd jih vsaj delno odpravili. 2. Javna dela 2e lani, pa tudi ob ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta sem poročal o načrtu za javna dela, ki je bil sestavljen ob začetku drugega leta obstoja pokrajine ter o tem koliko je bilo tozadevno že izvršenega. Čeprav se ne morem spuščati v posameznosti, želim vendar podati, oziroma ponoviti vam natančne tozadevne številke. Doslej izvršena dela, dela v načrtu ali pa v teku izvajanja, zagotovljena iz sredstev, ki jih je dala na razpolago fašistična vlada, so: Se bo Izvršeno izvršilo a) cestne regulacije. 19,877.914 20,455.000 b) vodovodi — javna kopališča — vodne naprave . . 6,423.000 9,323.000 c) zgradbe (vseučilišče. bolnica, moderna umetnostna galerija) .... 4,900.000 19,000.000 d) javna skupinska zaklonišča za protiletalsko zaščito . — 10,000.000 e) železnice .... 51,600.000 41,560.000 i. Prehraaea Prehrana prebivalstva je bila. kakor sem pojasnil že lansko leto. predmet stalnega zanimanja vladne oblasti. Ce je ta problem v glavnem težak, zlasti v vojni, je predvsem v tej deželi takoj izgledal uprav kočljiv, kajti ob naši zasedbi so bile zaloge kar malenkostne, ponekod samo za nekaj dni. krajevna možnost pridobivanja najnujnejših živil pa je bila neznatna. Fašistična vlada je v tem pogledu takoj plemenito priskočila na pomoč, saj je poslala že prve dni po zasedbi potrebna živila. Jasno je. da bi bil slovenski narod brez te hitre pomoči prepuščen dobesednemu gladu. Želim Vam podati točne številke, koliko je bilo poslanega iz Kraljevine v to pokrajino do 30. aprila t. L: Mešana moka . . 290.358 stotov Koruzna moka . 84.304 „ Moka za testenine . 9.160 „ Testenine .... 29.716 „ Riž....... 78.234 „ Sladkor..... 59.600 „ Milo...... 6.550 „ Olje...... 7.355 „ Slanina..... 2.991 „ Mast...... 508 „ Surovo maslo . . . 6.524 „ Sir....... 4.676 „ Kondenzirano mleko 350 „ Krompir .... 34.025 „ Marmelada . . . 3.100 „ Italijanski narod je v svoji vzvišeni solidarnosti ter prepojen s čutom tipično rimskega in fašističnega človekoljubja, takoj bratsk.o delil svoje živilske zaloge s slovenskim prebivalstvom. Pri prehrani se ni delalo nobene razlke med slovenskimi in italijanskimi državljani Vabim še enkrat slovenski narod, da razmišlja dobronamerno o neizpodbitni resnici, ker le ona more postavit; na laž vse kar trdi in piše komunistična ali druga propaganda o fašistični Italiji ! Razdeljevanje živil trgovcem in potrošnikom se je stalno izpopolnjevalo ter zadovoljivo napreduje. Uvrstitev pokrajine v državni načrt za razdeljevanje sadja bo v veliki meri krila njene potrebe. Skupno 82,810.913 80,338.000 Tej pomembni številki je treba dodati še javna dela, ki jih je izvršil Visoki komi saria t iz naknadnih kreditov Fašistične vlade, in sicer: izvršenih del itd. za ... . 32,050.000, projektiranih in začetih del za 31,000.000, skupno: Izvršenih del za . . 114,650.000. Projektiranih in začetih del za 111,338.000. Med izvršenimi deli in onimi, ki se bodo izvršila, zaslužijo posebno omembo dela, ki se tičejo glavnega mesta; dopolnitev ln preuredba Splošne bolnice, Otroške bolnice in Porodnišnice; izpopolnitev vseučili-ških poslopij, poleg onih predvidenih 3 milijonov za poslopje kemičnega oddelka tehnične fakultete; dovršitev javnega kopališča v Koleziji ter zgradbe Moderne umetnostne galerije. V podeželju se je posebna pozornost polagala na vodovode, vodne naprave, melioracije in cestne preureditve. 3* GospoJlars&i pzfsžaj 2e pred enim letom sem očital izjemno gospodarsko stanje pokrajine ob zasedbi. Pravočasno odrejeni ukrepi in dejansko zanimanje so že takoj prepreč li polom, ki se ie tedaj zdel neizbežen in so, zaradi miru in jasnosti, ki sta takoj nastopila, omogočili postopno delo za ureditev in vključitev pokrajine v okvir državnega gospodarstva. V splošnem je industrijska delavnost ostala krepka, trgovina zadovoljiva, upoštevajoč seveda neizbežne vplive vojnega stanja; pojačilo se je gozdno gospodarstvo in nekoliko se je izboljšalo poljedelstvo. Opozoriti je na znatno količino umetnih gnojil, ki so prispela iz Kraljevine ter na uvoz 9.334 stotov ovsa. V posebno kočljivem položaju so se znašli kreditni, zavarovalni in zadružni zavodi spričo dejstva, da je bil njihov delokrog nenadoma zmanjšan. V tem pogledu se je postopalo s potrebnim preudarkom ter po pazljivem in zrelem razmotrivanju vprašanj, ki so se pojavila drugo za drugim. To je pomirilo vlagatelje in omogočilo zavodom in ustanovam nadaljnji obstoj. Važna in tudi mednarodno pomembna življenjska vprašanja so bila ugodno rešena ali pa se rešujejo, kot n. pr. vprašanja zavarovalnih zavodov, ureditve dolgov in terjatev v inozemstvu, ureditve bivših jugoslovanskih državnih vrednostnih papirjev Po mojem mnenju bodo ta vprašanja v kratkem urejena in bo omogočeno po natančni ocenitvi pristopiti k dokončnj bančni, zavarovalni in zadružni ureditvi pokrajine ter ukiniti še vedno obstoječe delne moratorije; to zlasti v interesu malih vlagateljev, tedaj manj premožnih slojev prebivalstva. Smernice gospodarstva v pokrajini so bile objavljene ob priliki ustanovitve Pokrajinskega korporacijskega sveta. Zdi se mi potrebno da jih v glavnih potezah znova poudarim, tako da bodo dobro znane vsem odgovornim organom. a) Celotna vključitev gospodarstva italijanske Slovenije v državnj okvir; b) vsestransko povečanje poljedelske produkcije ter ureditev poljedelskih kultur. — Vsak. najmanjši košček zemlje se mora obdelati; c) postopna izvedba zboljšav po načrtu, ki se izvaja, s ciljem takojšnjega donosa; d) zopetna vzpostavitev živinorejskega stanja; opozarjam, da bo v bližnji bodočnosti v pokrajini uvedeno umetno oplojanje goved in da bo ustanovljena posebna poizkusna postaja; e) izkoriščanje gozdnega premoženja do skrajnih mej ohranitve; ojačenje pogozdovanja: f) poenotenje ureditve in izkoriščanja obratujočih rudnikov ter geološka raziskovanja; g) ureditev bančnih, zavarovalnih in zadružnih zavodov. Jasno je. da bo izvedba zgoraj navedenih smernic koristila splošnemu gospodarskemu položaju pokrajine, katere naloga je. da ne bremeni državnih zalog, razen v kolikor sama ne bi mogla zadostno proizvajati. Vključitev pokrajinskega gospodarstva v državni okvir ima kot posledico izenačenje plač in mezd ter življenjskih cen. To je namen poslednjih odredb, ki so bile izdane za ukinitev ali znižanje pristojbin in davkov na najnujnejša živila ter poo-str tev nadzorstva nad točnim izvajanjem živilskih predpisov s posebnim ozi-rom na nedopustno zvišanje cen in na uničenje takozvane »črne borze«. Nadaljevalo se bo drakonsko zatiranje kršiteljev, ki jih je treba smatrati kot največje sovražnike mani premožn h slojev, ker onemogočajo pravično razdelitev živil v škodo revnejših slojev in korist ozkega kroga privilegirancev. Vsi potrošniki morajo podpirat; oblast pri pobijanju te nemoralne špekulacije. 4» Korporacifsid red Z ustanovitvijo Pokrajinskega korporacijskega sveta, ki je uradno pričel delovati dne 23. februarja t. 1., je bil fašistični kor-poracijski red v celoti razširjen na pokrajino. O doseženih rezultatih se je že večkrat govorilo. Da prizadeti sloji resnično cenijo ta sistem, dokazuje dejstvo, da štejejo sedanje nove s ndikalne organizacije znatno večje število članov-, kakor so jih imele razne strokovne organizacije, ki so delovale pred zasedbo. Voditelji in odbori sestavljajo z največjo vnemo pravila, varujoč pri tem uspešno svoje organizirane člane; delujejo v duhu uspešnega sodelovanja ter v korist pokrajinskega gospodarstva in višjih državnih interesov. V okviru korporativne organizacije imajo proizvajalni sloji možnost zastopati ne samo posebne potrebe svojih kategorij, marveč tudi uspešno sodelujejo pri hitri in koristni rešitvi predloženih jim proble-mov. Tudi pokrajinska združenja šol, javnih uradnikov, železničarjev, poštarjev in uslužbencev državnih industrijskih podjetij delujejo z vnemo in vidnimi uspehi §. Zdravstveni položaj Kljub dogodkom, k; so se odigrali na ozemlju, se zdravstveni položaj pokrajine lahko označi kot zadovoljiv. Ugotovljeni primeri nalezljivih bolezni v splošnem ne presegajo števila teh bolezni v normalnem času. kar je pripisati vztrajnemu delovarrju zdravstvenih organov. ki so uničili legla nalezljivih bolezni in s tem v kali zatrli epidemije. Hkrati pa so izvedli najširše zaščitno delo. Proti legarju je bilo cepljenih 16.517 oseb prot-" dizenteriji 1432 oseb in proti davici 4473 oseb. Omeniti je treba, da je bilo obvezno cepljenje proti davici odrejeno z naredbo z dne 25. aprila 1942-XX- V teku leta so proti tuberkulozni dispanzerji izvedli 7833 pregledov. Generalno ravnateljstvo javnega zdravstva v Notranjem ministrstvu je oskrbovalo v svojih lastnih sanatorijih in na lastne stroške 72 jetdčnih bolnikov. Razne državne zdravstvene ustanove so pregledale skupno 10.596 otrok. Osebno sem se prepričal o uspešnem delovanju raznih bolnic in raznih zdravstvenih ustanov, ki delujejo v pokrajina. Dal sem navodila za njih nepreklicno dokončno ureditev in pojačanje njih delovanja. Začrtani program se bo postopoma in točno izvedel. Proučuje se preureditev občrn^e zdravstvene službe v pokrajini radi boljše zdravstvene oskrbe prebivalstva. Zelo uspešna in zelo cenjena je služba, ki jo je zdravstvena kolona opravila v glavnem mestu, zlasti pa v ostalih večjih krajih pokrajrpe. Samo v preteklem letu 1942 se je izvršilo 66,489 pregledov od specialistov in je bilo izvršenih 16.853 raznih ordinacij. Izboljšuje se babiška služba, posebno v kmečkih občinah. Nova zdravstvena središča se bodo ustanovila v Ribnici; pa tudi v nekaterih dragih krajih, predvsem v Krmelju, kjer se bo zgradila nova bolnica. V živinoreji so se pojavili nekateri običajni slučaji okužen ja, ki so bili takoj ugotovljeni in podvrženi odločnim ukrepom živinozdravniških organov. Posebni zakonit; ukrep; bodo izdani v svrho ohranitve živine. Razdeljenih je. bilo nad 40.000 serumov in cepiv proti nalezljivim boleznim prašičev. b* Socialno skrbstvo Pomožna akcija je bila v vsakem ozira ogromna, uspešna in upoštevana. Čeprav je tovrstno delovanje razumljivo s stališča obče človečanske vzajemnosti, želim vendarle omeniti nekatere pomembnejše akcije, in sicer: a) Delovanje Pokrajinskega pomožnega zavoda, ki je potom svojih občinskih zavodov temeljito skrbel za. ubožnejše sloje s tem, da jim je v svojih obednicah nudil hrano, živila, obleke, prispevke za stanarino in za zdravila. b) Pomoč prebivalstvu, prizadetemu zaradi vojnih dogodkov, In sicer potom ustanovitve javnih ljudskih Kuhinj, potom razdelitve živil, oblek, zdravil in potom začasne ureditve stanovanj. c) Brezplačna prehrana revnim otrokom, prav posebno s strani GILL-a (nad 4000 dnevnih obrokov), in s strani Pokrajinskega pomožnega zavoda (nad 500 dnevnih obrokov). d) Brezplačno razdeljevanje živilskih zavitkov in daril u bežnim družinam a številnimi otroki ob priliki »Praznika mater in otroka« in ob priliki velikonočnih praznikov. e) Odkup zastavljenih predmetov revnejših slojev. f) Izredne podpore najrevnejšim slojem. Za gornje potrebe se bo porabilo v tekočem letu okrog 11 milijonov lir. Delodajalci so prispevali h gornjemu zneska vsoto 471.720 lir. Razširitev družinskih podpor je doprinesla vidne ugodnosti delavcem in čim bodo razmere dopuščale, bodo uveden« tudi v korist kmečkih delavcev, ki so trenutno še izvzeti od gornje ugodnosti. Pri tej priliki moram tudi omeniti ustanovitev Pokrajinske zvez« Državnega zavoda za zaščito matere in otroka, ki bo nudila svojo uspešno pomoč materam pred in po porodu in prav tako deci, z ureditvijo oskrbovališč, posvetovalnic ln domov za zaščito dece in mater. Nadaljevanje na 2. strani Nadaljevanje s 1. strani Že za tekoče leto je v to svrho predvideli Izdatek približno treh milijonov lir. katere je nakazal Državni zavod iz Rima. 7. Javna prosveta In izobrazba Resnično prizadevanje Fašistične vlade za slovensko šolo in prosveto je očitno in vidno ne samo spričo visokih zneskov, ki so določeni za Izpopolnitev univerzitetnih stavb, o katerih je bil 2e preje govor, znatnih prispevkov dovoljenih kulturnim ustanovam (omenjam prispevek v znesKu 200.000 lir Glasbeni Matici), letnih štipendij za nadaljevanje univerzitetnih študij, ter končno znatnih prispevkov dovoljenih Operi in Drami, ki so jima omogočili, da lahko nadaljujeta s svojim deln-vanjem- Jasno, je, da morajo tako šola kot tudi ostale slovenske kulturne institucije, upoštevajoč koliko jim je bilo podeljenega, lojalno in koristno sodelovati z italijansko šolo in italijansko kulturo. 8. Upravni organi Posebna pažnja je bila posvečena izpopolnitvi delovanja občin in ostalih upravnih organov pokrajine. Združeni so bili važnejši sedeži občin v Čmomhju. Metliki, Kočevju in Logatcu s sosednimi, in je na ta način bila odstranjena razcepljenost, ki je preje nastala samo iz političnih in davčnih ozirov, ni pa imela nikake stvarne podlagp. Doslej se ni izvršila nobena druga združitev občin in tudi nobena nadaljnja združitev trenutno ni predvidena. To vprašanje se proučuje samo v tistih krajih, kjor to zahtevajo nujne potrebe uprave, in sicer v izljučno korist prebivalstva. Znatni prispevki v višini nad 1 milijon lir so bili nakazani revnim občinam, da se jim omogoči redno poslovanje. Zapriseženi župani so bili imenovani v šestih občinah, in sicer: v Ljubljani, No vem mestu, Črnomlju, Metliki, Kočevju in Logatcu. Predvideno je, da bodo ustanovljeni tudi občinski sosveti. Pokrajinski sosvet, ki bo z ozirom na razširitev Fašisličn^ga korporativnega reda obnovljen, bo pričel v kratkem s svojim uspešnim delom. 9. Delovanje Narodne Fašistovske Stranke Narodna Fašistična Stranka, ki zaradi posebne organizacije pokrajine vključuje samo italijanske državljane, in torej ni ustanovila nikake politične organizacije za Slovence, razvija v korist prebivalstva ogromno podporno delovanje, ki je v vsakem pogledu zaslužno in katero visoko ceni tudi prebivalstvo samo. Omenjam dobrodelno delovanje Fašističnih žena, Fašijev in podpornih odborov stranke, kamor se prebivalstvo z zaupanjem obrača za najrazličnejše nasvete in potrebe; ter G.I.L.L., ki je stalno razvijala svoje obširno delovanje na vzgojnem, kulturnem, športnem in razvedrilnem polju in šteje danes nad 7.000 članov. Omeniti moram podporne akcije, predvsem pctom šolskih kuhinj, o čemer je bilo že govora, in potom letnih taborišč, ki bodo letos še bolj razširjena. Omembe vredna je tudi ustanovitev Moškega vzgajališča, ki nudi gostoljubnost okrog 100 slovenskim otrokom ubožcih družin in otrokom, ki se nahajajo v izrednih družinskih okoliščinah. Uspešno je podporno delovanje Univerzitetne organizacije, ki šteje približno 400 članov. Velikega pomena je razvedrilno delovanje Dopolavora; stalno se širi delovanje C.O.N.I.-ja in zelo je upoštevano delovanje Odseka kmečkih gospodinj, tovarniških in obrtniških delavk. Nadvse hvale vredno je delovanje Stranke v korist naših slavnih Oboroženih sil. Takšno delovanje se bo nedvomno nadaljevalo ln stopnjevalo v smislu navodil Tajnika Stranke. Ekscelence Karla Scor-ze, kateremu navdušeno vzklikamo nas afern. Ekscelence, tovariši, gospodje! Tu sem Vam. kakor je bilo potrebno, na kratko prikazal to. kar je izvršil režim. — Po fašističnem običaju sem Vam navedel številke in konkretna dejstva, ki jih ne more ni; kdo zanikati. Za izvršeno delo želim dati javno priznanje svojim neposrednim sodelavcem hierarhom, oblastem, upravnikom in voditeljem urednikom dnevnih časopisov in domačih periodičnih revij, ki so lojalno sodelovali: enako tudi zdravemu delu slovenskega prebivalstva, ki je s svojim lojalnim vedenjem pokazal, da zna ceniti izvršeno delo in je ob raznih prilikah jasno in dejansko priznal svojo globoko hvaležnost Duceju in Fašistični vladi. Posebej izrekam iskreno zahvalo Ekscelenci Gambari za njegovo osebno neprekinjeno >'n uspešno sodelovanje, kakor tudi sodelovanje Oboroženih sil. pri reševanju življenjskih problemov pokrajine. Na to. kar sem povedal, opozarjam slovenske poštene in dobro misleče može in žene Bolj kakor besede postavljajo številke in dejstva na najjasnejši način na laž to. kar grd' goljufiva in zavratna komunistična propaganda in tisti, ki so se v dobri ali slabi veri izkazali za orodje te propagande, stremeče za tem. da zastrupi slovensko ljudstvo m ogrozi njegovo bodočnost. Nasproti ustvarjajočemu delu, ki ga je izvn šila vlada, obstoji. kar je sedai popolnoma očitno. razdiralno delo tako imenovanih »osvoboditeljev slovenskega ljudstva«. Umori, grozotni zločini proti duhovščini, možem. ženam m otrokom, uničenje celih družin, požigi cerkvi, šol in celih naselij, možje in žene pod smrtno kaznijo prisiljeni, da se pridružijo niihovemu zločinskemu delu. živina in drugo imetje, ki so ga skozi rodove z znojem pridobili slovenski kmetje, pokradeno: naprave. kx predstavljajo nepogrešljivo imetje slovenskega ljudstva, uničene. Iz teh dejstev je jasno razvidno, kaj bi se bilo zgodilo če bi bili tako imenovani »osvo« boditelji slovenskega ljudstva« mogli uresničiti svoje zločinsek načrte na tem ozemlju Gotovo je to mnogim, ki popre i niso hoteli spregledati, odprlo oči in ti so v svarilo ne samo sedanie-mu rodu, ki je deloma obču+il žalostne posledic* temveč tudi prihodnjim-rodovom. Mi. ki smo se tako i po vojni leta 1918 zoper*tavili komunizmu m ga udnšili. se nismo čudili tema grozotnemu in nečloveškemu delu, kajti kriminalnost je prava podlaga komunističnega režima. Se pred per dnevi so časopisi za tiste, ki radi pozabijo, pisali 0 umorih, ki so jih komunisti izvršili v sovjetski Rusiji, in potem na* črtno nadaljevali v malih okupiranih baltskih republikah, v Besarabiji in na poljskem ozemlju. Je to ista kriminalnost, ki je izzvala pokol j deset in deset tisočev poljskih častnikov in drugih državljanov; je to ista zlobna kriminalnost, ki vodi anglozameriške bandite k razdejanju mest in krajev brez obrambe, ki merijo predvsem na cerkve. bolnišnice, zavetišča in katerih letala se spuščajo, kadar so docela gotova pred našim napadom, v nižino zato, da more neoboroženo prebivalstvo, žene in otroke. In tako tudi Anglo=Američani so se opredelili k »branilcem svobode ljudstev in evropske civilizacije Gospodje, dve leti sta pretekli, kratka, a dogodkov in dela polna doba. — Veliko vode je preteklo pod mostovi Save in Ljubljanice, veliko resnic je prodrlo m veliko laži rje bilo razkrinkanih, veliko »komunističnih republik« je obstojalo samo v domišljiji tistih, ki so si jih izmislili. Slovenski možje in žene! Ne zaupajte onim, ki Vas hočejo odtrgati od skupne vere, od ljubezni do Vaše družine, od plodnega in mirnega dela v Vaših delavnicah in na Vaših poljih. Tudi ne zaupajte onim, ki z lažnimi optimističnimi vestmi skušajo ustvariti zmešnjavo in neizogibno razočaranje. Samo ena živa in resnična stvarnost obstoji danes, kakor je obstajala včeraj tn kakor bo obstajala v bodoče: Fašistična Italija s svojim orožjem, s svojo pravico in človekoljubnostjo, toda tudi s svojimi trdimi in neizprosnimi zakoni Rima proti vsakemu, ki ograža njeno suverenost in njen ugled; širokogrudna proti vsakemu, ki je lojalen, di skrajno odločna, da udari vsakega, ki skuša povzročiti nered in motiti mimo življenje ljudstva. V tem pogledu naj nihče ne dvomi, zlasti pa ne oni. ki so se pred kratkim vrnili v svoje domove in katerih se bo goljufiva komunistična propaganda brez dvoma lotila. Slovenske žene in mož jel Fašistična Italija ima ne samo kot zmagovalka — temveč tudi zaradi vsega, kar je za Vas storila, sveto prit vico, da zahteva od Vas ne le lojalnost in spoštovanje, marveč tudi popolno sodelovanje. Fašistična Italija, ki se pripravlja, da vstopi v svoje četrto vojno leto z vsemi silami in z vsemi svojimi energijami, tesno zbrana okoB Nj. Vel. Kralja-Cesarja, okoli svojega Duceja, je z isto gotovostjo kakor včeraj odločena doseči za ceno katere koli žrtve varno bodočnost svojega naroda, varnost evropske civilizacije ter zmago, ki je od Duceja postavljeni cilj. Fašistična Italija se bo vrnila v svoj oddaljeni imperij, kjer stoje kot sigurna straža njeni slavni padli, ki jih vodi nepremagan duh vojskovodje Amedeja Savojskega, vojvode reditvijo šolskega udejstvovanja in udejstvovanja liktorske mlad ne. do višjih šol. ki so najbolj občutile učinke vojne zaradi vpoklicev pod orožje. Zahvalno misel je posvetil mnogim mladeničem, ki so žrtvovali svoje življenje domovini, nakar je poročevalec govoril o raznih vprašanjih vseučilišč, ki se bodo morala načet; in rešiti po končani vojni. Omenil je udejstvovanje generalne direkcije za umetnost v orid umetniškega pouka in zaščito spomenikov pred napadi. Več no stroškov v ta namen je krilo ministrstvo za narodno vzgojo. Temu delovanju ustreza ogromen [ napredek na šolskem področju v zadnjih 20 letih. Poročevalec je izrazil prepričanje, da bodo žrtve. Id jih tako moško prenaša italijanski narod, pravično nagrajene. Poočevalec Maraviglia je izjavil, da je vojna v pravi luči prikazala delo ministrstva za ljudsko kulturo, čegar naloga, ki je po svojem bistvu izrazito moralna in politična. je vstopila v prvo črto med nalogami novega reda, katerega je ustvaril fašizem. Prikazal je nato razne oblike tega udejstvovanja in predvsem pripomnil, da je italijansko novinarstvo t>rešlo iz mirnega stanja v vojno stanje, ne da bti mu bilo treba spremeniti lastne miselnosti in metode. Prikazal je delo. ki ga je ministrstvo opravilo na področju knjige, in je omenil reformo zakona o književni in umetniški lastnini ter udejstvovanje na področju kulturne izmenjave z inozemstvom. Poročevalec je nato govoril o ukrepih za razvoj opere in drame in za razvoj kinematografske industrije, ki je povečala svojo proizvodnjo in jo umetniško zboljšala. Uvažanje filmov iz inozemstva je bilo urejeno. podpiral pa se je izvoz italijanskih filmov v inozemstvo. Opozoril je nato na obširno in mnogolično udejstvovanje italijanskega radija, turistike, na študij in propagando o rasi in je zaključil z zatrdilom. da je glavna zasluga ministrstva za ljudsko kulturo, da je doumelo svoje poslanstvo duhovnega strnjevanja in ga ooravljalo s polnim uspehom. Razdelitev nagrad rznajditeljem Rim, 2. maja. s. V ministrstvu za korpo-racije so bile izrečene qagrade iznajdi-teljem, ki so se udeležili natečaja za iznaj-ditelje, katerega je razpisala fašistična konfederacija profesijenistov in umetnikov. Po pozdravu Duceju ki ga je izrekel pod-tajnik Amicucci, se je predsednik konfederacije profesijonistov m umetnikov zahva'il ministrstvu za korpc-racije za stalno podporo italijanskim iznajd tel jem ter je opozoril na posebne značilnosti naše tehnike, ki je sredstvo v službi civilizacije in domovine ter se uveljavlja na prvem mestu za dosego zmage. Tajnik sindikata iznajdi-teljev nac. svetnik Fsrrario je pcročal o rezultatih natečaja za iznajdbe in poudaril, da je bilo izmed 639 tekmovalcev v tem letu sprejetih 331 iznajditeljskih predlogov, 31.8 odstotka, to je najvišji odstotek, ki je bil kdaj dosežen in ki priča o zrelosti in resnosti tekmevalcev. Razsodišče je določilo, da bodo zmagovalci deležni 10 Dueeje-vih pohval, 22 nagrad in 35 diplom. Nato je govoril državni podtajnik Amicucci, ki je podčrtal živo zanimanje vlade in ministrstva za korporacije za delo iz-najditeljev, katerim je država dolžna za vse, kar se je doseglo na področju vojne, avtarkije in industrijske proizvodnje. Poudaril je ukrepe vlade v prid iznajditeljem, ki lahko računajo na solidarnost vse države. Ob zaključku je zneva potrdil Ducejevo zapoved italijanskim znanstvenikom, da je treba najti in izmisliti vse, kar je mogoče, da bo triumf naše zmage hitrejši in lepši. Ta zapoved je predvsem namenjena iznajditeljem, ki jo izpolnjujejo s svojim genijem in svojo vero. Ducejevo pohvalo so prejeli iznajditelji: delniška družba Alessandro Carloni, umrli inž. Alfred Calzonl, dr. inž. Piero Crocha, delniška družba Acna Milan, delniška družba Ansaldo, Genova, Fiat, Turin, družba It. Magneti, Milan, elektramehanična družba Luigi Diionisi, delniška družba Monte-catini Milan, delniška družba Safar Milan, profesor inž. Fernando Stassi-Daglia. 22 denarnih nagrad so prejeli: po 25.000 lir inž. dr. Giulio Gamberalle, ladijski kapetan Francesco Gattecchio, obrtnik Carlo Mart netti, po 20.000 lir inž. Pasquale Bar-baccio. Dario Borobin, Marcello Crediti, italijanska metalurgična tovarna Giuseppe Golfieri, obrtnik Vittori^ Fantin, Otello Si-sto, poročnik Aimone Regoli, inž. Rovegli, inž. Pierluigi Tosre; po 5000 lir dr. Polidcro Benvenuti, obrtnik Luigi Capelli, inž. Lam-berto de Luca, Ilazio Ircego, Stellario la Lesa. obrni k Luigi Leggerini, dr. Angalo Manfredi, Garibaldo Tiberio, inž. dr. Aldo Rigni, Salvatore Romano in Domenico Sir-chiio. Končno je p:dtajnik Amicucci izročil komendo italijanske krone inž. Carlu Ga-losi ju in je prečital imena iznajdšteljev, katerim je bilo izročenih 33 priznanih diplom. Vsi iznajditelji, med njimi mnogi oficirji in vojaki-borci ter neki slepec, so želi veliko cdobravanje. Slavnost se je zaključila s pozdravom Duceju. Povratek poslanika Papena v Ankaro Carigrad, 2. maja. & Nemški veleposlanik Papen se je včeraj vrnil z dopusta in se udeie* žil otvoritve razstave nemške arhitekture. Zve-čer je odpotoval v Ankara Naš! grafiki so zborovali Ustanovni občni zbor Pokrajinskega sindikata cev v tiskarski in papirniški stroki — Letos ie minilo 75 let grafiične Ljubljana, 3. majnika. Pokrajinski sindikat delojemalcev v tiskarski in papirniški stroki pod okriljem Pokrajinske delavske zveze je imel v nedeljo dopoldne ob precejšnji udeležbi članov in članic svoj ustanovni občni zbor v predavalnici palače Grafike. Likvidacij-sk občni zbor prejšnje Zveze organizacije SGRJ v Ljubljani se je vršil 26. aprila 1942. Ker s0 bili doslej razen grafičnih delojemalcev v tiskarski in papirniški stroki organizirani le še nekateri delojemalci iz knjigoveške stroke in se jim je priključila še podskupina grafičnih faktorjev, se je 28. februarja 1943 oživotvorila še skupina knjigoveškega in kartonažnega delavstva. 28. marca 1943 pa še skupine papirniškega delavstva V Pokrajinski sindikat delojemalcev v tiskarski in papirniški stroki spadajo po sedanjih predpisih tudi fotografi in vse delavstvo, zaposleno v fotografskih obratih, ker se ukvarjajo s papirjem. Poseben pripravljalni odbor fotografov preskrbuje že vse za samostojno podskupino predvsem si prizadeva, da se pravilno razmeji usposobljenostno in pomožno delo. se zstre šušmarstvo in se pribori vsemu fotografskemu delavstvu gmotno izboljšanje. Iz tiskanega letnega poročila za 1942 je razvidno, da je bilo v upravnem pogiedu treba posvečati vso pozornost zlasti h .ima-nitarnemu delu in urejati predvsem denarna vprašanja, v poročilnem letu je cJo denarno poslovanje ežavno, ker je bilo izredno mnogo podpirancev, spričo tega ai moglo biti uravncveseno. Nedostatek denarnega poslovanja 1. 1942 znaša 198.173.10 lir. Spričo takega položaja si je morala organizacija prizadevati za pridobitev novih gmotnih pripomočkov iz imovine bivšega Saveza 456.345.95 lir (doslej prejetih 186.200 lir) in iz posojila pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani 190.000 lir. Vdovski sklad je znašal 19.241.54, humanitarni 330.655.03 (nedostatek 240.998.57 lir), invalid. 131.177.96, sirotinski 13.025.98, uoravni 103.973.40, prosvetni 9620.74 in tarifo; sklad 14.431.13 lir. Podpor se je v teku leta 1942 izplačalo bolnikom 20.966.50, nezaposlenim 520.166, onemoglim 102.442 in sirotam 12 545 lir. V upravnem pogledu je organizacija storila vse, da ohrani skupnost, vzdrži njeno sposobnost in razvije njeno delavnost v korist vseh članov in članic. Organizacija je srečno odbila tudi terjatve izseljencev, ki so zahtevali od nje povračilo v denarju za pravice, domnevno izvirajoče iz njihovega članstva, kakor onemoglostna podpora, pogrebnina, vdovska odpravnina, vplačana članarina in podobno. Pobotni urad, ustanovljen nalašč za urejanje zadev yseh izseljencev, je že principielno rešil eno teko tožbo, in sicer v prid organizacije. V tarifnem pogleda si je odbor sindikata prizadeval, da se zvišajo plače za grafično delavstvo, kar se je posrečilo po razsodiščnem odboru z 20*/» mezdnim po viškom od 1. februarja 1942. Istotako z zvišbo prejemkov grafičnemu delavstvu so se uredile tudi faktorske plače. Klubi v poročilnem letu po največ niso delovali. Nekateri se sploh niso sestajali, a nekateri so reševali le najnujnejše zadeve. Najdelavnejši je bal vsekako klub tiskarjev, obstoječ že 35 let, ki opravlja človekoljubno podporno delo med svojimi člani, potrebnimi njegove pomoči. Uprava nepremičnine izkazuje z dnem 31. decembra 1942 na najemnini 157.055.90, na povračilu za kurjavo 7658 in odpisu 1517.66 lir, skupno torej 166.231.56 lir. Temu nasproti je uprava hiše v minulem letu veljala 53.320.70, investicije (naprava za štorov na valjcih) 5000, davki in davščine za 1942. leto 43.837.39, l0/o odpis od vrednosti nepremičnine 14.745 lir, potem takem presežek 49.328.47 lir. Stanje članov in članic iz skupine grafičnih delojemalcev z dne 31. decembra je bilo 537. V minulem letu jih je umrlo 11. Navzoči zborovalcj so se oddolžili spominu umrlih stoje z enominutnim molkom in trikratnm klicem Slava! . Letos je minulo tri četrt stoletja, odkar se je ustanovila grafična vzajemnost in odkar deluje organizacija črnih umetnikov pod različnimi in času primernimi naslovi. Nove tablice se pritrjujejo, stare se snemajo. Celota in jedro pa ostajata isto: Vse za dobrobit in proč vi t grafične organizacije! Točno pred petdesetim; leti, ob priliki pet-indvajsetletnice obstoja Društva tiskarjev na Kranjskem je bila na takratnem slavnostnem zborovanju izročena lična diploma, tiskana v Narodni tiskarni, pod geslom: »Vsi za enega, eden za vse!« Podpisan; so vsi takratni vajenci, od katerih je še sedaj nekaj živih, a onemoglih članov. Odbor je predložil ustanovnemu občnemu zboru predlog z osmimi točkami, t čoč se organizacijskih zadev. Pri volitvi predsednika in predsedništva skupine, k; je nato sledila, je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik litograf Erjavec Alojzij in še šest odbornikov. Nad-zorništvo tvorijo pa 3 novo izvoljeni člani. Srečko Vlzfak umrl Ko smo lani ob dopolnjeni 801etnici poželeli g. Srečku Vizjaku še mnogo zdravja, in zadovoljnih let življenja, smo to poklicu se ni mogel več udejstvovati, zato je tem večjo skrb posvetil vzgoji svoje družine. V zakonu z-gospo Ivano se je rodilo šest otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni. Najstarejši sin je mcnopolski inšpektor, eden je tipograf, tri hčerke so poročene, ena pa je še samska. Ssečko Vizjak se je v mlajših letih vidno udej-stvoval tudi v društvenem življenju ln je po svojih močeh z dejanjem ln besedo podpiral stanovska in druga društva. Naročnik in čitatelj naših listov je že dolgo vrsto let, saj so mu nudili marsikakšno tho prijetnega užitka in razvedrila. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 17. iz kapelice sv. Antfreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Globoko užaloščeni soprogi, hčeram ln sinovom Izrekamo naše iskreno sožalje, pokojniku pa želimo, da bi našel miren sen pod rodno gruda storila v prepričanju, da bo mož zaradi svoje krepke narave in zdravega življenjskega optimizma še dolgo kljuboval koščeni roki. Nemalo nas je zato presenetila vest o njegovi smrti. Srečko Vizjak je bil pristna trnovska korenina. 2e mlad je stopil v službo pri železnici, kjer je bil zaradi nesreče pred 37. leti upokojen kot sprevodnik. Kljub temu, da je ostal telesno pohabljen, ni izgubil vedrega duha in volje do dela. V Vsak narocmh , Jutra" \e zavarovan! • e • Plačajte zaostalo naročnino! Tunisia: nn apparecchio americano caduto nelle nostre linee viene recuperato dal nostri reparti — Iz Tu niša: Ameriško letalo, ki Je padlo v italijanske črte arsfvo omeniti povečan madžarski izvoz v Švedsko na 28.4 milijona pengov (prejšnje leto 17.6) pri povečanju uvoza iz Šved. ske na 22.1 milijona pengov (14.8) ter povečan izvoz v Bolgarijo na 22.8 milijona pengov (15.4) pri nvozu iz Bolgarije v višini 13.3 milijona pengov (6.4). Gospodarske vesti — Preskrba s škrobom. Visoki komisa-rijat za Ljubljansko pokrajino je z razpisom 20. aprila t. i odredil, da je omejena prosta pr#daja škroba pri trgovcih, ki smejo škrob prodajati ali odpremljati le kupcem, ki predlože nakazilo, izdano od Pokrajinskega sveta korporacij. V zvezi s to odredbo je združenje industrij-cev in obrtnikov naprosilo prizadeta podjetja, naj nujno sporoče podatke o mesečni potrebi škroba, na podlagi katerih bo pokrajinski svet korporacij izdelal razdelilni načrt. Podjetja, ki podatkov ne bi takoj predložila, se v razdelilnem načrtu ne bedo upoštevala. Združenje še opozarja, da gre za škrob, m se uporablja za likanje perila ali sličn* namene, ne pa tudi za škrob, ki se uporablja za izdelovanje lepil. Združenje pa je obenem pozvalo podjetja, naj sporoče svojo potrebo tudi za lepilni škrob ter morebitne težave pri oskrbi s tem škrobom. — Prijava terjatev pri Poštni hranilnici. V »Službenem listu« z dne 17. februarja" t. 1. je bil objavljen poziv lastnikom čekovnih računov glede prijave terjatev. Ksr so bili mnogi mnenja, da se obveznost prijave ne nanaša na terjatve pri Poštni hranilnici v Ljubljani je bil rok za prijavo podaljšan za 1 mesec. Ob enem je sekvestor Poštne hranilnice v Ljubljani pojasnil, da morajo te terjatve pismene prijaviti vsi lastniki kakega čekovnega računa pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ali pr: kateri drugi bivši podružnici, če Imajo svoje bivališče in sedež v Ljubljanski pokrajini ali v ostali kraljevini Italiji. Obveznost prijave se nanaša, aamo na imovino. ki je nastala na čekovnih računih pred 15. aprilom 1941. Prijava se mora poslat; čimprej Poštni hranilnici v Ljubljani po občini, v kateri biva lastnik čekovnega računa ali ima tam svoj sedež. Obč;-ia pa mora na sami prijavi potrditi navedbo predlagateljevega bivališča (sedeža). Vse prizadete ponovno opozarjamo, da poteče rok za prijavo 1?. maja t. 1. in da bodo po preteku tega roka terjatve zapadle, če ne bodo prijavljene. — Zavarovanje delavcev v marcu. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine objavlja statistične polatke o socialnem zavarovanju v marcu t. 1. V tem mesecu je bilo v Ljubljanski pokrajini zavarovanih 25.472 delavcev in nameščencev (pri zavodu samem 20.850, pri bolniški blagajni TBPD 4518 in pri bolniški blagajni Merkurja 94). V primeri z lanskim marcem je bilo število zavarovancev za 1184 metnjše. Odstotek bolnikov je znašal 2.98% Spremembe v madžarski zunanji trgovini Madžarski državni statistični urad je pravkar objavil zanimive podatke o madžarski zunanji trgovini v preteklem letu, ki kažejo močno povečanje blagovne izmenjave z Italijo. Celotna vrednost madžarskega izvoza je lani znašala 1144 milijonov pengov (nasproti 797 in 515 milijonom v prejšnjih dveh letih), medtem ko se je madžarski uvoz po vrednosti povzpel na 923 milijonov pengov (nasproti 740 odnosno 603 milijone). Tako je bila lani madžarska trgovinska bilanca aktivna za 220 milijonov pengov, medtem ko je v prejšnjem letu znašal izvozni presežek 57 milijonov, v letu 1940 pa je bil zabeležen uvozni presežek v višini 88 milijonov. Nemčija je v madžarski zunanji trgovini nadalje na prvem mestu, čeprav se je nemški delež nekoliko zmanjšal. Lani je prevzela Nemčija 55% celotnega madžarskega izvoza (prejšnje leto skovo 60%), in je krila 52o/n cel;ctnega madžarskega uvoza (preišnje leto 58%). Celotni madžarski izvoz v Nemčijo je dosegel lani 628 milijonov y i ^ov (nasproti 477 odnesno 251), celotn: madžarski uvoz iz Nemčije pa 478 milijonov pengov (429 odnosno 319). V prometu z Nemčiio je bil zadnji dve leti zabeležen znatni izvozni presežek. Madžarski izvoz v Protekto-rat se je dvignil na 47.3 milijona pengov (31.7 odnosno 15.5), uvoz iz Protektorata pa na 28.1 milijona pengov (22.0 odnosno 24.6). Kakor rečem se je sorazmerno najbolj dvignil madžarski blagovni p omet r. Italijo, kamor je lani Madžarska izvozila ; 200/0 veriga svojega izvoza (prejšnji dve ; leti 14.5% odnosno 16% in od koder je | uvozila 24.50/0 vsega uvoza (nasproti 19 j odnosno. 9% v prejšnjih dveh letih). ; Vrednost madžarskega izvoza v Italijo je 1 znašala lani 228.1 milijona pengov (113.5 i odnosno 84.0), vrednost madžarskega uvoza iz Italije pa 226.6 milijona pengov (115.4, odnosno 55.8). Medtem ko so v letu 1941. madžarske dobave Italiji precej zaostajale v primeri z madžarskim uvozom iz Italije, je bila lani dosežena izravnava. Med državami, s katerimi je Madžarska v zadnjih letih precej povečala svoj blagovni promet je omeniti tudi Turčijo, kamor se je lani madžarski izvoz povečal na 39.4 milijona pengov (17.2 odnosno 6.4) in od koder je Madžarska uvozila za 32.0 milijona pengov (21.1 odnosno 13.9). Izvoz v Slovaško se je dvignil na 34.5 milijona pengov (17.8 odnosno 13.6), uvoz iz Slovaške pa na 29.7 milijona pengov (22.6 odnosno 19.8). Madžarski izvoz v Švico se je nekoliko zmanjšal na 53.4 milijona pengov (64.4 odnosno 32.6), medtem ko se je uvoz iz Švice, ki je prejšnja leta hudo zaostajal, nadalje povečal na 33.3 milijona pengov 21.6, odnosno 18.4), vendar še vedno zaostaja za madžarskimi' dobavama Švici. Končno je še Jn ja Ul skoraj dnevna zavarovana^ magda pa se je ▼ pet-meti s lazMfdm marcem zvišala za 2.14 na 23.81 Mne (pri zavodu 21.64 ttre. pri bolniški blagajni TBPD 33.51 Hi* Jn pri boU ntfkl blagajni Merkurja 39 63 lire). Skupna dnevna zavarovana mezda je siašala marca 606.490 lir in je bila aa 28.890 Ur večja nego lani. = Novi tfsvčnl ukrepi v Italiji, iz Rima poročajo, da so bile te dni objavljene napovedane spremembe davčnih stopenj v Italiji. Zemljiški davek bo z letom 1944 povišan za do konca vejne; v naslednjih dveh letih bo davčna stopnja znižana vsako leto za 2% to v tretjem povojnem letu za 1%. tako da bo zopet dcsegla prvotno višine 10%. Dohodninski davek bo znašal od leta 1944. aa dohodke od kapitala 24%. sa mešane Delovna Madžarska«. Na razstavi je v pesetonem oddelku prikazan zgodovinski razvoj prijateljskih vezi med ItaHjo in Madžarsko. V ostalih dvoranah pa je podan prikaz razvoja, in napredka madžarskega kmetijstva in industrije s posebnim oai-rom na zadružništvo, ki je znatno pridobilo na pomenu po izločitvi Židov iz gospodarskega življenja. Poseben oddelek je posvečen uspehom madžarske socialne politike. = javna dela v Banatu. V Banatu, ki pripadla Srbiji in je pod posebno upravo, so v zadnjih dveh letih izvršili velika melioracijska dela. V teku dveh let je bilo pri gradnji jarkov in prekopov za odvajanje vode in pri gradnji cest zaposlenih povprečno po 5000 delavcev, ki so izvršili 45.000 dnin in so pri tem izkopali 2.7 milijona kubičnih m etrov zemlje. Doslej izvršena dela so znatno pripomogla k povečanju kmetijske proizvodnje. KULTURNI PREGLED življenjepisna izpoved pisatelja Kača Ena naših najznačilnejših in najboljših povesti lanske književne žetve, Janka Kača »Na n o v i n a h«, je izšla v nu-merirani bibliofilski izdaji. Ko jo je Vodnikova družba izdala med svojim j rednimi publikacijami, je vzbudila knjiga široko zanimanje in dosegla po nekaj tednih drugi natrsk; v februarju je bila odlikovana s Prešernovo literarno nagrado mesta Ljubljane. Po »Grunt u«, s katerim je Janko Kač krepko in odločno stopil takoj v ospredje našega slovstvenega življenja in opozoril ne le na kvalitete svojega pripovedovanja. marveč tudi na svoje dobro opazovanje in globoko izkušenost v kmečkih zadevah, dalje po zanimivem social-no-zgodovinskem romanu o vplivu industrializacije na kmeta »M o 1 o h u«, je povest »Na novinah« novo trdno uveljavljanje Kačevega samoraslega pisateljskega značaja. Z njo je dal svoji domači Savinj-skf dolini, s katero je tako čvrsto zraščen kot človek in kot pisatelj, tem značilnejši ep o usodah njenih kmečkih ljudi, ker je vse pripovedovanje izrazno tesno prežeto z lokalno barvitostjo in diha še iz jezika genius loči prelepe Savinjske doline in njenega okolja. Bibliofilska izdaja te povesti je izšla v pisateljevi lastni založbi, v 300 izvodih. Za razliko od izdaje »Vodnikove družbe« ni samo natisnjena na boljšem papirju, marveč ie tudi opremljena s pisateljevo fotografijo z lastnoročnim podpisom in z uvodom »Iz mojega življenja«. Prav uvod je vreden posebne omembe, potem ko je delo samo že dovolj znano in priznano. »Ni pri nas navada, da bi pisali lastne življenjepise«, začenja naš pisatelj, »še manj pa. da bi jih uvrščali kot uvode svojih izdaj. Neke slučajne, povsem neosebne in zgolj tehnične okolnosti pa so ml potisnile pero v roko. Zdi se mi vendar, da je naključje kar prav naneslo, saj bom s tem močno razbremenil svoje morebitne posmrtne raziskovalce in jih obvaroval premnoge mistifikacije, ki jo nehotno prinesete zgovorni sestri, farna in anekdota«. Na to pripoveduje Janko Kač o svojem savinjskem rodu, o mladih letih na gmajni, o prvih korakih v šole in svet. V Ljubljano je prišel prav na dan odkritja Prešernovega spomenika. Tu je preživel štiri leta, na kar ie »odšel iz Ljubljane s pote-penim repom« z dvojkami v spričevalu Jn consilium abeundi na zadnji plati izpričevala. Nadaljeval je šolanje na celjski gimnaziji in ga gprekinit zaradi bolezni To svoje tedanje stanje opisuje z značilnimi stavki, katerih skepsa razodeva poznejšega avtorja knjige »Med padarji in zdravniki«. »Tedaj pa me je pognal običajen podeželski zdravnik, ki je prihajal k meni pijan na bolniške obiske, z ukazujočo besedo iz postelje in ven v naravo na pomlad 1914. leta. Živel sem tedaj v stalni nape tosti in strahu pred nečim neznanim. Bil sem v nekem čudnem odnosu do sveta, ki je bil odmaknjen od mene, kakor da bi bil sam zaprt pod nevidnim steklenim zvoncem. Ljudje in vse okoli mene je bilo tuje in sem celo glasove slišal iz neke daljave. Ko sem se telesno spet malo okrepil, sem začel kmetovati. Zemlja me je tako pozdravila, da sem napravil poleti kot privatist izpit čez osmo šolo.« Potlej so prišla vojna leta, ki so tudi Kača vrgla v kasarne, dokler se ni vrnil, da nadaljuje delo na gruntu. Cez dobro leto dni se je zopet znašel v armadi Med tem je položil zrelostni izpit, in ko je bfl kot vojak uvrščen med neborce. ga je vojaški zdravnik sam napotil k študiju medicine. Tako se je odkrižal vojaške suknje, delno študiral, delno kmetoval doma, dokler ni minila vojna, na^ar je študiral medicino v Zagrebu in na Dunaju. Pred ciljem pa je zdvojil nad svojim zdravniškim poslanstvom in izpregel iz študija. Na to pripoveduje, kako se je 1. 1928 seznanil v Ljubljani s prof. Jesenkom, ki ga ie vpisal na ljubljansko univerzo in študiral botaniko. Sodeloval je pri znanih Je-senkovih poizkusih križanja in »izdelal novo sorto koruze, ki pojde letos iz moje delavnice v svet«. Mimo tega se je zadnjih šest let bavil s proučevanjem in izdelovanjem rastlinskih rastnih hormonov ter uvajal še s pridom svoj preparat »fitodin« v kmetijsko prakso. Medtem je ta bivši medidnec in botanik postal še žurnalist pri koncernu »Jutra« (1930—1941) in obeta o tem razdobju posebno knjigo. Kmetovanje, pedarstvo in zdravništvo, botanika, časnikarstvo, pisateljevanje — to so poglavitne značilnosti Kačevega lastnega življenjepisa. Jedro vsega njegovega življenja pa je vendarle samo eno: zemlja. Okrog nje se neugnano suče njegova usoda. Zdaj je to zemlja, ki se vdaja njegovemu plugu, zdaj tista, na kateri izvršuje svoje rastilinoslovske poizkuse. Avtor »Grunta« je vedno njen vdani vernik, prisluškujoč njenim večnim glasovom, iz katerih zajema njen mitos in svoje literarno navdihnjenje. A najsi ljubi zemljo kot naravno in lahko bi rekli: nravno. ozdrav-ljujočo in povzdigujočo silo. si je vendar nikdar ne odm:'šlja izven človeške usode. Ljubi zemljo, ker je močna determinanta Človeškega življenja: zemlja kot rodnica in ohranjevalka človeškega rodu, zemlja kot socialni problem, kot gospodarica kmečkega sveta. Zaradi tega Janko Kač kot pisatelj ne opeva samo zemlje in njenega večnega mita, marveč opazuje, proučuje in opisuje človeka, fci živi v najtesnejšem sti-. ku z zemljo. Povsod je zanimiv, toda v teh opisih je najboljši in najznačilnejši. In nič ni bolj razumljivo nego dejstvo, da se mu je pojem zemlje in kmečkega človeka neločljivo združil z domačim krajem. Tako je savinjska pokrajina preko Kačevih povesti zaživela v našem slovstvu svoje posebno, umetniško izoblikovano življenje. Zategadelj je prav, da je Janko Kač v obliki življenjepisne izpovedi odprl vpogled v svojo preteklost in v razvojne silnice. ki so oblikovale njegovo človeško in literarno osebnost. Ni to samoljubna izpoved človeka, ki se je umišljeno postavil v središče dogajanja — Kač je preveč naravoslovec. da bi precenjeval osebni »jaz«, ki ga narava ne pozna, — marveč je to potrebna in koristna bilanca na poti, katere gravitacijsko težišče je prav pri Kaču bolj v objektivnem kakor v subjektivnem. Mara Tavčarjeva, „Bibaw Knjižna polica za »aše male je dobila v založbi Tiskovne 255druge novo knjigo, ki sta jo pripravila mladini za letošnje pirhe pisateljica Mara Tavčarjeva in inž. arh. Oton Gaspari, sin akad. slikarja Maksima Gasparija Naši najmlajši hočejo gladko tekočih, veselih verzov, opremljenih s slikami, ki dopolnjujejo •vsebino in »Biba« jim je izpolnila to željo v polni meri . V dejansko pravljični obliki predstavlja avtorica živahno deklico, ki gre iz šolske sobe in od doma v svet. Opisuje njene prijetne in neprijetne doživljaje, bridka in vesela razočaranja. V pripovedovanju se odraža avtorice-učiteljica, ki pozna nežno otroško dušo in podaja v lahko razumljivi besedi takč, da sprejme vsebino, jo premišljuje in izlušči jedro, vzgojni pomen. V »Bibi« je podčrtana najlepša krepost, srčna dobrota, iz katere izvira vse to, kar blaži in plemeni ter daje pečat značaju posameznika in človeške družbe. Mladinske knjige so podane mladini brez virov, kako so nastale in brez posveta, zato je na mestu, da ob tej priliki označimo, da je dala avtorici pobudo za to povest pokojna, gospa Franja Tavčarjeva in o tem je obširneje omenila pisateijica v »Slovenskem Narodu« z dne 6. IV. 1943, ko je posvetila pokojni gospej daljši članek eto pett obletnici njene smrti. Ime maOi romanci je določila pokojna gospa k rokopis je M končan v začetku meseca aprila 1938. Ob peti obletnici smrti .gospe Fran je Tavčarjeve so zapeli črni tiskalni stroji pesem dela, udarjan na papir in »Biba« je zagledala beli dan, da poroma zopet v svet, a to pot v roke mladini in ostane pri njL Mladina bo srčno dobro Bibo rada hneiaL Saj Biba pride povsod pravočasno, da pomagal malim bitjem v sili in zadregi Ljubezen in usmiljenje do bližnjega je osnov*, te povesti kakor žarek in odsev vseh dobrot, ki jih je delila pobudnica aa »Bibo« skozi vse svoje življenje. Ob razčlenjevanju poeameznih BJbinih doživljajev je avtorica v njen spomin to hotč izrazila, podzavedno pa je na mnogih mestih položila v verze svoj lastni jaz. Prav posebno je poudarjen v vrsticah »Biba na Pogorju«, ki je odmaknjen od pravljičnega sveta v dejensko življenje. Ti verzi so ▼ povesti najmočnejši, ko Biba sposaia zgrešeno pot, se bridko obtožuje in kes& po očitkih in sklene usmeriti korak m pravo cesto, da bo popravila dotlej (Aorjene po-greške in »Utrgala je beli cvet, šla za srečo v daljni svet« kar je zelo posrečeno upodobil ilustrator na naslovni strani. Povest »Biba« je na knjižni polici aa naše male ena najboljših. Izšla je tudi ▼ oštevilčenih bibliografskih izvodih v zelo omejeni zalogi. »Biba« je prva mladinska knjiga v bibliofilski iziaji, kar so z veseljem pozdravili starši za knjižnico svojih otrok in ljubitelji lepega mladinskega branja zato se brez nadaljnje ocene s tem že sama priporoča v nabavo za našo mladino. I" O Duce sprejel predsednika Narodne banke Iz Rima poročajo, cia je sprejel Duce v navzočnosti guvernerja Italijanske banke predsednika Narodne banke dela in direktorja tega zavo .a D Agostinlja, ki mu je poročal o sUnju banke. Zavod je dal dva milijona lir na razpolago vladi. Duce ;e od redij, da se pol milijona iir od te vsote porabi za materinske in otroške domove, po četrt milijona lir p3 dobijo mesta, v katerih so sovražna letala povzroči'a no j več je razdejanje: Napoli, Messina, Catanija, Palermo, Trapani in Cagliari. * Javna dela na ozemlju bivše Jugoslavije. Iz Rima poročajo, da je italijanska vlada Izdala za javna dela v krajih bivše Jugoslavije nad 110 milijonov lir. Med deii. ki so bila izvršena s tem denarjem, so tudi volovodne naprave v Suhi in Beli krajini, na Vrhniki, v Ribnici, razna dela v Ljubljanski pokrajini in js-vna dela v Camarski provinci. * Obnovitev p0 letalskih napa^h pr;za-dete bolnice. V Napoliju bodo obnovili !»I-nisnico sv. Marije Loretske, ki je bila pred nekaj meseci poškodovana pri nekem sovražnem letalskem napadu. V ta namen je naklonil Duce m:Ujon lir iz posebnega fonda. * Prepovedana zaposlitev moškega osebja. Uradni ii3t italijanske vlade je objavil dekret z askonsko veljavo, ki pojasnjuje, v katerih strokah je prepovedano na novo sprejemati v siužbo moške od 16. do 55. leta. Ne smejo se zaposliti na novo moški kot biljeterji, garderoberji ter čistilci v gledališčih in kinematografih, pri delih za čiščenje vozil in lokalov, lokomotiv in strojev, v kuhinjah in za strežbo v krčmah in restavracijah, v kopališčih ter v prolaj"l-nah tekstilnih izdelkov, prodajaJnicah čevljev, parfumerijah itd. Dekret je stopil v veljavo n« dan 1. maja. * Obvezna gojitev paradižnikov. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je izrialo okrožnico, v kateri poudarja, da je gojitev paradižnikov toliko kakor obvezna, zato se morajo kmetijske zadruge čim bolj truditi, da se kultura po možnosti dvigne, ker spada p? ra 1 ižnikova mezga med čiriPtelje naše vsak lan je prehrane. * Blazen mladenič strelja po ulicah. Zvečer 29. aprila se je pojavil na ulici Roma v Padovi nag mladenič, ki je držal v rokah samokres, s katerim je streljal okoli sebe. Ljudje, ki so bili priča tega prizora, so se najprej poskrili v bližnje veže, nato pa so s pomočjo policijskih agentov prijeli divjaka. Ugotovili so, da gre ?a primer blaznosti, zato so zbesnelega mladeniča oddali v opazovalnico za umobolne. * Snnek z nožem v trebuh. Mesarski pomočnik Odino Paulucci iz Masse Finalete pri Modeni ie te clni odiraj nekega vola ter se pri tem po nesreči sunil z nožem v trebuh ter se tako hudo ranil, da je kmalu po prevozu v bolnišnico izlihnil * Lokomotiva j« zavozila v osebni vlak. Pri Limogeeu v Franciji j« neka železniška lokomotiva, prihajajoča iz Coutrasa, trčila v osebni vlak, ki je stal na postaji. Trije potniki so mrtvi, devet pa hudo ranjenih * Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja in stenografije! Nov- ooletni tečaji prično dne 4 maja Pouk dopoldne, popoldne ali zvečei po želji ob skovaicev Učnina zmerna Podrobne informacije tn brezplačni prospekti na razpolago: Trgovsko uoJUače »Christo-fov učni zavod«. Domobranska 15 IZ LJUBLJANE u— Promocija. V četrtek 29. aprili' t bil na kr. univerz v Ljubljani premoviran za doktorja filozofije g. Jože Ka*trlic čestitamo! u— Poroka, v sob to 1. maja uta ae poročila v cerkvi sv. Florijana operni režiser Emil Frelih in gdč. Hana Cen tov a, vodu, Kongresni trg 2, prično v ponedeljek dne 10. maja. Pouk v začetnem, nadaljevalnem ln konverzacijskem oddeiku' vodijo diplomirani predavatelji. Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — odlični dosedanji uspehi. Informacije Ln vpi sevanje dnevno do 19. v pisarni ravnateljstva. u— ftop Ključev je bil najden v soboto popoldne pri zadnji tramvajski postaji na Viču. Ključi se dobe v oglasnem oddelku »Jutra« u— Nahavljalna zadruga državnih uslužbencev, Vodnikov trg 5, bo tmeia svoj XXI. redni letni občni zbor dne 8. maja 1943 ob 18. uri kot običajno v dvorani PokrajinsRe delavske zveze v Ljuo-Ijani, Miklošičeva cesta. Vabila z računom bilance za 1. 1942 dobijo člani v zadružni prodajalni u— msn ukcij«- — NOvi (Tiir|i<§-'1|. tr;. *t 5. Ul. Z;i inj.r«tnp, privatno. niž|»' irs vttj? tečajne ter tavrAnt' izp W na ar« 'nji u strok"v»rh solnh pripravljamo d jn ^. tr- len. Oblo sreče! j t, 5.',(l i„«r.ilir«Je ' Rdeči kr-.ž por°ča; Med uradnimi ; urami od 8.30 do 12. noj se javi-;o na Italijanskem Rdečem križu, avtonomni sekrii-ji v Ljubljani. Via Ariella Rea 2 II (Go. spoavetska), naslednji: Hlede Štefan, Lo- VT ... žar Radoslav, Sečnik Frančiška, Stamen- ! n~ Nov°T,,^;i Pravniki. Letošnje veli-kovič Ema. učltcliica, Varšek Tereziia. i k0fi0cne praznike so Dolenjci po dolgih Soklič Ivan. ček "ivanka Peterle Ana, ! letlh prebu! v zare? krasnem vremenu, k I z Nmem tm^z Maksimalni cenik štev. 9 ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. t. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v Kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna p£en>čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2 70 Ure; fižol 6 lir za kg 2. Jedilno olje t olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28 40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vmski 6.35 Ure za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire- za kg., v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva. rozžagana, tranko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje) približno 1 m dojgi. franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za srtot, enotno mil°, ki vsebuje 23— 27 7e kisline. 4 10 lire za kg Peršin Marija. Arko Andrej, Volk in osebe, ki so poslale nakete naslednjim: Zupančič, Zalar Matic, Starušn Ivan. čop Franjo. u— ApriPko vreme v maju. Rečenico o aprilskem vremenu bomo morali spremeniti tako, da bomo hitro menjajoče se vreme naziva); majsko vreme. V prvih treh dneh tega meseca se je namreč zvrstilo že najlepše sončno vreme v soboto z menja očim se oblačn m in jasnim nebom v nedeljo m z dežjem v ponedeljek. Nedelsk dopoldne je bilo razmeroma še precej sončna. To-ia že kmalu popoldne je začelo rositi. s presledki vse do večera, ko se je močneje vlil dež Tudi vso noč in v ponedeljek dop Idne je rahlo deževalo ali pa tako močno pršilo da si bil brez dežnika hitro moker. Barometer šs ne kaže na zboljšanje vremena. Najvišja temperatura v nedeljo je znaSala 17.8 stopinj Celzija, v ponedeljek zjutraj pa je padlo živo srebro na 10 stopinj Cel • zija. u— Dijaki in dijakinje rainih zarodov, zlasti tudi oni, ki letos ne obisku ejo šol?, j imajo priliko priučiti se strojepisja ali ste- i nografije. Novi poletni tečaji prično dne 4, maja. Eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji! Začetni in nadaljevalni steno-grafski tečaji! — Pouk dopoldne ali popoldne po 2e>ji obiskovalcev Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Po zaslugi pianistke Marte RizjaK- : V&ij&love in Silve Hrašovčeve lx>mo imeli 1 ta petek že 5. njim koncert na dveh kl^- 1 virjih. Z veliko ljubeznijo sta se posvetili igranju na dveh klavirjih in nas tako od koncerta do konoerta seznanjata z novo tovrstno literaturo. Po njuni zaslugi pa je nastalo že tudi nekaj domačih del, napisanih za dva klavirja. Peta koncert obeh j umetnic na dveh klavirjih bo v petek, j 7. t. m. in prinaša zopet popolnoma nov spored. Na koncert opozarjamo, vršil se bo v mali filharmonični dvorani, začetek točno ob 7. zvečer. Predprodaja v Knji. garni Glasbene Matice. u— Specialne strokovne Inštrukcije za čemur je mnogo pripomogla tudi izredno Dozna ve ika noč Po preteku dobe 40 mu-čenkov. ki so letos za čudo ostali zvest: samim sebi, se je vreme sicer prčelo ku-jati in ni obetalo za praznike n č dobrega. V noči na velikonočno nedeljo se je v i! na dolenjsko metropolo prav naliv in tudi velikonočno jutro ie bi « oblnčno. Vendar le kmalu zmagalo močnejše pomladansko sonce in ozračje se je preko dr.eva ogrelo do 19 6 stopinj Celzija. Prav h'adna je bila noč na Donedeliek, ko je živo srebro zjutraj padlo na 5.2 stopinji, toda se je preko dneva dvignilo zopet na 134 stopinje V noči na torek pa se je nebo znova pooblačilo in dežj. b agoslov je do dobra namočil žejno dolenjsko zemljo Vsa velika noč je bila v znamenju cerkvenih velikonočnih ?'nvrcnosti ki so sp jih letos me^ni udeležili v prav lepem številu. Prav posebno velik obisk ie zabeležila vstajeniska slovesnost, kj je tudi letos bila povsod v cerkvah. S cer pa se je za praznike mesto dokaj izpraznilo, 'posebno uslužbenci sc pohiteli na svoje domove Meščani so se no stsri tradiciii nrvi c>n držali doma. v ponedeljek na so š'i v leno okolico, k je j b'la vsa polna cvetja in zelenja. Dopoldne n izosf^'^ /e trr^icion^fnr1 promenada na novomeškem glavnem trsru. T.eno vreme in še dokaj obilen žepen v vseh m2ŠČ-:n~k'h hiš^h so pripomogli da so Novome^fr j tudi lotos kljub vrv-;m tegobam rrebili prav prijefne velikonočne prazn' k*- n— 2;vljerj? smrt. v mrcocu mnrcu ie bi o rojen h v prečenskj župniji 6 otrok, od tera 1 dekle. Poročila sta ce: Kcšir Io.i-dar in Vin ta r Vojka, umrli pn en 4-lelni Travizan Stanko. 72-letna Turk Mar jn, 41-letni Dsrgonc A ojzij. — V St. Petru so bile rojeno tri'deklice, od tega 1 mrtvorojena. Poročila sta se: Per Ježe in Kebel • Neža. ™r'i pa so: 60-ietna Sklrnder Aioj-! zija. 1-Ietn: Luštck Alojzij, 40-!etna Zornn ' Jožefa. 20-Ietni Počele Viktor 'n 29-'etni 1 Medvod Jo7n. V M rni Poč- je bi'o rojenih 5 otrok, od teg.o dve deklici. Poročila sta se; Drrnelj Anton in Kovačič RozaMia, ... , umrli so: 79-letn Kastelic Franc. 64- gimnaalje in meščanske Sole: Za malo , letna Jc?Pfa 1.leinj Pll9t Jože 35. maturo v vseh predmetih pripravljamo i >tna Bobnor Kristina 10-ietna Slapn čar dijake-inje 3. in 4. razreda gimimzije m i Terezija, 7-letna S!nnnič->- Alojzija l-letna 4. razreda meščanske šole. L*čni honorar i Zajec ju,'ina in i_Ie;na Xsbelj Ljudmi a nizek! Poučujejo profesorji, strokov i-nki. Infcimaoijt in prijave vsak dan Ou o do 12. in od 16. do 18. ure: Mussolinijev (Kongresni) trg t, U. nadstr. SrediSče mesta! u— Slavni pianist Car!© Vidus?>o, edon najpomembnejših pianistov seaanje dobe, bo koncertiral v Ljubljani v ponedeljek, 10. maja v veliki filharmonični dvorani. Na koncert velikega mojstra, ki si je pri dobil s svejo umetniško igro v našem mestu veliko občudovalcev, opozarjamo že danes. Natančni spored njegovega koncerta bomo priobčili jutri. Začetek Koncerta bo točno ob 7.. predprodaja začne danes v Knjigarni Glasbene Matice. u— Jezikovni tečaji tujih Jezikov — v središču mesta pri Trgovskem učnem re- n— Žrtve dela. Pri Birčni vas; se je pri podiranju drevja ponesrečil 28-letnj drvar Josip Grahar iz Grčevja. ki mu je debela veja z omila levico. Pri oranju se je 36-letnemu posestniku Francu Pondelaku iz Pake spic:š 1 konj. zaradi česar je padel na plug ter se nevarno porezal obo roki. — Pri nakladanju hlodov je v gozdu pri Rožnem dolu padel 23-letnemu de'avcu Stravsu Ivanu težak hlod na nogo in mu jo dvakrat zlomil. — Pri Ad ešičih se je na vožnji na delo ponesrečil s kolesom 24-letm po'jsk: delavec Jurij Delibaš č iz Radatovičev ter si pri padcu s kolesa na obcestnem kamnu nevam0 prebil čelo. S poda ie padel do stopnicah 68-letni užitkar Filip Rugelj iz Zagrada in si zlomil desno nogo v členku Spodnja Štajerska Z viteškim križcem reda železnega križa je bil odlikovan Štajerski rojak narednik Viljem Stergar. Njegovi starši živijo v Kapfenbergu, kjer Je oče ključavničar. Viljem Stergar je bil pred vojno strojevoija brzovlaka, zdaj pn služ pri cklopnkih. Ra!ko\-nik Hans M -;kl je bil nedavno povišan v generalnega nia-jorja. Odlikovan je bil z viteSk m križcem in hrastovim listrm. Ko e te dni prišel v domače mosto je bil slavnostn spre-et. Na čelu raznih radgonskih pre-Vstavnikov ga je pozdrav 1 župsn Praznovanje 1. maja na Spodnjem Sta- .fcrHki^m .,<. b.l, letiš združeno s prosiava-mi. ki so že d ler-j običtjne v Nemčiji V vseh krajevnilh skupinah s« v petek popoldne ml.i:»on:či in deklet* šli po mlaj? v gozi. jih okrasili in postavali srerii trga a!' vasi. Prirejeni s:tne tekme Mariborska mlat-in-. ie v p-trk popoldne poatav la mlaj na S^fi-j nem trgu. V sprevodu so trobile fanfare po pc tr.ritvi ml-ja pa je bila vcčrma sve-Canott ^ skup!n«-k'.m petjem, poščačen e tesarjev in epreg>-n zime« V nedeljo zjutraj e bila v Mariboru budniea vojaške godbe, bramboviikc godbe in mladinske fanfara. Ob pol 13. uri je bil na Sofjinc-m trgu koncert voj 3!co go.ibe, potem pa so bile ;x> k -! nemr.togvoflh brezplačne predstave. Nadalje so l'li javni koncerti v mariboiskem parku, v Studencih, Hočnh in Limbušu. 1. ma;. je b;! zaključen v mariborskem gledališču s svečano predstavo Straussove operete ,C g^n barcn«. V rwRribor®kem gledališču o ta teden na sporedu naslcdnj? dela: opereta »Cigan baron«. Reineckerjeva igra »Vas pri Ofks'« in opera »Prodana nevesta«; v sredo bo me-miera kriminalne tr dejanke »Parkstraase 13.«. ki jo je nap sal Akse! Ivers. Dek!i>ke športne vcdltoljice so se šolale od 22 do 27 aprila na gradu Freucienau v Apaški kotlini. Izvežbal so jih za poletno športno g banje Kone^ maja bedo državne športne ^ekme Hitlerjeve mladine in r>ri tekmah b'do sodelovali tudi vsi spodnje-štajerski dečki in deklice. V lUniju pa bo posebna spoclnještajerska športna slavnost 80 Jetnico je praznovala v Gradcu poštna upraviteljica v pok. gospa Zcf ja Tribuče-va, po redu iz Mozirja. SvengaM nastopa na Spodnjem Štajerskem. Tudi v Liubljani dobro znani »čarovnik« SvcngaJi na povabilo štajerske domovinske zveze nastopa v raznih krajih na Spodnjem Štajerskem Ljudje povsod z velikim zanimanjem slede njegovim oredstavam. Nemška mladina iz HrVatske in Srbije — 60 niladeničev iz Zagreba, Osijeka, Va-ražd:na Sarajeva in Beograda — je bivalo v aprilu v S atin Radencih. 22. aprila so obiskal. Gornjo Radgono ter so si c gledali grod. Nadal je so ob skali Ljutimer. Dne 27. apri-n je bi poslovilni večer, pri katerem je govoril ljutomerski okrežni vodja lnl. Nemetz. Prireditve. V okviru HcHmatbunda je godbe :n o'u"tvo z Slov. Bistrice nastopilo 1. moja v Slovenskih Konjicah. V nedeljo pa je tam bil vesel dunajski večer. Na"Muti so v neds'j imeli predstavo igre »Stranski skok v rej«. Vrsta smrtn'h nesreč se ;'e zadnje dni primerila na štajerskem. V Kremsu pri Vc itshergu se je igrala 5 letna hčerka to-varniškega ravnatelja Pieslingerja. Pri padcu je udarila z glavo ob sed ln je kmalu nato izriihn la v boln :nici. — Pri peprav-ljar.j'i streha na rotovzu v Miirzzuschlagu je pa.'el mladi krovec Karel Radakovf-4 s strehe ter je obležal z utrto lobe.n^o, -62 letni inž. Erik Frischauf in njegova 22-letna hčerka Erika, študentka medicin® iz Judenburga. sta se smrtn; ponesrečila na Reicheoateinu. — 21 letna otroška vrtna-rica Ma gita Auerjava iz Mauterna je padla v Brucltu pod vlak. Kolesa so io razri*-znla na dvoje. Mlada žena ie obležala na mestu mrtva. Iz Hrvatske Na srednjih šolah se bo letos končal pouk ti. Julija. Po odredbi ministrstva pro-svete se bo letos na vseh hrvatskih srednjih šolah končal redni pouk 31. julija. V osmih razredih gimnocuj in v zadnjem letniku učiteljišč bo pouk končan 14 ckii prej. Zrelostni izpiti bodo po 31. juliju. Smrt Franja Aegule. V Daruvaru na Hrvatskem je dne 20 marca umrl upravitelj meščanske šole v pok. g. Franjo S e g u ! a iz Maribora. V marcu >e pokojnik dovršil 58. leto otanesti. Umrl e zadet od kapi. Pokojnik je izvrševal v Mariboru tudi pos'« fcupnika starokatoli&ke cerkve. Zemeljski oslanki Zrinjskega in Franko-p&na bodo pren^eni na Ozalj. Dne 30. aprila je bila obletnica smrti Zrlnjakega In Frar.k.jpana. Ob tej priliki se je Viteški ro 1 hrvatskega Zmaja spomnil obeh narodnih junaleov ln prii-edil spominslco akademijo, čloni društva nameravajo kosii Zrinjskcga in Frankopana pokopati na Ozlju v doetoj-nj grobnici, ki n.-j postane romarski k,aj hrvatskih rodoljubov. Z>iaj počivajo zem-ski ostanki obeh hn-atskih mučenJcov v kripti zagrrebšlce nadšleofije. Hrvatska Opera pojde na Dunaj, člani hrvatske Opere m baleta poj Jejo pod vodstvom intcnaanla prof. žar.ka in ravnatelja Jaltoba Gotcvca 9. julija r.a gostovanje na Dunaj. Skupno odpotuje 250 oseb, in sicer 72 članov orkestra, 70 članov zbora. 50 članov baleta, solisti in tehniško osebje Hrvatski igralci bodo odpotovali v posebnih vagonih, ki jim jih je dala na razpo'ago nemška železniška uprov3. Prva prelstava na Dunaju bo 10 julija »Ern z onega sveta«. Naslednji dan bode izvaja'! v*a'et >Vr"e: na vasi«, dne 12. julija pa bodo ponovili *Era« na posebno željo Kulturreere 1 ' I"1 dunajske mestne občine 12 80 letnico je praznoval v Beogradu dr. Julij G r a s si, znan kot vodja nemške skupine v bivši Jugoslaviji. Po rodu je :z Pan-čeva in je svojčas služboval pri deželni vladi v Bo£ni. V Jugoslaviji je organiz ral Kui-turbund ter je bil prvi glavni urednik novo-sadskega dnevnika »Deutsches Volksblatt«. Vrsto let je bil narodni poslanec in senator. DRAMA Torek 4 maja. ob 18.30: Prva ljubezen. — Red B Sreda 5. maja. ob 18.30: Veliki mož. Red Sreda Četrtek. 6. maja, ob 17.: V času obiskanja. Izven. Zaključna predstava za Selško mladino. * R. Bracco: »Prava ljubezenestir. V letošnji uprizoritvi Smetanovi komične opere bomo slišali prvič v vlogi Janka mladepa tenorista Draga Čudna. Marinko bo pela Vidalijeva. Kecala — Lupša. VaSka — Banovec, starše: Janko, Stritarjeva B., Dolničar in Karlovčeva, ki bo nova v partiji matere. Esmeralda bo Barbičeva, manjše partije bodo enako zasedene kakor lani. D'rigent: D. Zebre; režija: C Debevec; scena: V Skružnv: koreograf ja: inž. P. Golovin, zborovodja: R. Simonitti. Naročite se na rsmane DOBRE KNJIGE! Dva bolgarska pripovednika Iz ob lne pripovedne tvorbe bolgarskega pisatelja Jordana J o v k o v a smo dobih 1. 1938 v Bolha rje vem prevodu novelo »žanjec«, ki se ji je sedaj pridružilo njegovo najboljše delo »Domačija n a m e-ji« (prevedel živan 2un, izdala založba Naša knjiga — Ljudska knjigarna). Je to edin roman v pravem pomenu besede kar jih je pGteklo iz peresa tega pisatelja, ki je predvsem novelist in sicer eden na|zna-čilnejš h in umetniško najizrazitejših v vsej bolgarski književnosti. Kakor v zbirki »Večeri v antinomovskem hanu« in v nekaterih drugih novelah, se je Jordan Jovkov posvetil tudi v romanu »Domačija na meti« epevu Dobrudže lepe rodovitne' krajine, k\ je dobila v njem svojega največjega poeta. »Domačija na meji« je v nekem smislu reprezentativno delo bolgarskega slovstva. V njem se združujejo vse literarne odlike Jovkcvljeva, v n;em prihajata do izraza svojaka regionalna barva in osebnetopli ton njegovega pesn škega realizma. Postave starega Manolekija in njegove žene An tiče ter hčere iz drugega zakona None in njenega čast 1 ca poročnika Galčeva so tako močne in izrazite da jih bralec ne peeabi zlahka* A tudi nekatere postranske osebe v tem umetniškem prerezu dobruškega življenja oh meji, ki je presekala Dobrud2-> na dva dela in jo razdelila med dve državi (šele zadnja leta »o jo združila), so originalne in polne življenja. Tako poštar iiu-čevski, ali učitelj Davidov i. dr. Lepi so opisi krajine in n^e narave, dobruških gozdov in valovat h zlatih, žitnih polj dela na njivah, živ. ajo na bogati kmetiji. Zares se ti včasih zazdi, da veje iz knjige vonj zemlje, ki .je skrito božanstvo Jovkov-Ijeva sveta. Roman je zgrajen na vernem opazovanju resničnosti, pri tem pa ves prepojen s pesniško sanjavostjo'. V tej spojini dveh svetov, v trdni zgradbi, v ostrem orisu posameznih važnejših oseb. v ozračju simpatije in zaupljivosti, ki obdaja delo, 00 nesporne vrline dela, k' mu je dal živan Žun prijetno slovensko obliko. Jordan Jovkov je zastopan z nt velo »Ded David« v knjigi, ki Je prinesla kot e-lavnr. povest Stojapa Zagorčinova zgodo-vinsko zgodbo »Ljubezen kral ične Sof je« (Slovenčeva knjižnica št. 47, prevedel živan žun, zunanja oprema J. VViAfanove). Zftgor-činov je posegel v svojem icmanu v daljno preteklost, v čase, ko sta se na balkanskih tleh srečavala v prvih spoprijemih :n kulturnih vplivih slovanski in bizantinski ž;-velj. Zdi se, kakor da je snov posneta iz davnih bzantlnskih kronik in vaa zgodba zgrajena na njihovi stilni osnovi, a z modernim občutkom za profinjfcno lepoto pesniških v:zii, za tanko in krhko tkivo legend. združujočih sanjavo pobožnost in temno, skrivnestno plamtečo strast. Kraijlč-na Sofija je bila hčerka Justinijana it. Njena čudov-ta ljubezen do Kristusa in d slovanskega »barbara«, ki ji vzburi dormš-Ijijo. je prežeta z nečim, kar nas spomin-a umetnosti Flaubertovega oživljanja davnih časov, razklan h v duševne boje med vero in strastjo. »Ljubezen kraljične Sofije« se d-gaja delno v Bizantu, delno na tleh sedanje Bolgarl e, in pisatelj se poslužuje ra-fmiranih umetniških sredstev, ko nam hoče pokazati ne le zagonetno dušo sanjava kraljične, marveč tudi ves utrip tedanjega življenja. Delo Zagorčinova je izšlo 2e 1. 1926 vendar sc mu v tem žanru ostale do danes lovorike, ki si jih je zaslužil s tem proizvodom svoje disciplinirane tvorne fan-taz'je in tanko izbmšenega literarnega izraza. Delo je tudi stilistično prav uspelo, je polno kokrlta, slikovitosti in glasbenih vibracij; »di se, da je eden tistih bolgarskih sadov zgodovinske propovedne proze, td utegnejo preživeti svojo dobo. ZAPISKI Ob zaključku sezone v milanski Scali Z uprizoritvijo Verdijeve Traviate je bila zaključena letoinja operna sezona v milanski Scali V tej seaoni je milanska Scala obhajala 50 letnico prve uprizoritve Verd jevega »Faistaffa«, proslavil« je 300-letnico smrti skladatelja Mcnteverdila z uprizoritvijo »Odisejeve vnrtve«, ter 50. obletnico smrti skladatelja Catalania s predstavo opere »Wally« Od tujih skladateljev velja omeniti sslast celotno uprizoritev Wagnerjevega cik!a »Prstan Nibelun-gov« ter pr reriitev Verdijevega tedna, ki je cbsegai tro ico znanih oper: Rigoletto. Trubadur in Travnata. Operno gledališče je poleg tega pr;redilo tudi več koncertov m nekaj baletov. Hippalite Talne Nedavno je minilo 50 let, kar je francoska kultura izgubila slovečega predstavnika svoje »znanstvene kritike«, po-zttivističnega in naturalističnega teoretika Hippobta Taina Rodil se je 1. 132S., se šolal na »čccle normale« in postal 1. 1853. doktor. Za mladih let je pisal pesmi in izdal satirični roman »Vie et opinions de Thomas Grcissdorgp« 11867). Opozoril je nase z esejem v Titu Liviju, še prej pa je izdal esej o La Fontainu ln 1. 1864. vzbudil obče pozornest z obsežno »Hiatoi-re de la llttčrature anglaise«. Izmed Številnih njegovih 9pisov naj posebej opozorimo na knjige »Phllosophie de l'ari en Italie« (1866). »LTdeal dans Tart-J (1867). »Philoeophie de Part dans les Pays--Bas« (188(8) Znana je Tainova teorija o treh fiiniteljlh, ki baje določajo rast stvav-jalne osebnosti prav kakor razvoj kulturnih obdobij: rasa. okolje, doba. Njegovi književno zgodovinski srpisl slone na posebni metodi združevanja drobnih dejstev (petits faits). ki morajo biti po njegovih lastnih besedah »dobro izbrana, važna, značilna obilno obdana z okolnostmi ln vestno zabeležena«, kar da tvori snov sleherne znanosti. Kot literarni zgodovinar Je bil Talne strog determtnlst. V književnosti je videl nujen proizvod določnih sil. torej nekaj, kar nastaja z mehanično zakonitostjo. Zaradi teggi Je zanemarjal stvarjalčevo individualnost in bolj raziskoval dobo in okolje. Pri umetniku ah pesniku je islcai predvsem njegovo prevladujočo sposobnost (faculte maitresse). Kot filozof in estet je predvsem zahteval iasr.ost in red; v tem je bil izraz:to latinski človek, kakor je sam dejal: »Način mojega mišljenja je latinski in francoski «. VzJic temu. da je bil kot poziti-vist stvaren in suhoparen mislec, so se njegovi spisi močno priljubili, saj je piše' v prijetnem poetičnem slogu in vpletal anekdote ter duhovite opazke, vendar jo prav zaradi tega izgubil marsikateri njegov argument dobršen del svoje "rednosti. V tem pogledu se je dokaj razločeval od svojega učitelja in v-jornika, pozitivi-stičnesra velikega mojstra A. Comta. Vzlic vsej zastarelosti njegovih idej In literamo-teoretičnih in umetnostno naturalističnih zasnov pa je še vedno ostalo marsikaj za Tainom: tako je njegovo pojmovanje prevladujočih tipov epcli, kakor ga je bil razvil v »Filozofiji umetnosti*. še vedno podnetno. Katastrofa drugega cesarstva l. 1S71. ga ie vzpodbudila k razmišljanju o vzrokih; tako ie nastalo njegovo znamenito delo »Lds origlnea de la France contemporaine«. V njem je za razliko od republikanskih teoretikov zelo kritično presojal veliko revolucijo. V filozofiji svojega naroda pa se je Taine uveljavil s svoiim še vedno zanimivim spi. som »De 1'intelligence«. Pri njem so zajemali teoretske izpodbude pisatelji naturalističnih romanov (Zola i. dr.), za svojih mladih let je videl v. njem svojega mojstra tudi Paul Bourget tn je pozneje v romanu »Le Disciple« pripisal marsikatero Tainovo potezo junaku tega psiho. loškesra romana, filozofu Sixtu. Smrt Pavla Mlljukova. V starosti 85 let je umrl v Nizzi veliki ruski zgodovinar Pavel Nikolajevič Miljukov. 2 njim Izginja ■ svetovne pozornioe eden najpomembnejših učenjakov ne samo predrevc lucionarn« Rusije, temveč vse Evrope. Miljukov j« bil ne. omadeževan značaj in mož čistih rok. Prvotno Je predaval zgodovino na uuivers! v Moskvi, pod revolucionarnim režimom Aleksandra III. je moral zapustiti svojo domovino ter ed ti v Chicago, potem je predaval zgodovino na univerzi v Sofiji, nakar se je vrnil zepet v Rusijo, kjer so mu ponudili stolico na vseučilišču v Petrogradu. Napisal je veliko število del zgodovinske vrednosti. Pisal je delno v ruskem, delno v francoskem jeziku. Ko je v Rusiji nastopil boljševiški prevrat, je zopet zapustil domovino ter se preselij v Pariz, nekaj časa pa je živel tudd v južni Franciji. Tam je napisal zgodovino ruske revolucije, v Parizu pa je urejeval ruski emigrantski dnevnik »Poslednje novosti«. Miljukov je užival kot učenjak takšen sloves, da so ga cenili tudi njegovi nasprotniki. V berlinski Državni operi je bila uspešna krstna predstava nove opere Othmarja Schoecka »Graščina Diirande«. Libretto je prirejen po E chendorffovi novel L Nova opera se dostojno pridružuje prejšnjim Schoeckovim skladbam, ki se odlikujejo po prikupni melodičnosti. Odkritje Raffaelove slik«, v ameriški Nov* Mehiki so našli sliko, o kateri sodijo strokovnjaki, da je Raffaelovo delo. Slika predstavlja sv. Jožefa in jo cenijo na 25 milijonov dolarjev. »Berliner Borsen-zeitunjr« poroča, da je bila slika pred leti v Španiji in 80 jo prodali v Mehiko za sorazmerno nizko ceno španski boljšev ki. Maurice de Vlaminck, eden izmed znanih sodobnih francoskih slikarjev, je nedavno vzbudil v Parizu pozornost s knjigo »Portreti pred smrtjo«. V nji razvija nekako življenjsko filozofijo in hvali ljudi, ki imajo pogum, da pogledajo življenju v obličje in sprejmejo resničnost tako, kakršna je — z vsemi bolestmi in radostmi Naili so najstarejšo DUrerjevo risbo. V padu Reinste'n ob Renu so odkrili ristx\ W izvira po vsej priliki od slovitega nem-škega slikarja Dlirerja. Risba ima DUrsr-jev podpis »raven pa j« prlstavljena letal, ea 1488. Podcba je. da predstavlja risba DUrerjevega rčata, katerega je narisal «in v St!rio*jštei» letu svojega življea^a, Diplomati v Vatikanu Berlinski tednik »Das Reieh« je objavil iz peresa svojega rimskega lcorespoh-denta Louia Barcate zanimivo slik; o diplomatih v vatikanskem mestu. Dopisnik ponora: Nevtralno suvereno Vatikansko mesto Stej trenutno 9?0 oseb. Od teh je 773 vatikanskih državljanov in pr bližno 500 jih pripada dultf>vn:škemu poklicu. Ostali prebivalci te najmanjše državice na svetu tvorijo na majhnem prostoru nedvomno največji: kolon jo diplomatov na svetu. Pri Vatikanu akred tirani diplomatski zastopniki Nemčije, Italije, Japcnske, Portugalske Ru-munije, Španije, Slovacke in Madžarske, stanujejo seveda v »italijanskem« Rimu. tako rekoč javno in ne nudijo s tem nobene pobude za politične kcmbinac je ali za nastajanje grvoric. Popolnoma drugačna pa je usoda 110 diplomatov tistih dežel, ki so v vojnem stanju z Italijo ali ki so prelomili odinose z Rimom. Ti živ jo s svojimi druži nami in z vsem svojim p: možni m c®eb;em v neki palačici v neposredni bližini cerkve sv. Petra. Prej je nudila ta majhna stara palača zatočišče skupinam inozemskih romarjev. — Zdaj so na njenem Rrostzru tuji diplomati in gotovo v često neprijetnem sosedstvu s svojimi političnimi tekmeci. Tam živijo in delajo drug poleg drugega pod nadzorstvom papeževe cenzure in p: d varstvom vatikanske tajne policije. Nikakor nimajo udobnega življenja, ki tudi politično ni bogato na dogodkih. Venec skrivnosti in pustolovstva obdaja to kolonijo diplomatov popolnoma brez upravičenosti. Izrednio- tihi »jezuitsko« neprodomi milje daje tudi veliki Skupini diplomatov in njihovim političnim nalogam pomen, k ni bil doslej nikakor potrjen. Vatikan zelo skrbi za svoj polit:čen sloveti. Dovolj vzroka imamo smatrati, da mu je invazija diplomatov malo dobrodošla V Vatikanu so videli že vnaprej, da bo težko izhajati brez incidentov. Pomislimo samo na pošto, ki jo prinašajo kurirji za diplomate v Vatikansko mesto Druga težava so šifrirane brzojavke. Da bi se v Vatikanskem mestu izognili težavam je državna pisarna Va-tikansekga mesta it pred dvema in pol letoma, ko so odšli angleški, poljski m francoski poslaniki iz fašističnega Rima. predlagala tem diplomatom, naj se naselijo v Švici. Sveta stolica se je celo ponudila, da je v ta namen pripravljena dati na razpolago posebnega opolno-močenca državnega tajništva, ki bi potoval v Ženevo, da bi uredil promet z diplomati akreditiranimi pri Vatkanu. Toda v nasprotju s prvo svetovno vojno so prizadete vlade ta izhod odklonite. Po lateranski pogodb so se toiej morali preseliti deleposlaniki in poslaniki v Vatikansko mesto, kjer se nahajajo pod direktnim papeževim varstvom. številčno največje poslaništvo ima v notranjosti Vatikana trenutno Francija. To poslan stvo, s poslanikom Berardom na Čelu, legaci;'skim svetnkom, legacijskim tajnikom in' drugim tehničnim osebjem šteje 17 oseb. Drugo najštevilnejše zastopstvo ima Poljska. Ta država vzdržuje pri Vatikanu poslaništvo, k: ima poleg poslanika še 16 drugih oseb. Sledijo Zedinjene države ki prav za prav ne vzdržujejo norma!-, nfli odnošajev *z Vatikanom, temveč Im->j-X v Vatikanskem mestu samo »osebnega .R.oo-sevelt:>vega zastopnika« Pittmana m 6 m-etavljencev. Anglijo zastopa opolnomočeni minister Osfeorne d'Arcy Godolphin s 5 uradniki. Slednjič so tu še zastopstva bivše Jugoslavije. Brazilije, Argentine, Peruja,. Bolivije. Kolumbije, Kube, Urugvaja, Ekvadorja, Venezuele in Cungkinga. Da T-bilo zahtevam te mednarodne družbe na tako majhnem prcstoiu ustreženo, n; bilo lahko delo. Prve mesece je bilo zavoljo tega mnogo pritežb. Najprej so se diplomati pritoževali, da je italijanska država imela več smisla za njih oskrbo, ker jim je dajala na razpolago več živil. Stalno nadzorstvo po vatikansk ih orožnikih je bil naslednji vzrok za uradn> posredovanje. Toda nadzorstvo sc je izkazalo potrebno, ker s-> nekateri gospodje, ki niso imeli tozadevnega dovoljenja, vedno na nevo skušali za-p vi sti ti Vatikansko mesto. Gospa Duvalova se je živčno sprehajala po sobi. -- Zagotavljam ti. Clarette. — je govorila prijateljici, ki je brezskrbno pušeč sedela v naslanjaču, — zares sem vznemirjena Prav zaradi tega sem te prosila, da me obiščeš. A! nureš razumeti, kako je mogoče d.i sem v desetih dneh izgubila kar šest ljube' kov ? Če se bo tako nadaljevalo, bom v nekaj mesecih zares ostala sama. Najbolj pa me Mzburja dei= stvo, da sem jih izgubila na nenavaden način. — Pripoveduj, — je rekla Clarette Gospa Duvalova je pripovedovala: — Vsakikrat, ko sem bila v tej sobi s kakim ljubčkom in sem nenadoma zaslišala korake svojega moža. ki se je iz katerega koli razloga nepričakovano vrnil, sem ga zapnd'la s postelje in ga prisilila da je z vso obleko šel v to omaro. In kadar je moj mož čez čas odšel sem seveda tako pogledala v omaro in se vedno prepričala c naslednjem: omara je bila zmeraj od zunaj zaklenjena in v nji ni bilo sledu o mojem Ijubeku. Zadnjikrat se mi je tako zgodilo včeraj s Pierrom. Ko sem zaslišala moža. sem ga takoj potegnila s postelje. Odprla sem omaro, a on ni hotel vstopiti. Prebledel je kakor mrlič in me rotil, naj ga rajši skrijem pod posteljo. A ni bilo časa. Koraki mojega moža so se bližali. Z vso silo sem ga potihnila v omaro in spet legla na postelj. Naravno, uro pozneje ni bilo v omari nikogar več. Nikdar nisem zapustila sobe Mislila sem tudi, da ima omara dvojno dno, a kaj kmalu sem se prepričala, da ni res Zagotavljam ti. draga, da me vse to skrbi in mi ubija živce. Clarette je nemoteno kadila in raztreseno opazovala dim svoje cigarete. — Prenehaj vendar kadit>. — ji je dejala gospa Duvalova — Poklicala sem te da bi mi pomagala, v resnici pa s svojim obnašanjem povzročaš, da sem še boli živjčna. Zakaj nič ne rečeš? Clarette je odložila cigareto. — Svojih ljubčkov — je dejala —msi megla najti v omari iz enostavnega razloga ker si, kadar si jih hotela skriti, v naglici in razburjenju odprla okno namesto omare in lih pri« silik, da so skočili iz sedmega nadstropja. Evo. zakaj Pierre ni hote! vstopiti. Gospa Duvalova se ni mogla ubraniti smeha — Kako sem raztresena? — je dejala' prižigajoč si cigareto. Tudi dejstvo, da niso imeli diplomati na razpolago interurbanukih telefonov ter so mogli govoriti z Rimom samo s posredovanjem vatikanske centrale, je sprožilo marsik3kšen vzrok za pritožbo. Z izjemo g. Pittmana. ki uživa kot bivši vojni pohabljenec gotove prednosti ter mu je dovoljeno imeti vozilo, nimajo drugi diplomati na razpolago nobenega bencina ter ne morejo p-rahljati svo ih avtomobilov. Za^elj so se dolgočasit1. Njih žene nlss smele niti v najbolj vročem poletju zapustiti stanovanja brez nogavic. Tudi s kolesarjenjem je bil križ, kajti po Vatikanskem mestu se gospe niso smele voziti s kolesi. Zat- so ustanovili klub za br dge. Ob nedeljah pa diplomatska zastopstva prisostvujejo predvajanju amerišk"'h filmov, ki prihajajo preko Lizbone v Rim, kjer jih kažejo v pro- storih ameriškega diplomatskega zastopstva. Poljski pcolanik Kazimir Papee, bivši profesor na univerzi v Vilni, piše knjige ter se zakopal v vatikansko knjižnico. Fran-oeski poslanik dela posnetke za ftJm, angleški diplomat pa ribari v majhnem jezercu papeževih vrtov ter je nedavno razstavil 600 posnetkov svojega psa. Ker imajo vsi skupaj malo dela, obravnavajo skrbno vse govorice, karte re jim pri-neso iz bližnjega Rima, ter se dnevne obiskujejo med seboj. Trikrat na teden se svečano pojavijo v vatikanski državni pisarni ter napravijo uradni obisk. Kadar pa pride kakšen »posebni odposlanec« s svojimi »misijami« in »osebnimi poslanstvi«, so za teden ali dva v središču pozornosti, ki pa kmalu zopet popusti. Tudi taksni kratki tedmi senzacij pa ne morejo zabrisati dejstva, da ta gospoda živi v senci velikih dogodkov, ki se odigravajo v »vetu izven njih. DOM Plašč in obleka po novi t»©3i Plašč in obleka ki sta izdelana po novi modi, vendar tako solidno, da ju bomo lahko nosile leta in leta spadata nedvomno med najbolj zanesljive kose niše pomladne garderobe. Druge. bolj modne, bolj fantastične reči na* mor* oa bolj očarajo in prvi h.p osvej jo. vendar 0L\ . ^ Obleka kakor predpasnik To modno delikate«o si lahko ukrojimo z Katere koli stare obleke. Iz poškodovanega živeta obrabljene obleke si izberemo najboljše pa se prej ali slej vedno povrnemo k preprosto krojenemu plašču in tak:sto izdelani obleki. dele za vrhnji de) »predpasnika«, ktilo pa pu stlmo, kakršno je bilo. Obleka-piedpasn* v bistvu ni drugo kakor krilo s pršiti m močno izrezanim telovnikom, h kateremu lahko no* simo vse pomladanske bluze pa tud velnene puloverje v primeru hladneg3 vremena Pss za nogavice Pas za nogav.ee moramo večkrat prati četudi je iz gumija. Zapomniti se moramo da umazanija bolj škodi gumiju kakor pa pogosto pranje, razen tega jc pranje dosti bclj hig e= nično. Če je gumijasti pas že močno umazan, ga pri pranju očstimo z malo trdo krtačko. člščessje pesja iz felazln Najprej kuhamo vodo. v katero damo nekoliko kosmičev mila V to vodu uamoč mo perje, ki .smo ga prej zašile v vrečico iz tankega tvoriva (tila ali! gaza) Potem pusrimo perje približno eno uro vreti. če je miln ca po kuhanju zelo motna moramo perje pon aiio Kuhati v sveži miln-ci Potem Speremo ptrje nekoH-kokrat v sveži vodi. razprostremo po tleh čisto rjuho in stresemo p^rje nanjo. Ko je perje skoraj suho, ga d.ibro razeešeme. Soba. v ka» ter sušimo perje, jnora biti zračna in suha. vendar pa ne sme biti v njej prepiha. Ko blazine »pet raponimo s perjem, jih moramo večkrat stresti in prezrač ti. Grahav kelač Dsbro premešajte 2 rumenjaka z 10 dkg sladkega in milo limonovih olupkov. Potem dedajte četrt kilograma pretlačenega kuhanega graha (v ta nam;n lahko vzamete suh grah. ki ste ga prej nj večer ramočlle) sneg dveh beljakov in vse skupaj ?e enkrat dobro preme "ajte Zmes dajte v namazan kalup in spe-cite pri zmernem ognju Pečeni kolač razrežite in namažite s kiseiicasto marmelado (ribizlovo ali šipkovo). ■cm O H* Spor za knežji naslov. Italijanska kr.e- gmja Martini Marescotti del Dri g o je zaprosila italijanskega vladanja za odločitev v sporu, kdo ima pravico nositi knežji naslov kneza Parranskega. Katgmja pr.vi, d.t ima pravico do tega naslova njen prvorojenec, kajti knezi Marescotti so že več sto let plemenitaškega stanu. Za priznanje tega naslova pa se poteguje tudi knez Ales-sandro Ruspoli, ki pravi, da je zadnji knez iz rodu Mareseottijev umrl leta 1885 Kne-ginja Marescotti pobija Ruspolijevo triitev. čeprav je z Ruspolijem v sorodstvu Kne-ginji Marescottijevi so d., le prav vse sodne instance, istočasno pa so bile sahtsve kneza Ruspolija zavrnjene. živila ne smejo biti več v izložbenih oknih. V Nemčiji je izšel odlok. Ki piepo-veduje razstavljanje živil v izložbenih oknih trgovin. V izložbenih cknih sme biti razstavljeno samo tisto blago, ki je namenjeno splošni prolaji, na pr. s-dje, zelenjava, divjačina. ribe itd., toda tudi to le v primeru, če so trgovine, ki razstavljajo blago, že prej vabile kupce na takešn n:čin. Vse drugo blago razstavljati v izložbenih oknih pa je strogo prepovedano. Zagonetni zobobol. Nemški listi poročajo, da napadajo pilote v letalih če:la'je bolj bolečine v čeljustih in zobeh. Posebno letalci v lovcih se brilko p- itožujejo, da ču tijo večkrat v spodnji Ln zgornji čeljusti hude bolečine Vojaški zdravniki se nahajajo pred zagonetko. Doslej niso mogli ugotoviti, odkod izvirajo takšne bolečine. Iti nastajajo najbrže zaradi nenadne sp.e-membe zračnega tlaka, katerega povz.očo mrzlični način borbe v zračnih višavah. Zlato v Pirenejih. Vasica Glor:anes v Pirenejih bo menda postala novo prizorišče lova na zlato, že v srednjem veku so zasledili menihi ondome cerkve v bUžnM reki zlata zrnca, iz katerih so dali vliti posode ■M^^iMrif i!rmnff > f n:nwr«ii i* iifiiHdiniHiiiiiinHiinitf imimirmniifninf nttttniimmimi Bmif« NAROČITE SE NA ROMANE UOBkh KNJIGE *r>fwi>wiaMMeTaa reke, Id hrani v sebi zlate zaklade. Zgradili so tudi veliko industrij :ko cesto, ker so ugotovili, da se nahaja y gori. katero namaka Boulfcs, mnogo kremenea, ki vsebuje zlata zrr.ca. V Gloriar.i se torej obeta nov razmah zaradi p-idoblvanja z a a Narcd gardistov. Švedski antropolog p. ot Štefan Vaiilung je obdelal -f nekem spisu telesni razvoj rekrutov švedske izza 1. 1870 Raziskovanja so namreč dognala, da se je telesna višna švedskih nova kov v zadnjih 70 letih zvišala od 1.68 m povprečno na 1.75 metra. Najdbe v grobovih Švedskih Vikingov izpričujejo, de so merili vojaki ti. vratku izjavil, da se lahko Turčija lei/v-nadeja izredno d bre žetve. Vremenske razmere so bile doslej kar najbolj ugodne. Največ 14 do 30 dni d°pusfta je odredi generaln. po.blaščenec za delo v Nemči.i za letošnje leto Vsak delavec in uslužbenec je upravičen do 14 dn. oni pa. ki so prek -račili 50 leto, pa do 20 dni dopusta. Odredba tudi določa, da sme pasti začetek dopusta ?am j na ene ve cd torka dc petka, da se sobotni in nedeljski 09ebni pr.met ra železnici preveč ne obremeni Mcks Flanck 851etnik. Prel clnevi je dopolnil 85. leto svojega življenja teoretič-ai fizik Maks Planck, začetnik kvantne teorije, s katero je iz temelja preobrazil fizikalno sliko sveta. Maks Planck se je rodil v Kielu in dobil tam tudi prvo profesuro. Pozneje je prišel na univerzo v Berlin. k..Ci je bil leta 1913/14 tudi direktor. Planck je častni doktor frankfurtske univerze in član neštetih akademii znanosti. Preseljevanje prebivalstva v Dobrudži. Rok za prostovoljno izmenjavo rumunske-ga in bolgarskega prebivalstva v južni in severni Dobrudži je bil podaljšan do 1. novembra. Osebe, ki se hočejo izseliti, morajo do 31. maja podati tozadevno izjavo. Pre-seljencem bo stroške povrnila država. Tudi Bolgari in Rumuni, ki so v vojaški 8'užbi, imajo možnost preselitve. Dragocena zbirka cvetlic zgorela. Pri nekem požaru v Hudiksvallu na švedskem je te dni zgorela dragocena zbirka cvetlic pokojnega prošta Reinharda Matssona. Matsson, ki so ga Imenovali kralja cvetlic, je desetletja svojega dela posvetil raziska-vanju cvetlic. Ves svet je prepotoval, da Je spoznal različne družine cvetlic in jih po možnosti zasadil na svojem vrtu. Njegovi dragoceni herbarijl so bili £e leta 1941. zaradi ognja znatno skrčeni, toda tedaj je Ko je prišla na konec nodniKa, je zaslišala lahek šum. Pohitela je po stopnicah v zgornje nadstropje, v strahu, da je ne bi kdo zalotil ter od tam pogledala preko stopniščne ograje navzdol. Videla je Dexterja, ki je, skakaje po rokah kakor opica, gledal skozi ključavnice, z očitnim namenom, da bi odkril človeka, ki je ob dveh ponoči šel iz svoje sobe. Očitno je zamenjal Febeo z Heleno, tem bolj, ker je služabnica pozabila odložiti gospejin plašč, ki ga je nosila. Bil je že dan. ko se je Helena vrnila lz Edimburga, oblečena v plašč in klobuk, k', si ga je bila izposodila pri neki prijateljici. Voz je pustila na cesti in prišla v hišo skozi vrtna vrata ne da bi jo Dexter ali kdor koli drug: opazil. Čudili se boste, da Dexter ni omenil, kaj je bil videl na svojem nočnem potovanju, toda vzrok temu je dogodek, ki je tega jutra obrnil vso hišo na glavo. Toda, draga gospa Woodville. vam je slabo. Morda je tudi tu prevroče. Dovolite m'., da odprem oknoM Odgovorila sem: »Prosim vas. ne govorite ničesar. Dovolite mi, da grem malce ven.« šla sem iz sobe. ne da bi me kdo opazil ter sedla na stopnice. Cez trenutek sem začutila, da mi je nekdo nalahko polož'l roko na rame in zagledala sem dobrega Benjamina, ki me je sočutno gledal. Gospa Clarinda ga je opozorila, da mi je slabo ter mu pomagala, da je neopazno odšel iz salona, med tem ko je bil major še vedno zaposlen z gedbo. »Draga hčerka,-r je tiho dejal Benjamin, »ka.1 se vam je pripetilo?« »Peljite me domov, pa boste izvedeli.« to je bilo vse. kar sem mu mogla odgovoriti. Dvajsetčetrto poglavje BRANILEC MOJE MODROSTI Prenesla sem svoje delovanje iz Londona v Edunburg. šele dva dni po večerji pri majorju Fitz-Davidu sem si opomogla; moji načrti so bili porušeni. Po krivici sem s tolikšno lahkomišljenostjo sumila nedolžno žensko, krivično je bilo, da sem govorila celo drugim o sumnjah, preden sem se prepričala, ali so osnovane; naposled sem bila krivična, da sem smatrala za sveto resnico slučajne Dexterjeve domneve in sklepe. Po Benjaminovem nasvetu sem sklenila poiskati nasveta pri človeku, ki me bo lahko vodil ter sem se odločila, da se zatečem k advokatu Playmoru. Evstahijevem branilcu, v katerega sem imela tol!ko zaupanja. Benjamin si je preskrbel naslov advokatovega poročevalca v Londonu ter dobil od njega priporočilno pismo za advokata Plavmora še isti večer sem odpotovala z Benjaminom v Edimburg. Cez dan sem pisala Miserrimusu Dexterju, ter mu sroroč'la, da moram zapustiti London za nekaj dni ter da mu pridem takoj po po-vratlcu poročat o razgovoru z gospo Cla-rindo. Nj"gov odgovor so mi prinesli nemudoma v Dcnjaminovo hišo: »MoJa draga gospa Valerija, človek nagle odločitve sem. Med vrsticami Vašega pisma sem bral to, česar niste napisali. Gospa Clarinda je omajala vaše zaupanje vame. Odlično: Moram torej s svoje strani omajati vaše zaupanje vanjo. V ostalem se ne jezim na Vas. Mirno pričakujem Vašega cenjencga obiska. Vedno Vaš prijatelj in oboževalec Dexter.« Naslednjega one po najinem prihodu v Edimbuig sem šla Lakoj k advokatu Play-moru. »Star prijatelj vašega moža sem,« mi je dejal in mi krepko btisnii roko. »Srečen sem, da se lahko seznanim z ženo svojega prijatelja. Hočete sesti? Vesel bom, ako vam morem koristiti in vas seznaniti s svojo ženo.« »Jako dobri ste, gospod doktor, toda verjemite mi, da sem ta trenutek tako obložena z bremenom svojih skrbi, da bi bila kaj žalostna tovarišica vaši gospe soprogi. Kakor ste iahko videli iz pisma, ki sem vam ga izročila, prihajam k vam v silno važni zadevi. Nahajam se v mučnem položaju in prišla sem vas prosit nasveta. Presenečeni boste, ko boste slišali to, kar vam hočem povedati in bojim se, da vam ne bi odvzela preveč vašega dragocenega časa « »S svojimi nasveti in s svojim časom sem vam popolnoma na uslugo. Povejte mi, kako naj vam pomagam in nikar se ne bojte, da vas bom vpraševal o podrobnostih, ki mi jih ne bi hoteli sami povedati.« Razložila sem mu vse od začetka do kraja. Kakor iz odprte knjige sem lahko brala z njegovega obraza občutke, ki so se porajali v njem ob mojem pripovedovanju. Ko sem mu pripovedovala o ločitvi z možem, se mu je na obrazu zrcalilo iskreno sočustvo in moj trdni sklep, da popravim škotsko razsodbo, ga je hkratu presenečal in spravljal v začudenje. Smehljal se je, da sem sumila gospo Beaulyjevo. ko pa sem mu pripovedovala o svojem razgovoru z Dexterjem. je bil globoko pretresen. Poslušal me je z največjo pozornostjo, večkrat je vzdrgetal in pomenljivo namršil obrvi. Večkrat sem ga slišala, kako je mrmral: »Ali je mogoče? O, to je resna stvar! Ali je mogoče, da lahko prikrivanje privede tako daleč?« Prekinila sem ga; nisem hotela, da bi zadržal zase svoje misli. »Zdi se mi, da ste zelo presenečeni.« »Ne le da sem presenečen, odprli ste mi popolnoma nov pogled v to zadevo, zdaj vidim zares čudno možnost in verjetnost.« »Z ozirom na zastrupljenje v Gleninchu?« sem vprašala. »Da. A dovolite mi. da se vrnem nekoliko nazaj in da vam smem zadati nekaj vprašanj.« »Pripravljena sem vam odgovarjati. Kje hočete začeti?« »Z vašim obiskom pri Dexterju. v družbi z vašo taščo. Ko ste vprašali gospoda Dexterja, ali ima kako svoje mnenje o smrti Sare Macallanove. vas je. ako sem prav razumel, začudeno in nezaupno pogledal. »Da, jako nezaupljivo.« Nato mi je zastavil več vprašanj v zvezi z Dexterjevim vedenjem, naposled je vzel pero in papir ter si jel beležiti posamezne točke. »Sedite in berite preko mojega ramena beležke, ki si jih bom zapisoval, tako boste lahko videli, kakšne misli se bodo porajale v moji glavi!« Sedla sem k njemu ter mu brez oklevanja in zadrege gledala preko ramena. Začel je pisati: »Zastrupljenje v Gleninchu. — Vprašanje: Kakšno mnenje ima Dexter o zastrupljanju? Kaj ve on o tej stvari?« Odgovor: Ima svoje mnenje, ki pa ga nikomur ne zaupa. Bojazen ob misli, da bi ga utegnil kdo odkriti. Očitno mu je odleglo, ko je spoznal, da se to ne bo zgodilo. KAJ VEM? IKAJ Z1NAM? 309. Kaj je atavizem? 210. Katera je najtrfta snnv, kar jih poznamo ? 211. K"tero bitje ima v primeri z ostalim telesom največje možgane? * Z IZ. »Si angei!« A. če ne predst-vlja angela, kaj nam zgor- 206. Na Francoskem se moški v gledališču odkrijejo šele tedaj, ko se dvigne zavesa. 207. Najob čajnejši pripomoček zoper malarijo je kinin. 208. Križanka: Vodoravno: 1. pikapolonica. 11. arena 12. opal. 13. Re, 14. Ares, 16. Gita, nja slika sploh podaja? Kako bi mogli to ugotoviti ? • • * Rešitev nalog 1. t m.: 205. V prejšnji vojni so imeli kanarčke po strelskih jarkih, ker začutijo ptice plinske napade prej nego ljudje. bil prizadet le manj« del zbirke. Zdaj je ogenj v stanovanju Matssanove vdove uničil vso zbirko. Velika tatvina. Te dni so neznani tatovi vdrli v stanovanje francoskega državljana Darlaba, kl stanuje v pariškem predmestju Auteuilu. Odnesli so mu za 8 milijonov frankov vrednosti deloma v draguljih, deloma v gotovini. 18. Ani, 20. Amor, 22. r. o, f, 23. vaza, 25. osa t, 27. po. 28. Aron, 30. minor, 32. Ni-kola. 33. Atila. Navpično: 1. paravan, 2. Irena, 3. k e, 4. Ana, 5. para, 6. losos. 7. op(us), 8. nag. 9. Ilir, 10. anafara. 15. Emona, 17 topol, 19. Izak, 21. rama, 24. a. r, o, 26. Tit, 29. ol, 31. nI -e V GOSTILNI Breda se skloni k mamici in ji šepne: »Mamica, vprašaj .-ostilničarko, kaj je primešala moji kavi!« Mamica: >Zakaj?« Breda: »Prav izvrstna je videti za iov-Henje muh V moji skodelici plavajo že t} i ■. ^ ŠPORT Pet ur pri Hermežanih Na stadionu v šiški dve tekmi za točki in uspela prireditev na tekališču Ljubljana, 3. maja. Skcraj mimogrede in brez posebnega vna-njega hrupa smo se znesli sredi velike športne sezone, v znamenju katere je včerajšnja nedelja potekla skoraj presenetljivo bohotno. Ne morda glede senzacij na terenu in tudi ne glede novih pridobitev na organizacijskem polju, temveč predvsem zato, ker je še enkrat pokazala, da Ljubljana le ni gluha za šport in je v 40 letih, o J kar so se pojavili nekje na travnikih prvi znanilci športnega gibanja, vendarle v njej mnogo ljudi ki se tu in tam spet povrnejo na športne terene. Tako nekako je bilo včeraj, ko se je na stadionu Hermesa v šiški zbralo nad 1500 gledalcev, da bi si ogledali pestri spored v obliki dveh prvenstvenih tekem v nogometu in obenem tudi drugega nastopa naših atletov v izbirni tekmi za veliko nagrado za srednje proge, med katerimi je bilo mnogo takih, ki jih morla še ni bilo na podobnih prireditvah, precej pa tudi takih, ki so si po dolgem spet enkrat zaželeli nekaj športnega užitka. Vreme, ki ga je v presledkih motil ponižen dežek, je bilo v splošnem kakor nalašč za športnike in prepričani smo, da so včerajšnji obiskovalci v glavnem zadovoljni zapuščali prostor. No, seveda brez pripombe tudi tukaj ne pojde; prireditelji so imeli nekoliko pomanjkljivo rediteljsko službo, kaj- se je precej mučno opazilo pri obeh lahko-tletskih vložkih, kjer bi bilo treba v ostalem publiko tudi obveščati o dogodkih na tekališcu, in pa ono oihajanje množice z igrišča skozi edino odprto polovico stranskih vrat bi bilo treba v bodoče — če bo ljudi toliko — urediti nekoliko drugače, tem bolj, ker je v ostalem že vse pripravljeno za take primere. Ne glede na vse take majhne nedostatke pa je včerajšnji pestri spored pri Hermežanih še bolj okrepil naše prepričanje, da je letošnja športna sezona v razmeroma živahnem razmahu in bo kar ustrezala potrebam in okoliščinam, v katerih živimo. Glavni del sporeda sta tvorili — kakor že rečeno — dve nogometni tekmi za točke, v katerih sta pobrala ves izkupiček favorita Mladika v II. in Ljubljana v I. razredu v dvobojih z Vičem odn. Hermesom. Tudi izida sama prtij zaradi onih dveh ponesrečenih nastopov proti Tobakarjem in Mladiki — za to najtežjo tekmo sezone poslati v boj močno zakrpano moštvo s komaj polovico zastopnikov nekdanjega I. moštva. Kljub temu — ali pa prav zaradi tega — pa so se lotili skoraj nerešljive naloge, da bi tepli Ljubljano, s silno vnemo in ob živahnem odobravanje mlajšega dela občinstva res tudi vzdržali prve pol ure. Potem pa je prišlo, kar je moralo priti. Enajstorica Ljubljane je ta čas — to smo videli že pred tednom dni na istem travniku — odlično vigrana in tudi v izborili kondiciji; to velja v glavnem za nppadalno in krilsko vrsto — saj ostali tudi niso imeli najtežjega posla — ki imata v srednjem krilcu Varlu ter v celotni sprednji petorici (Kroupa, Vodeb, Hacler, Lah I., Bertonvelj II.) same prvorazredne moči. Medsebojno umevanje, dober start in oster strel z vseh pozicij, .to so odlike napadalca, ki mu je težko priti do živega. To so včemj v izdatni meri poskusili tudi šiškarji, posebno v drugi polovici igre, ko je Ljubljana v dobrih 10 minutah zabila tri krasne gole, prave mojstrovine dobrega napada. Hermesu v dobro zapišimo še to, »da kljub hudemu pritisku ni klonil do zadnjega in je celo kot zadnji zgoditek tekme — zabil tudi svoj častni gol. Zmaga Ljubljane je čisto zaslužena; če bi ne bilo spretnega Roglja v vratih in bi mladi rezervni igralci Hermesa ne dali iz sebe vsega, bi bil njen plen verjetno še večji. že pred odmorom je Hacler zadel v črno dvakrat (v 33. in 36. minuti;, po odmoru pa so se uvrstili v seznami strelcev še Kroupa, Bertoncelj in Hacler (tretjič). Častni gol za Hermes je dal Sočan v 31. minuti. Bitka je bila napeta in ogorčena, toda fair in dostojna. Sodil je g. Deržaj. * * * Prvenstveni spored se nadaljuje prihodnjo nedeljo, dne 9. maja, s tekmama: Dopola-v°ro t. t. : Mars (iz I.; in Korotan : Žabjak (iz II. divizije;. *' * * Včeraj dopoldne je Mars v prijateljski tekmi na svojem igrišču zmagal nad enajstorico žabjaka s 6 : 0 (3 : 0). 32 atletov — v teku na looo m Prva vožnja pod morjem Podmornico je izumil nemški strugarsld pomočnik Wilhebn Bauer 4:2 za Mladiko in §sl za Ljubljano govorita precej glasno v prilog obeh zmagovalcev, toda dejansko sta obe igri — predvsem kaj p«, druga — potekali v živahnih akcijah na obeh straneh, tako da se je Vič sem in tja že zibal v tihi nadi, da bo po doseženi razliki 3 : 2 dosegel izenačenje in tudi Hermes se je več kakor pot ure uspešno upiral nevarnim napadom Ljubljane, klonil pa tudi pozneje ni, ko se i e mreža začela tresti in polniti z izvrstnimi žogami vsak dan boljše napadalne vrste pod vodstvom Sandija Laha Eftafstorica iz IL razreda — Vič in Mladika — sta zaigrala predvsem s silnim elanom, pa tudi tehnično so ti mladi in najmlajši siktivni pristaši okroglega usnja od nedelje do nedelje bolj iznajdljivi. Bolj kakor kdaj poprej so to pot ugajal* viški nogometaši, ki si kljub najboljšemu nasprotniku iz svoje srede, s katerim so imeli opraviti, niso dali vzeti, da bi v presledkih ne zaigrali tudi na svojo pest in res tudi dosegli časten končni izid. Sprva je kazalo slsfbo in 3 : 1 je bila razlika med obema nasprotnikoma po prvih 45 minutah igre, tola. po odmoru so gostje z Viča znižali na 3 : 2, dokler niso slednjič boljši zadeli v mrežo še enkrat in tako zapečatili usodo Vičanov. Proti koncu je obema strankama že začelo primanjkovati sape, tako da se je igra zaključila vse prej kakor v prvotnem zagonu. Zmagi Mladike gotovo ne gre oporekati, je pa po vsem,, kar je že pokazala letos, bolj ali manj skromna. Telimo je sedii g. Zajec. Moštvi I. divizije — Hermes in Ljubljana — poznamo že dolga leta, toda to pot sta biii spet bistveno drugačni kakor že tolikokrat. Medtem ko so be!o-zeleni (čmo-zeleni so bili včeraj) prišli na igrišče v svoji najmočnejši sestavi (cd Rožiča v vratih do Pepčka na levem krilu so bila vsa. mesta zase lena, polnovredno;, so morali šiškarji — menda v zvezi z majhno krizo, ki je posledica velikonočnih raz- Zmagovalec v izbirni tekmi za veliko nagrado za srednje proge je dijak Ivan šoštarič s časom 2:55.6 Kot druga letošnja lahkoatletska prireditev je bilo včeraj na stadionu Hermesa — v odmorih med nogometnimi tekmami — izbirno tekmovanje za veliko nagrado za srednje proge na 1000 m (G. P. del mezzofosndo) na pobudo milanskega dnevnika »Gazzetta dello Šport« in v organizaciji pokrajinskega odbora CONI-a ter atletske zveze in včlanjenih društev. Kakor Kaže včerajšnja udeležba na tem teku, je tudi lahka atletika v našem mestu začela dobivati tla pod seboj, ne na zadnje po posebnem prizadevanju, ki ga baš »kraljici športa« po vsej pravici po sveča tukajšnji zaupnik CONI-a in obenem predsednik L. a. zveze. Za tek se je priglasilo 32 tekačev, ki so jih prireditelji razdelili v dva predteka s 16 udeleženci. Med njimi je bilo 11 GILL-ovcev, 10 Hermežanov, 6 žabjačanov, po 2 Dirijana ln »Planinca« ter še nekaj neorganiziranih. Po dolgem smo torej spet gledali dobro obiskano prireditev na tekališcu, ki je imela predvsem velik propagandni pomen in ga je v danih okoliščinah tudi dosegla, že v predtekih, še bolj pa v fi. nalu, smo videli nekaj znanih, še več pa neznanih atletov, ki so si v lepih borbah razdelili mesta. Zmagovalec drugega predteka in favorit za prvo mesto v finalu Hirijan Pleničar je po 800 m odstopil zaradi bolečin v nogi, njegovo mesto pa je potem skoraj sigurno zasedel 181etni dijak Ivo šošterič. Drugi Ilirijan Novak je zasedel drugo častno mesto. Podrobni izidi obeh predtekov in fina-ia so bili naslednji: Prvi predtek: 1. šoštarič (II. realna gimnazija) 2:57.3, 2. Novak (Ilirija) 2:57.5, 3. A. Starman (Hermes) 3:00.4, 4. Koritnik (GILL), 5. Rancchetti (neorganiziran), 6. Bizjak (Hermes). Drugi predtek: 1. Pleničar (Ilirija) 2:59, 2. Kadunc (žabjak) 3:02, 3. I. Starman (Hermes) 3:04.6, 4. Sedej (Planina), 5. Mozetič in 6. Bezlaj (oba Hermes). Finale: 1. Šošterič (EL reaL gimn ) 2:55.6, 2. Novak (Ilirija) 3:00.2; 3. Starman Adolf (Hermes) 3:01.2, 4. Starman Ivo (Hermes) 3:01.8; 5. Sedej (Planina) ► 4:00.4, «. Koritnik (PL); 7. Bezlaj (H.)j 8. Kanchetti (neorg.); 9. Kadunc (Žabjak); 10. Mozetič (H.) bi 11. Bizjak (H.). — Pleničar (H.) je odstopil. Tekmovanje so vodili funkcijonarji in sodniki L. a. zveze — sami preizkušeni delavci s tega področja, ki so po daljšem odmoru spet lahko nastopili na terenu. Nekatere novotarije za opravljanje sodniških poslov so pospešile organizacijo in poslovanje. Seveda velja tudi za sodnike — da je treba »trenirati«. Tekmovanju je prisostvoval zaupnik CONI-a comon. Buratti, ki je poklonil darilo CONI-a za društvo z najštevilnejšo udeležbo ljubljanskemu GILL-u, ki ga, je zastopal prof. Carcano. Tudi med tekmovalci in v sodniškem zboru so bili zastopani nekateri iz starih pokrajin Italije. Še nekaj nedeljskih dogodkov V Rimu je bila v nedeljo odigrana prva kvalifikacijska tekma za obstanek v diviziji A, in sicer meci Er.rijsm in Venezio. Srečanje se je končalo neodločeno 1:1 (0:0). Zdaj sta r • t cieclu še dve taki tekmi, in sicer n c;d \ ontz;o in Triestino ter med Triestino m Barijem. V tekmi za italijanski poKal je isti dau Genova zmagala med Vicenzo z 1:0 (0:0). Osmi udeleženec zaključnih iger je torej Genova, ki bo igrala z Boiogno, ostali trije pari pa so: Venezia—Udinese. Torino—Milano in Lazio—Roma. Odgodena prvenstvena tekma iz divizije B med Brescio in Spezio je bila tudi ta dan na sporedu, in sicer na igrišču v Rapallu. Zmagala je Brescia z 2 jO. Spezia je po tem porazu že daleč zadaj v tabeli in ne spada več med kandlaate. Gorizia je v izbirni tekmi za prestop v divizijo B igrala v Leccu in zmagala s 3:1. Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Obveščamo gg. sodnike, da je zbor vseh sodnikov za srednješolsko tekmovanje danes 4. t. m. ob 14 na Stadionu ob Ciril-Metodovi cesti. Naprošamo vse gg. sodnike — tudi one, ki niso bili posebej obveščeni — naj se ob določenem času polnoštevilno javijo vrhovnemu šolniku. Predsednik. Zanimivosti čevlji na švedskem bodo racioniranl. Iz Stockholma poročajo, da bodo od 1. maja dalje čevlji na švedskem racionirani. Pod zaporo bodo tudi gumasti čevlji in galoše. Brazilija bo racionirala sladkor. Brazilska vlada je sporočila prebivalstvu, da bo poraba sladkorja na njenem ozemlju v najkrajšem času racionirana. Zadovoljiva tobačna letina na Grškem. Iz Aten poročajo, da je zadnja tobačna letina v pokrajini Ismir ob Egejskem morju dala 32 milijonov kilogramov tobaka, to je štiri milijone kilogramov tobaka več kakor lansko leta Pes z gorečim repom. Iz San Sebastiana poročajo, da se je v nekem stanovanju razletela petrolejska peč, ki jo je zakuril neki kmet v svojem stanovanju. V bližini peči se je v trenutku eksplozije nahajal domači pes, ki se mu je vnel košati rep. Pes je stekel z gorečim repom na senik, kjer je z njim otepal po senu, da se je -vnelo. Ogenj je gospodarsko poslopje upepelil. Ko so gasilci razkopavali razvaline senika, so našli pod njimi tudi zoglenelo truplo psa. V Angliji je razdejanih 3 milijone hiš. Portugalski tisk poroča, da je bilo od začetka vojne v Angliji porušenih aH. hudo poškodovanih nad 3 milijone hiš. Kanarski otoki so bili pred 460 leti priključeni Španiji. Na obletnico v ponedeljek so ta dogodek slovesno proslavili. Odprta je bila razstava^, na kateri so bile razstavljene slike, ki spominjajo na zgodovinski dan. Radio Ljubljana TOREK, 4. MAJA 1943-XXI 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operetna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Pcročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Pisana glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Moderne pesmi, vodi dirigent Zeme. 14.45: Komorna glasba. 15.00: Poročila v slo» venščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Plošče »La Voce del Padrone — Columbia«. 19.30: Poročila v slovenščini 1945: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.40: Pasion po sv. Mateju, uglasbil S. Bach. V odmoru: Predavanje v slovenščini Po končani operi: Poročila v italijanščini Približno 90 let je minilo, odkar go delali v pristanišču v Kielu prve poskuse s čolnom inž Wilhelma Bauer Ja. To je bil predhodnik sedanje podmornice. Kakor mnogi izumitelji, je moral tudi genijalni strugar-ski pomočnik in podčastnik Wilhelm Bauer premagati mnoge ovire. 2e pred njim so sicer poskušali fiziki zgraditi naprave za bivanje pod vodo. Toda praktičnega pomena njihovi poskusi niso iimeli, ker se ni nobenemu fiziku posrečilo uporabna rešitev vprašanja vožn:e pod morsko gladino. Bau er je ubral svojo dobro premišljeno pot. Na prejšnje poskuse in prizadevanje drugih se ni oziral, odločil se ni za potapljaški zvon, temveč je zgradil potapljaški čoln, v katerem sta bili dve posodi za vodo. če so bili posodi napolnili, se je čoln potopil, če sta bili prazni, se je pa čoln dvignil, čoln je bil seveda zgrajen tako, da ni mogel vanj prodirati zrak. Tako je bila zgrajena prva uporabna podmornica, ki so ji pa bile potrebne še mnoge tehnične izpopolnitve, da je dosegla sedanjo konstrukcijo. V Dilligenu ob Donavu leta 1822. rojeni Wilhem Bauer se je najprej ukvarjal z drugimi izumi, že kot 18-letni prostovoljec v 4 bavarskem polku je izumil posebno dvigalo za topove. Ko se je leta 1848. udeležil bitke pri Duppelnu, je prijel na misel razstreliti most pri Sonder-burgu, da bi se dianska vojska ne mogla umakniti. To bi bilo pa mogoče samo, če bi se približal mostu pod vodo. In ta ovira je ostala Bauerju dobro v spominu. Mislil je na to tudi po povratku v augsburško garnizijo. Poskuse je delal z jajčnimi lupinami in počasi so dobivali otipljivo obliko. Da bi mogel svoj izum praktično preizkusiti, je vstopil Bauer kot podčastnik v schlezwig-hollsteinsko vojsko. Njegov izum »potapljaškega čolna« je vzbudil zanimanje vrhovnega poveljstva, ki mu je dalo na razpolago 30 pruskih tolarjev za gradnjo modela. Model je bil v kratkem zgrajen in v kielskem pristanišču so delali pred mornariško komisijo z njim prve poskuse čeprav je vzbudil zaupanje, niso več hoteii Bauerjevih poskusov podpirati. Ko so pa zahtevali za posojene tolarjev izročitev modela, je Bauer razbil napravo, da bi mu jo ne mogel nihče ukrasti. Toda misel potopljaškega čolna je biia že prodrla. Ko je slišal o Bauerjevem izumu poveljujoči general schlezvvig-holl-steinske vojske, je imenoval cd bor, ki mu je bilo naročeno, naj zbere potrebna denarna sredstva za gradnjo takega čolna. Leta 1850. je bil čoln zgrajen in v prisotnosti velike množice radovednežev so ga v kielskem pristanišču spustili na morje. Čoln je bil dolg 7.9 m, visok 3 m, širok pa 2 m. Za po-gom mu je služilo kolo. ki ga je bilo treba poganjati z nogo. Mornariška komisija se pa ni točno držala Bauerjevih načrtov, ker je hotela štediti na času in denarju. Tako so se pokazale razne pomanjkljivosti, ki pa izumitelj za nje ni mogel odgovarjati. Prišla je pa še katastrofa, in sicer med prvo vožnjo z Bauerjevim čolnom leta 1851. Napačno so bil položili v čoln eno železno traverzo in posledica je bila, da se čoln nI potopil v vodoravni legi. Dober stot težak kos železa se je zvalil v zadnji del čedna, ki se je postavil poševno. Bauerjeva spremljevalca sta začela godrnjati in Bauer jih je moral s samokresom v roki prisiliti k pokorščini. Po brezuspešnih poskusih in napetem čakanju 7 dolgih ur so gledalci obupali, da bi posadko čolna še kdaj videli. Prof. Christian vnet Bauerjev pomočnik, je nagovoril razburjeno množico in v govoru se je že poslavljal od nesrečne posadke. Tedaj se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Močan vrtinec je dvignil vse tri člane posadke na morsko gladino. Posrečilo se jim je bilo zlesti iz potapljajočega se čolna in iimeli so srečo, da jih je zgrabil močan morski tok in jih dvilnil na površje Ta katastrofa je ležala liki prekletstvo nad izumom in nihče več v Nemičiji se ni hotel ukvarjati z njim. Celo Anglija in Francija nista kazali nobenega zanimanja za izum. Tako je nastopilo leto 1855. Angleško vojno brodovje je blokiralo petro-grajsko pristanišče. Bauer se je odpeljal v rusko prestolnico in ponudil svoje načrte ruski admiraliteti. Sprejeti go bili z navdušenjem. 2e čez dva dni je začela leuchten-berška ladjedelnica graditi Bauerjevo podmornico, ki je bila zgrajena leta 1855. in Bauer je doživel veliko zadoščenje, kajti izkazalo se je. da je njegov čoln uporaben. Pred Kronstadtom je napravil s svojim čolnom 133 posrečenih voženj in s posadko 30 mož je ostal pod vodo do 7 ur. Pozneje je doživel Bauerjev čoln še eno nesrečo, in tedaj je nastalo vprašanje seu-botaže. Navzlic temu je bil pa priznan Bauerju naslov podmorniškega inženjerja in majorski čin. Ko se je Bauer leta 1955 vrnil v Miinchen, mu je podelil bavarski kralj častno rento, ki mu je omogočila nadaljevati poskuse, še vedno so mu rojile po glavi misli na uporaben potapljaški čoln. Pa tudi tretja podmornica, ki jo je zgradil z mnogimi izpopolnitvami, se je potopila v kielskem pristanišču zaradi nesposobne posadke. Ko je Bauer 1875. v Miinchenu umrl, pač ni slutil dalekesežnosti svoje ge-nijalne ideje, ki je ni mogel uresničiti zgolj zaradi pomanjkljivega tehničnega znanja in nezadostnih tehničnih pripomočkov. Dubberton Lord Dubberton. eden izmed članov lordske zbornice, znan po svoji domišljavosti, se je iz-prehajal nekoč po travniku Bik, ki s tem oči* vidno ni bil zadovoljen, se je srdito zakadil proti njemu. Prestrašeni lord je začel seveda na vso moč bežati in prihitel je do plcta. ki ga je v strahu preskočil, kakor da je še mladenič. — Gospod, kaj pa to pomeni? — je nahrulil moža, ki ga je zagledal na drugi strani plota, — kako si drznete puščati to beštijo brez nadzorstva na travniku? Možakar pa je mimo skom;gnil z rameni. — Kaj pomeni to, — je kričal razjarjeni lord. — Ali veste, kdo sem? Jaz sem lord Dubberton, član lordske zbornice. — Zakaj pa gospod lord ni na to opozoril bika? — mu je odgovoril kmet smeje. Newton K slavnemu angleškemu fiziku Newtonu je prišel na dom nekdo, ki bi bil rad govoril z njim. Povedali so mu, da je Newton v svojem kabinetu in da ga tam nihče ne sme motiti; zato naj počaka do obeda v jedilnici. Gost je sedel za mizo in kmalu je prinesel sluga skledo z juho. Gost je nrslil, dx je juha prinešena zanj in jo je pojedel. Takoj potem je pa vstopil v jed lnico Newton, ki je bila juha pripravljena zanj. — Izvolite še malo počakati, da poobedu-jem, potem bova pa v miru pokramljala, — je dejal gostu. Dvignil je pokrov sklede, da bi si napolnil krožnik z juho. — Oh, kako raztresen sem! Glejte, pozabil sem,'da sem že obedoval... je dejal go-tu, ko je opazil prazno skledo. London Slavni kipar Hondon je prišel nekega večera v pariški Theatre Frangais. Predstava se je že bližala koncu, on pa je hotel v gledališče, ne da bi čakal zunaj, ker se je bil s prijatelji domenil, da pojdejo po predstavi skupaj pokrokat. — Kako vam pride na misel, da bi vas moral pustiti v gledališče brez vstopnice? — je vprašal po kratkem prerekanju bi-ljeter Hondona. Hondon je ponosno pokazal s prstom na Voltairov kip v veži, ki ga je bil izdelal on in samozavestno je odgovoril: — Tegale sem napravil jaz. — Izvolite, izvolite, — je dejal biljeter in mu brž odprla vrata. — Voltairovemu očetu morajo biti naša vrata vedno na ste-žaj odprta Potrti javljamo, da je preminul naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, praded, svak, stric in tast, gospod SREČKO VIZJAK sprevodnik drž. železnic v pokoju v 8L letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 5. maja t 1. ob 17. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Ljubljana, 3. maja 1943. ŽALUJOČI OSTALI A. ALKXA_N1)JSK: 31 0ZABUENI flPEV_ ROMAN Ciuppik ji je zamišljeno pogledal v oči, nato pa počasi vstal in stopil v kot sobe, ki je bil oddeljen s težo svileno zaveso. Naglo jo je odgrnil, in Dora je zagledala stensko omaro, ki ji je tičal v ključavnici veliki ključ. Čeprav je že dolgo delala pri Ciup-piku, ji je bila ta omara povsem neznana. »Evo!« S temi besedami je šef odprl vrata omare ter pokazal na vrsto pločevinastih posod in steklenih krogel različnega obsega. »Tu notri so vzorci raznih novih, še ne preizkušenih izumov mojih inže-njerjev. Uro še ni, kar mi je prinesel eden izmed njih poskušnjo novega razstreliva, ki ga je izumil... Ne vem, ali je slučajno ali ne, in mislim celo, da bo zelo težko dognati; a nekaj je gotovo: ko bi se bil ta peklenski strojček sprožil, bi bil novi izum mojega inženjerja razdejal ves hišni blok.« »Torej vidite, da ste bili junak!« je vztrajala Dora. »Prazne marnje!« se je nerodno otresel. »Pogumen nisem, še malo ne. Narobe: celo strahopeten znam biti, od sile strahopeten! Toda strahopetnost je sestra previdnosti. Ko bi bil mislil, da se lahko rešim z begom, ali bi si bil nabrusil pete! Na žalost pa sem vedel, da ni več časa to.« S težavo se je sklonil in vzel iz skritega predala steklenko žganja in dva kozarca. »Tako je in nič drugače!« je dodal z bežnim nasmeškom. »A zdaj ga popijva kozarček, da si pri-veževa dušo: mislim, da sva oba potrebna krepčila.« »To mi je v čast...« je Dora obšestno začela. Toda Ciuppik ji ni dal dokončati »Pustiva danes ceremonije!« je vzkliknil. »Pred desetimi minutami, ko ste planili tu noter, vam ni bilo do lepih uvodnih besed!« Vzdignil je kozarec in ga izpil na njeno zdravje. Dora je z nasmeškom storila takisto. »In zdaj mi povejte, kar veste.« Ciuppik je postavil kozarec na pisalno mizo. »Mislim, da je vaša današnja zamuda v nekakšni zvezi s peklenskim strojem.« Mladenka je prikimala; nato je z rdečico na obrazu opisala svojo snočnjo pustolovščino in ponočni obisk na svojem stanovanju. Ciuppik jo je poslušal z vso pozornostjo in ji ni niti enkrat segel v besedo. »Ali vam je zdaj jasno, zakaj se je neznanec prikradel v vaše stanovanje?« je vprašal, ko je dekle končalo svojo povest. »Nisem še utegnila premišljevati o tem,« je odgovorila. »Stvar je jasna kakor beli dan!« je vzkliknil Ciuppik. »Snočnja zločinca sta spoznala, kako neprevidno je bilo, da sta vpričo vas govorila o svo jem naklepu zoper mene, in sta vam hotela ubraniti, da bi me za časa posvarili Nočni obiskovalec je imel edino nalogo, postaviti vašo budilko za eno uro nazaj.« »Zdaj razumem!« je rekla Dora. »A ie bi oil primaknil še nekaj minut, bi se bil naklep nosreeiL« »Mislite? Očitno imamo opravka s kaj spretnimi in prekanjenimi nepridipravi Sami ste mi prejle rekli, da ste bili presenečeni, ko ste videli, da je že tako zgodaj dan. Ko bi bila časovna razlika še večja, bi bili zasumili, da nekaj ni v redu, in bi bih preverili uro.« Ta mah je nekdo potrkal, in ko se je Ciuppik oglasil, sta stopila v delovno sobo Hearn in Huntington, oba hkratu. Ciuppik in Dora sta jima kratko povedala, kaj se je zgodilo. Huntington je pazil na vsako besedico, med tem ko je bilo v Ciuppikovo veliko nejevoljo videti, da ga Hearn komaj posluša. Sklanjal se je nad lesenim zabojčkom in ga natančno ogledovaL Nato si je takisto natančno ogledal pisalno mizo in ključavnico na vratih.. »Nu, kaj mislite?« je dokaj nestrpno vprašal Ciuppik, ko je končal poročilo. Hearn je samo odkimal. »Malce potrpljenja, hudimana!« je rekel nato in zamahnil z roko, kakor bi hotel dodati: »Pri miru me pusti!« Huntington, ki je postopal povsem drugače, pa je vpraševal brez konca in kraja, ne da bi se zmenil za peklenski stroj. Kapetan Hearn, ki je dolgo klečal na tleh in jih ogledoval, je nazadnje vstal in si oprhal hlače. i »Zdaj bi vas prosil, da me odvedete v oddelek za prevzemanje poštnih zavitkov,« je dejal. »Čemu pa to?« je ušlo Ciuppiku. »Ali mar mislite...?« Hearn je skomignil z rameni »Če bi kaj mislil, vam ne bi jemal dragocenega časa in vas nadlegoval...« Prekinil se je, nato pa dodal: »Nekaj vem, a treba je, da mi takoj poka-žete oddelek, ki ga želim.« Ciuppik ni skušal prikriti svoje nejevolje, ko se je naglo obrnil in odšel iz sobe, da mu pokaže pot. Tudi Dora in Huntington sta krenila za njima, in sočutni nasmešek, ki je igral zasebnemu detektivu na ustnicah, je razločno kazal njegovo majhno zaupanje v kapetanove zastarele preiskovalne postopke. Ko so prišli v veliko dvorano, kjer je kakih petnajst uslužbencev marljivo opravljalo svoj posel, je kapetan zamišljeno obstal med vrati in jih po vrsti, čeprav dozdevno le površno, obletel z očmi. Mahoma pa je stopil k drobnemu mladeniču nizke postave, ga dobrodušno udaril z roko po ramenu in glasno zaklical: »Hej, mladi človek! Bi šli nekoliko z menoj?« »Zakaj?« je fant osupnil. »Kaj želite?« »Najprej vas odvedem malce na čisti zrak,« je neprisiljeno odvrnil mali kapetan. »Bivanje bo zastonj in počutili se boste izvrstno.« Fant je prebledel kakor mrlič. »Saj nisem nič napravil,« je zastokaL »Verjemite mi da nisem bil jaz...« Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za fconaorcij »Jutra«: Stanko VSraot — Za Narodno tiskarno d, & kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratm del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi y Ljubljani