Danes nov nagradni razpis OBROKE-TER VSE SESTAVNE DELE Ljubljana, 27. maja 1951 LJUBL7ANA 12 STRANI ČLANKOV IN SLIK Z VSEH PODROČIJ POLITIKE. ZNANOSTI, UMETNOSTI IN RAZVEDRILA TEDNIK oSLOVENSKEGA POROČEVALCA« V Kidričevem začenjajo »Balet mi pomeni življenje« — je dejala Lidija Li-povževa našemu dopisniku, reportažo o njej pa preberite na sedmi strani. Itd., ter 600 milijonov kilovatnih ur električne energije (to so tri hidroelektrarne Vuzenica z 2 agregatoma). Tovarna bo potrebovala dnevno 320 tisoč kubikov plina (ima lastno moderno plinarno, ogromne količine vode in še mnogo, mnogo drugega, predvsem strokovno visoko kvalificirane delavce, kj so zadnja leta preždeli pri knjigah v tečajih in pozneje doma sto in sto ur, da bi nam zagotovili postopoma letno 30.000 ton aluminija. Boksit, dragocen zaklad Dalmacije, Hercegovine in Bosanske krajine selimo napo-ea na pravo mesto. V Kidričevem začenjajo s proizvodnjo glinice in aluminija. Iz Drniši v Dalmaciji, iz Bosanske Krupe, iz anj2 Luke pa iz Zagorja in Velenja pri-P*!jeta v tovarno vsak dan dva vlaka. Kopičijo se zaloge boksita in premoga. Čudovite transportne naprave, ki so jih občudo-va,i že tisoči in tisoči obiskovalcev, pa čeprav so bile še mrtvo železje, so postale koristne. Zadnji čas iztovorijo z njihovo pomočjo vsak dan 400 do 500 ton premoga in Pnbluno prav toliko boksita. V treh minutah Je en vagon boksita v skladišču, ki lahko sPrejme četrtino (cca 5000 ton) sedanje razmeroma velike jugoslovanske proizvodnje boksita. Nestrpnost je dosegla vrhunec. Preizkusi so stroje in delavski svet je sklenil začeti z redno proizvodnjo glinice zadnje m3jske dni. Orjak na Dravskem polju, najete po vojni zgrajena tovarna Slovenije, ima tako dolgo lastno železnico, da bi se sleherni študent že dodobra naspal, če bi 8a »potegnili« po vseh tovarniških tirih (37 kilometrov), začenja služiti svojemu namenu: Jugoslovanski industriji. V dobrih treh tednih bodo dobili iz Kidričevega prve tone glinice; kajti 23 dni traja proizvodni proces od boksita do glinice. Drugi del tovarne, to je (1) metrov dolga dvorana za elektrolizo s 180 pečmi, v kateri se ne moreš pogovarjati z enega na drugi konec, bo začel delati predvidoma letos julija. V Kidričevem oživlja tovarna, v kateri •operirajo* malodane izključno z naddimen- Viri nove energije Uran na Švedskem... Predsednik švedske vlade Tage Erlander je sporočil, da razpolaga švedska s slujl uranove rude, ki bodo dali najmanj 150.000 ton čistega urana, kar naj bi bilo dovolj, da bo švedska lahko krila svoje potrebe po atomski energiji »za več tisoč let«. in v Abesiniji Abesinski cesar Haile Selassije Je izjavil nekemu ameriikemu novinarju, da so na ozemlju njegove države našli velika ležišča uranove rude. To je prva uradna potrditev vesti, ki so žc dolgo krožile med javnostjo in zaradi katerih je celo sovjetska propaganda trdila, da je Haile Selassije »zaradi urana prodal Etiopijo Američanom«. Strokovnjaki so izjavili, da je abesinski uran »najboljše kvalitete«. Menda Je v Abesiniji toliko urana, da bo ta država postala poleg Belgijskega Konga eden glavnih svetovnih preskrbovalcev urana. »Stopnice« na 140 m visok dimnik zionalnlmi številkami, vsaj taki se nam zde posamezni podatki, ki nam Jih povedo. Naj j5h naštejemo nekaj! Za letno proizvodnjo 30 tisoč ton aluminija bodo potrebovali 120.000 ton boksita, 240.000 ton premoga (v Velenju ga nakopljejo letno 750.000 ton) 6000 ton sode, 1800 ton kriolita, 15.000 ton anodne mase Slabosti slavnih ljudi Tudi veliki ljudje imajo svoje majhne slabosti. Tako angleški kralj Henrik III. ni mogel biti sam v prostoru z mačko, ker ga je bilo dobesedno groza. Jakob I. Angleški spet ni mogel prenesti pogleda na morje, ne da bi se prijel za ovratnik. Poljski kralj Vladislav se je pričel tresti in je zbežal, brž ko je videl jabolka. Vojvoda d’Epernon je vselej padel v nezavest, če je zagledal zajca. Erazmu Rotterdamskemu, velikemu humanistu, avtorju »Hvalnice norosti« so se ribe tako studile, da ga je vselej popadla mrzlica, če je le 6no zagledal. Znamenitemu Tichu Bra-chu so pričela klecati kolena, če mu je mačka pretekla pot in moral se je nemudoma vrniti. Sir Humphrey Davy, ki je odkril al-kalije, elektrolizo in iznašel varnostne sve- tilke za rudarje, je vselej oblekel živordečo obleko, preden je šel na lov. To pa zato, ker je bil tako bolj viden in bi ga ne mogli po pomoti obstreliti. Najbrž je imel slabe izkušnje ... Slavni angleški fizik in kemik Robert Royle je dobil histerične napade, če Je slišal šum tekoče vode. Romanopisec Aleksander Dumas ni mogel pisati po belem papirju. Za pisanje romanov je uporabljal moder papir, za pesmi rumenega in za članke rožastega. Bacon se je bal sončnega mrka, ki mu je vselej povzročil omotico. Cornelius Vanderbilt, ustanovitelj milionarske dinastije, ni mogel leči spat, dokler ni pri vsaki nogi postelje stala posoda s soljo. Mislil je, da s tem odganja zle nočne duhove. RAZPRODAJA FARUKOVIH PREDMETOV Bivša Farukova žena Narriman je hotela pridobiti po posrednikih razne Farukove predmete pri nedavni razprodaji v Kairu, toda ni uspela kupiti niti svojih ljubezenskih pisem, ker so jih pokupili tuji nabiralci in prijatelji bivšega kralja Faruka. Narriman se je Sedaj znova poročila in vzela za moža nekega egiptovskega zdravnika. Delovni dan Je končan — pa naj je bilo kjerkoli — ni izzvalo niti najmanjšega prizora, ki bi kazal posebno zanimanje ali pa sovražno razpoloženje. Spisek prijetnih presenečenj na površini moskovskega življenja bi bil s tem izčrpan. Ostale prizore pa je treba pokazati z drugačnimi barvami. Ko stopite vrh Leninovih gričev na jugovzhodnem delu Moskve, v bližini univerze, lahko gledate pod seboj skoraj vse mesto. Odtod vidite stolpe sedmih moskovskih nebotičnikov, tu ali tam kak tovarniški dimnik ali pa dvigalo, ki se počasi premika. Vse drugo je mirno, nizke hiše pa se raztezajo, do koder vam sega pogled. Nobena svetloba se ne more prebiti skozi popoldansko meglo. Nobena barva ne blaži te turobne prostranosti. Skrite pred pogledi se po ulicah premikajo množice, z njimi pa še avtobusi, tovorni in osebni avtomobili, kar je vse skupaj podobno nedeljskemu prometu na newyorških cestah. Prav tedaj, ko o tem razmišljate, pa vas najbrž prekine turistični vodnik (tako se je pripetilo meni), ki vas z velikim prepričanjem opozori, ko kaže na hišice, ležeče pod vami: »Tu bomo zgradili lep stadion za 200.000 ljudi.« »Kdaj?« »Ne vem. Rok še ni določen.« Nadaljevanje na 3 strani , Ljubljanski vojni letalci praznujejo spomin na dan, ko se ,je Franj0 Kluz s svojim starim »Potezom« spu-, 1 HijJco nad nemške in ustaške kolone in jim z bom-rh1!1 in strojnicami vsadil v srce strah pred krili z eco petokrako zvezdo. jo je bilo 21. maja 1942... , , 2 Je danes mrtev, mi pa smo ostali živi, ker je »i . . \n kot mnogi drugi, nesebično žrtvoval svoje rjU)e z veliko zaslugo njeni j državniki, zlasti Pa sedanji belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak, ki že od vsega začetka najbolj aktivno udeležuje v vseh, konsolidaciji Evrope posvečenih organizacijah in ustanovah po načelih Združenih narodov. Paul Henri Spaak je postal prvič belgijski minister leta 1935, ko je vodil ministrstvo za delo, pozneje pa je prevzemal tudi druge resore in že dvakrat je bil predsednik vlade. Kot socialist se že dolga leta uveljavlja v odboru socialistične internacionale, a tudi takrat, ko so bili socialisti v Belgiji v opoziciji, je Belgijo predstavljal v raznih mednarodnih organizacijah. Na zadnji konferenci evropskih parlamentarcev v Parizu, je dejal, da bo zdaj, ko je spet član vlade svoje države, še več delal za obnovo Evrope in za utrditev njene vzajemnosti. Nova belgijska vlada je koalicija socialistov in liberalcev in v njeni zunanji politiki ne bo nobenih sprememb, zlasti kar se tiče odnosa do Evropske obrambne skupnosti, z* katero se je Spaak najbolj zavzemal ne samo takrat, ko je bil član vlade, temveč tudi pozneje, ko je bil v opoziciji. Spaak je zda\ tudi vodja belgijske delegacije na konferenci v Ženevi. Edina sprememba, ki je nastala pod njegovim vodstvom v belgijski zunanji politiki, je preklic od prejšnje belgijske vlade^ sklenjene konvencije z Vatikanom, po kateri naj bi imela katoliška cerkev v Belgijskem Kongu posebne pravice. To konvencijo Je prejšnji belgijski parlament tik pred svojim razpustom ratificiral, te ratifikacije pa novi belgijski senat ne bo potrdil. Belgijski državnik Spaak se zavzema z* evrotsko vzajemnost predvsem po načelih i* izkušnjah skutnega boja proti fašizmu in je zato tudi velik prijatelj Jugoslavije in njenih narodov. Hatmlr _'dkar so se Angleži umaknili lz Indije, se je vlada Kašmira in Jammu korenito spremenila. 15. avgusta 1947, ko je postala Indija samostojna, Je v Kašmiru vladal indijski maharadža Harl Slngh, potomec Gulab Singha, ki so mu Angleži pred več kot sto leti v plačilo za usluge, ki jih je napravil pri zavzemanju Pun-Jaba, prodali Kašmir za 250.000 dolarjev. Kašmir meri 212.000 kvadratnih kilometrov in ima 4 milijone prebivalcev, od katerih je skoraj tri milijone muslimanov in manj kot milijon hindujcev. V redko naseljeni pokrajini Ladak so pa večinoma budisti. Visokorasel Kašmlrec, učitelj Scik Mohamed Abdullah Je leta 1938 organiliral Narodni kongres, ki se je razvil v mogočno politično organizacijo. Imela Je članstvo v vsej državi Jammu In Kašmir. Njegov najbližji sodelavec je bil Gulam Mohamed Baški. Leta 194G Je dal Narodni kongres ultimat, kjer Je zahteval ne le samoupravo, ampak tudi odstop vladarja. Ab-dullaha, Bakštja in nekaj drugih so v odgovor na to zaprli. Ko Je postala Indija samostojna in sta se ustanovili dve državi, Indija in Pakistan, Je bilo kakor drugim kneževskim državam tudi Kašmiru dano na voljo, kateri izmed obeh naj se priključi. Princ Hari Singh se Je odločil za samostojnost. Med pogajanji so obmejni pakistanski muslimani pridrli v Kašmir in v nekaj dneh so bili že pred prestolnico Srinagarjem. Da bi si pridobili podporo ljudstva, Je vladar izpustil Ab-dullaha in tovariše. Imenoval Je Abdullaha za ministrskega predsednika, Bakšija pa za njegovega namestnika v kašmir^ki vladi. Prosili so Indijo za pomoč zoper Pakistan in vladar Je formalno podpisal listino, s katero se Kašmir In Jammu vključuje v Indijsko zvezno državo. Indija pa Je zagotovila kašmlrskemu ljudstvu, da mu bo po vzpostavitvi normalnih razmer dala možnost s plebiscitom Izjaviti, če hoče še nadalje ostati v skupni državi. Indijske in pakistanske armade so se pridružile borcem v Kašmiru in stanje je bilo kmalu tako, da Je Indija zaprosila za posredovanje Združenih narodov. Ti so res poslali petčlansko komisijo, ki naj bi pomirila spor. Komisija je res dosegla premirje. Določili so pogoje in se domenili, da bo plebiscit odločil razmerje Kašmira do obeh sosedov. Naslednjih šest let je ostala začasna meja pod nadzorstvom komisije OZN, toda izpolnitev pogojev se je vlekla v nedogled. Vsi poskusi posredovanja so se Izjalovili. Leta 1950 Je Indija sprejela ustavo za vse pokrajine republike. S to je dobil tudi Kašmir popolno avtonomijo. Samo tri stvari so ostale z Indijo skupne: zunanja politika, obramba in prometne zveze. Prvo pomembno dejanje Ahdullahove vlade Je bila zahteva po odstopu Hari Singha. Sledil mu je sin Karan Singh. Abdullahova začasna vlada Je razpisala volitve v ustavodajno skupščino, pri katerih je dobil Narodni kongres pretežno večino. Ta Je izvolil Abdullaha za svojega vodjo. Postal je spet ministrski predsednik. Skupščina se je izrekla proti dednim vladarjem. Princ Karan Singh se je odpovedal vsem svojim dednim pravicam in izvolili so ga za državnega predsednika. * Abdullahov kabinet Je brez odškodnine razlastil vse posestnike, ki so imeli več kot 30 juter in razdelil zemljo med obdelovalce, ki Je niso imeli. Skupščina Je podpirala njegovo odločbo, ki Je zadela mnogo hindujskih posestnikov, a zahtevala Je, da dobe lastniki primerno odškodnino. Napetost med Ahdullahom in njegovimi tovariši ter med njim in Indijo je nevarno rastla, dokler ni bil prisiljen odstopiti. Njegovo mesto Je zavzel dotedanji podpredsednik BakSl. Komaj Je nova vlada zaprisegla, že Je riala zapreti Abdullaha in nekaj njegovih sodelavcev. Po prevzemu poslov sc Je nova vlada zelo trudila za dosega treh ciljev: očistiti oslabljeno administracijo, si pridobiti dobro voljo in podporo ljudstva ter zaupanje skupščine. Rešila je prehrambeno krizo z odpravo 50 let starega davka na domače proizvode. S tem Je znižala ceno rižu za 40 % in pšenici za 25 •/#. Podvzela le ukrepe, s katerimi se bo kmečki dolg znižal skoraj za 50 •/•. Odpravila Je vso šolnino in tako omogočila brezplačno Izobrazbo 110.000 otrokom. Objavila Je, da bo s sodelovanjem Indije porabljenih 36 milijonov dolarjev za gospodarski dvig Kašmira. Po drugi strani Je izzvala aretacija Abdullaha odnor v Pakistanu in v delu Kašmira, ki ga drže Pakistanci. Abdullah Je bil več let vodja Narodnega kongresa in sl Je pridobil mnogo privržencev, zato sta njegov odstop ln aretacija ljudstvo hudo prizadela. V glavnem mestu Srlnagar Je bilo več demonstracij. Policija Je streljala na ljudi in jih 42 ubila ter več ranila. Po hujskajočih vesteh pakistanskih časnikov pa so se muslimani uprli Bakšijevl vladi. Ste-vilo žrtev Je v vsakem poročilu rastlo. To J0 med pakistanskimi muslimani vzbudilo ogorč*-hje proti Bakšijevl vladi in Indiji. V tem ozračju rastoče napetosti Je prišlo dveh sestankov med predsednikom pakistansk® vlade Mohamedom Alijem in ministrskim predsednikom Nehrujem — najprej v Karačiju, P°" tem pa v New Delhiju. Toda prišlo Je do novih nesoglasij med Jo in Pakistanom -- predvsem zaradi vojaškeg* pakta med Washingtonom in Karačljem — pred nekaj dnevi je predsednik Indijske republike podpisal ukaz o priključitvi indijskega dela Kašmira - k Indiji. V Azad Kašmiru — X pakistanskem delu — seveda ne bodo ost®1* dolžni tej Indijski odločitvi, ki Je pokop*** vse dosedanje upe na plebiscit. Vprašanje Jc če se bo s temi ukrepi povrnil tudi mir v Kašmir. JIVK ENA j Angleži, turizem in Jugoslavija LettiS pričtikufetttu 40.000 ari mi ških turistav 8t3rPi«?V0^e 0,>le£eni moSkl in dame, večinoma erami 5 vase zaPrt* ljudje s potovalnimi pro-oknrnn Baedekerji, so se lani poleti čudno viščih V sltuPinal1 pojavljali v naših leto- vam, turistični delavci, če Je v Bae-Pisalo, da mora ob tej in tej cesti Dl ki, zanimivi potoček, pa tega potočka vam '° Ye^ — osušil ga Je čas. S kazalcem so ,a, "'O'«1 Pred oči vrstice iz knjige ter očl-vzklikali »Kako to, da tega potočka nt, tefi ; vendar piše, da Je, torej bi moral (nit i Vas ,altri*t ul nikoli prevzel ob-2av»i,’.i,ra ste zločinci, ki ste, prav vi osebno, •J en ju ni ya{?tlslega’ kar v knJ*8l. v živ- fiorje vam, gostinski delavci, če se Je raz-*’aši hotelski sobi po sili razmer iz na jezero spremenil v razgled na Va[n t140* očitek so stali pred vami, m„ “anali pred nosom s tiskanim progra-centtL ^a zmagoslavno ustavili točno dvajset ‘metrov pred vašimi očmi ter vam kazali fllefl ste vedeli, da tako vi kot oni, večera ob Jezeru, ko so peli fantje v čolnu slovenske pesmi, ne morete več izbrisati. Prijetna vam je bila misel, da Ima tudi narod snobov in vzviScnlh kolonialnih gospodov ter klerikalnih prenape-težev večino ljudi takih, kot ste vi in mi. Veselila vas je zavest, da je tistega večera, v hotelu ob Jezeru in pod planinami, pa ob morju, Jugoslavija pridobila novega prijatelja. * 29.898 Angležev Je lani obiskalo Jugoslavijo. Za 18.390 več kot leta 1952 in za 30 odstotkov več kot za najmočneje obiskanega predvojnega leta 1938. Letos Jih pričakujemo vsaj 40.000. 29.898 različnih ljudi mešanih mnenj — progresivno sprejemljivih, klerikalno zagrizenih, angleško-potentno-indiferentnih, 29.898 raznih poklicev. Potovanje Je danes še vedno kompliciran proces, pri katerem še vedno rabiš pomoč posredovalca, potovalne agencije. 60 odstotkov teh ljudi so lani k nam posredovali potovalni uradi. Letos bo ta procent že manjši. Angleški turistični činiteljl izgubljajo tla pod nogami. viji, agencija »Wayfarers«, le ponaša verjetno z večjo tiražo, saj tiskajo program te agencije za krožna potovanja po Jugoslaviji zlasti »VVorkers Travel Association« (Potovalna agencija za delavce), v milijon izvodih. Da ne govorimo o »malenkostnih« izdajah ostalih potovalnih uradov s 100.000 ali 50 tisoč izvodi! Rezultati? Več kot skromni! Tudi v turizmu ne gre brez mode. Jugoslavija je v turizmu moda. Zato ima v tej velikanski propagandno-reklamni-pubiicistični dejavnosti dostojno mesto. Ni ga programa angleške agencije, ki ne bi navajal Bleda, Opatije in deloma Dubrovnika. Za milijone Angležev bo letos postal Bled turistični pojem, saj ga navaja nad 10 programov v skupni tiraži vsaj treh milijonov izvodov. Je kaj čudnega, če se angleški poslovni ljudje, ki se ukvarjajo s turizmom, ne znajdejo? Pet-milijonov-krat je treba omeniti Bled zato, da bo 50.000 Angležev pokazalo zanimanje zanj ter da ga bo morda, morda za dalj časa obiskalo 5.000 turistov iz Anglije! I mmmm SLAVI A *otfaMj razdprt’ piše, da bo Imela njihova soba gle§ a jezero. »Kako to, kako to, da raz- iTioip na 3ezero ni, ko pa vendar v programa iti0. Potovalne agencije piše, da bo imela Us*ninS°?a r«zgled na jezero?« Ste se takrat, iutka enJa vredne žrtve poklica, potili od ob-besert straŠne krivde ter skušali z govorjenimi lož-jj so se sklicevale na trenutni po- ln’ ?Vrefl vrednost pisanih besed? Upa ubogi turistični vodniki, se niste, orez so splavate, topili v morju vprašanj, ki lo2a0(* vas zahtevala /nanje geologa, meteoro-arhpai r* Putnik, kako to, da danes dežuje?), ina 01°ga, botanika, elektroinženirja, ekono-PriLi Unietnostnega zgodovinarja? In ko je priti .st**ašni trenutek, ki je vedno moral fresk,* 0 ste svoje turiste opozorili na neko je * vter dejali, da izhaja iz XVII. stoletja pa pristopil majhen, neugleden inožičck Tudi turizem se zvija na natezalnici atomske dobe. To še prav velja za Angleže. Atomi starega, predvojnega pojmovanja turizma so razbiti. Novo pojmovanje pa je življenje šele nakazalo, angleški poslovni ljudje pa ga še niso dojeli in glej paradoks: zemlja, ki Je letno »izvažala« milijone turistov in poznala do pike vse želje in nagnjenja vsakega atomčka teh milijonov, sc danes, ko »turistični eks-port« še ne doseza predvojnih milijonov, nenadoma ne znajde. V transportnih podjetjih in potovalnih agencijah si ruvajo lase in iščejo izhoda. Business pada, na vprašanje pa »Kaj hoče angleški turist?« in »Kaj za vraga mu je NaSe prlstavljanje sklede k tej propagandi Je seveda samo formalno. Sicer bi se pa kaj več tudi ne izplačalo — z milijonskimi tiražami še ne moremo operirati. Dovolj bi bilo, da tem petdesetlisočim Angležem, ki pokažejo zanimanje za Bled, damo preko naših posredovalcev v roke prospekt Bleda, da po možnosti ta postavi piko na »i« pri pet tisoč turistih, ki naj bi Bled obiskali. Najvišja tiraža, ki nas je skoraj lcnock-outirala pa Je bila 30.000 izvodov, namenjena tržišču v vsej Evropi ln Ameriki! Primer Anglije nam kaže, da bo treba kvaliteto naših propagandnih turističnih publikacij zanemariti na račun kvantitete — tiskati zavdala ta socialna revolucija v turizmu?« še % slabše, pa več izvodov, da bomo vsaj v tem bre: men d; urez u ~»a nekl*k bančni uradnik — ter, tokrat drži* J^i8e v roki, začudeno vprašal: »Ali to strani * elPton v svoji knjigi »Dalmatia« na kana i f vendar piše, da je ta freska nasli- tak0 ®£a 1483?« — ste se hoteli takrat zaradi 1,1 m*rn»h očitajočih pogledov z vPra«* r.cakcijskega letala znajti doma, kjer ni Pa* i in turistov? ko jGJe Prišel večer, kje v hotelu ob Jezeru, Jezera Prijeten dih večera, zasanjana gladina Pesem’ r flostoJanstveni memento planin in sti tph rantov v čolnu prebila oklep zadržano-^cni i, udnlh, vase zaprtih ljudi in ste začu- »Sa?6?tovl,1: Pol™ r so ljudje kot mi, topli, človeški, *bi!« azunievanja, s podobnimi težavami kot AnRleži — saj ste Jih spoznali?« — J^tro spet kazali svojo zunanjo skorjo, nihče ni dal zadovoljivega odgovora. Stroški, vloženi v to, da turista pridobijo, pa rastejo z atomsko naglico. Posredovalno delo potovalnih uradov je postalo množično, vendar samo po vloženih posredovalcih in trudu, ne pa tudi po rezultatih. ^Vsak angleški turist, ki potuje na kontinent, Če se je le oglasil pri potovalnem uradu in prosil za profesionalni nasvet, je šel skozi sobe nekaj posredovalcev. Vsakega turista, ki še ne ve kaj hoče, sirensko vabi na stotine časopisnih oglasov, prav po kur-tizansko zapeljuje na desetine prospektov, pamfletov, knjižic, knjig in programov. Eno največjih svetovnih turističnih podjetij, agencija »Polytechnic« iz Londona, izdaja svoj vsakoletni program, v katerem ponuja svoja potovanja in aranžmaje, samo v Angliji v okrog milijon izvodih! (Letos je v ta svoj program prvič vstavila tudi Jugoslavijo in sicer dve krožni potovanji po naši državi ter bivanje na Bledu in v Opatiji.) Največja in naj-starejša svetovna agencija ne zaostaja za njo. Eden pionirjev angleškega turizma v Jugosla- našim posredovalcem in sebi pomagal). Breme propagandnega dela pa bodo še vedno opravljali posredovalci — business je business —, ampak s podražitvijo Jugoslavije kot turistične dežele. * Seveda pa ne smemo pozabiti na našega propagandista — neko Mrs. Jones. Mrs. Jones je lani bila v Jugoslaviji. Bila je zadovoljna. Mrs. Jones Je zaradi obiska Jugoslavije kotirala vse leto zelo visoko na družabni lestvici. Napravila je podvig, ki si ga marsikdo ne more vtaknili na Jedilni list BuSmanI In Hotentoti, ki jim pravijo vrag vedi zakaj Balkanci (kot so ji pred odhodom prerokovali snobi). Nasprotno priznati mora, da je svoj dopust prebila med nad vse prijetnimi in prijaznimi ljudmi, ki so znali celo angleško. Tudi večino hotelov mora pohvaliti, hrana je bila boljša kot v Angliji, postrežbi pa tudi ne more kaj očitati. Tudi v kletko je niso vtaknil** ter ji pokazali samo ono, kar se da iz kletke videti (kot so ji pred potovanjem hiteli obljubljati Čudoviti angleški katoliki). Da, Mrs. Jones zaradi vsega tega visoko kotira na tako izredno važni družabni lestvici. Po pravici povedano so je dame v Heatherstonu že precej »site«. Lasje se jim ježijo, ob običajnih »social calls« (družabni obiski) zopet slišijo že znano: »Ko sem bila v Jugoslaviji, sem ...« To izzivanje je hujše, kot da bi Mrs. Jones naročila iz Pariza za najnovejši modni modelček Diorja ... Mrs. Smith je njena najbližja soseda. Na družabni lestvici bi morala kotirati više, saj ima njen mož več dohodkov in ugleda. Pa se začne tiho — tako znano in učinkovito — zakonsko »obdelovanje«. Rezultata ni težko uganiti. Družina Smith bo letos potovala v Jugoslavijo. Občutljivi seizmograf »social calls« je to dejstvo zabeležil kot najhujši potres. Tudi Mrs. Fitzgerald mora potovati. In Mr. Cocksure. Pa Miss Jonson. Mrs. Smith si je izbrala Bled za bivanje, torej sl mora Mrs. Fitzgerald izbrati kaj drugega, Mr. Cocksure, ki je njen prijatelj, nekaj podobnega in Miss Jonson nekaj posebnega. Oglas v časopisu jih priročno opozori na deset agencij. Kontakt z njimi je kaj hitro vzpostavljen in začne se poplava reklamnih brošur, knjižic, prospektov in programov. Znanka Mrs. Fitzgeraldove v bližnjem Wor-thingtonu pa se Je prav ta trenutek odločila, da bo tudi v tem mestecu zaorala brazde pionirskega turizma v Jugoslavijo in tako za leto dni, dokler Ji ne bodo sledile druge, visoko kotirala na družabni lestvici. Tudi njo poplavi v kratkem času blagoslov »publicity«-reklame v obliki desetin prospektov, knjižic, programov in osebnih pobud. Da, »business« je tudi v Angliji vrhovni gospodar, »publicity« pa njegov neizprosni, kupe denarja požirajoči agent s poplavo pisanih m govorjenih besed, črno-belih in barvastih fotografij ter oglasov ... ^ V tej poplavi deluje kot prijeten oddih knjiga Christiphora Sidgwicka »A Fortnight in Yugoslavia« (Štirinajst dni v Jugoslaviji), ki jo Je pred kratkim izdala založba Percival Marshall v Londonu kot redno knjigo svoje »The Fortnight Holiday Series« (Dopust za 14 dni), posebej za Anglijo in posebej za Kanado. Čeprav Ji Je ozadje v bistvu komercialno, poživiti hoče turizem v Jugoslavijo, pa tega z vsebino ne kaže. Avtor želi povprečnemu Angležu na njemu razumljiv, lahen in prijeten način vzbuditi zanimanje za Jugoslavijo in simpatijo do Jugoslovanov ter mu na angleškemu mišljenju dostopen način prikazati današnjo jugoslovansko stvarnost. Iz knjige diha topla simpatija do Jugoslavije in Jugoslovanov. »Jugoslovani so eden najbolj poštenih, skromnih in moralnih narodov v Evropi... So narod, ki ga ni lahko prevarati. Ne da se jih podkupiti... če boste divjali proti njim, se trgali od jeze, boste izčrpali sami sebe — toda pokažite jim razH" mevanje, skušajte vdihavati zrak, ki ga dihajo oni in so ga dihali njihovi predniki, pa bo vsa dežela vaša ...« te besede je avtor napisal v uvodu tej knjigi. Posvetilo pa Je zaključil z našim pozdravom S. F. S. N.! — Death to fascism — set the people free. v uvodnem delu, »Predstavljam Vam Jugoslavijo« seznani avtor bralca z našo državo in ljudmi ter jezikom; da mu najnujnejše turistične nasvete za pot In bivanje v Jugoslaviji. V drugem delu sledi opis Jugoslavije kot turistične dežele. Vsebina poglavij je za nas še prav zanimiva zato, ker nam pove, katere kraje šteje Mr. Sidgvvick, človek s tridesetletno turistično prakso, med kraje, ki bodo angleškega turista najbolj zanimali. To so Slovenija z Ljubljano, Jezeri Bled in Bohinj, Kranjsko Goro, Pokljuko in Postojnsko ^aiHrvatska z Zagrebom, Plitvlčkiml Jezeri ln Istro. . , „ . “ _ Dalmacija z Reko, Crikvenico, Rabom, Zadrom, Trogirom, Splitom, Makarsko, Dubrovnikom in Cavtatom. m Bosna in Hercegovina s Sarajevom, Mostarjem, Jablanico, Travnikom, Jajcem, Banja Luko in Trebinjem. ___ Črna Gora s Kotorom, Hercegnovlm, Budvo, Ulcinjem, Cetinjem in Titogradom. Srbiia z Beogradom in Donavsko ravnino. Makedonija s Skopljem, Ohridskim Jezerom, samostani in freskami. .•..••••• O PUTNIK v Ljubljani organizira in Vas vabi na dvo* dnevni avtobusni izlet preko Vršiča v Trento z odhodom iz Ljubljane 12. junija. S Preden se odločite za letovanje, se posvetujte s PUTNIKOM. Rezerviramo hotelske sobe v vseh letoviščih Jadrana in Slovenije. Q Pred vsakim potovanjem se posvetujte s PUTNIKOM! 9 V vseh poslovalnicah PUTNIKA SLOVENIJA v prodaji NOV VOZNI RED. Cena din 70.—. ali ne upa privoščiti. In še kritizirati ne more ? • tega podviga. V Jugoslaviji je niso kanibalsko ••"••••*••«••••• ••• Tretje poglavje obravnava Jugoslavijo kot politični pojem. Zgodovina Jugoslavije, Narodnoosvobodilna borba, spopad s Kominformom in opis osebnosti Maršala Tita naj Angležu pojasnijo današnjo jugoslovansko politično stvarnost. Poglavje kot industrija v Jugoslaviji, jugoslovanska armada, odnos Jugoslovanov uo vere, zdravstvena zaščita, vzgoja, plače in življenjski standard, športno izživljanje in kulturno življenje pa z veliko simpatijo na kratko prikažejo vpliv politične stvarnosti na življenje Jugoslovanov. Zadnje poglavje »Iz vodnikovega dnevnika« pa daje še nekaj turističnih nasvetov in opisov krajev ter ljudi. Angleže opozarja na to, da so Jugoslovani visoko moralni, da imajo dober spomin, oa čudovito pojejo in da so zelo občutljivi. Najlepši dokaz, da Jugoslovani servilnosti ne poznajo, je dala avtorju natakarica nekega hotela na Bledu. Mr. Sidgvvick opisuje, kako se je, ko je končala delo, preoblečena vrnila v svoj hotel, sedla za mizo, med goste, si naročila kavo, ki jo je, čeprav uslužbenka hotela, tudi plačala ter se pogovarjala s tujci kot enak z enakim — značilen dokaz iz življenja o resnični enakosti. Zaključek posveča avtor simbolični združitvi preteklosti in sedanjosti v Jugoslaviji, na katero naletiš povsod. »V planinah Slovenije bo prastara lepota nenadoma pretrgana s porir-tinami bunkerja, preluknjanega s kroglami, ki ga obdajajo grobovi, vsak z drugo fotografijo, toda z istim datumom. V divjinah Bosne, kjer se značaj in običaji ljudstva niso menjali pet sto let, vstane nenadoma pred vami gigantska sedanjost iz betona in jekla. Poglabljajte se kolikor hočete v zgodovino, vedno vas bo nekaj sproti opozorilo, da je v sedanjosti na delu rastoča energija ljudstva. Številčno so Jugoslovani majhen narod, toda prepričan sem, da se boste svojega potovanja po Jugoslaviji spominjali Se, ko boste na svoja potovanja po daleč večjih deželah že zdavnaj pozabili.« » Mr. Sidgvvicka smo lani v Jugoslaviji često srečavali. Kdo bi si mislil, da za svojo angleško-zaprto zunanjostjo skriva toliko simpatije in razumevanja do nas Jugoslovanov, kdo bi si predstavljal, da so znale ves čas njegove značilno angleške oči tako bistro opazovati in ločiti zrno od plevela? Mr. Sidgvvick Je skromno, brez literarnih pretenzij, pridružil svojo »A Fortnight in Yugoslavia« precej obširni literaturi o Jugoslaviji v angleščini, delom kot »Black Lamb and Grey Falcon« (črno jagnje in sivi sokol) Re-becce West, »Tito s Yugoslavia« (iz 1. 1952) Bernarda Newmana, »Dalmatia« Eriča VVelptona (1. 1954), »A Wayfarer in Yugoslavia« (Potnik v Jugoslaviji iz 1. 1954) L. F. Edwardsa. »Ea-stern Approaches« (Približanja Vzhodu) Fitzroya Madeana, »Tito contra Goliath« iz 1. 1950 H. F. Armstronga in »The Soviet Yugoslav Dispute« (Sovjetsko-jugoslovanski nesporazum) kraljevskega inštituta za mednarodne zadeve. Mr. Sidgvvick Je elektroinženir. Ima svojo trgovino z radio opremo za bolnice v Londonu. Težnja po potovanjih in po spoznavanju ljudi pa je, kot kaže, močnejša od trgovskih nagnjenj. Mr. Sidgwick torej ni literat. Morda nas prav zato njegova knjiga navda s tako toplino, katere pri prebiranju podobnih knjig literatov ne čutimo toliko. » »A Fortnight in Yugoslavia« Je pisana lahkotno. Angleškemu turistu bo gotovo všeč. Toda kaj bodo rekli strah naših literatov — kritiki, ki gotovo v Angliji niso nič milejši in potrpežljivejši kot pri nas? Prvo mnenje je ugodno. Mr. Andrews, reporter ln kritik revije »Illustrated«, ki Je bil pred kratkim pri nas z nalogo, da sestavi obširno turistično-filmsko reportažo o začetku snemanja filma »Razdvojeni srci«, je kot vesten novinar pred svojim odhodom v Jugoslavijo proučil vso literaturo o Jugoslaviji in Je kajpak prebral tudi Sidg-vvickovo knjigo. Njegov komentar je bil kratek »A most excellent book on Yugoslavia« — ena najboljših knjig o Jugoslaviji. Jože Sušnik Jugoslovansko mleko za ameriške otroke Američan v Moskvi (Nadaljevanje s 1. str.) Sivo MESTO TIŠINE vjet°f°vsko središče je tista točka v So-Poseb ZVfzi> ki naj bi na ljudi napravila Po]0jg.n vtis. Na tem velikem komandnem njenc države lahko opazite dobro nahra-k°rlstn“obro Preskrbljene in dobro oblečene v*like n°vega načina življenja. Tu vidite Hacj 0 sp°menike. Dva od njih se vzpenjata »Boljs • ' vzvišeno veličanstvo Kremlja in *latem J ,*;ea*r*' ki se ves blešči v črnem in bi p0-t ,a^u- Oho stavbi so podedovali. Da V^etskaa'rt*a nekaj temu podobnega, je so-»ic°i država zgradila podzemsko želez-Poleg , v ki imajo na obodih bronaste *U(iarje i,tavni velikosti: žanjce, mašiniste, ?°staji 'nnrTi!1'06 ’n tovarniške delavce. Na Jo veiiL. m*orn°lskim trgom razsvetlju-Z*ata' rcWUniilli svečniki svod, ki sije od f, ''e Sijai e ln modre barve in kjer krasijo ■ii 1 ntjn(n moza>ki, na katerih so upodob-T'° .s° Prav Z1* prizori iz ruske zgodovine. ‘Sina in IJ:a.*1e zt*kladnice sovjetske države. «ajo hit,.' tlsočev potnikov, ki jih pre-?atlli kot'* '"“dri vozovi, bi lahko raztol-,.ot nemi nekakSno tiho počastitev ali pa f,azkoŠje nhUln’ resnično obstaja takšno z°ri > nasProtju, ki ga nudijo drugi „ Brez Vamesa mesta. Bočev, k,°nca >n kraja so tudi povorke l.0<* zidovi ir' rn* dan kljub mrazu stojijo lo «a v*, mlJa na Rdečem trgu, ko ča-st°P v mavzolej. Med njimi Je živahno, tiho sl šepetajo in se v brezdelju razgovarjajo, ko se pomikajo k vhodu v marmornati grob. Na desni strani je Lenin, poleg njega pa Stalin z razjedenim obrazom, velikim nosom, trdim čelom ... To je mesto molka. Nikjer ni čuti avtomobilskih hup, piska zavor, niti ne žvenketa podpetnlkov po pločnikih. Slišati je zgolj enakomeren šum počasnega prometa in tiho stopanje tlsočev čevljev po mehkem snegu. MESTO »REPOV« Moskva je morda predvsem mesto »repov«. Za vse — od kinematografov in drsališča pa do trgovine s čevlji — mora Moskovčan stati v dolgi vrsti. V nedeljo (»Dan počitka«) so vse trgovine odprte, da bi lahko postregli milijonom, ki nimajo časa, da bi se sicer postavljali v vrsto, ali pa, ker so zastonj čakali med tednom. Kjer pa se zbere največja gruča ljudi — to so dolge vrste, ki se vijejo vzdolž blokov stavb, in kjer se ljudje s pomočjo laktov in kolen prerivajo naprej — pomeni, da je v bližini prodajalna živil. Ce pri ljudeh opazite vznemirjenost, potem se je gotovo razširila govorica, da je prišlo iskano blago: ribe z Islanda, limone iz Izraela, slive iz Romunije ali pa kakšna druga delikatesa, med katere spadajo tudi jabolka ... Ti ljudje so hudo prikrajšani za marsikatero poslastico, ki je sicer namenjena zgolj izbrancem, kajti povsod je zaznati pomanjkanje vsakdanjih potrebščin, pa tudi okusa In dostojanstva. Vzemimo za primer Vsezvezno modno hišo na Kuznjeckem mostu. Tiste obleke, ki jih tam razstavljajo, pravzaprav niso naprodaj, kajti tistih 75 oblek in plaščev služi samo kot »navdih za izboljšanje okusa«. Skupini kakih 30 žensk, zavitih v šale in obutih v visoke čevlje, je prodajalka kot nekakšna učiteljica predavala: »To je večerna oble- ka Ce ste debeli, potem je za vas to kar dober kroj ... S tem lahko greste v gledališče ... Tega pa ne smete nositi drugje kot samo doma ... (Nadaljevanje prihodnjič) /A' :***:>:■«« >:•> »>>>> -v 'mm; 'i m Pred.nedavnim je UNICEF v New Yorku priredil razstavo branil, ki Jih ta organizacija zastonj deli po svetu. Povabili so veliko število najmlajših gostov — katerim ie ta organizacija tudi namenjena — in jih pogostili i raznimi dobrotami. Zastopnik JuKMlovamke delegacije, dr. Franc Kos, je postregel otrokom s prvim jugoslovanskim mlekom v prahu, proizvodom naših obratov, ki smo jih dobili v okv.ru pomoči UNICEF pred tremi leti Četrtek, 27. V. 1954 N, 1 a Rakovniku na Dolenjskem, na lepem, malo zvišenem kraju šentruperške doline, tam, kjer so v bližini odkopali predzgodovinske gomile s številnimi predmeti, ki jih danes hrani Narodni muzej v Ljubljani, nekaj pa jih je hranil rakovniški grad, dokler ni bil požgan, tam, kjer sedaj leže ogromni kupi kamenja, — se je še pred leti med drevjem in zelenjem ponosno dvigal mogočen grad. Ljudje so o njem govorili, da ima prav toliko oken, kolikor je dni v letu. Prva pisana poročila govorijo o tem gradu, da je stal na tem mestu že med leti 1193 do 1220 in da je bil last šentpavelskega samostana na Koroškem. V 17. stoletju pa je dobila ta grad v last italijanska plemiška rodbina Barbo, ki ga je restavrirala in olepšala. Rodbina Baroo pl. Waxenstein ga je ohranila prav do začetnih let druge svetovne vojne. SLOVO OD ŽIVLJENJA Ze davno pred napadom nacifašističnih zavojevalcev na Jugoslavijo so ljudje Mirenske doline šušljali, da se rakovniški grof Barbo poslavlja od življenja. Sam je trdil v trenutkih duševne zmedenosti in vinjenosti, da je sit življenja, da bo razprodal les svojih gozdov in širna zemljišča podedovane posesti ter se nato ustrelil. Zapele bodo žage in sekire v smrekovem gozdu, ki se razprostira pod Veselo goro prav do Nemške vasi! Postavil si je svoj cilj: prodati, kar se prodati da; nakopičiti si čim več denarja od razprodanega lesa in lesnih odpadkov; zemljišča pa prav tako odprodati ali pa dati v najem revnejšim kmetom in bajtarjem. Tako bi postal v očeh teh ljudi dobrotnik, ki se ga bodo s hvaležnostjo spominjali še otroci sedanjih otrok. Z izkupičkom svojih špekulacij bi si privoščil vse dobrote tega sveta: odšel bo v Monte Carlo igral ruleto in iskat na-daljno srečo. Tam bo gotovo našel kako svojo simpatijo in se ji predal v uživanje na milost in nemilost. Izpil bo na dušek zvrhan kozarec življenjskega veselja. In potem?! Potem bo najbrž sit življenja, kakor je bil takrat, ko si je postavljal cilj — naužiti se in pokončati. Grof Robert Barbo, zadnji moški potomec starega gradu, je vestno uresničeval svojo zamisel. Kmalu so zapele žage in zaječale sekire v veselogorski hosti Brezje, kamor so se zatekale okoliške družine z otroci in izletniki na prijetne sprehode, vdihavat zdravilni ozon ali nabirat jagode, gobe, borovnice in druge gozdne sadeže, in ob poletnih nedeljah in praznikih posedat na hladni mah sredi najbolj gostih smrek in jelk. Vitke smreke in jelke, priljubljeno zavetje starih in mladih domačink in domačinov, so postale žrtev obupanega in razočaranega človeka, v čigar žilah je kipela nemirna in težko brzdana »modra kri«. Hosto Brezje so izravnali v njive, jih obseiali z žiti. posadili vanje krompir, fižol in druge sadeže. Ljudje se ne izprehajajo več po priljubljenih gozdnih stezah, nič več ne opazujejo gibkih veveric, ki skačejo z veje na vejo. Zemlja, ki je bila včasih tako radodarna z gozdnimi dobrinami, je postala bolj skopa do svojih obdelovalcev. RULETA V MONTE CARLU Izkupiček tako nabranih, težkih starojugoslovanskih tisočakov je grof Robert odnesel v tujino. Zaigral je ruleto v Monte Carlu in tam nekje preživel marsikak lep večer s svojimi priležnicami. Globoko je pogledal v kozarec zemeljske sreče iri si domala osušil žepe, natlačene z denarjem. Dolgo pa ni bilo na spregled, dolgo ga je čakala njegova zakonita žena s hčerko Pipico, zaman se je lep čas ozirala proti grajskim vhodnim stezam in vratom njegova nezakonska hčerka Anica, nestrpna je že postajala sicer tako strpna njegova dolgoletna gostiteljica, žena nekega ljubljanskega zdravnika. Toda — vrnil se je in še ne preveč obupanega obraza. Najprej se je zaprl v svoje sobane in napisal roman »Bela krogla«, v katerem je opisal svoje doživljaje in svoje poglede na življenjska vprašanja. Na nasilno prekinitev zemske-ga življenja ni več mislil. Z vso silo se je vrgel na to, kako iz podedovane zemlje iz- Nič več grofov v Šentruperški dolini Aroma.., # Okus ... # Kvaliteta ... ? . ... % C”’’ ■ | s iti I I I I i I i *. x i I i 11 ^ IRM i I I * mf -- '.s*; Grad Rakovnik, kakršen je bil v 16. in 17. stoletju, preden so ga obnovili in olepšali grofje rodovine Barbo (prefotografirano iz Valvazorjeve knjige »Slava vojvodine Kranjske« tisniti nove in čim večje količine denarja. Uvajal je nove kulture, o katerih je sanjal, da bodo na rakovniški zemlji prinašale največ dohodkov. Ljudje so zmajevali z glavami z značilnim nasmeškom na ustih. Kmalu se je razširila vest, da je gr.of Barbo voljan odprodati še preostale predele graščinske zemlje. Padale so nove smreke in jelke, ožila se je graščinska zemlja. Kljub temu, da so se ljudje zgražali nad njegovim početjem in da so obsojali njegova načela in poglede na moralo, pa si je mož z odprodajanjem cenenih graščinskih zemljišč revnejšim prebivalcem kakor tudi s svojim prizanesljivim in veselim občevanjem z ljud- mi pridobil določeno priljubljenost. Domačini so ga imeli radi, ker je bil tudi on dober z njimi in ker jim je pomagal tako ali drugače. Govorili so: »Prav ima ta zadnji moški potomec svojega rodu. Človek le enkrat živi. Mož ima dober nos in ve, kaj dela.« KAPITULACIJA Ob napadu nacistov in fašistov na nesrečno Jugoslavijo 6. aprila 1E41 mu je žarelo lice od razburljivega Veselja. Ves navdušen nad prvim letalskim streljanjem z mitraljezi na umikajoče se jugoslovanske čete je s tresočim glasom govoril: »Ko sem zaslišal regljanje mitraljeza, mi je zapela kri po žilah. Saj sem vendar rojen »soldat«! Zaslišal sem glas svoje krvi; stekel sem v grad in si poiskal zarjavelo puško, da bi si utešil svoj notranji glad in da bi streljal, streljal, streljal...« »Seveda ni bilo nobene nevarnosti za nikogar. Na koga naj bi streljal filozof take vrste, kot sem jaz? V sebi sem le začutil tako dolgo časa zamorjeni glas svojega rodu, glas poklicnega vojaka, glas preteklosti«. Tako je pravil grof Robert tisti dan v Frelihovi gostilni v Šentrupertu, kamor je po vsej sili in avtoriteti poklical tri šentruperške študente. Ti so morali z njimi prekrokati vso noč do poznega jutra kljub močnim ugovorom njihovih zaskrbljenih mater. Tista noč je sprostila grofu Barbi vso osredotočeno življenjsko silo in toliko časa utajeno in brzdano notranjost. Videti je bil pri svojih petdesetih letih kakor pomlajen in prerojen, mladosten in prešeren. Venomer je napijal, imel nagovore in izpijal kozarec do dna. Držal je prav po vojaško nemirne študente. Tudi oni so morali piti na dušek, kakor je pil on. Kaj kmalu se je pokazala razlika med vinsko zmogljivostjo posameznih udeležencev te krokarije. Toda grof Barbo je neumorno govoril kar naprej. Povedal je marsikatero podrobnost iz življenja svetovne diplomacije. Vedel je n. pr. v potankostih, kako se je Mussolini na sestanku na Brennerju Zaman trudil, da bi pridobil za svoje načrte trdoglavega Hitlerja in kako je fašistični Duce razoglav planil iz sejne dvorane, se oprijemal za glavo in kričal: »La testa dura! La testa dura!« (»O, trda butica! Trda butica!«). Seveda je mislil Hitlerja in ne samega sebe. Tisti večer naš grof ni bil kaj navdušen ne za Hitlerja in ne za Mussolinija. Ostal je še zmeraj zvesti oficir in goreči pristaš stare avstroogrske monarhije in v njenem sklopu je videl vso svojo bodočnost. Ko je izpovedal svojo polno privrženost črnožolti vladavini in ko se je s tem v zvezi skoro raznežil, je grof Robert prijel polno čašo cvička, napil bodočnosti slovenskega ljudstva, češ da ga ima zelo rad, izpil kozarec do dna in ga z vso silo treščil v steno, da se je razbil na drobne kosce. Nato se je zmagoslavno vsedel na stol in krepko zajel sapo. Bil je gentle-man — pošteno je poravnal gostilničarju ves trosek. Sovražni obrazi se gnetejo okoli mene. Grozeči glasovi mi zvene na ušesa. Plavalec; '■> ga je zagrabil morski pes, se ne mor, čutiti bolj zapuščenega kakor sovražnik nacističnega režima v gestapovski trdnjavi. Sicer pa je prišlo tisto, kar sem pričakoval. Nisem bil nedolžna žrtev, ki so jo po nepodpisani ovadbi ob zori spravili s postelje. Z vsemi svojimi silami in sredstvi sem se boril proti hitlerjevskemu režimu. Boril sem se za proletarsko revolucijo. Nekdo me je s pestjo udaril v lice. Drugi me je večkrat brcnil v zadnjico, da sem padel. Neke roke so me dvignile s tal in me butnile ob steno, Plešast človek je pokleknil na moj trebuh. Drugi me je z lisicami tolkel po glavi. Močan sem bil, a sem padel. Nato pa me je nekdo peljal v sredo pisarne, ostalim pa ukazal, naj me puste samega. Medtem je skozi vrata iz sosedne pisarne vstopil majhen, širokopleč, temnopolt človek, globoko udrtih oči. Bil je skrbno oble čen, na prstih so se mu svetili prstani, lase pa je imel odišavljene s smrekovim oljem. Voščil je dober večer. Nekdo mu je prinesel stol. Sedel je nasproti meni, niti dva metra stran, in me zadovoljno opazoval. Zraven njega je stal rjavosrajčnik s šest čevljev dolgim usnje- nim jermenom v rokah in dekle z notesom. Oba sta prišla iz sosedne pisarne takoj za malim možicem. »Sedaj smo tu, pripravljeni, da ti ustrojimo kožo,« je zapretilo človeče. Zenska se je nasmehnila. Imela je lepe zobe. Bila je vitka in modrih oči; imela je košate lase lanene barve. Roke je držala preko bujnih prsi. Prepoznal sem jo. Ime ji je bilo Herta Jens. Bila je hči bogatega kmeta. Smehljajoč se me je pogledala in dejala: »Zaboga, kako dobro izgledate!« Ni minilo leto dni, ko je bila Herta Jens še zaupna tajnic;) Hermana Schuberta, poslanca v Reichstagu in enega od voditeljev Komunistične partije. Imela je dostop do zasebnih arhivov in udeleževala se je tajnih sestankov. Zaradi njenih ovadb so odkrili ter uničili več tiskarn in na stotine tovarišev vrgli v ječe. Mnogi izmed nas smo Herto imeli radi; zdela se nam je vrla ženska, vredna zaupanja. Nato smo zvedeli za njeno izdajstvo. Nekateri so zatrjevali, da je bila Hitlerjeva vohunka že od davna, drugi pa so bili mnenja, da je postala vohun, ko jo je Herman Schubert ob svojem begu v Pariz pustil na cedilu. Bodi že tako ali tako, saj ni važno. Dejstvo je, da je bilo ime Herte Jens že približno od maja Ena izpod sila: TVORI Tvori so neprijetna zadevščina. Več vrst Jih Je in na raznih krajih se pojavljajo. Nekateri so manjši in se jili lahko odstrani z nekaj nege, pri drugih pa je treba zarezati precej globoko. Za vse pa velja eno: treba jih je izčistiti, odvreči gnilobo in rano zazdraviti. Poglejmo samo nekaj vrst te škodljive bolezni. 1. Športni tvor (Forunculus coruptiae aculturalis). Pojav je zelo pogost, opaža se najprej pri divjaškem obnašanju navijačev ali — v pristni slovenščini — kibicev. Hujši pojav te vrste tvorov so »skromne« (računa se samo v desettisočakih) nagrade nogometašem, ki se po inkubacijski dobi razvije v kupovanje teh skakačev po zelenem polju za posamezne klube. Merilna enota so tu stotisočaki — prav tako, kot pri naslednjem stadiju, ko se že po preizkušenih vzorcih »kdo da več« skušajo kupovati kar cele tekme. In tisti, ki ni v stanju dati več, zakriči potem na ves glas: »Poglejte svinjarijo!« in pri tem brska po žepu, če bo našel kje še kaj drobiža, da bi ga pridal tristo jurčkom, ki mu Jih je dal klub za dosego zmage. Taki tvori so prav tako potrebni noža, kot tisti, sicer majhen, a zato tembolj smrdljiv, ko skušajo nekateri spraviti na ledeno ploskev — ne zastonj, ampak za denarce — parček, ki Je ruiSI domovini in našemu športu pokazal figo, ker Je pač mislil, da mnogo zna. Zunaj, v tujini je spoznal, da zna zelo malo in da je mncgo in ogromno boljših. Seveda, tam v tujini njih dinastije niso imele nobenega vpliva, tam se konkurentov ni dalo za nekaj grošev in Šilce žganja podkupiti, da bi odstopili, tam se ni dalo . . . Zato sedaj ne bo ostalo — kljub naporom nekaterih — niti več dosti Iluzij, ampak samo Se gnojen tvor ki čaka noža. .. 2. Komercialni tvor (Fo«runculus a honoratus et apatrioticus). Pojavlja se predvsem v trgovski mreži in gostinstvu. Njegove značilnosti so: navijaj cene, kjer le moreš, pred tujci se klanjaj, poljubljaj jim roke, z devnačiml gosti pa bodi grob in iztisni iz njih, kar se le da. Išči vse možnosti, kako bi obšel naše gospodarske uredbe in kako bi pod firmo dobre komerciale ogoljufal skupnost. 3. Zunanjetrgovinski tvor (Forunculus amoralicus). Simptomi: čim več potovanj v inozemstvo In čim višje dnevnice. Po možnosti lastna vloga v kakšni inozemski banki. Kjer se le da, delaš za svoj račun, včasih pa pošlješ temu ali onemu kakšno darilce. Ce se obeta dobiček izvoziš spet tisto robo, ki sl jo teden preje uvozil za dragocene devize, ker je bila za obratovanje — recimo industrije zdravil — neobbodno potrebna. Viden pojav pri tem tvoru Je tudi izrazita trgovska sposobnost. N. pr. takole: neko podjetje prodaja Jajca recimo v Trst po 15 lir. Drugo hoče Imeti monopol nad Izvozom jajc In Jih vrže na tržaško tržišče po 9 lir. Uspeh je zajamčen in strokovnjaki pri tem podjetju si potem trkajo na prsa: »Skoraj vsa jajca »mo Izvozili samo mi.« Pri tej vrsti tvorov Je zaslediti še tale pojav: direktor, ki ni več direktor, je še vedno direktor; čeprav ni direktor, še dirigira in dirka z direktorskim avtomobilom. Najuspešnejše bo take tvore izrezal dr. Več Kontrole. 4. Vinski tvor. (Forunculus aquae). Najlepše ga je označil plakat za ljubljansko vinsko razstavo, ki kaže, kako tečejo vse mogoče vrste vina iz vodnjaka. Drugi simptom tega tvora je, da, če hoče dobiti kakšna zadruga iz drugih republik lokal za točenje svojih vin, se mora obvezati, da gi ne bo prodajala ceneje, kot je po vzorcu komercialnega tvora določena cena. Tretji simptom pa Je ta, da bi lahko s tistim, kar steče po grlih, zgradili toliko, da bi bila v bodoče samo častna funkcija biti direktor stanovanjske skupnosti. In zadnji simptom tega tvora je nespolnost ali pa izredna gluhost stanovalcev nekaterih najbolj nočno-prometnih ulic, predvsem v bližini raznlti lokalov. 5.. Gradbeni tvor. (Forunculus ast-steinatleus). poleg bitke za .Emono«, za katero pravijo, da ni bil izbran pravi arhitekt, in načrtov o arkadah pod »Emono« In nebotičnikom — to Je oh najširši ulici v našem mestu — Je tipični pojav za to vrsto tvorov še takozvano »sončenje in kopanje milijonov«. To pomeni, da se stavba zgradi do strehe ko se ugotovi, da so krediti Izčrpani In se delo ustavi. Dvajset metrov proč — toliko je namreč treba predvideti za novo cesto, da se bo potem spet lahko Izdelovalo načrte za arkade — pa se prično kopati temelji za novo stavbo, ki bo, če ji bo sreča mila, zrasla za nekaj nadstropij, predno bo Izčrpala svoje kredite in se bo potem lahko mirno sončila in kopala v dežju kot kakšen reutnik v Franciji, ki nič ne daje, ampak samo prejema. Za to vrsto tvorov se bo moral specializirati zdravnik dr. Komuna. 6. »Demokratični« tvor. (Forunculus conservatione antidemocratae). Ta vrsta tvorov je najbolj nevarna in zahteva najglobljega posega z nožem. V teh tvorili je največ gnoja, od onega rumenega, ki se Imenuje malomeščanščina, pa tja do onega črnega, ki mu pravijo pri nas klerikalizem. Vmes Je seveda še vrsta drugih barv. Pa poglejmo samo nekaj karakterističnih primerov: Pri profesorju A imajo skoro vsi dijaki negativno ocene. Ko ga vprašaš, kako to, ti pove vrsto krivcev: slab šolski sistem, čudne razmere pri nas, mladina je pokvarjena, nihče ne skrbi zanjo, ekonomske prilike so neznosne itd. Ko si pa drzneš podvomiti, ali ni morda ta profesor slabo predaval, da dijaki nič ne znajo, takrat se dvigne cela vrsta stanovskih kolegov v obrambo pred takim frontalnim napadom in to porabi kot dokaz, da ni mogoče uvesti družbenega upravljanja šol, ker bi bila stvar potem še grozotnejša. Strokovni učitelj D Je upravnik dijaškega Internata. V njegovem delovnem kabinetu so naslednje slike: Tyrš, Figncr In učitelj B, vsi v sokolskih krojih, učitelj B v uniformi rezervnega oficirja stare Jugoslavije in še nekaj vseslovanskih slik. To naj bodo torej edini vzori, ki naj vplivajo na gojenca, kadar vstopi v njegov kabinet. Kar se tiče socializma, kaže, da ta vzgojitelj upošteva samo socialističen kruh ... Kmet C bi odstopil svojemu bratu in nje-govl družini, to je ženi, majhnemu otroku in otroku iz prvega zakona, ki je sin padlega borca, dve sobi — za katere je izdala stanovanjska komisija že odločbo — le pod pogojem. če bi ta otrok padlega borca začel redno hoditi v cerkov. Ta pridigar krščanske ljubezni, ki ga nič ne gane, če bolehen otrok hira v temnici, pa mu noče odstopiti prazne sobe, je celo predsednik vaškega odbora Socialistične zveze. Ali pa ono društvo na Gorenjskem, kjer so svojega mrtvega člana pokrili s trobojnico iz rajnkih časov, na kateri je bilo pokara-džordženo geslo črno-žolte habsburgovske monarhije: »Za kralja, vero In domovino«, fn, ko so jih potem na to opozorili, ko so jim pove-dalt, da tako več ne gre, so ti možakarji odgovorili: »Ali Je pri nas demokracija ali Je ni? In zato, ker je, nima nihče nobene pravice vtikati nos v naše delo in stavljbti kakšnih svojih pripomb. Vsai toliko mora biti demokracije, da lahko delamo, kar hočemo.« Torej v imenu demokracije gojiti klerikalizem in v imenu demokracije prepovedati delovanje vsem drugim (seveda razen tistim, ki so za klerikalizem ali liberalizem, ker ta dva nekdai tako nasprotna In sovražna partnerja korakata danes z roko v roki). Morda boste rekli, da je tnalo prežolčno. Toda ali je lahko drugače, če govori človek o gnnuilh tvorih? lu vsakdo, ki Je imel kdaj opravka s kakšnim tvorom, ve. da razširjajo smrad in ta lahko vpliva ludl na žolč ali vsai na žolčnost Zato na nož v roke. pa še špirit in gazo In kar korajžno na delo. Kirurg ho naša skupnost, operacijski nož pa naša socialistična zavest. 8- dravin na seznamu izdajalcev G. P. U., ki jih je bilo treba likvidirati. Herta Jens je opazila moj pogled. Njen nasmeh je postal zasmehljiv. Udrte oči malega možica so se zasvetile, govoril pa je čisto mirno. Rekel je: »Več stvari poznam,-ki -jih lahko naredim s teboj. Riba, kakršna si ti, nam ne pride vsak dan v mreže. Berlin bo izredno presenečen.« Lovci na ljudi, ki so bili okrog mene, so bruhnili v smeh. Obrazi so jim bili napeti od pričakovanja. Dim njihovih cigaret se je vrtinčil pod strop. Rjavosrajčnik z jermenom je stopil k mizi, ki je bila blizu okna. Dvignil je jermen, da se je z njim dotaknil stropa, nato pa ga je spustil na mizo, da je počilo kot bi ustrelil. »Inšpektor Kraus sem,« je cukreno dejal mož. »To je inšpektorat št. 6. Protikomin-ternski oddelek državne tajne policije. Med vašimi prijatelji uživa ta inšpektorat hudo $slab sloves... Sedaj pa k stvari! Ali boš pameten?« »Da!« »Pomni: če boš lagal, je po tebi. Razumeš?« »Da, razumem.« * »S kom si se nocoj sestal v botaničnem vrtu?« »Z nikomer. Na sprehod sem šel.« - »Kdo te je poslal v Nemčijo?« »Prišel sem iz lastnega nagiba.« »Kje tu v Hamburgu stanuješ?« »Sele nocoj sem prišel in sem mislil najeti sobo v nekem hotelu.« »Tri vprašanja,« je dejal inšpektor, »in trije odgovori. Vsi trije odgovori so zlagani.« Molčal sem. Kolena so se mi tresla. Hotel sem to preprečiti, a ni šlo. Inšpektor Kraus pa je nadaljeval z zasliševanjem: »Povej, prijatelj, kje je Ernst Wollweber?« »Ne poznam ga.« »Ne poznaš Ernsta Wollwebra?« »Po imenu že, a osebno ne.« »Kdo ti je dal danski potni list, ki smo ga našli v tvojih žepih?« »Konzul v Amberesu mi ni hotel izdati nemškega potnega lista,« sem pojasnil. »Dokumentov nisem imel. Zato sem kupil potni list nekega Danca, ki je utonil.« »Kdo so tvoji tovariši v zaroti? Njihovi naslovi?« »Nobenih tovarišev-zarotnikov nimam.« »Kje so Heinz Neumann, Bela Khun, Herman Schubert, Adolf Deter, Max Ulbrich in vsa čreda mednarodnih kanal., ki ku-žijo našo deželo. Kje so? Kje žive? Pod kakšnimi imeni?« »Ne vem.« Inšpektor Kraus je mračno dejal: »2e vidim, da to ne gre. Zato te bom prej vprašal nekaj stvari, na katere boš, upam, znal odgovoriti: Si član komunistične partije?« ™° na ta radiJLj,? oaktivno železo, aoVeask„t vno žveplo itd. Te tudi Art? !’ :ilm Pravimo »ovnih, iolzotopl, se od oslih *n_elementov, iz kate-tnaioo astali, razlikujejo le ™aice po t?žl. spremenilo bevw njihovo število m« kobIuV jedru- »Normal-Protrajne doze, takoj po vbrizgu izgubi lz ki- "U so se, da se ta izgubljeni del kopiči ne-p0SI Y telesu, kar bi lahko izzvalo še težje Zato kot pomanjkanje krvi in celo smrt. ma,h„S0 dodali dozam dextrana neskončno “O količino radioogljika in ga po vbrizgu i Proizvajamo vse vrste lesnih instru- • i Centov in harmonike z in brez re- i • gistrov • j ..HARMONIJA**1 • _ Zagreb. Nikole Tesle «1. 10 P '&/& Neka] malega o atomih, ki se nam jih ni treba bati — Atomska bomba ni edina posledica velikega izuma — Medicina prihaja na nove poti — Narava postaja prozorna pod ž^rki atomov — Radioaktivnosti ni mogoče skriti — Mogoče vprašanje proizvodnje hrane ne bo več nerešljiv problem TO JE ATOM UKANA! Seveda Je neštetokrat povečan. Središče je jedro z 92 protoni in 143 nevtroni. Uran 238 ima tri nevtrone več, nima pa radioaktivnih lastnosti urana 235. Oba sta izotopa navadnega urana, najtežjega naravnega elementa. Protoni in nevtroni so povezani z orjaškimi močmi, ki dajo, če jih sprostimo, atomsko energijo. Ta je neprimerno močnejša kot vse kemične reakcije. Žice, ki na tem modelu označujejo poti uranovih elektronov — teh ima uran 92 — so v nepravem razmerju z velikostjo jedra. Ce bi hotel ta model prikazati stvarne razmere, bi moral imeti okrog skrajnega elektrona premer blizu 900 metrov Ce hočemo ugotoviti učinkovitost bolnikovega srca, mu vbrizgamo nekoliko radioaktivnih tekočin v kri ln z Geigerjevim števcem zasledujemo hitrost pretakanja po posameznih delih ožilja. Bolniki, ki so priklenjeni na postejo, imajo, včasih v nogah zelo slab obtok krvi in zaradi tega obstaja nevarnost, da se ustvarijo čepi strjene krvi. Ce se tak čep odtrga in odpotuje po žili proti srcu in možganom, postane življenjsko nevaren. Radionatrij vbrizgan v žilo nam takoj pokaže — spet s pomočjo Geigerjevega števca — v kateri nogi ima kri boljši pretok ln brž ko se arterija zamaši je možno z istim števcem točno ugotoviti mesto, kjer se je krvni obtok ustavil, da je mogoče takoj izvršiti operacijo. RAK SE SE VEDNO UPIRA V začetku naše atomske dobe so mislili zdravniki, da bo mogoče z radioizotopi uspešno zdraviti raka. Toda do danes se jim ni to niti delno posrečilo. Obstajala je namreč nevarnost, da bo radioaktivnost poškodovala tudi zdravo tkivo. Zaradi tega je težko določiti čas zadržanja teh radioizotopov v telesu. Uporabljali so jih le v krajših časovnih razdobjih ter dosegli lokalizacijo rakastega tkiva in občutno zmanjšanje bolečine. Poseben us(peh pa je dosegel radiobor. To metodo zdravljenja z navadnim borom pri nekaterih vrstah možganskih tumorjev so poznali sicer že prej. Ce se namreč bor vbrizga v žilo bolnika s takšnim tumorjem, se skoraj ves nakopiči v obolelem tkivu. Pri nekaterih bolnikih so zato poizkusili z radioborom, posebno pri takšnih, kjer je bila operacija nemogoča. Res je, da tukaj končnih uspehov še niso dosegli. Toda obdukcije njihovih mož-gan po smrti so pokazale, da je radiobor uspešno načel bolno tkivo, če so ga izpostavili ozkemu snopu nevtronov, ki so ga usmerili približno na mesto, kjer Je Geigerjev števec zasledil tumor. Na ta način so podaljšali na videz že brezupnim bolnikom življenje za več mesecev in olajšali njihove bolečine. Za druge vrste tumorjev sta se pokazala posebno uspešna radioaktivni fosfor in arzenik. Ce Ju vbrizgamo pred operacijo se zbereta na tumorju in oddajata žarke, ki točno pokažejo velikost In razraščenje. Celo direkten vbrizg med operacijo je pomagal določiti še tiste no radiokalcij in z Geigerjevim števcem določili količino tega kalcija, ki se Je zbral v kosteh. Radiokalcij je dokazal, da embrio teleta v materinem telesu prične črpati kalcij — če ga dobiva s hrano premalo — lz materinih kosti. Torej materam ob nosečnosti čim več kalcija, da ne bodo oslabele njihove kosti. Podobni poizkusi z radiokalcij em so tudi pokazali, da dorasla živina izloča več kalcija lz kosti, kot ga more izkoristiti lz hrane. To se verjetno dogaja tudi pri ljudeh. In najbrže prav zato postanejo kosti starih ljudi slabotne ln krhke. Radiokalcij Je razodel tudi skrivnost, da nastane 75 V# lupine kurjega jajca iz hrane, ki Jo Je kokoš zaužila šele prejšnji dan. Na tobačnih nasadih nekje v Severni Ameriki so vsako leto potresli 4.300 ton superfosfatov po zemlji. Poizkusi z radioaktivnimi superfos-fatl pa so pokazali, da so ves ta denar vrgli v vodo, zakaj tobak ni izkoristil skoraj ničesar iz te ogromne količine gnojil. NIKAR PREVEC GNOJITI KORUZE Pokazalo se Je tudi, da nasadi koruze v začetku rasti res črpajo hrano iz gnojil, pozneje pa predvsem fosfor iz zalog, ki Jih ima zemlja sama. Nasprotno pa krompir obilno izkorišča fosfor iz gnojil, ko je v največji rasti. Agronomi so se po vsem svetu mučili, da bi ustvaril n»ve rastlinske vrste, ki bi bile odporne proti boleznim in mrazu. Narava sama dela takšne nove vrste s spremembami, ki pa so zelo, zelo počasne. Z uporabo izpostavljanja rastlin radioizotopom pa kaže, da bo mogoče Tudi pse bo osrečila atomska energija. Danes, ko je še vse izkoriščanje atomske energije v fazi preizkusov, večkrat razne metode preizkusijo najprej na živalih, da bi jih potem z uspehom uporabili na ljudeh. Obsevanje tumorja v očesu tega psa je žival kmalu povsem ozdravilo 90 sekund. Tu bo še marsikaj razvozlala bodočnost ... Včasih so zasledovali gibanje žuželk s tem, da so Jih opremili s barvnimi nitkami. Danes pa delajo to povsem drugače. Muhe in komarje so krmili z radioaktivnim fosforjem in iskali z Geigerjevim števcem. Na ta način so opazovali v Nigeriji komarje, ki širijo rumeno mrzlico ln dobili neprecenljivo važne podatke o gibanju in razširjanju teh nevarnih žuželk. Celo gibanje črvov v zemlji lahko zasledujemo, če jih hranimo s hrano, ki vsebuje radlo-kobalt in držimo nad zemljo, v kateri rijejo, Geigerjev števec. Neki tak »črvoslovec« je nekoč s svojim števcem opazoval poti dveh radioaktivnih črvov pod zemljo. Potem je v največje presenečenje opazil, da sta se obe poti združili ln nadaljevali kot ena Ves radoveden je začel kopati na mestu, kjer sta se združili in kaj je našel? Enega samega črva. Toda bil Je dvakrat bolj radioaktiven kot prej. Pa nikar ne • •■milili M IM M ■milil III MIH MII IIIIIIII MU II Ulili Milili IIIIIIII ••■•III Milit« zasledovali z Geigerjevim števcem ln z veseljem ugotovili, da se 35% Izloča takoj na raznih delih človeškega organizma. Dextran so lahko torej uporabili v neomejenih količinah ln brez nevarnosti za pacienta. ATOMSKE APOTEKE Takšne izotope Je mogoče kupiti v posebnih »apotekah« atomskih tovarn. Pravijo, da so to prav čudne trgovine. Blago lahko vidite samo v ogledalu ln živ človek nima dostopa med skladovnice tega materiala. Avtomatsike Jeklene roke jemljejo s polic zaželeno snov, jo tehtajo, pretakajo in zavijajo v svinčene ovoje, tako da jih kupec brez skrbi vtakne v žep. Zakaj takšna previdnost? Žarki, ki Izhajajo lz teh radioaktivnih snovi, Imajo veliko probojno moč. Alfa in beta žarki se ustavijo že v povsem tankem ovoju iz kovine ali plastične mase. Toda gama žarki prodro kot rBntgenskl žarki naravnost skozi človeško telo. Vsi ti žarki pa s časom postanejo manj intenzivni. Iz nekaterih elementov izginejo že nekaj sekund potem, ko so postali tl radioaktivni, pri drugih v nekaj tednih. Uran pa Izgubi polovico svoje radioaktivnosti šele v milijonih let. In prav zato lahko uran še danes najdemo v zemlji z Geigerjevimi števci. Ti žarki so nevarni tudi zato, ker se njihov učinek obtčajno pojavi šele mnogo pozneje, takrat, ko je že prepozno. Zato zdravniki pri zdravljenju z radioizotopi uporabljajo le tiste, ki dovolj hitro izgubijo svojo moč in ne morejo škodovati bolniku. Tako nekako je, kot če bi pili samo tako toplo kavo, da si ne bi z njo opekli ust. Danes so radioizotopi ustvarili že povsem nove metode v medicini, tehniki ln gospodarstvu? Zakaj? Glavni razlog je ta, da jih je mogoče ugotoviti z Geigerjevim števcem v tako majhnih količinah, kot jih kemično ni mogoče dokazati. ČLOVEŠKO TELO JE POSTALO PROZORNO Danes lahko zasledujemo vitamine, minerale, sladkor, zdravila In celo izločke ščitne žleze po telesu, s pomočjo radioizotopov in ugotavljamo, kako naš organizem te snovi izkorišča. Prav tako je, kot da bi naše telo postalo prozorno. Ce vbrizgamo povsem majhe količine radionatrij a v telo, lahko ugotovimo, da se sol Izloča na nekaterih delih organizmov, predvsem pa v koži že 75 sekund potem, ko pride v telo. Bolj počasi se izloča iz oči in hrbtnega mozga, še bolj počasi iz kosti ln zob. l'i % . i .5» Takole pa posluje atomska »apoteka«. Mehanične jeklene roke natančno prenašajo kretnje uslužbenke. Vmesno okno je sestavljeno iz dveh debelih steklenih plošč, med njima pa je debela plast cinkovega bromida, ki zadrži vsako žarčenje končke tumorja, ki Jih kirurg sam z očesom ni mogel ugotoviti. Tudi levkemijo, do danes žal, še vedno neozdravljivo bolezen so zelo olajšali z radlo-fosforjem, vbrizganim v žilo. Zato se zdravniki nadvse radi zatečejo k radiozotopom, ker ni treba izpostavljati telesa rbntgenskim žarkom, ki morajo, če hočejo doseči bolno tkivo, prodreti skozi zdravo tkivo. Žice, igle ln kroglice iz radioaktivnega kobalta se z operativnim potom vloži na mesta, kjer je rak napadel organizem. RADIOKALCIJ A NI MOGOČE SKRITI Pa ne samo v zdravljenju, tudi v preiskavi rasti in izločanju notranjih žlez so radioizotopi .napravili neverjetne stvari. Agronomi niso do zdaj nikoli vedeli, kako se Izkorišča kalcij, ki ga dobi živina s hrano za tvoirbo kosti. Zato so namesto navadnega kalcija pomešali med hra- ZGRADBA ATOMA. Laborltorijsk! poizkusi so potrdili nekdanje hipoteze o zgradbi atoma. Atom kot najmanjši delec kemične prvine sestoji iz jedra, sestavljenega iz električno pozitivno nabitih delčkov, protonov ln nevtronov, ki so brez električnega naboja, Imajo pa v sebi velikansko energijo. Od jedra atoma zavlsi predvsem atomska teža in vsi radioaktivni pojavi, združeni s cepljenjem in spajanjem atomov: torej vsi pojavi, ki nam ustvarjajo atomsko energijo. Elektroni pa so nosilci kemičnih lastnosti elementa. Pojave, ki jih opisujemo v današnjem članku, lahko pripisujemo predvsem nevtronom, ki se sprostijo pri razpadanju snovi. AVTOMSKA KOPA. Pokazalo se je, da je mogoče trenutni razpad atomov, kakršen nastane pri eksploziji atomske bombe, zadržati v atoipski kopi s pomočjo ogljikovih ali borovih palic. S količino teh palic je mogoče popolnoma regulirati hitrost razpadanja atomov. GEIGERJEV ŠTEVEC. S to napravo lahko ugotovimo prisotnost radioaktivnih žarčenj. Tak števec daje od sebe zvočne ali svetlobne signale, brž ko pade nanj snop radioaktivnih žarkov. Danes jih atomska industrija izdeluje v velikih količinah, saj predstavljajo najvažnejše zaščitno sredstvo za delavce, ki prihajajo v stik z atomskimi žarčenji. mmMMMMMmMMMMMMMMmMMmMMMmmMMMMMMMMiHMmMmMMMMMmmMMmMMMm.MimiMimmmmiiimiHMMMMmMMMMiiia mislite, da cta se oba črva zlepila v enega. Le večji je požrl manjšega. KAJ PA TEHNIKA? Pred seboj imamo avtomobilski motor in deset različnih vrst olj Kaj mislite, kako bomo ugotovili, katero olje je najboljše, to je, pri katerem se bo motor najmanj obrabil? Cisto enostavno. Batne obroče bomo naredili iz radio-zlitine in potem prepustili motor za določen čas vsakemu izmed olj. Edino, kar še moramo storiti je, preiskati enake količine porabljenih olj, in ugotoviti, katero je najmanj radioaktivno. To olje je torej odneslo s seboj najmanj zlitine ln je zaradi tega najboljše. Na podoben način preizkušajo tudi paste za parkete. Poizkusno dvorano namažejo z različnimi vrstami radioaktivnega voska in potem merijo z Geigerjevim števcem, pri katerem vosku zgubi površina dvorane, po enodnevni porabi, najmanj radioaktivnosti. Tisti vosek bo seveda najboljši. Višino gladine raztopljenega metala v visokih pečeh je mogoče s pomočjo radijskega žarčenj a meriti brez vsakih ovir zaradi vročine. Na eno stran peči se da izvor radijskega žarčenj a, na primer košček radiokobalta, na drugo stran pa v Isto višino Geigerjev števec. Z enakomernim spuščanjem obeh delov, lahko takoj zaslišimo pojemanje škrtanja v Geigerjevem števcu, kar pomeni, da je med radiokobalt in - števec prišla velikanska masa — to je gladina tekoče kovine. Prav tako preizkušajo, če so konzerve polne. To pa so že tako zmehanizi-rali, da Jo poseben vzvod, v primeru, da konzerva ni pravilno polnjena, vrže s tekočega traku. Ce se črpanje nafte ustavi zaradi kamenite zapreke v globini, spustijo Geigerjev števec v globino, nato pa vlijejo v luknjo radioaktivno kislino, ki nai bi razžrla kamen. Škripanje v števcu Jim pove, kdaj je ta tekočina prišla do dna. S tem, da so ustvarili radioaktivne bakterije, so tudi dobili možnost preizkušanja raznih vrst mila. S tem da so jih porazdelili po enakih kosih materiala, ki so ga potem prali z različnim milom, so ugotovili, katero milo zapušča za seboj najmanj živih bakterij. S tem bi nekako obdelali tisti del izkoriščanja atomske energije, ki se kaže v radiožarče-nju. Prihodnjič pa o drugem delu, ki nam bo nadomestil premog, nafto in elektriko. ________ ljU(j0n k Že od nekdaj delal vedal rabo koledarja, ki je že Drehi, tcž»ve: nekaterim teče imel vsako četrto leto pre-lro> drugim zopet prepo- stopni dan. Toda časa še vedno jjpfMESECjE "rR(>MESECj, ^■iksecje JANUAR KrBRUAR M AREC = P T S C P S N P T S Č T* S N P T S C P S N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 10 17 18 19 20 21 22 23 24 25 28 27 28 29 30 31 12 3 4 5 8 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 8 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 I esecje APRIL £TSf P s N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 28 27 28 29 30 31 MAJ____________ p T S C T* S N 12 3 4 5 6 7 B 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 21 24 25 26 27 28 29 30 P T S C P S N „ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 I 24 25 26 27 28 29 30 JULir avgust SEPTEMBER P T S C- P s N p t s r p s !n p T S C P S N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 2J 24 25 26 27 28 29 30 1 OKTOBKR NOVEMBER dkcembek P T S C P S N p T S C P S N p T S C P S N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 3 4 5 6 7 8 » 10 11 12 13 14 15 16 i; 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 lika nerodnost je v tem, da prazniki, spominski dnevi, obletnice padajo vedno na drug dan v tednu. Nihče torej ne more znati koledarja na pamet, kot zna n. pr. poštevanko, saj nekateri ljudje ne vedo niti, kateri meseci imajo 31 dni. Naš sedanji koledar je torej zelo kompliciran in nereden, zato ga Je že pred 30 leti tedanje Društvo narodov skuje tega leta sledil 4. oktobru §alo reformirati. Od tedaj pa takoj 15. oktober. Ljudje so d0 danes so dali v celoti že 152 se tedaj v eni noči postarali predlogov za izboljšanje seda-za 11 dni. Gregorijanski ko- njega koledarja. Po vsem vi-ledar je bil takoj sprejet v ka- dezu pa je še najboljši indij-toliških deželah, protestantske ski predlog, o katerem bo ko-in pravoslavne države pa so nec junija razpravljal Eko-se še dolgo držale julijanske- nomski svet Združenih naro-ga. Tako je novi koledar sto- dov v Ženevi. Po tem koledarju pil v veljavo v Veliki Brita- bi imeli januar, april, julij in niji šele 1752, na Švedskem oktober po 31 dni, ostali me-naslednje leto, na JaBonskem seci pa 30> preostali en dan 1873, na Kitajskem 19f2, v So- bl se vedno slavji pred Novim vjetski »vezi 1918, v Romuniji letom kot Spi0šni praznik po in Grčiji 1924 in v Turčiji 1927. vsem svetu> Vsaka štiri leta bi Štetje let se od šestega sto- pa pt-išel še en tak dan konee letja dalje ravna v krščanskem junija. Po tem koledarju bl se svetu po Kristusovem rojstvu, torej vsako Novo leto začelo čeprav se je po mnenju da- na |st| dan in torej tudi vsi našnjih znanstvenikov rodil ta ostali dnevi v letu. Vsak mesec judovsjki prerok že štiri leta bj imei 26 delovnih dni, vsako prej. Francoska revolucija je iej0 bi se začelo z nedelj« vpeljala nov koledar, v kate- „ , ____ rem so imeli vsi meseci po 30 . . Jf. s| vplike sai hi hll dni, vsak mesec pa po tri de- b< bile zelo ve ike, saj bi bil kade desetih dni. Preostale *nanstven enoj;en. stal 'n, ne- dncvc so praznovali pred 22. Spremenljiv in _o p ak- m d* Ves svet lio praznoval 365. din — Jo Je dan, ki part«* na 31. decrmber, ko pa bo .prestopno leto, bo tuili dan. ki padi* na 31. junija, veljal 7a svetovni praznik. ?emu so ^ zveznik, dru-vetlr,<> km11 Velika težava ^ koledar kakn »jeti čas va* | ■ JE ODLOŽIL pULTU TAKTIRKO J i°.Prišel žalostni Cas, ko moram odložiti str^ ° taktirko in se posloviti od svojega orke-v ?’* J® napisal sivolasi mojster v svoji odpo-dficS1 pJrošnji prezidentu NBC in ameriške ra-JSKe družbe. Prošnja nosi datum: 25. marec, tlanJC slavil Maestro svoj sedemdeseti rojstni NJEGOVO IMS JE POSTALO LEGENDA S tem se je poslovil eden najznamenitejših in •Iitov sveta* ki so ga obCudovali glasbeniki /j prijatelji glasbe vseh dežel, glasbeni genij, * 3e slovel v enaki meri po svojem fenomenal-p^^pominu kot svojem prekipevajočem tem- v *G.la®beni Titan našega časa se Je umaknil v i ”e>* Plsal New York Herald Tribune. Kii i? sv°30 dirigentsko palico in se po- fmV od milijonov poslušalcev, ki so njegovo Povzdignili v legendo. Kar so pomenili lavni pevci v 18. stoletju in klavirski virtuozi , 19*> to je bil Toscanini za nas...« In Wa- K?ton Po!St: *v vseJ dolgi zgodovini glasbe je bilo samo nekaj ljudi, ki so dali tej umet-“osti toliko kot Toscanini.« s kila skrivnost tega moža ob pultu? ° Cim je vplival na svoj orkester in poslušal-sivo in kaj je obdržalo njegovega duha tako ^stega, njegovo srce pa tako polno strasti? Verjetno je bila to njegova neizmerna ljubezen do 1*11 '* se mladi mož 2 helimi lasmi po- javu ob pultu, je šel od njegovih temnih oči njegove z energijo natrpane pojave fluid, ki :? v. Prenesel na vso njegovo okolico: volja s*užiti glasbi. Vse njegovo življenje je bilo v znamenju glasbe. Rojen leta 1867 v Parmi kot sin ubogega »i* a ni imel glasbenih prednikov. Bili so 5, ni rokodelci in kmetje, ki za kaj drugega njso imeli časa. V devetem letu so ga zavoljo njegovega velikega glasbenega talenta sprejeli na glasbeni konservatorij v Parmi, kjer je, ko 11111 je bilo 18 let, končal študij z odliko. USODEN PREOBEAT Začel Je kot čelist v nekem orkestru, s Katerim je šel tudi na turnejo po Južni Ame-V Riu de Janeiru se je zgodil velik preobrat v njegovem življenju. Dirigent orkestra Je nenadoma težko zbolel in Toscanini se je Ponudil, da bo stopil na njegovo mesto. Ker n* bilo drugega — boljšega — izhoda so ponudbo sprejeli in tako je mladi čelist brez priprave dirigiral predstavo »Aide«. Napravil je J°> ne da bi pogledal enkrat samkrat v parti-v *° *.n žel bogato priznanje. Po povratku v Italijo je kmalu zaslovel zaradi svoje nenavadne glasbene nadarjenosti. Leta 1898 je prvič omgiral v milanski Scali, s katero je ostal v *Vez^ 30 let. Tam je pripravil prvo italijansko Predstavo Wagnerjevega »Siegfrieda« in »So-jnrak bogov« in dirigiral svetovno premiero Puccinijeve »La Boheme«. 1908 se je odpravil v New York, kjer Je v Metropolitan Operi deloval 7 let in dirigiral 2ajeten repertoar italijanskih, nemških in francoskih del. Po prehodnem bivanju v Italiji, Nemčiji in Avstriji se je vrnil spet v Združene «ržave in je bil od leta 1926—193G dirigent neavtorskih filharmonikov. 1937 leta je sprejel vodstvo nalašč zanj ustanovljenega simfoničnega orkestra NBC, katerega koncerte je do zdaj fl*rigirai. Med temi leti Je seveda gostoval tudi po Evropi. ŽIVLJENJE BREZ KOMPROMISA Ne samo kot glasbenik, tudi kot človek in *načaj uživa Toscanini velik sloves. Potem, ko £a Je njegov spor s fašisti pregnal iz Italije, Potem, ko po Hitlerjevem nastopu oblasti ni Prestopil več Bayreutha, kjer je dirigiral v Wagnerjevem gledališču, se je po vkorakanju Jemških čet v Avstrijo umaknil tudi iz Salzburga, kjer je bil mnogo pripomogel, da Je 7S[aša šcsžfetraa pic nis&tea salzburški glasbeni festival dobil svetovno veljavo. V Ameriki pa Je naposled našel svojo drugo domovino. Tudi v prostem Casu študira partiture in glasbeno literaturo. Sicer je skromen človek in ne mara novinarjev ali sprejemov. Kljub visoki starosti je duševno nenavadno okreten. In značilno za njegovo moč in humor je, da Je pred nedavnim odgovoril na vpašanje, kaj meni o nekem devetletnem čudežnem otroku — dirigentu: .Vprašajte me spet, ko bom star 80 let.« KAKOR VOJSKOVODJA Pri delu pa Je Maestro zmeraj smrtno resen. Skušnja pod njegovim vodstvom je bila za vsakogar, ki Ji je smel prisostvovati, doživetje. V trenutku, ko je stopil Toscanini pred svoj orkester, je bil vojskovodja ... Njegov sloviti »fotografski« spomin ga še nikoli ni pustil na cedilu in vsak najmanjši detajl kakšnega dela pozna do potankosti. Hudo je bilo pač, če izvajalci njegovih napotkov niso razumeli takoj — tedaj se je nenadoma tako divje razburil, da ni pazil niti na besede niti na geste. »Kadar imam taktirko v roki, sem čisto drug človek,« je nekoč priznal. Zdaj Jo Je torej odložil. »Vem, da Imate pravico do počitka, potem, ko ste se 65 let docela posvečali glasbi,« mu Je odgovoril Davis Sarnoff, prezident NBC. »Toda misel, da Vaših radijskih koncertov, ki so nam toliko let olepševali naše življenje, ne bomo več slišali, me navdaja, prav tako kot milijone ljudi v Ameriki, da, v vsem civiliziranem svetu, z globoko žalostjo .,,« Sonja Horowitz, vnukinja Artura Toscaninija je imela dva nenavadna klavirska učitelja: deda in očeta. Na dedovih kolenih je poslušala Sonja prve nauke o potrpežljivosti in predanosti, ki jo mora imeti vsak glasbenik. Vendar stari umetnik pri njej ni uspel, kajti v poznejših letih ni več nadaljevala s študijem glasbe »Balet mi pomeni življenje!« je tz/aofla Hidija Gipevs&eva (K sliki na 1. strani) »Oce je bil kot strojevodja prestavljen v Srbijo in ostali smo tam do vojne. Leta 1941 smo se vrnili v Slovenijo. Jaz se pravzaprav nisem vrnila, ker sem se rodila v Srbiji.* ■> Vedela je, kaj bi rad. Zato jo je bilo komaj treba kaj vprašati. Taka je pravzaprav vsa: dobro ve, kaj hoče. Cilj, napor, rast... zavedeti se viška, preusmeriti se k vzgojnemu delu ter se potem razdati mlademu rodu... Take so njene tihe misli. Skomna je garderoba v operi, prva ob vhodu, kakor da noče v ničemer tekmovati s človekom. Tukaj ni tako kakor v blestečem filmu: človek ni nič, naredi ga šele zunanji lesk. V. taki skriti garderobi je človek vse. »Na vrhu nehati, to je moja želja,* je ponovila, ko sva takole v prostem pomenku zašla z začrtane poti. Na tej poti so namreč same letnice, šole, zunanji dogodki. Pri človeku gre pa za več, kolikor morejo povedati le biografski podatki. »Ples me je zmeraj veselil Že kot otrok sem si želela, da bi plesala Vražico v »Vragu na vasi*. In 'ta želja se mi je izpolnila lani. Pot do tega pa ni bila lahka. Začela se je 1947. leta S časopisnim oglasom. Opera je iskala kandidatke za baletno šolo. Preprosila sem starše, da so me vpisali, prej pa sem jim morala obljubiti, da zaradi baleta ne bom zanemarjala šole. Na sprejemnem izpitu nas je bilo 120, prestala nas ga je polovica. V treh letih se je skrčilo število na nekaj gojenk, a danes sva pri baletu od vseh le še dve... 1948. leta sem ALI ZE VESTE, da so v prodaji tombolske tablice V. ROLA TOMBOLE ZVEZE GLUHONEMIH JUGOSLAVIJE ALI ZE VESTE, da bo žrebanje 13. junija t. I. in da znaša glavna PREMIJA 500.000. DIN ARJE V ter 331.395 drugih dobitkov od 50 do 200.000 dinarjev? Tombolske tablice prodajajo vsi zastopniki Jugoslovanske loterije. m To je ena izmed mnogih presenetljivih slik FRANCETA MIHELIČA na sedanji razstavi v Modemi galeriji. Podpis pod sliko je kratek: »POGREB ILUZIJ«. Lahko pa sc pred njo ustaviš in dolgo dolgo premišljuješ o ničevosti pehanja za oblastjo, slavo in dobičkom AFRIŠOCH starejša kot e^ipčaimlie piraiird^ V puščavskem predelu južne Arfike, morda 100 km od obale Atlant. oceana, najdemo eno najbolj tajinstvenih in spornih fresk stare Afrike, podobo tako imenovane »Bele dame«. To je ena številnih votlinSkih podob na pobočju 2610 m visoke Ognjene gore. Znani francoski zgodovinar Henry Breuil trdi, da je nastala »Bela dama« gotovo več tisočletij pred našim štetjem m da je dokaz zgodnjega vdora belih ljudi na črni kontinent. Breuilovo obsežno delo o »Beli dami« je že skoraj pred tiskom in bo izšlo poleti v NI treba ne v Ameriko, niti ne v Pariz London. Naša 6-letna pianistka živi v Primorskem mestecu ob progi Postojna—Reka, v ‘‘irski Bistrici, piše pa se Sonja Pahor. Drobceno dekletce je, s sanjavimi rjavimi očmi, -v globini skrivajo zaklade. n.riV,-xna Pot v glasbo se Je pričela takole: v * f„"lčW hiši, kjer stanuje pri noni v Levsti- = 1 “v* ulici 3, ima prostore glasbena šola. Sonja = hii ,11 na CS ,.! In ne da bi čakal na odgovor, mu je pokazal pot: »Na teJ strani, gospod. Prva vrata desno.« Videl ga je, kako se je obrnH, se povrpel po stopnlcflj? In izginil. Nato se je začel smejati. Čuden človek.. - Vrn se je v klet, se ustavil v rdečkasti tern' In gledal v lerja' vico pod kotlom. Stopil je nato k um'valniku, odprl P>P In voda je pritekla v tihem in pravilnem curku, ki * Je zdel kot krvav. Izbrisal sl Je s čeia blazne Podobe.,a sl počasi začel umivati roke. Iščoč običajen kos m11": Našel ga je in ga mečkal med dlanmi, dokler ni s*1® stisnjene prste prodrla svetla pena kakor škrlatna g008* '*'H ANCF> CRANE: Jiutektivskt tomuti ® ........... j Vodja fašističnih izsiljevalcev v ZDA Raf- | | je končno v naših rokah. Ne vem pa še, | j kako je z »Rumeno vijolico« — znano špansko § g plesalko in njenim spremljevalcem Waggoner- | j jem. Ali sta tudi ta dva samo njegova pomoč- | j nika, ali pa mogoče njegovi žrtvi, s katerima je j | hotel speljati sled na drugo pot? Kdo ve, ali | g moj zaročenec detektiv Patrick Abbott pravilno j j| sluti, kako so izgubili življenje Charley Dickens, I s] šofer Angelino in upravnik hotela »Chelsea«> | i| Vse kaže, da bom danes še marsikaj zvedela. Patrickovi detektivi so prevzeli aretirance v 1 I svojo skrb, midva pa sva sedla v avtomobil in j i se odpeljala proti mestu. Pripovedovala sem mu, j J| da mi je »Rumena vijolica« ponujala svojega 3 Psa in deset tisoč dolarjev, če pustim njenega jf H zaročenca Waggonerja, ki se je očitno zanimal , | zame, pri miru. Patrick se je ob tem zresnil... Ij Patrick je odvrnil: »Rafferty je ustrelil Dickensa, Angala in Scotta. On je poglavar tolpe, ki ima — je imela predvsem nalogo nabrati v Združenih državah cim več denarja za fašistični vojni stroj. Ko sva se Prejle odpeljala, je še vedno odgovarjal na vprašanja Policijskih agentov. Senorito Ravel je popolnoma razbremenil in potrdil svojo izjavo s prisego. Dejal je, da J° je obtoževal samo iz zlobe in togote. Sicer pa ... ko pridem v pisarno, jo bova najbrž že našla tam.« »Torej je le res!« Vzkliknila sem: »Oh, tako mi je zal zanjo. Po mojem ni nič kriva. Čisto gotovo je samo Waggoner vsega vzrok. Tako ali drugače. Ona ga ima res rada. Kaj je Rafferty rekel o Waggonerju?« Njegovega imena sploh ni spregovoril, čeprav je Prisegel, da je navedel vse člane tolpe.« »Potem mora imeti za to svoj poseben vzrok. Dobro ve, da je Waggoner bogat, zelo bogat. Misli, da ne bo dolgo zaprt. Saj smo Američani tako dobrodušni in Popustljivi — in potem bi Waggoner lepo skrbel zanj...« »Bujno domišljijo imaš,« je mirno dejal Patrick. Privozila sva do mostu. Kako lep je bil! Kako krasno je bilo tisti večer morje in kako so se iskrile luči San Francisca! Da, to je krasen kraj! In to bo zdaj moj dom, kjer bom živela skupaj s Patrickom! Misel na bodočo srečo me je tako prevzela, da sem se šele tik pred pisarno spomnila na detektivske pasle. Če je Patrick tudi kaj sanjaril, tega mi ni povedal. Lulu je vsa resnobna in poslovna sedela za svojo mizo. »Tisti dve ženski sta že'tukaj!« je rekla in pokazala z glavo proti Patrickovi sobi. »Glede stranke sa-^ mi niste nič naročili.« »Oprostite,« je rekel Patrick. Pogledal je na uro. »Pa zdaj pokličite gospodično Terrill. Recite ji, naj takoj pride. Oh, še to ji lahko rečete, naj spravi de-har v blagajno, kjer naj ostane na varnem toliko časa, da ga bo vrnila v banko, kjer ga je dobila. Če želi, bo v njeni odsotnosti čuval stanovanje Alexander.« »Prav,« je rekla Lulu. »Gospod Abbott, s tistima tujima ženskama bodite pa le previdni. Tukajle je vaša pištola. Kar boli me, da se brez nje sprehajate °krog. Kakor hitro sem ju videla prihajati, sem pripravila pištolo.« »Hvala,« je rekel Patrick. Vzel je pištolo in jo vtaknil v žep. »Pojdita obe z menoj noter. Murphy, Vzemite s seboj beležnico.« »Najprej bom poklicala gospodično Terrill,« je rekla Lulu. Grofica je sedela v modro sivem naslonjaču, senorita je pa lahkotnih korakov hodila sem in tja in ogledovala knjige. Grofica se je oblastno dvignila iz naslonjača in izbočila svoje bujne prsi. »Dober dan, mladi gospod,« je pokroviteljsko pozdravila Patricka. Pogledala sem senorito. Bila je ravno taka, kakršno sem videla zadnjikrat. Tudi vijolice je imela pripete. Nasmehnila se mi je in mi pomolila roko, na kateri sem z veseljem opazila velik in bleščeč zaročni Prstan. »Sprašujem se, kaj naj vse to pomeni!« je rekla njena mati Patricku. »Prosim, sedite,« je odvrnil Patrick. Nekoliko se je obotavljala, sedla pa je le. Tudi Toni je primaknila * njej svoj stol. Medtem je prišla noter Murphy in Sedla z beležnico v roki zraven Patrickove pisalne mize. Jaz sem postavila svoj stol naravnost njemu na-Proti. Patrick je dejal: »Tajnici sem naročil, naj vaju po-•pče sem, da bi vama stavil nekaj vprašanj glede za-eve, ki jo preiskujem.« *Izprašati na.iu boste morali ob kaki drugi prilož-nosti,« je hlastnila grofica. »Zdaj morava v gledališče.« Patrick se je obrnil k sefioritl. »Prihodnjo predstavo imata šele jutri popoldne, mar ne?« Pokimala je. »Odgovarjaj mu, mami. To bo še najbolje.« »To je bedasto zapravljanje časa,« je izjavila grofica. Patrick je rekel: »Vsako vprašanje lahko zavrnete, grofica. Zakaj ne bi rajši počakali, da^ vas začnem spraševati in mi boste šele potem zamolčali odgovor?« »Prav ima, mami,« se je oglasila Toni Ravel. Patrick je dejal: »Najprej naj vama pojasnim, žare aj sem vaju poklical. Ali pozna katera od vaju človeka z imenom Rafferty?« V svetlem senoritinem pogledu nisem opazila nobene spremembe. Pač pa je lahna meglica zastrla oči grofice. »Njegovo pravo ime je Gargiulo. Je Italijan in se piše grof Roberto Gargiulo. V Ameriki Se udejstvuje že od januarja kot agent sovražne države. Da bi si rešil glavo, je izdal imena vseh svojih pajdašev.« Grofica je oholo odvrnila: »Ne vem, zakaj naj bi to naju zanimalo.« Patrick je nadaljeval: »Upravičeni smo domnevati, da je Gargiulo, oziroma recimo mu kar Rafferty, hotel zaplesti vašo hčerko v tri umore. Ustrelil je tri ljudi. V dveh primerih je pustil na kraju umora rumeno vijolico.« V Grofica se je oblastno dvignila iz naslonjača in izbočila svoje bujne prsi Grofica je nestrpno otipavala torbico. »V enem primeru je morda on podtaknil njeno vizitko.' Vsekakor je vizitka ležala na mizi, pri kateri je bila žrtev umorjena. Senorita, ali ste kdaj govorili z nekim detektivom Dickensom. Eno nadstropje niže v tejle stavbi?« Grofica se je oglasila: »Sama sem jo poslala k njemu. Za to sem imela tehten razlog.« Senorita se je prešerno zasmejala. »Razlog je bil isti kakor takrat, ko sem se približala vam, gospod Abbott.« Zasukala je svoj bleščeči prstan. »Zdaj to ni več potrebno.« »Neka ženska... Neka izkoriščevalka nam je delala preglavice,« je rekla grofica. Spomnila sem se tiste predrzne ženske v restavraciji St Thomas. »Toda vijolice nisem pustila tam,« je rekla sefio-rita. »Nisem marala, da bi kdo zvedel za moj obisk pri detektivu. Takrat, ko sem vas povabila pa kosilo, gospod Abbott, je bilo to nekaj drugega. (Sospodična Holly je bila tudi tam z Erikom.« Patrick se je nasmehnil. »Vedel sem, da je Raf-ferty preveč premeten, da bi pustil kar vašo vizitko. Ampak zakaj je puščal vijolice?« Toni Ravel se je razvnela: »Zato, ker me sovraži.« »Mislim, da sva dovolj povedali,« je rekla grofica in začela vstajati iz naslonjača. »Zakaj vas sovraži?« je naglo in odločno vprašal Patrick. »Zakaj? Zato, ker sovraži vse, kar je spodobnega na svetu. Ko sem v Parizu nabirala denar za naše ubogo špansko ljudstvo, me je skušal podkupiti, da bi delala za nasprotni tabor. Za Franca!« Obraz se ji je spačil od studa. »Ko sem ga včeraj zagledala, nisem mogla verjeti svojim očem. Odšla sem in prepričevala samo sebe, da to ni mogoče.« Grofica je pripomnila: »Veš, Toni, tako slab človek spet ni. On je bil tisti, ki nam je omogočil, da smo zapustili Španijo.« »In zakaj je to storil?« je resno odvrnila Toni. »Ker te je hotel v Južni Ameriki ravno tako izkoriščati, kakor v Španiji. Ti si bila igralka in se znajdeš v vsakem položaju. Razen tega si bila v Severni Ameriki. To so bili pravi vzroki. Ko sem jih spregledala, sem si rekla, da bom pazila nate in tudi sem. Z Erikom sem se zdaj poročila ravno toliko zaradi tebe, kakor zaradi sebe.« Pogledala je Patricka. »Kar je počela moja mati, je že zdavnaj minilo. Hotela je zaslužiti, da bi me vzgojila in izšolala. Ko sem to spoznala, je morala nehati in sem se jaz lotila dela. Nadela sem si njeno dekliško ime Iris Evans in si pobarvala lase na rdeče, da bi bila podobna Američanki. Res je, da nama je olajšal beg iz Španije, ampak tega ne bi bil nikdar storil, če ne bi mislil, da bo mamo spet izkoriščal.« Patrick je opazoval grofico. »Ali je vedel, kdaj bosta prišli v Ameriko?« Pobesila je oči in vprašujoče namrščila obrvi, ko so vtisnile njenemu obrazu nekaj oblastno samozavestnega tudi takrat, kadar so jo obhajali čisto drugačni občutki. Patrick je rekel: »Avion, s katerim sta se prvotno nameravali odpeljati iz Albuquerqua in ste naročeno vozovnico potem preklicali, je komaj ušel težki nesreči.« Zenska je pri vsej* svoji zavaljenosti z veliko gibčnostjo skočila na noge in planila k oknu. Spomnila sem se silnega prepada, ki se je odpiral pod njim. Senorita je zakričala in Murphy ji je pritegnila. Mene je kakor po navadi dar govora minil. Patrick se je pognal k njej, jo zagrabil za roko in jo odvedel nazaj k naslonjaču. »Jaz nisem storila ničesar. Nisem!« je kričala. »Nisem vedela, da je Waggoner tukaj. Nekje je moral zvedeti, da bova prišli v Združene države in tudi kdaj. Ko sva v Albuquerquu izstopili iz letala, naju je čakal telegram z obvestilom, da se bo Robert — to ime je uporabljal v Španiji — tudi peljal z letalom, s kaierim sva nameravali potovati dalje. Zato sem se napravila bolno in počakala drugega. Seveda ga ni bilo v letalu... Brzojavka je bila odposlana samo kot svarilo.« »Torej to je bilo v tisti brzojavki,« je hladno ugotovila senorita. Patrick je vprašal: »Kaj pa Waggoner? Ali on kaj ve o tej zadevi?« Senorita se je zamišljeno zagledala v svoj novi prstan. , »Da. Pred nekaj dnevi sem mu povedala. Zdaj ga zelo skrbi.« To je bilo najbrž eno izmed tistih skrajnih sredstev, na katera je namigavala. Waggoner, ki je svoje nemško ime komaj dobro amerikaniziral, se je naj,-brž zbal, da ga ne bi v Ameriki osumili vohunstva. Razen tega je investiral v sefSorito precejšen kapital! Tedaj so se zunanja vrata odprla in nekdo je stopil v predsobo. »če je prišla gospodična Terrill, ji recite, naj počaka,« je dejal Patrick tajnici. Hkrati ji je dal telefonsko številko in pripomnil. »Iz svoje sobe takoj telefonirajte, naj mi pošljejo detektiva.« Lulu je odšla ven. Patrick je vstal in dejal: »Svetujem vama, da se takoj javita najbližjemu uradu za protivohunsko službo in povesta vse, kar vesta. Sprejeti bosta lepo in vse bo ostalo tajno.« Napisal jima je naslov. Nato je uprl oči v grofico. »Če zaslužite kazen, jo boste prejeli; vendar vam lahko povem, da ne bo huda.« Senoriti se je prijazno nasmehnil: »Zbogom! Želim vam vse najboljše. Upam, da boste zelo srečni.« Nalahko je prijela mater pod pazduho, se nama nasmehnila skozi solze in odšli sta ven. Vstopila je Molly Terrill. Na sebi je imela spet svetlomodri kostim in lilasti klobuček. Drugače pa je bila čisto spremenjena. Njen smehljaj ni razodeval nobene zadrege več in oči so bile mirne. Bila je tako ljubka in prikupna, da me je spet nekaj zbodlo. Patrick ji je pokazal slvomodrl naslonjač. Sedla je. »No, zdaj je pravzaprav vse urejeno,« je dejd Pdtricki Blaženo se je nasmehnila. »Gospodična Murphy mi je ravnokar nekaj povedala. Pravi, da ste ujeli Gargiula in vso njegovo tolpo. Kaj pa je z John- nyjem?« , .. Patrick je dejal: »Na žalost vam moram povedati, da je vaš brat že zdavnaj mrtev, gospodična Terrill. Ko je bil Rafferty še oficir Gargiulo in komandant vašega brata, ga je sam ustrelil zaradi nepokorščine, tako je izpovedal. To se je zgodilo približno takrat, ko ste prejeli obvestilo o njegovi smrti.« Molly Terrill je položila roke na srce. Oči so se ji za hip zameglile. Nato je zbrala vse svoje mo i in mirno dejala: »Tako mi je, kakor da to že zdavn t vem.« Glas ji je zazvenel ostreje. »Upam, da bo ta grozni človek končno le dobil, kar zasluži. Upam, da ga bodo usmrtili in pred smrtjo ravno tako mučili, kakor je on mučil druge.« Patrick je odvrnil: »To je mož, da je kaj! V:"5 tovariše je izdal, ne da bi z očesom trenil. Vendar je skrbno pazil, da ne bi omenil neke osebe, ki je; morda tudi zapletena v to zadevo. Ščiti jo morda zaradi tega, ker se bo njena hči poročila z nekim velikim bogatašem. Najbrž ga hoče Rafferty prihraniti za bodoče pretresljaje. Uporabil jo bo pozneje, ko bo prišel iz zapora.« »Saj ga menda vendar ne bodo izpustili?« je proseče vzkliknila gospodična Terrill. »Rafferty misli, da ga bodo... Amerikanci se mu zde zelo blagi in prizanesljivi.« »Smrt zasluži!« se je trpko odrezala Molly Terrill. »Tako je,« je potrdil Patrick. Za hip je bilo vse tiho. »Ali veste,« ga je vprašala s prisrčnim smehljajem na ustnicah, »da mi svojega honorarj? sploh še niste nič omenili. Nobena vsota ne bo r--evelika... Ne samo, da ste me znebili sovražnika in mi morda celo rešili življenje, temveč ste mi tu^I prihranili pol milijona dolarjev. Recite poljubno številko.« SNEŽNOBELO BO TV03E PERILO- ČE UPORABLJAŠ ZLATOROGOV»PERIOM» •-TERPENUNOVO MILO! L 9r0z^tcuta. JtjucLe£&CL- 'totrcL/i+te »ZLATOROG« MARIBOR. ZAHTEVA3TE 3IH PRI SVODEM TRBOVCU! i Šale MISLITE ZE DANES NA SVOJ LETNI DOPUST in nabavite sl potreben kovček, potovalno torbo, specialno torbo za kopalno obleko, kakor tudi elegantno večerno torbico! Tudi rokavice in vso ostalo usnjeno galanterijo dobite pri nas v bogati izbiri in po najnižjih cenah. 29. NOTENBAR LJUBLJANA, Kardeljeva 1 (nasproti »Ria«) NA DOMAČEM KONCERTU Pianist: »In kaj bi radi še slišali?* »Poslušalec: »Pritajen šum, ki ga povzroči pokrov, ko zaprete klavir.« TUJEC Gospod sedi v tramvaju in nestrpno pogleduje okrog. Pa mu pravi sosed: »Ste morebiti tujec?* Ta zagodrnja: »Oui.* »Ah, Francoz?* »Yes.* »Ali celo Anglež?* »Si.* .. Nato se razburi Ljubljančan. Bejšte no, al me hočte jlan- • cat?* Pokima drugi, »/a.« j UPANJE Razjarjen je prišel Hadži Murat k Omarju Ben Ala- • meinu, potegnil nož in zarjovel: »Ti, nesrečnik, si zapeljal • mojo hčeri Naj se pogubi tvoja smrdljiva duša, ti sin pasje • matere.* ! Alamein, prestrašen do zadnje koščice, proseče zakliče: ? »Počakaj, Hadži Murat, nobene škode ne boš imel. Če bo ? tvoja hči rodila sina, ji bom dal tisoč srebrnikov, za de-j klico pa sto.* • Hadži Murat je počasi spravil nož, nekaj časa premišlje- • val in nato zvito vprašal: »In če bo samo deklica, svetli • efendi, ali boš mojo hči potem še enkrat obiskal in ji dal novo upanje?* ~ uuigmi iuivc, uaiu j ------ , — je pipo, si slekel srajco in si vanjo obrisal roke; 0 j° je spet oblekel, ga je njena vlaga prijetno osvežila. Da, bil je žejen. Spet je odprl pipo, nastavil dlani in Skrbno si je odrgnil roke, nato pa iskal brisačo. Ni je bilo. ko jo Da, Dli je 2ejen spet je odpri 2 dolgimi in počasnimi požirki. dl«?°tem zaslišal korake in se hitro umaknil v skla-Isče premoga. Koraki so prispeli v klet in se ustavili, ‘'■do je bil? Ali ga je kdo slišal in prišel pogledat? Čakal _e ln se Potil. Dolgo je trajala tišina, potem pa je človek aslišai nekak kovinski žvenket. »To je nekdo, ki skrbi za ®ntralno kurjavo,« je pomislil. Koraki so se približali in Vek je počepnil. Zagledal je bel obraz, ves pokrit s Premogovim prahom, obraz starca z modrimi in vodenimi cmi. v rokah je držal ogromno lopato. Slišati je bilo aarec kovine ob kamen in starec je odnesel lopato pre-, °Sa. Šestkrat se je starec vrnil po premog in ga nesel “*>««. Končno je vrgel lopato po tleh, si z umazanim od’Cfrn °b>'lsal obraz in vzdihnil: »Uuuh!...« Potem je z drsajočimi koraki, ki so počasi zamrli v daljavi. sur,n se 3e dvignil in spet sprožil plaz premoga. Pre-ZhV ga ie- ko 3e zagledal nad seboj električno žarnico. aKaj je starec ni priigai? oh, da . .. razumel je. Starec » , e'al tam že toliko časa, da svetlobe sploh ni več po-rii .0Va': videl je v tem temnem svetu kot vidijo črvi, ki mn °.pod zemljo in se ravnajo samo po tipu. Tedaj so di stale oči na neki vrečici in ni si upal verjeti, obl i bila P°lna. Pobral jo je. Bila je težka; odprl jo je: veJne žemlje .. .1 Pogledal je okrog. Čutil se je kri-lo 1 bil je sam. Otipal je tudi škatlico vžigalic ln škatli* tobakom. Dal jo je v žep in nato z vrečico v a °dšel v klet poleg Pogrebnega zavoda, kjer je luč ln I! . Gorela. Moram vzeti še tisto orodje, si je dejal, luc luč. Stopal je po prstih po stopnicah in ugasnil vid' e.v*dni gias je ge ve(jno mrmral tam za vrati. Pre-Patji°/.^e st°Pd navzdol, odprl škatlo s tobakom in si s Priže i ' ki ga j® odtrgal od vrečice, zvil cigareto Nikoti ln vdihnil dim, ki mu je napolnil pljuča konpa n mu Proa je človek vedno čutil. Skoraj vsa zgodovina sodobnejšega slikarstva ima opraviti s slikami sobnega formata. Prav najsodobnejši razvoj pa kaže pot k veliki sintezi. lje je, da težko priv irčevan denar vložimo v eno delo bolj priznanega umetnika, ali vsaj umetnika, ki je šolan, kakor da kupujemo od dvomljivih prodajalcev po hišah kičasto robo ognjenih barv in »romantične« vsebine. S stalnim ogledom razstav v naših umetno- Pre Tllno Ctn o slika n; Moderna Japonka v frizerskem salonu V starih fevdalnih časih, ki pa še niso takfo stari, je bilo v tem pregovoru precej resnice Japonke niso imele nobenih državljanskih pravic, pa tudi družinskih ne. Možje so jih le redkokdaj počastili s tem, da so jih poklicali po imenu. Leta 1947 pa je ta tradicija stoletij z nekaj potezami peresih padla. To je bila ena izmed redkih dobrih stvari, ki jih je napravila okupacija na Japonskem. Japonska žena je postala enakopravna moškemu. Ni še mesec dni tega, kar se je zbralo v prostorni dvorani Hibya v Tokiu okrog 8000 japonskih žena, da bi se pome nile, kaj je ta ukrep prinesel dobrega in kaj slabega. Prišle so starke v kimonih in kratko ostrižene nedoraslice v jopicah in kratkih krilih, zagrizene borke za ženske pravice, ki so se ledeno ozirale po peščici moških, ki jih je prinesla tja zasebna in uradna radovednost. S ponosom so povedale pred vsemi, da se lahko zdaj ločijo, da se lahko zaposlijo že v večini poklicev (kot policijski častniki, šoferji taksijev in celo kot sodnice). Pogovarjale so se o izboljšanju svoje vzgoje, o povečanem številu ženskih klubov in o svobodi, s katero lahko izražajo svoja mnenja. Resno so se spoprijele tudi s problemom, kako zajeziti naraščanje prebivalstva, saj se pomnoži na Japonskem število prebivalstva povprečno za 1 milijon na leto. Japonske žene, ki se še pred desetletjem niso upale odkrito govoriti z možem, so odločno zagovarjale stališče, da je treba čim bolj omejiti število pelodov. Skoraj vse so se strinjale v glavnem problemu, ki je zanje danes še vedno mož. V mnogih vaseh očetje še vedno prodajajo svoje hčere v suž-nost, včasih za borih 4.500 dinarjev. Japonski soprog ima še vedno raje družbo gejš kot r~ “'/•oje *ene. Zene šP vedno dobivajo le polovico plače, ki jo dobi za isto delo moški. Vsaj polovico japonskih ženitev nastane še vedno tako, da nima nevesta pravice reči »ne*. o e pr bt lino Slika ©leno Ce namestimo sliko pod steklom nasproti oknu, izzovemo refleks (zrcaljenje), poleg tega pa si pri gledanju delamo senco. Vendar bo za skromnejše stanovanje slika ostala še dolgo časa pomemben činitelj v ravni našega kulturnega in stanovanjskega standarda. 2. Kakšne slike? Ne bi hoteli načeti vprašanja umetniške kakovosti slik, to bi bil predmet posebne, obširnejše študije. Naj poudarimo le eno. Bo- Pravilna namestitev onemogoča zrcaljenje in daje sliki najboljšo možnost osvetlitve. stnih galerijah in razstavnih dvoranah se bomo naučili ločiti zrno od plevela, se bomo naučili podpirati resnične umetnike. Kadar kupujemo sliko bomo gledali predvsem na to, da bo umetnina čimbolj zadovoljila našo željo po lepoti, da nas bo vedno razveselila in pomirila. Slika naj s harmonijo barv, kakovostjo kompozicije in izbrano vsebino razsvetli naše temnejše trenutke, bogati naše notranje življenje, krasi in dopolnjuje okolico. Vse take kvalitete lahko najdemo tako v portretu, pokrajinski podobi, tihožitju ali pa v sliki sodobne abstraktne smeri. Izbor slike je nedvomno merilo stopnje kupčeve zrelosti in vzgojenosti za presojo umetnosti. Cesto je slišati, da sodi v jedilnico tihožitje, v dnevno sobo družinske slike, pokrajine itd. v spalnico spet nekaj tretjega. Tu je težko povedati ne- ko sodbo. Ce skušamo za vsak prostor najti tematiko, ki mu po namembnosti najbolje ustreza, moramo paziti še na to, da imamo tam, kjer se največ zadržujemo naše naj lepše slike. V delovni sobi, kjer naporno delamo, si pogosto zaželimo pogleda na lepo in svežo sliko. V spalnici, kjer le spimo, pa mogoče niti ne potrebujemo slik. Posebno poglavje bi zavzemale grafike, ki so zaradi nižje cene dostopnejše in katere lahko zelo primerno namestimo v delovnih sobah ali v dnevnem prostoru. S tem, da podpiramo to zvrst umetnosti lahko pokažemo našemu obiskovalcu svojo visoko kulturno raven. Skoda je le, da v Ljubljani nimamo kakšne prodajalne grafik, še posebno zato, ker ima grafika pri Slovencih že tradicijo. 3. Kako namestiti sliko? Paziti moramo, da je slika dobro no na priloženih risbah. Zelo važno je, da ne obešamo slike poleg oken, ker bi s tem izzvali neprijetno konkurenco naravne in vokvirjene slike, verjetno v korist prvi. Pribiti je tudi treba, da je bolje imeti v stanovanju eno ali dve kakovostni sliki, kakor pa, da se po stenah dela gneča dvomljivih tihožitij, oleografij (posebno razširjena vrsta reprodukcij), silhuetnih portretov, L09------------ ----- l- ir- pl 1- * - - .-it- i— II t 1.50 do 1.70 Višina mesta za sliko je odvisna od višine človekovih oči. Ce je slika prenizko ali previsoko si z gledanjem nakopljemo nepotreben trud. Zapomnimo si: sredina slike v višini oči! isto velja za vse predmete, ki jih želimo često ogledovati (okrasne maske, lepe vaze itd.). osvetljena, da ima okoli sebe dovolj zraka, kar je prikaza- Vsaka slika zahteva okoli sebe dovolj praznega prostora. Na skici sta označena ožji in širši zorni kot, ki ju zavzema človekov pogled. pobarvanih fotografij, skratka sličic in slik z vseh vetrov. Še nekaj o ozadju: ne sme biti preživo in poslikano z vpadljivimi vzorci, ki imajo že sami po sebi tendenco okrasa. Ce hočemo pustiti sliko do veljave, moramo steno barvati v nevtralni barvi. Barva stene naj se kvečjemu prilagodi barvni intonaciji slike. m— «M© da in dsf© i 2A SLABOKRVNE SAMO Po toči zvoniti je prepozno, zato takoj zavaruj svojo obleko s sredstvom MOTOX — ni najcenejše sredstvo — zato pa je MOTOX po svojem učinku edinstven. DOBITE V VSAKI LEKARNI ZAHTEVAITE ORIGINALNO ’ STEKLENICO TOVARNE.f Razumna žena skrbi za higieno in lepoto svojega oblačila tudi pri delu, in ne samo takrat, ko gre na ulico ali v družbo. Zato je vpliv mode tudi na delovna oMačila potreben, ker podčrtava pri njih praktično in lepo smer in s tem napravi tudi te obleke prikupne Našs izdatki pri tem pa no bodo prav nič večjti, če si delavka, gospodinja, vrtnarica in sploh delavna žena napravi lep in okusen predpasnik po osnutku in praktični zamisli, kakor če si ga ureže kar tja v dan. Naše tri skice predpasnikov so praktičnega in enostavnega kroja ter. jih z majhnim znanjem šivanja lahko s?ime skrojimo in sešijemo. Veliki in našiti žepi so posebnost dveh krojev, k?r nam poleg uporabnosti teh večkrat -streza tudi tako, da si lahko ta del predpasnika z obnovitvijo žepov tudi zakrpamo. V iietnem rasu, ko opravljamo poleg hišnih del tudi dela na polju ali vrtu, nam bo posebno ugajal srednji kroj predpasnika z gumb; ob straneh in gumbnicami ob robu, da jih lahko spnemo v velik žep, ki ga bomo pri takem delu pogosto potrebovale. Vanj bomo lahko položile orodje, sadike in stvari, ki jih moramo imeti vsak čas pri roki. Kairo si sinemo ta žep prikazuje spodnja skica. Tkanine za lep in okusen predpasnik naj bodo predvsem pralne in močne. Poleg enobarvni, za predpasnik lahko uporabljamo tudi živahno pisane tkanine, ki so ljubke in se prehitro ne umažejo. D. R. Prakhčni R9A: Shranjevanje mikro plošč. Nove mikro gramofonske plošče so izdelane iz snovi, ki je zelo občutljiva za močno toploto. Zato jih ne smete hraniti blizu grelnika centr.alne kurjave ali blizu katerega koli iz-žarjevalca toplote. Prav tako jih ne smete izpostavljati osvetljevanju s premočno električno lučjo. Izbira likalnika. Likalnik s široko likalno ploskvijo lika bolje, čeprav je nekoliko lažji, kakor težji likalnik z rr.anjšo likalno površino. Shranjevanje vezanih knjig. Vezane knjige nikar ne shranjujte v najvišjih predalih knjižne police, če se ta skoraj dotika stropa. Zavedati se moramo, da se toplota dviga in da višja temperatura izsuši knji-goveško usnje. Za osvežitev pobarvanih in popleskanih stvari. V tujini prodajajo posebne vrste nove maže, s katerimi je mogoče z lahkoto očistili barvana, oples-kana vrata, opaž, lakirano pohištvo, kakor tudi usnjene Imitacije itd. Te maže barvam In plesku prav nič ne škodujejo, prav tako pa ne razjedajo rok. Križanka r Z ' 3™ a | F" ■man a L 9" L To' &SEKB 12 m ‘Ti v*. m 16 M i I vT' 19 20 1 21 2? 1 ČLS 24 Si i ei 52 ■ 53 54 m 55 S4 37 Mi ■ 59 OO 61 ■ « £ 65 65 S ■ 66 67 oe~~ 70 ■ Ti 72 73 ri 73- 76” M 76 I yj - NAGRADNI RAZPIS Vsota vneli nagrad 20.000 din Uredništvo »TT« razpisuje nagradno ugankarsko tekmovanje. Vsota vseh nagrad znaša 20.000 din. Sodeluje lahko vsak, ki izpolni spodnje pogoje. Nagrade so naslednje: 1. nagrada 5000 din, 2. nagrada 3000 din, 3. do 5. nagrada po 1000 din, 6. do 10. nagrada po 600 din, 11. do 20. nagrada po 400 din, 21. do 30. nagrada po 200 din. V štirih zaporednih številkah, začenši s prihodnjo, bomo objavili v vsaki po eno nagradno uganko, ki jo bomo izrecno označili kot nagradno. Reševalci, ki bodo pravilno rešili vse štiri nagradne uganke, bodo upoštevani pri žrebanju vseh nagrad. Tisti, ki bodo pravilno rešili samo tri nagradne uganke, bodo upoštevani pri žrebanju od 6. nagrade naprej. Tisti, ki bodo pravilno rešili dve nagradni uganki, bodo upoštevani od XI. nagrade naprej, oni pa, ki bodo pravilno rešili samo eno, pa od 21. nagrade naprej. Razen rešitev bo moral vsak reševalec, ki se bo udeležil tekmovanja, poslati ob koncu tudi prav toliko kuponov kolikor bo poslal rešenih nagradnih ugank. Veljaven pa bo le kupon iz iste številke, iz katere bo rešena nagradna.uganka. Vse rešitve bomo sprejemali skupno, in sicer najkasneje 10 dni po izidu številke, v kateri bo objavljena četrta nagradna uganka tega razpisa. Posameznih rešitev nikar ne pošiljajte ker nad njimi ne moremo voditi pregleda in jih zato ne bomo upoštevali. V primeru, da bo pravilnih rešitev več, bo nagrade raz-delil žreb. UREDNIŠTVO »TT« fCJNA Z ŽELEZOM VfNO A*;-- 10 27. V. 1954 V o d o ra v n o: 1. nadležna živalca poletnih dni, 5. moder, pameten, 9. rastlinski škodljivec, 10. pevski glas, 12. predlog, 13. uporabljiv, 15. osebni zaimek, 16. sorodnica, 18. povelje, 20. italijansko moško ime, 21. pripadnik slovanskega naroda, 23. turški feydalec, 24. predlog, 25. slogi, 27. osebni zaimek, 28. naš polotok, 29. Obri, 30; športna kratica, 31. medicinskim in tehničnim potrebam služeča surovina, 33. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja, 34. krajevni prislov, 36. število, 37. srbsko moško ime, 38. skupina živalic, 40. nedoločni zaimek, 41. tehnični delavec, 42. star predlog, 43. izročim, 45. stoletje, 46. žensko ime. 48. gora na Dolenjskem, 50. kratica za našo bivšo politično organizacijo, 51. vrsta pletene obleke, 53. kratica za narodno republiko, 54. vrsta živali toplih krajev, 55. poučevati, 56. enota ploskQvne mere, 57. tirati, 59. medmet, 60. divja mačka, 62. veznik, 63. rrlada kravica, 64. država v Aziji, 66. v ognju utrjen, 67. predlog, 68. pokriti, obleči, 71. v morju, 72. vrsta otokov, 74. gospodinjska potrebščina (množ.), 76. vas pod Kamnikom, 77. obrabek, osušek. Navpično: 1. afriški otok, 2. nada, 3. ime slovite vohunke, 4. naplačilo, 5. vrtne lope 6. jedilni list, 7. števnik, 8. naše nastajajoče mesto, 9. nosilec sodobnega političnega in družbenega napredka, 11, vrsta živalske krme. 14. južnoafriško ljudstvo, 17. kazalni zaimek. 19. srbski predlog, 21. začetek tekmovanja, 22. mili, ljubi, 25 jeza, bes, 26. vrsta vrbe, 32. vrsta tanke tkanine, 35. mladenič, (srb.), 37. naziv za vzhod- PeTaLin noafriškega vojaka, 39. vodna naprava, 40. moško ime, 42. poročati. 44. igralnica svetovnega slovesa, 45. pristojbina za prevoz, 46. borilnica, igrišče, 47. vrsta naglasov, 49. kurjenja (srbohrv.), 51. večje naselje, 52. del glave, 58. evropsko gorovje, 61. srbski predlog, 63. vas v ljubljanski okolici, 65. evropski polotok, 66. tapetniška potrebščina, 69. kratica za valutni naziv, 70. vodno gibanje, 73. medmet, 75. španski spolnik. -23^3^' Preizkusite svoje znanje Odgovorite na spodnja vprašanja, ne da bi si pomagali s knjigami: 131. Kdo je vodil Argonavte? 132. Kateri morji veže Sueški prekop? 133. Kako se je Imenovala Amorjeva ljubica? 134. Koliko stopinj meri vsak kot v enakostraničnem trikotniku? 135. Kako je bilo ime slavni igralki Duše? 136. Kako se je imenovala Napoleonova mati? 137. Pripadniki katerega ljudstva na svetu imajo, kakor pravijo, najlepše noge? 138. Koliko meri razdalja med tračnicami pri normalnem tiru? 139. Odkod ima narcisa svoje ime in zakaj? 140. Katera literarna oseba zastrupi svojega zakonskega tovariša s praškom za žuželke? ODGOVORI NA VPRAŠANJA v prejšnji Številki 121. Rentgenske žarke poznamo od 1. 1895. 122. V morju najdemo rastline do 200 metrov globoko. 123. Navadna kitara Ima 6 strun (tri basovske In tri melodične). 124. Ladjedelništva se Je učil ruski vladar Peter Veliki in sicer 1. 1697 na Holandskem. 125. Največji promet ima Sueški prekop. 126. Luč na desni strani ladje je zelena, na levi strani pa rdeča. 127. Normalna registrska tona znaša 2.83 kubičnih metrov. 128. Belega slona ima v svoji zastavi Siam. 129. Monitor je vrsta oklopne vojne ladje. 130. Ena pika pomeni v Morse-jevi pisavi črko E. REŠITEV ugank V 18. ŠTEVILKI Križanka: - Vodoravno: 1. topaz, 6. Jemen, -m, 11. Ba-kar, 13. Luter, -p, 15. oral, 17. lotos, 19. Tajo, 21. sodim, 22. kos, 23. teror, 24. oj, -č, 25. zaton, -r, 26. da, 27. rad, -k, 30. ves, -k, 32. niz, 33. korak, -m, 36. porod, 38. volan, 39. motor, 40. reber, -z, 42. čepim, 44. dur, -n, 45. kap, 47. Kum, 49. oj, -c, 51. Polet, -v, 53. za, 54. Begej, 56. meč, 57. kopel, 59. Onek, 60. Mates, 62. tuje, -Š, 63. nikar, 65. nočem, -š, 67, minij, 68. dekan. (V opredelitvi besede pod 18. navpično bi se moralo pravilno glasiti Indijanski in ne indijski.) V pr.hodnji številki prva nagradna uganka! Vnetje »>t«-p;ča pri otroku Vnetje slepiča je pri otrokih kar pogosta bolezen. Vendar je v zgodnji mladosti do petega leta ta bolezen redkejša, čeprav so zabeležili primere vnetja slepiča tudi že pri dojenčkih. Pogosteje naletimo na vnetje slepiča v času, ko je pri otrokih mezgovni aparat že razvit, to je od 5. leta pa vse do pubertete. Na splošno se po statistikah mnogih zdravnikov kirurgov pojavljajo vnetja slepiča r.ajveč v starosti 10 do 30 let, medtem ko so vnetja slepiča po 30 letu mnogo redkejša. Prej so mislili, da izzivajo vnetje slepiča razna tuja telesa, na primer sadne koščice, ribje koščice in razne dlake, medtem ko danes ne pripisujejo tem tolikšen pomen, čeprav lahko v nekaterih primerih tuje telesce pospeši tok vnetja slepiča. Najpogostejši vzroki vnetja slepiča pri otrokih so razne želodčno-črevesne motnje, tako taste z zaprtjem kakor one s pojavi driske, zatem pogosta vnetja vratnih bezgavk, nalezljive bolezni in črevesni zajedalci. Zaradi nevarnosti, da se vneti in gnojni slepič razlije in da preide vnetje na trebušno mreno, je zelo važno, da zdravnik čim prej ugotovi diagnozo. Pogosto je treba napraviti nujno operacijo že v 24 do 48 ujah od začetka bolezni. Ce tega pri naglem in gnojnem vnetju ne opravimo takoj, se lahko bolezen pogosto kompli-cira in privede življenje otroka v veliko nevarnost. Vendar so tudi taki primeri, da pride pri otroku, pri katerem je zdravnik ugotovil očitne znake vnetja slepiča, do samoozdrav-ljenja s pomočjo ležanja, hladnih obkladkov in stroge diete. Pogost pa je tudi pojav, da se bolezen ponovi, pa je mogoče, da so pri naslednjem napadu posledice hude. Zato je važn°> da starši takoj pokličejo zdravnika, če je njihov otrok začutil bolečine v trebuhu Posvetujejo naj se z njim, da ne bi zamudili ugodnega trenutka za ozdravljenje. Znaki vnetja slepiča so P°" gosto različni, vendar govorij0 bolečine v trebuhu, gnus in bruhanje predvsem za to bolezen. Otrok pogosto čuti boleči' ne najprej v okolici popka, nato pa šele na tistem tipičnertj mestu, to je na desni spodnlj strani trebuha. Otrok izgub' tek, jezik ima običajno oblo* žen in ima vročino. Za vnetje slepiča je posebno značiln3 razlika v temperaturi, ki 3° merimo pod pazduho in v zadnjem črevesu. Ta razlika P°S°' sto znaša celo stopinjo ali Pa še več. Bolečine v trebuhu P® se lahko pri otroku pojavu3 tudi zaradi drugih razlogovj posebno zaradi motenj v pr®' bavi in želodčnih ter črevesni** bolezni zaradi nepravilne Pr®' hrane. Kolikor starši P° L. omenjenih znakih (nenadn bolečine okoli popka, nato P na desni strani trebuha, bl“' vanje, razlika v temperatur ’ zaprtje, občutljivost za .' na desni strani trebuha, olju mijo, da gre za vnetje slep1?; naj takoj polagajo 0^ro»ie hladne obkladke na trebuh, smejo mu dati nobene hrane tudi tekočine ne. Velika na"j1a ka je, dajati otroku zdrav za olajšanje bolečin, ali Pa "V pokladati na trebuh tople . kladke. Čeprav topli ot>Kia u pogosto otroku bolj Prii®->°’„z_ vendar znatno pospešijo ^ voj vnetja. Najvažnejše Pa takoj poklicati zdravnika, , . bi pravočasno ugotovil P ^ vzrok bolečin v trebuhu. ■■•■•■V' Pred novimi vrhovi Madžari pogazili asigleio nogometno slana BaS^rie:.,krePW udarci, ki so Jih Se do nedav-Veli « , anSle§ki »profesorji« nogometa doži-buriii a.kratki turneji po Evropi, so domala razbil fit»Vies anSleški otok. Posebno žalosten pa je v R,fale tega potovanja, saj so prišli Angleži Joe« , mPešto predvsem reševat svojo ugašate i,»Siav0, To^a njihov neprikriti optimizem Sketn pot Povsem razblinil in ugled angle-Pešta« PoSometa leži zdaj poteptan na budim-kata * eni stadionu, kjer se mogočno svetli-Vci nePozabni zgodovinski številki — 7 : l! beh an5ieški listi so objavili na prvih stra-katac?01]10 komentarjev, ki žalostno opisujejo ^astrofp svoje ekipe. Madžari so, razen v ^apid ne sme igrati v Braziliji j.?1.0 de Janelro bo praznoval ’ letos štlrlsto-nico obstoja. V okviru velikih svečanosti br fveda tudi nogometni turnir, ki se ga eavidoma udeleže: Austria, Honved, Flu-‘nense, Sao Paulo, Corinthians, Palmeiros, j S9° da Gama in Flamengo. Izključeno pa kil* bi n8540?*1 v Braziliji dunajski dn ^aP'd- Klub Flamengo je namreč poslal jjarnav obširno poročilo o škandalozni tekmi i_ r*unaju in izjavlja, da ne bo nikoli več Na* Z- ^aP*dom< ne v Evropi ne v Ameriki, k . olj ®r°b je bil napadalec Probst, zoper p je avstrijska državna liga uvedla iskavo, ker je »ne samo izpodkopal ugled marveč tudi hudo škodoval u avstrijskega nogometa.* JiSt Kitajska 8Pt*ejeta v mednarodni oi mpijski komite tiekIetlnarodnl olimpijski komite, ki je pred Ped83 d.nevi zasedal v Atenah, je sprejel za gl n° članico LR Kitajsko. Za sprejem je 6e SOvalo 23 članic, proti pa 21. V glavnem drž01018 ER Kitajska zahvaliti za sprejem Vseavam Britanske skupnosti narodov, ki so Žko ®*asovale za sprejem. Delegat Cankaj-ZapVe ,^ita3ske Hu San-hoh je iz protesta deJei 3 dv°rano in izjavil, da bo njegova da„ 'zstopila iz organizacije. Avery Brun-je i ’• ^meričan, ki je predsedoval zasedanju, dokiZJaVil’ da ne namerava ukreniti ničesar, l2st er ne bo sprejel uradnega obvestila o Pu Cankajškove Kitajske. ®3u^t rec3ne člane so sprejeli na tem zaseda-!n j.ud*, Dominikansko republiko, Costa Rico Eial‘ a ai°- Prošnjo za sprejem, ki jo je po-8ov izhodna Nemčija so zavrnili (31:14 gla-te«<> Prošnjo Severne Rodezije pa bodo evali Prihodnjič. OSVEŽUJOČA BREZALKOHOLNA i 1 'ACA V TABLETAH LIMONADA ORANŽADA MALINOVEC ESKA ČAJ DSVEZU JE P K R E P C U J E lN DAJE M O ( ker je bila nemirna in mati tako ni mogla točno ugotoviti, če ima noga njene hčerke kaj skupnega z nogo Shirley Temple. Naj na kraju omenimo še to, da se ne tepejo vsi igralci za to posebno čast starega Graumana. Dosti jih je, ki so bili slavni in ki so prejeli nagrade, pa vseeno v tem »muzeju« niso pustili svojih podpisov in odtisov. Nesrečna plesalka SUSAN BALL Susan Bali Je mlada, saj ima komaj 21 let Lepa je in zna odlično plesati. Poleg tega je zaljubljena in se namerava poročiti. Mož njenih sanj je njen kolega Richard Long. Nazadnje pa — kaj hočete še več — Je zaposlena -pri filmu in njena zvezda naglo vzhaja. Njena pot do uspeha Je bila čisto preprosta: na natečaju slaščičarjev je dobila prvo nagrado za najlepšo torto in njeno sliko so objavili tudi nekateri časopisi. Poleg tega se je ukvarjala tudi s plesom, zato je ni bilo težko spraviti na Broadway, kjer je najprej plesala in potem pela, dokler je ni odkril neki lovec na talente in jo odpeljal v Holly-\vood. Tudi tu jo je pot -vodila k uspehu z istim tempom: najprej manjša vloga v filmu »Yankee Bucaueer«, nato pa kar glavna vloga v filmu »Vzhodno' od Sumatre«. Do premiere tega filma je bilo le še nekaj tednov, ko se je kolo sreče nenadoma obrnilo. Takrat, 28. novembra 1953 se je Susan vrnila domov, da bi Richardu za rojstni dan pripravila torto. Tekala je po kuhinji, se smejala in pela. Toda, en sam napačen korak — spodrsnilo ji je in je padla. Ko je hotela vstati, je začutila v desni nogi hudo bolečino. Zdravnik, ki so ga poklicali, je ugotovil, da ima zlomljeno nogo, kar ni bila nikaka malenkost, saj je bila na tem mestu že tretjič poškodovana. Kljub operaciji se JI zdravje ni hotelo vrniti. Sledile so nove operacije, obsevanja — dokler se zdravniki nekega dne niso odločili, da ji bodo amputirali nogo. Zaman so bile vse prošnje, zaman kariera — drugega izhoda ni bilo. Obljubili so ji pač, da ji bodo izdelali zares mojstrsko protezo, ki je sploh ne bo ločiti od zdrave noge. Toda, s tem ne bi bila potolažena nobena ženska, kaj šele plesalka in filmska igralka. Vse je bilo izgubljeno, nikdar več ne bo Igrala. Toda, ali je to res vse? Neki stari Grk je nekoč rekel, da je vsa življenjska modrost v tem, da se vedno znova sprijaznimo In zadovoljimo s tistim, kar nam ostane. To ni nikaka poceni tolažba, temveč je življenjsk® filozofija. Tudi za ubogo Susan bo še vedno nekaj ostalo, kar ji bo napravilo življenje vedro in zanimivo. Za to je dovolj ohrabrujočih primerov v Hollywoodu. Tu jc Herbert Marshall, ki so mu prav tako odrezali nogo, pa je vendar igral ljubimca ob strani Grete Garbo v »Pisanem pajčolanu«. Potem je tu veliki karakterni igralec Lionel Barrymore. ki je že več let hrom, pa še vedno igra i° to v stolu na kolescih. Tudi Susan Bali bo torej imela dovolj možnosti za zaposlitev. Naposled pa je ob njej Richard, s katerim se je nedavno poročila — ln še to lahko povemo: že nekaj filmskih družb ji je ponudilo glavne vloge, kajti Igrati ženske s telesno hibo, v HollywoodU ne zmore vsaka igralka. S. J. * ■' "lil ■ -Jr Tudi na bolniški postelji se Susan Bali smehlja, saj ji Je njen zvesti mož Richard Long v veliko tolažbo Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 111 MII 11MIII111111.........................................................................II M ................................... HHIII llllll IIIIIIII || |) || |||| | ,| | m mm MIMI IMIIIIIMIM IMIMIIIM MIMIIMII MMIIIIIIIIIIIMIMHIIIMII IIMIIIMMIIIIIHII MIMI lllinilllllHIIIHI"11* Piše Josip Korban itiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiH iiiiittiiiiiiiin* TIVOLSKI JUNAKI Riše Miki Muster IIMIIHIinillMIIIIII Naredila se Je noč — prav tako lepa, kakor je bila včerajšnja. Bronček že sedi na kamniti ograji, ko se vodometu približa Mukica. Takoj mu začne pripovedovati, kaj je danes doživela. V živih besedah je opisala, kako je »divjala strašna pasja pošast«. Ce bi miške ne imele te velike pokore, bt ji Svedričeva nemara ne odrekla pomoči. Dobrega srca je in njena beseda pri tovarišicah tudi nekaj zaleže. »He-he! Saj niso nore!« se vmeša zoprno hripav glas. Kakor da je zrasla iz tal, stoji krastača Cepeliga pred njima. »Dremuši, stari hudodclki — svoji največji sovražnici naj pomagajo? Se njo je treba zapreti v živalski vrt, da ne bo več žab in mišk lovila po tivolskih livadah! O, jaz bi ji že dala velra, če bi imela moč in oblast!« Tako se je razvnela, da se ji je vsa grda koža napela In da ni slišala plahutanja perutulc. Kakor strela plane Dremuša zviška nanjo In Jo neusmiljeno pritisne v prah: »Čakaj, grdoba, jaz ti zavežem umazani jezik!... Takoj te povečerjam? »Nikar, milostna gospa! Moje meso je žilavo in trdo. Obležala bi vam v želodcu ... Usmilite se me, pa vam pomagam rešiti sinčka!« »Kako neki! z jezikom?« »UganiH ste, gospa: Večkrat jezik bolje opravi kot pa najmočnejše orožje! Pustite me živo, pa vam pridobim mogočnega zaveznika!« Dremuši se vzbudi upanje: Kaj, če ta grdrba ri resnico? Odmakne se in reče: »Vstani! ProstaJi,nc-toda gorje ti, če ne izpolniš svoje obljube!« Ko CeP liga vidi, da ji sova zaupa, sc ji takoj vrneta sa jtCj zavest in bahavost: »Nisem lepotica - vsi PraV da sem še celo — grda. Zato me sovražite in ,,1-rate. Povem vam pa, da imam v svojih grdih br' vicah več pameti kot pa vi v svojih prelepih <;lav Laliko noč, sova Dremuša!«