Z REŠEVALCI JE KRIZ KONČNO AMBULANTA ZA ODVISNIKE / VEČO JE ŠEL STARO VEDNO LE ODHAJA (Mef) Odšlo je staro leto, odhajajo stare fasade in strehe starega mesta, odhajajo ljudje, znani in neznani in v mladem novem letu je odšel tudi najstarejši Izolan, naš dobri prijatelj "Večo Kuko". Kar tako, skoraj pred očmi odhaja stara Izola, takšna kot smo jo in so jo poznali tisti, ki so v tem mestu preživeli mladost in zrela leta, naredili prve korake in se prvič zaljubili, ulovili prvega gvata in napolnili prvi sod vina. V življenju je pač tako, da se staro mora umakniti novemu in tega procesa preprosto ni mogoče ustaviti. Seveda pa ga je mogoče včasih nadzorovati do te mere, da ni brezobziren v svojem hlastanju po novem ampak se zna s spoštovanjem ozreti po starem. Kdo ve kaj si misli nova, sodobna stavbenikova stolpnica, ko tako zviška zre na majhno kamnito kažeto pred njenim dvoriščem. Ali ve, da je tam še nedolgo tega najhujše zime preživel zdaj že pokojni Gojko, da so naokrog tekali koraki brezskrbnega otroštva in so mladci zrolali prvi joint. Prav nič od tega ne ve, le po IC Banka Koper E*« 10. Januar 2002 parceli se ozira in ji verjetno potihoma grozi: "Boj se me, kajti zmlela te bom v pesek, tako kot seje zgodilo staremu vodnjaku, ki se je nekoč šopiril tam, kjer so zdaj moji betonski temelji" In stara kažeta ne ve kako ubežati tej usodi, kako ohraniti vse tiste spomine, ki so se nabrali med njenimi zidovi, kako povedati, da bi lahko bila spomin na čase, ko je bila Izola drugačna in ko ji ni bilo prav nič nerodno med vrstnicami, ki počasi a zanesljivo odhajajo. Zdaj sta ob njej še dve sosedi, kiju bo vzelo prav tako kot bo vzelo tudi njo in potem bo vzelo pritlično hišo na drugi strani ozke ceste in tako naprej, dokler ne bo izginila še zadnja stavba brez temeljev, narejena iz kamenja in z zidovi polnjenimi s slamo a vendar dovolj trdna, daje vzdržala stoletje in več. Edina tolažba ji ostaja spoznanje, da bo tudi novi stolpič nekoč star in bodo prišli novi ustvarjalci prihodnosti ter ga lepega dne z velikim pokom zrušili do tal, kajti novo ne pozna milosti in ne pozna romantike. Milost in romantika sta za sanjače in pesnike. Gradbinci pa to niso nikoli bili. Iute postati maì NOVI NAROČNIK f Pokličite 64 00 010 ali pridite na Veliki trg št* I* MANDRAČ BO ! Zgodilo se je natanko tako kot že nekaj let po vrsti. Vsakokrat smo se zbali: "Kaj če nismo bili dovolj resni in dovolj dobri in so naročniki jezni na nas?" Potem se začne novo naročniško leto in spet z veseljem ugotavljamo, da ste ostali z nami in da je ta naša družina celo vsako leto številnejša. Pa ne gre zgolj za nekakšno emocionalno navdušenje, gre tudi za racionalno ugotovitev, da Mandrač ohranjate pri življenju pravzaprav vi, naši zvesti naročniki. Tudi letos ste se hitro odzvali in več kot polovica vasje že poravnala naročnino za prvo polletje tega leta, dobili pa smo tudi lepo število novih naročnikov. Marsikateri med temi je povedal: "Slišali smo, da imate težave in smo rekli, da bomo tudi mi nekaj prispevali, da bo Mandrač še dolgo pri življenju". To je seveda neveijetno prijazna gesta in prav tako neverjetno hudo breme, ki pa si ga z zadovoljstvom natovarjamo na hrbet. Kaj pa naj drugega počnemo mi, časopisni radovedneži tega mesta in te občine? Tujci menda kupujejo Delo, mi pa se ne prodamo niti domačim medijskim mogotcem. To, da bomo obstali takšni kot doslej je majhen korak za kapitaliste a velik korak za svobodo tiskane besede. www.slo-isira.com ___izolske spletne strani Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15 -18, sobota: 8 -12 Tel.: 640 - 40 - 64 O DOBREM IMENU IN O KABELSKI TV To rubriko seveda že dobro poznate in ni treba ponavljati, da v njej objavljamo različna pisma, namenjena uredništvu ali drugim bralcem Mandrača. Pisem, ki so žaljiva ali nezanimiva za širšo jabvnost bomo zavračali. Rokopisov ne vračamo, za objavljena mnenja odgovarjajo avtorji. CASTI IN DOBRA IMENA Ker je Mandrač strogo lokalni časopis, bo veliko v njem napisanega imelo zgodovinsko vrednost za ta kraj v tem dostikrat komajda razumljivem tranzicijskem obdobju. Med izolske značilnosti gotovo sodijo tudi številne tožbe izolskih takšnih in drugačnih veljakov proti meni, s katerimi namišljeno ščitijo in perejo svojo namišljeno čast in dobro ime. Zadnji takšen dogodek seje zgodil pred mesecem dni, ko sva z županjo stala pred sodiščem. Tožila meje, da sem grdo pisal o njej. Vendar, tam in takrat mi je županja, pred sodnico in poroto, (torej, na najvišjem nivoju!), nehote nadela križec za mojo najvišjo politično zmago. Namreč, na vprašanje sodnice, da kaj jo je pri vsem mojem pisanju najbolj prizadelo, je rekla, da to, ker ji je moje pisanje v Oznanilu preprečilo, da bi bila izvoljena v parlament. Torej, tožila me je predvsem zato, ker ni bila izvoljena, ne pa zato, ker bi jo moje besede žalile. Kakšna zmeda, bi rekel nepodučeni, če ne ve, da je ni besede, izrečene iz ust kogarkoli, ki bi županjo lahko užalila ali ji jemala čast in dobro ime in če ne ve, da "ne biti izvoljen", pomeni zanjo najhuje, kar je lahko na tem svetu. Seveda, ne morem mimo informacije, daje bil s to "tragično" neizvolitvijo povezan tudi neuspeli referendum o gradnji garažne hiše na Svetilniku, kar je bilo na sodišču tudi povedano in poudarjeno. Prvo dejstvo (neizvolitev v parlament zaradi mojega pisanja, kar je najbrž tudi zanesljiva politična ocena ZLSD), si štejem za največjo politično zmago v vsej svoji desetletni karieri, in to prav na zaključku, na kar sem izjemno ponosen. Že samo za to potrditev je bilo vredno soočenje na sodišču. Drugo dejstvo, da sem preprečil gradnjo garažne hiše (in s tem, seveda, hudo degradacijo mestnega jedra), pa bi si morali zapomniti predvsem tisti, ki so bili na tako odločnem udaru oblastniške diktature, da jih ne bi mogel pred katastrofo rešiti niti sv. Maver. Torej, če držijo besede županje, in kdo bi lahko glasno rekel, da ne držijo, sem Izoli in izolanom, kot tudi celi Sloveniji, izvojeval veliko zmago! V ozadju vseh tožb proti meni (te pa so povezane s političnim vrhom v Ljubljani!), pa se skriva en sam namen, to je, da bi se na ta način zavozlalo in zadušilo mojo kritično in odkrito pisano besedo. Ozadje tega zadnjega procesa je bila moja ovadba Državnemu tožilstvu R Slovenije genocida v Štrigovi leta 1947, ki je bil sestavni del strahovlade pri postavljanju nezakonite administrativne meje s Hrvaško. Moje pisanje v zadnji predvolilni kampanji, za kar me je županja tožila, je bilo strogo politične narave (kot ona sem kandidiral za državni zbor!) in zato tudi kot takšno dopustno. Županja bi se morala na političen izziv braniti s političnimi sredstvi, ne pa z represijo. Vendar državna tožilka, ki so ji naložili težo moje nevarne ovadbe genocida v Štrigovi, je v svoji poslušnosti, brez oči in ušes, vztrajala, da sem županji vzel dobro ime - in pika. Tudi to bi bilo dobro, da bi si Izolani zapomnili. Frane Goljevšček m KABELSKA TV V JAGODJU Pod naslovom "Javno vprašanje Županji" gospod Maks Filipčič, predsednik sveta KS Jagodje, skuša dezinformirati krajane Jagodja in jih pridobiti za svoj osebni obračun z ELTO. Da bi krajani in bralci Mandrača spoznali tudi drugo plat te zgodbe želim v imenu podjetja ELTA d.o.o. predstaviti celotni potek dogodkov, pa naj krajani Jagodja presodijo sami, za kaj gre. Pred dobrimi 5 leti smo v del naselja Jagodje poslali ponudbe za priključek na kabelsko televizijo in pozvali zainteresirane, da se prijavijo. Gospod Filipčič je takrat javno pozval krajane, naj ne podpisujejo z ELTO nobenih pogodb, ker ELTA nima pravice graditi v Jagodju, saj nima občinske koncesije za kabelsko TV. Stanovalci spodnjega dela Jagodja se verjetno spomnijo, da smo jim takrat poslali dopise in jih obvestili, da bo čas pokazal kdo ima prav. Sedaj, 5 let kasneje, Jagodje še nima kabelske televizije. Ali je gospod Filipčič s svojo potezo koristil ali škodoval stanovalcem Jagodja, presodite sami. Zaradi miru v hiši nismo šli v spor z njim, čeprav smo imeli strokovna mnenja pristojnega ministrstva in Pravne fakultete, da občine ne smejo izdajati koncesije za kabelsko TV. Če te dni spremljate časopise ste lahko prebrali da je Ustavno sodišče zaradi nezakonitosti razveljavilo koncesijski odlok za kabelsko televizijo v Trbovljah. Pričakovali smo, da gospod Filipčič ne bo več oviral realizacije projekta kabelske televizije v Jagodju, saj smo skušali biti ves ta čas zelo kooperativni. Krajani Jagodja se lahko spomnijo, da smo v času volilne kampanje za Župana v dogovoru s krajevno skupnostjo na zboru krajanov predstavili projekt kabelske televizije za Jagodje. Kasneje smo bili še dvakrat povabljeni na svet krajevne skupnosti, in obakrat smo se odzvali. V marcu 2001 smo po 3 letnem upravnem postopku pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo KATV za celo naselje Jagodje. Svet KS smo na sestanku infonnirali, da smo pridobili gradbeno dovoljenje in da bomo kmalu začeli z deli. Z deli smo začeli, ta potekajo malo počasneje ampak po načrtu. Vsa gradbena dela izvaja koprsko podjetje Protokol, ki ima 11 let izkušenj na področju izgradnje telekomunikacijskih mrež. Neugodno smo presenečeni nad pisanjem gospoda Filipčiča ko zatrjuje, da KS ni dala nobenega soglasja, niti občini, niti nam in očita Županji ker nam je podpisala služnostno pravico za občinsko zemljišče v naselju Jagodje. Po prejšnjem in sedanjem Zakonu o telekomunikacijah mora občina dati služnostno pravico vsem zainteresiranim operaterjem, da gradijo kabelsko omrežje po javnem zemljišču, ker se kabelska distribucijska storitev uvršča v javno storitev. Celo zakonodajalec je predvidel klavzulo, da če lastnik javnega zemljišča ne da služnostne pravice v 30 dneh od vložene prošnje, jo dodeli Agencija za telekomunikacije R Slovenije. Torej, da ne bi bilo dvomov: Županja Izole je ravnala zakonito, ko nam je dala služnostno pravico, saj jo je dolžna dati vsem zainteresiranim operaterjem, če zaprosijo zanjo in priložijo projekt izgradnje. Niti po Zakonu o telekomunikacijah, niti po Zakonu o splošnem upravnem postopku, niti po Zakonu o graditvi objektov, ni potrebno soglasje KS, zato sta Upravna enota Izola in Županja ravnali v sladu z zakonom. Presentljivo je vprašanje gospoda Filipčiča "za kakšno vrednost smo dobili služnostno pravico od Občine oziroma, koliko nam bo občina zaračunala za uporabo zemljišča v Jagodju". Kot prvo, zakon tega ne dovoljuje, ker je javna storitev namenjena javnosti. Kot drugo, nobeno od 70 podjetij v Sloveniji, ki se ukvarjajo s kabelsko televizijo ne plačuje tega zemljišča. Zakaj bi ga mi plačevali za Jagodje, saj se tudi v starem mestu in v Livadah ne plačuje. Kot tretje pa: Če bi občina določila takso za uporabo zemljišča je povsem razumljivo, da bi se to finančno breme preneslo na naročnike v Jagodju. Da poenostavim: Občina je za stanovalce Jagodja dala zemljišče zastonj, gospod Filipčič pa javno očita Županji, da je to premalo zaračunala in na ta način dejansko zahteva plačilo takse za svoje krajane. Očitno je gospod Filipčič nekaj zamešal. Skoraj nonnalno bi bilo, da zakonodajalec zahteva plačilo takse in da KS temu nasprotuje. V Jagodju pa je obratno: država daje zastonj predsednik KS pa želi takso za svoje krajane. Krajanom Jagodja smo tako dolžni povedati še naslednje. Gradbeno dovoljenje smo pridobili za celo naselje in planirali smo gradnjo mreže v celem naselju, vendar nas gospod Filipčič v imenu krajanov Jagodja preganja iz Jagodja. Postavite se tudi v naš položaj in se vprašajte za koga sploh gradimo, če nas predstavnik krajanov preganja iz tega naselja. Tako nam ne preostane nič drugega kot da dokončamo začeta dela, priključimo tiste, kijih lahko in ki bodo to želeli ter zaustavimo vsa gradbena dela dokler ne dobimo jasnega sporočila ali smo v Jagodju zaželeni ali ne. direktor Elta d.o.o. Aco Kabanica, inž.el. Morer je privabil inšpektorje v JE LADJEDELNICA PRIJAVILA OBČINO? xmHuSmEBHpm ièlA. Izolsko občino, natančneje javno podjetje Komunala je ob koncu lanskega leta kar nekoliko presenetil obisk republiškega inšpektorja za zdravstvo, zadolženega za vode, ki je prišel pregledati hudournik, ki ga Izolani komaj poznamo, saj nima niti imena, zdaj pa se mu obeta vsedržavna popularnost. Gre za hudournik oziroma strugo nekdanjega hudournika Morer, ki je z ureditvijo speljan drugam, po tej strugi pa se dejansko izlivajo le prelivne vode iz dveh zbiralnikov (kolektorja Ž in tistega ob Cankarjevem drevoredu) ter nekaj meteornih vod iz okolice stadiona. Tako je struga v glavnem suha, le ob večjih nalivih se po njej v morje blizu ladjedelnice izteka nekaj več vode. Sama okolica struge seveda še zdaleč ni urejena, saj jo je zaraslo trstičje, v strugi pa se znajde tudi marsikaj odvrženega. Na to, da bi bilo treba strugo in sploh hudournik urediti so začeli opozarjati v izolski ladjedelnici, saj imajo ambiciozne načrte v zvezi s turističnim urejanjem tega območja, takšna struga pa jih seveda moti. Kot je povedal Tine Podbreznik, predstojnik Urada za komunalni razvoj, so vodilnim iz ladjedelnice in jahtnega centra pojasnili, daje treba problem te struge in izliva urejati v sklopu celotnega projekta urejanja kanalizacije v občini in celo širše, kot začasno rešitev pa so predlagali premostitev oziroma pokritje struge na tistem delu, kjer zainteresirani nameravajo širiti turistično ponudbo. Povedali so jim tudi, da bi takšno, kratkoročno reševanje problema bilo zelo zapleteno, saj bi težko pridobili vsa potrebna soglasja za takšno investicijo, ki bi bila tudi cenovno "težka" od 100 do 200 milijonov tolarjev. Obisk republiškega inšpektorja |; in obalne sanitarne inšpektorice na občini povezujejo prav s prej omenjenimi zahtevami in zato so tudi inšpektorjem pojasnili, da bo ta hudournik in urejanje izliva zajeto v projektu kanalizacije vseh treh obalnih občin ter gradnje čistilne naprave. PREVEC ZELEZA V ZDRAVSTVENEM DOMU Na prvi ponovoletni tiskovni konferenci v uradu županje je bilo govora tudi o problemu dodatnih stroškov za gradnjo zdravstvenega doma, ki so nastali med samo gradnjo. V anonimnem pismu v zvezi s poslovanjem reševalne postaje je namreč omenjen tudi spor v zvezi s preveliko porabo železa pri gradnji novega Zdravstvenega doma. Županja Breda Pečan je pojasnila, da se o tem izračunih in o tem, kdo je naredil napako ter kdo bo kril stroške še vedno pogajajo s projektantom in v teh pogovorih še niso prišli do rešitve. Dejstvo je, da je bilo vgrajenega veliko več železa kot je bilo planirano, to če je bilo to res potrebno pa se zdaj pogajajo s projektantom, ki je sproti določal količine železa, ki ga je treba vgraditi. Razlika v količini vgrajenega železa, ki so ga vgradili v zdravstveni dom je sicer konkretna, vendar ta dogodek z reševalno postajo nima nobene zveze, poleg tega pa se občina o plačilu razlike še vedno pogaja s pomočjo strokovnjakov iz tega področja. (DM) Projekt, ki ga pripravlja podjetje Hidroinženiring iz Ljubljane bo morda že to pomlad prišel na klopi občinskih svetnikov. Gre za projekt, ki bo financiran z evropskim denarjem, zato je smiselno, da vključuje tudi urejanje tega izolskega hudournika. Takšen izliv mora biti namreč speljan v morje vsaj v dolžini 500 metrov, zato je smiselno, daje del projekta, ki naj bi slovensko obalo temeljito očistil odpadnih vod in drugih izplak. V Ladjedelnici so menda zagrozili, da bodo hudournik enostavno zaprli, če ga občina ne bo uredila, vendar se za kaj takega gotovo ne bodo odločili, saj bi v tem primeru ob prelivu voda obremenila staro mesto, ki vse od ureditve sedanjih kolektorjev ni doživelo nobene, omembe vredne, poplave.(DM) BO VSAJ POMLAD LEPŠA Izola se je to zimo dejansko spremenila v eno samo gradbišče, rekorder pa je gotovo Ljubljanska ulica, kjer si zidarski odri kar sledijo. Na slabih tridesetih metrih smo jih našteli kar pet in vsako dopoldne je ulica kot gradbišče kakšne egipčanske piramide. Že res, da bo zato poletje pričakala še bolj urejena kot doslej, vendar je tudi res, da bi z nekaterimi ^ deli lahko počakali vsaj decembra, tako pa so bili še zadnji trgovci v ulici dobesedno odrezani od sveta, saj sprehajanje po gradbišču nikoli ni bilo posebej privlačno. Zdaj se večina del le zaključuje in pomlad bo staro mesto pričakalo s celo vrsto novih, še lepših fasad. ZAHVALA Investitorji stavbe v Verdijevi ulici 2 se zahvaljujemo vsem, ki so s svojim strokovnim delom prispevali k uspešni obnovi strehe in fasade te naše markantne stavbe. Žahvaljujemo se izvajalcu del, GMB Milanič Dušan s.p., Občini Izola (županji Bredi Pečan in Uradu za komunalni razvoj), Medobčinskemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran (g. Mikelnu in g. Guštinu) ter vsem potrpežljivim sosedom in vsem tistim, ki nas pri delih niso ovirali. Vsem želimo še veliko delovnih uspehov in sreče ter zdravja v novem letu. Stanovalci Verdijeve 2 v Izoli Zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog CENTER ODSLEJ TUDI V IZOLI V novem izolskem zdravstvenem domu se je že obstoječim zdravstvenim dejavnostim pridružilo tudi nekaj novih, med katerimi je tudi ustanovitev Centra za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Gre za dejavnost, ki jo Izola močno potrebuje že vrsto let, saj je znano, da sodi naša občina med tiste, kjer pogostost uživanja drog znatno presega državno povprečje. Kljub nekaterim iniciativam doslej pravih prostorskih, pa tudi kadrovskih pogojev, za vzpostavitev tovrstnega centra ni bilo, z novim zdravstvenim domom pa seje tudi to spremenilo. Z dejavnostjo Centra so v izolskem Zdravstvenem domu pričeli že pred nekaj meseci, ko so začeli tudi z razdeljevanjem metadona, ki ga sedaj redno prejema 23 oseb. Kot nam je povedala dr. Mercedes Lovrečič, vodja Centra, poteka v teh dneh preusmerjanje vseh tistih odvisnikov, ki imajo stalno bivališče v Izoli in so doslej prejemali metadon v Kopru in Piranu, tako da pričakujejo, da bo v naslednjih dneh prihajalo v njihovo ambulanto po metadon okrog 80 oseb. Seveda pa je metadonska ambulanta zgolj ena od dejavnosti Centra, v katerem sta zaenkrat zaposleni dve medicinski sestri in zdravnica Treba je povedati, da gre za zelo mlado ekipo, ki je ambiciozno zastavila svoje delo v novonastalem Centru. Poleg vodje Centra dr. Lovrečičeve, specialistke psihiatrije, ki se s problematiko odvisnosti ukvarja že šest let in je pred tem delovala v sorodnem koprskem centru, sta tu zaposleni še medicinski sestri Barbara Bučar in Suzana Baltič. Po besedah dr. Lovrečičeve so vrata Centra odprta vsakomur, ki ima problem z drogo, poleg odvisnikov tudi tistim, ki z drogo eksperimentirajo. Izvajali bodo tako skupinske kot individualne terapije, po nasvet, na razgovor ali na obravnavo pa lahko pride vsakdo, bodisi odvisniki sami, kot tudi starši, sorodniki ali pa morda le znanci in sosedje nekoga, ki ima težave z drogo. Napotnica ni potrebna, treba pa je imeti urejeno zdravstveno zavarovanje in se predhodno naročiti. Zdravljenje odvisnosti pa seveda ne poteka le z zdravili, temveč tudi psihoterapevtsko, pravi dr. Lovrečičeva, ter dodaja, da se nameravajo v izolskem Centru specializirati in vzpostaviti program za zdravljenje oseb, ki imajo težave s psihostimulansi in halucinogeni kot sta kokain in ecstasy. Znano je, da ima v zadnjem času vse več oseb težave prav s sintetičnimi drogami, kjer pa se pristop k zdravljenju razlikuje od zdravljenja odvisnosti od npr. heroina. V naslednjih mesecih načrtujejo vzpostavitev terapevtskih dejavnosti Centra, nato pa se nameravajo intenziveje ukvarjati tudi s preventivo, saj je to tudi ena njihovih osnovnih dejavnosti. LOKACIJA DRUGEGA STOLPIČA Ob zgrajenem in v glavnem vseljenem stavbenikovem stolpiču v ulici Oktobrske revolucije je že moč opaziti prva zemeljska dela za gradnjo še enega podobnega stolpiča. Občina Izola bo zemljišče prodala gradbenemu podjetju Primorje iz Ajdovščine, ki je od Stavbenika nasledil tudi status znanega kupca in tako bo zemljišče prodano po nižji ceni, kot bi jo verjetno dosegli na tržišču. Ampak, to je že stvar preteklih dogovorov v občini in zdaj je kar je. Občinski proračun bo bogatejši za 73 milijonov tolarjev, Izola bogatejša za stanovanjski blok, Izolani pa... Že 25. januarja pa bodo tudi uradno ustanovili Center za medicino odvisnosti in mentalno zdravje Izola, v sklopu katerega bo pravzaprav deloval Center za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Tega dne pričakujejo tudi ugledne strokovnjake iz tujine, med katerimi bo tudi prof. Icro Maremmani, s klinike za zdravljenje odvisnosti v Pisi ter predsednik združenja EUROPAT - evropskega združenja za obravnavo odvisnosti. Z nekaterimi od teh strokovnjakov dr. Lovrečičeva, ki se ukvarja tudi z raziskovalnim delom, tudi sodeluje oz. je sodelovala, saj je del svoje specializacije iz psihiatrije opravila tudi na klinikah v Italiji in ZDA. "Rada bi povedala, da se je vodstvo izolskega zdravstvenega doma res potrudilo in angažiralo, da je v tako kratkem času opravilo vse postopke na Ministrstvu in drugih pristojnih inštitucijah, ki znajo biti precej dolgotrajni. Tako je ta dejavnost lahko hitro zaživela, pri čemer pa je bila pomembna tudi podpora lokalne skupnosti," je ob koncu pogovora dejala dr. Lovrečičeva. Odprtje centra je za Izolo prav gotovo pomemben dogodek, saj je problematika drog v našem mestu prav gotovo ena najbolj perečih. Mlada ekipa, ki je strokovno podkovana, predvsem pa brez strahu pred novimi izzivi, pa daje upanje, da se bo tudi na tem področju v Izoli kaj premaknilo. (Karmen Bučar) v Čudežne ozdravitve ■ zdravljenje iz duhovnih ravni Kje vse se dogajajo nenavadne in nepojasnjene ozdravitve? Ali so vezane samo na določeno religijo? Kaj ugotavlja tradicionalna medicina? Kako se lahko zgodi takšna ozdravitev - kdo ali kaj jo povzroči? Kdo lahko doživi čudežno ozdravitev in zakaj moj težko bolan sorodnik ni ozdravel? Kaj imajo ozdravitve skupnega z drugimi nenavadnimi pojavi, ki smo jim priče predvsem v zadnjih desetletjih? Odgovore na ta in druga vprašanja boste lahko dobili na predavanju Gibanja za razvoj zavesti. Slišali boste lahko resnične zgodbe, ki govorijo o tem, kako je nenavadna ozdravitev ne le vplivala na zdravje ljudi, ampak tudi korenito spremenila njihov odnos do življenja. Spremenil seje njihov vsakdanjik, njihov odnos do sebe in do drugih ljudi, spremenile so se njihove življenjske vrednote, poglobila seje vera v dobro. Po predavanju si boste lahko ogledali nenavaden pojav, ki je večkrat presenetil s svojimi posebnimi, zdravilnimi energijami - svetlobni križ. Predavanje Gibanja za razvoj zavesti bo v torek,15.1.2002 ob 19. uri na Rdečem križu v Izoli, Ob starem zidovju 15/a. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 041 866 725 med 14. in 16. uro ali na Internetu na naslovu http://www.ts-grz.org oziroma prek e-pošte: info@ts-grz.org. Z REŠEVALCI JE KRIŽ Anonimka "izolskih reševalcev" je pred novim letom spet postavila Izolo na prvo stran rumenega tiska. Direktor Zdravstvenega doma Izola, dr. Marino Ferfolja je odločno zanikal navedbe v anonimnem pismu. Na tiskovni konferenci, ki so jo takoj po novem letu pripravili v uradu županje Brede Pečan so se številni novinarji lahko seznanili z nekaterimi podrobnostmi v zvezi s poslovanjem reševalne postaje in tudi reševanjem njene bodoče lokacije. Županja Breda Pečan je povedala, da so pristojnosti občine v zvezi z delovanjem ZD in s tem v zvezi reševalne postaje niso tako hierarhično določene kot pri drugih javnih zavodih, saj je ta zavod poslovno in drugače bistveno bolj samostojen, saj je že z ustanovnim aktom določeno, da se zavod samostojno financira, občina pa le zagotavlja materialne pogoje za njegovo delovanje. Občina je to storila z gradnjo novega zdravstvenega doma, vprašanje lokacije reševalne postaje pa se ureja skupaj s sprejemanjem zazidalnega načrta za del industrijske cone, saj naj bi v bodoče reševalna postaja bila nameščena v novozgrajeni stavbi pod Komunala Ta lokacija bo za takšno službo tudi primernejša, saj bo imela neposreden dostop do Prešernove ceste in do bodoče obvoznice. Namestitev reševalne postaje v novem zdravstvenem domu, kjer sta v neposredni soseščini dve osnovni šoli in en vrtec pa se zdi nekoliko neprimerna. Direktor Zdravstvenega doma, dr. Marino Ferfolja je povedal, daje bil ob klicu s časopisa, kije objavil to anonimko, neprijetno presenečen, tako kot večina delavcev reševalne postaje, ki so takoj po objavi pripravili posebno izjavo s katero obsojajo takšno ravnanje avtorja pisma, ki je še vedno neznan. Potem je pojasnil, da se je nekaj podobnega dogajalo pred štirimi leti, ko so uvajali prve spremembe v delo reševalne postaje in zdaj, ko spet skušajo stvari urejati se pojavljajo podobne reakcije. V nadaljevanju je povedal, daje leta 1993, ko je prevzel direktorovanje zavoda, bila reševalna postaja na psu in vse je kazalo, da se bo morala preseliti v Postojno. Potem so se lotili urejaja voznega parka in poslovanja postaje, vsako leto so kupili po eno vozilo, ki stane okrog 70 tisoč Evrov in danes je vozni park reševalne postaje Izola dokaj sodoben, čeprav seveda ni vrhunski. Pisanje iz anonimke o tem, da v vseh vozilih ni klima naprav pa se mu zdi nekoliko cinično, saj so vsi zdravniki in osebje ter vsi pacienti Zdravstvenega doma doslej delali in bili deležni zdravstvenih storitev v prostorih brez klima naprav. / | \ Rezultati žrebanja med kupci REVITE: PRVO NAGRADO VIKEND PAKET ZA DVE OSEBI NA BLEDU PREJME DRAGICA SODRŽNIK Prekomorske brigade 3, Izola Seznam ostalih nagrad je na vpogled v trgovini Revita URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12 V UGOTOVITE, kaj vse lahko storile za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje J Staro Citroenovo reševalno vozilo je nastopalo v skoraj vseh medijih, čeprav ga že nekaj časa ne uporabljajo več za nujne niti nenujne vožnje. Sicer pa so stroški vzdrževanja voznega parka zelo dragi, saj so reševalna vozila še posebej tehnično pregledana. "Morda je k temu prispevalo tudi to, da so pred mesecem dobili novega direktorja, ki je prišel od zunaj, saj so se doslej enostavno menjavali med seboj in je bilo tako težko uveljavljati pravo vodenje. Zanimivo je, da so imeli pred 14-timi dnevi sestanek sindikata in takrat niso omenjali nič od tega kar je zapisano v anonimki Pismo, ki je bilo poslano časopisu, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvu za zdravstvo sem prebral in moram povedati, da je predvsem polno natolcevanj, trditve o nepravilnostih pa bodo itak preverjale ustrezne komisije, ki naj bi jih k nam poslali obe inštituciji," je še dodal direktor Zdravstvenega doma in "prvoobtoženi" iz anonimke. Iz vprašanj novinarjev povzemamo nekatera: - Koliko je zaposlenih na reševalni postaji? -Od 22 do 23. - Torej niso vsi podpisali teizjave o obsodbi takšnega pisanja v javnosti? - Čisto vsi ne, saj so bili nekateri delavci na novoletnih dopustih, vsekakor pa je to storila velika večina. Še posebej starejši delavci so zaradi takšnega pisanja prizadeti. - Ali slutite, kdo je napisal to anonimko? - Ne dovolim si obtoževati nikogar, če za to nimam ustreznih dokazov. - Kaj pa dokazi o narobe obračunanih in prevoženih kilometrih, ki so bili poslani Ministrstvu in Zavodu? - Treba je vedeti, da zavarovalnica letno priznava določeno število prevozov, vse kar prevozimo več od tega pa ZZZS ne plača ampak je delno plačano s strani prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Razliko med prevoženimi in obračunanimi kilometri ni težko pojasniti. Koliko kilometrov so prevozili posamezni reševalni avtomobili se vidi že iz števcev na vozilih in plačanih dobimo 560 tisoč kilometrov na leto. Če jih bomo prevozili manj jih dobimo plačanih manj, če jih prevozimo več tistih dodatnih ne dobimo plačanih. To, da je obračunanih več pa pomeni, da je bilo med posameznimi prevozi prepeljanih več pacientov in seveda je normalno, da obračunaš vse prevoze kar smo jih oparvili. Toda ponoviti moram, da dobimo plačane le tiste do 560.000 kilometrov, druge pa dobimo le delno plačane od prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. - Kako je s tem prevažanjem po več pacientov naenkrat. - Poglejmo na primeru. Recimo, da odpeljemo z našim reševalnim avtomobilom dva pacienta (na nenujni vožnji) do Ljubljane. Obračunamo seveda kilometre do Ljubljane in nazaj, vendar smo opravili storitev za dva pacienta, zato jo tako tudi obračunamo, čeprav tega ne dobimo plačanega. Dejansko prevžamo po kilometrih, obračunavamo pa po pacientih. - Ali kdo drugi plača tiste obračunane dodatne kilometre? - Plačani so iz prostovoljnega zavarovanja oziroma to plačata v ustreznem deležu Adriatik in Vzajemna vendar le 70 odstotkov cene. - Koliko dobite za kilometer? - Za prevožen kilometer dobimo vsega 130 tolarjev in če ne bi delali tako kot delamo zdaj, aprila meseca nihče več v državi ne bi prevažal pacientov. Leta 1993 smo za kilometer dobili 168 tolarjev, danes jih dobimo 130 tolarjev, saj so iz te razlike plačevali projekt prehospitalnih enot. - Vožnja po več pacientov je torej nujna?. - Seveda je tako. To je približno tako kot serviserji, ki pridejo k vam na dom popraviti nek izdelek. Seveda vam zaračunajo prevoz od servisa do vas in ko gredo k sosedu tudi njemu zaračunajo ta prevoz. Morda gre za banalen primer ampak nekaj podobnega je vendarle tudi pri naših prevozih. Če seštejete opravljene in obračunane kilometre boste ugotovili, da so v povprečju prepeljali po dva prevoza. Plačniki za te prevoze pa so trije: ZZZS, ki plačuje prevoze iz obveznega zavarovanja do omenjenega zneska in dve zavarovalnici, ki plačujeta 70 odstotkov stroškov iz prostovoljnega zavarovanja. Ta sistem uporabljajo v vseh zdravstvenih domovih, ki imajo v svoji sestavi reševalne enote, zato ta pregled ne more končati le v Izoli ampak se je treba dogovoriti za celo državo, če ta sistem ni pravi. Moram pa povedati, da tega ni mogoče urejati zgolj administrativno. Poglejte samo primer, ko pride naš reševalec v Valdoltro za nenujne prevoze pacientov domov, tam pa se odločijo, da jih bodo tisti dan odslovili nekaj več, saj vsak pacient za bolnico predstavlja strošek.Zato jih moramo prepeljati po več naenkrat, ob tem ta velja, da so te vožnje za potnike še vedno dovolj udobne. - Koliko povprečno zaslužijo reševalci? - Težko je reči natančno, saj se jim zaračunava različne stvari, od nočnih dežurstev do delovne dobe in nagrade za delo, v povprečju pa zaslužijo med 150 in 200 tisoč tolarjev. Zaradi plače doslej še ni nihče zapustil te službe in morda še primer, da seje pred leti upokojil delavec reševalne postaje z višjo pokojnino kot zdravnik našega zdravstvenega doma, ki seje upokojil skoraj istočasno. Seveda pa je nezadovoljstvo s plačo nekaj normalnega pri vseh nas. - Pripomba je tudi na račun zaposlitve Edvarda Dečmana za vodjo postaje. - Povedal sem že, da smo morali dobiti vodjo, ki bo lahko neobremenjeno urejal stvari v postaji. Imeli smo javni razpis, javil se je zgolj Dečman in mi smo ga zaposlili. To je vse. MINISTRSTVO OPRAVILO PREGLED Direktor Zdravstvenega doma nam je v sredo povedal, da so že imeli obisk oziroma kontrolo z Ministrstva za zdravstvo. Na samo poslovanje oziroma opravljanje dejavnosti kontrolorji niso imeli posebnih pripomb, zato pa so ponovili staro dejstvo, da je zgradba v kateri domuje reševalna postaja neprimerna za takšno službo in da jo je treba čimprej adaptirati. "Glede na to, da je zgradba že naprodaj bi bilo vlaganje v obnovo povsem neracionalen strošek" je povedal dr. Marino Ferfolja in kontrolorje seznanil s projektom gradnje stavbe v industrijski coni, kjer naj bi v bodoče namestili izolsko reševalno postajo. TISKOVNA BREZ DIREKTORJA ? Tiskovna konferenca v zvezi z anonimko o poslovanju reševalne postaje je bila sklicana takoj po novem letu (3. januarja) udeležili pa so seje novinarji vseh lokalnih in državnih medijev. Po besedah direktorja ZD, Marina Ferfoljc pa je za tiskovno konferenco izvedel takorekoč slučajno, saj so se o njej pogovarjali a se niso dokončno dogovorili. Ko je slučajno preverjal ali so se kaj dogovorili o tiskovni konferenci v uradu županje je izvedel, daje sklicana že za isti dan in prav lahko bi se zgodilo, da na njej sploh ne bi sodeloval. To in nekatera odprta vprašanja v zvezi z novim zdravstvenim domom (kurilnica, garaža, poslovni prostori, vzdrževanje itd.) ga te dni zaposlujejo do te mere, da resno razmišlja o tem, da bi se po izteku mandata vrnil v zdravniške vrste in vodenje zdravstvenega doma prepustil komu drugemu. (DM) ZAHVALA IZOLSKIH ZVEZDIC DPM Izola, otroška delavnica "Zvezdice" se v imenu otrok naj lepše zahvaljuje podjetju 'Inka" iz Izole za podarjena sredstva za nakup TV sprejemnika in videorekorderja. Seveda smo si ogledali tudi Harry-ja Potter-ja, ki mu je sledil kviz; srečna nagrajenka Dušanka Zaič pa je dobila eno izmed knjig o FIarry-ju. 30. 12. smo imele Zvezdice novoletno predstavo z naslovom "Cenček in Dedek Mraz" z rekordnim obiskom, saj je del obiskovalcev ostal na hodniku ter zunaj okoli oken, igralska zasedba pa je bila najboljša dosedaj. POLICISTI OČARALI OSNOVNOŠOLCE Zelo smo bili veseli, ko smo izvedeli, da osmi razredi Osnovne šole Vojke Šmuc na delovno soboto, 5. januarja, ne bomo imeli pouka, temveč obrambni dan. Bili smo zelo radovedni, vendar nam učitelji niso hoteli razkriti, kaj se bo na ta dan sploh dogajalo. Končno je prišel težko pričakovani dan. Z dvema avtobusoma smo se odpeljali na Policijsko postajo Koper. Tam smo se razdelili v več skupin in si najprej ogledali postajo. Vsi smo pridno poslušali razlago prijaznih policistov. Povedali so nam nekaj o nasilju med vrstniki, na ulici in v družini, kakšne kazni nas lahko doletijo; predstavili so nam poklic policaja, ki je mnoge kar navdušil. Poleg tega pa so nam pokazali tudi policijska vozila, še posebej pa nas je zanimala alfa s sistemom provida. V njej so se nekateri srečneži tudi peljali, nekateri prostovoljci pa so pomagali policistom šteti, koliko voznikov je privezanih. In kaj so ugotovili? Da se jih je večina privezala šele, ko sojih zagledali. Po malici v njihovi menzi, kjer so nam ponudili topel čaj, je sledila zanimiva točka: pokazali so nam delo policijskih psov. Ugotovili smo, da so zelo lepo zdresirani in hitro najdejo drogo, skrito v avtomobilu. In kaj nam bo ostalo najbolj v spominu? Zaključek, v katerem so nam uprizorili prikaz oboroženega ropa. Vsi smo z odprtimi usti opazovali beg roparjev, ki pa jim ni uspel prav zaradi službenega psa. Skratka, vse kar smo videli in doživeli je bilo zelo zanimivo. Sara Petretič, 8.d MALI OGLASI - DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, v središču starega mesta - PRODAM .Tel.: 642 16 00 - MOŠKI SREDNJIH LET zaradi službenih potreb išče MANJŠE STANOVANJE V IZOLI. Ponudbe čaka na tel.:041 - 218 - 907 - ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA išče dvosobno ali manjše trisobno stanovanje v Izoli. Tel.: 031 834 183 - DVOSOBNO STANOVANJE ali starejšo hišo v Izoli ali okolici vzame v najem tričlanska družina. Tel.: 031 408 - 307 - ŠTUDENT KEMIJE daje inštrukcije iz KEMIJE. Tel.: 641 83 03 December v Izoli ~ Dicembre a Isola DECEMBER V IZOLI 2001 REZULTATI 4. ŽREBANJA V TOREK DNE 08.01.2002 13. Komplet CD plošč 08198 7. Športna torba 09932 20. Komplet knjig 14548 8. Paket izdelkov Droge d.d. 21384 12. Komplet CD plošč 27973 11. Komplet CD plošč 29508 5. Fotoaparat 29584 3. Fotoaparat 32541 1.nagrada: mesečna vstopnica za bazen Hoteli Morje 37518 14. Letna naročnina na Mandrač 38952 2. Fotoaparat 39430 4. Fotoaparat 40298 18. Komplet knjig 41078 9. Nahrbtnik 42401 17. Komplet knjig 42671 19. Komplet knjig 42729 15. Letna naročnina na Mandrač 43481 6. Fotoaparat 45058 16. Komplet knjig 45062 10. Walkman 45266 Dočakali smo tudi četrto, zadnje tedensko žrebanje, ki jepotekalo v prostorih uredništva Mandrača v torek, Sjanuarja v prostorih našega uredništva. Tudi tokrat smo razdelili dvajset nagrad, zdaj pa nas čaka še finalno žrebanje, ki bo v ponedeljek 14. januarja. Žrebanje, ki se bo dogajalo v začasnem studiu našega uredništva, bo neposredno prenašala KRT Mandrač, na njem pa bodo sodelovale znane Izolanke in Izolani Se zadnje tedenske nagrajence so izžrebali pevca Vlado Jeremič in Rudi Bučar, ki je hkrati zastopal Zlatarstvo Černe, kjer je zaposlen ter Jasmina Kaltak iz trgovine Jonathan. Prvonagrajenec je tokrat nakupoval v trgovini Adria computers na Velikem trgu, Ostali dobitniki pa v Blagovnici SOČA, Frizerskem salonu CLIP, Diskontu BTC-Bajt, Mesarstvu Renzu in Janko ter w MERCATOR-DEGROjevih marketih na Ljubljanski ulici, v Jagodju, v Livadah, na Ul. IX. Korpusa, na Veluščkovi ter na Velikem trgu. MORDA STE PA SPREGLEDALI... Za tiste, ki ste morda spregledali, da ste prejeli katero od nagrad, znova objavljamo seznam nagrad prejšnjih žrebanj. DECEMBER V IZOLI 2001 REZULTATI 2. ŽREBANJA V TOREK DNE 18.12.2001 REZULTATI 3. ŽREBANJA V TOREK DNE 27.12.2001 IZŽREBANA ŠTEVILKA KUPONA REZULTATU. ŽREBANJA V TOREK DNE 11.12.2001 18. Komplet knjig 02311 3. Fotoaparat 03449 13. Komplet CD plošž 03817 14. Letna naročnina na Mandrač 03066 9. Nahrbtnik 05847 15. Letna naročnina na Mandrač 03906 13. Komplet CD plošč 04157 13. Komplet CD plošč 07005 2. Fotoaparat 04031 16. Komplet knjig 04158 15. Letna naročnina na Mandrač 07308 12. Komplet CD plošč 04849 6. Fotoaparat 04597 4. Fotoaparat 12554 20. Komplet knjig 05675 1.nagrada: SILVESTROVANJE v Hotelu Belvedere za 2 osebi 04615 18. Komplet knjig 08933 19. Komplet knjig 17740 19. Komplet knjig 06259 Lnagrada: SILVESTROVANJE v Hotelu Delfin v Izoli za 2 osebi 09547 1.nagrada: SILVESTROVANJE v Restavraciji Kamin Belvedere za 2 osebi 17821 8. Paket izdelkov Droge d.d. 13686 11. Komplet CD plošč 09625 17. Komplet knjig 16341 17. Komplet knjig 11106 12. Komplet CD plošč 16399 io. rvompiei Knjig 14. Letna naročnina na Mandrač 19117 14. Letna naročnina na Mandrač 11585 5. Fotoaparat 11811 4. Fotoaparat 16516 10. Walkman 21047 19. Komplet knjig 11848 9. Nahrbtnik 20189 20. Komplet knjig 23319 4. Fotoaparat 12455 3. Fotoaparat 20696 11, Komplet CD plošč 26244 3. Fotoaparat 13268 15. Letna naročnina na Mandrač 20711 16. Komplet knjig 27630 8. Paket izdelkov Droge d.d. 14882 10. Walkman 22242 7. Športna torba 30783 6. Fotoaparat 17043 5. Fotoaparat 23902 6. Fotoaparat 32818 10. Walkman 18519 7. Športna torba 33557 8. Paket izdelkov Droge d.d. 32869 7. Športna torba 23004 20. Komplet knjig 36092 5. Fotoaparat 35905 16. Komplet knjig 23803 11. Komplet CD plošč 36095 2. Fotoaparat 35933 9. Nahrbtnik 34012 2. Fotoaparat 36893 12. Komplet CD plošč 38097 FESTE SO BILE GLASNE V Izoli so nekateri silvestrovali na prostem, še več pa jih prihod novega leta proslavilo po domovih in družabnih prostorih, v družbi prijateljev. Na eni takih fešt so se zbrali nekdanji in sedanji rokometaši in rokometašice - kje drugje kot v športni dvorani, natančneje v tamkajšnjem gostinskem lokalu z nič kaj rokometnim imenom, "Pri zlomljenih loparjih". Zakaj takšno ime pa je prav gotovo jasno vsem tistim, ki so kdaj odigrali partijo tenisa z novim najemnikom lokala Vojkom Cetinom. Izbor Slovenke leta PREDLOG ZA PEČANOVO JE PRIŠEL IZ PIRANA Revija Jana praznuje letos 30. obletnico začetka izhajanja, v lanskem letu pa so že štirinajsto leto zapored pripravili izbor Slovenke leta. Ob razglasitvi zmagovalke pripravijo gala prireditev, ki se je udeležijo slovenski ugledneži, ponavadi pa tudi predsednik Milan Kučan. Tako je bilo tudi tokrat. Pred leti je udeležence prireditve pozdravila tudi častna četa, kar je dvignilo kar precej prahu v javnosti, tako da so to prakso opustili. Med 16 finalistkami seje letos znašla tudi izolska županja Breda Pečan, ki seje med kandidatke za Slovenko leta uvrstila na pobudo časopisa Primorski utrip iz Pirana. Kot je znano je laskavi naslov osvojila novinarka - dopisnica Televizije Slovenija iz Moskve Vlasta Jeseničnik, ki se je letos jeseni oglašala tudi iz Afganistana. Med nominirankami pa so se znašle nekatere znane in manj znane Slovenke: od pevke Nuše Derenda, do zdravnic dr. Saše Markovič in Jožice Maučec Zakotnik, do kiparke Marjetice Potrč, plesalke Katarine Venturini in drugih. Po besedah Franca Kranjca, urednika časopisa Primorski utrip, ki je našo županjo predlagal za Slovenko leta, seje Pečanova "kar dobro odrezala". (K.B.) KAPUČINO MLADINCEM IZOLE NI USFELPREBOIVFINALE Mladincem Izole ni uspel veliki met, da bi se z dobrimi nastopi na polfinalnem turnirju v Kanalu uvrstili v mladinsko ligo četverice za naslov državnega prvaka. Izolani so v prvi tekmi z domačini igrali zavzeto in bili blizu presenečenju, po porazu pa so popustili in v nadaljevanju izgubili še proti Bledu in Brezovici in tako končali na zadnjem, četrtem mestu. V opravičilo je treba povedati, da so Izolani nastopili okrnjeni, saj je trener ISOC Komadina v Kanal pripeljal ekipo v sestavi: Kitič, Bulj, Stanič, Gasparini, Drnovšek, Ramulič in Babič. Namizni tenis V NEDELJO V IZOLI I. TOP 12 ZA KADETINJE IN KADETE V soboto se je pričel drugi del prvenstva v I.SNTL za članice. Igralke Arrigonija so igrale doma proti ekipi Partizana iz Ljubljane. Izolanke so dvoboj odigrale dobro in zmagale prepričljivo z rezultatom 6/2. Za visoko zmago je potrebno pohavliti vse igralke, ki so k njej prispevale po svojih močeh. Pomembno prvo tekmo je dobila Erika Jauševac, ki je gladko s 3/0 premagala drugo igralko gostij Rozmanovo, zelo pomembna je bila tudi igra dvojic, kjer sta RahOtin in iaUŠOVBC zmagali z najtesnejšim izidom v petem odločilnem setu na 9. Nikakor ne smemo na koncu pozabiti omenititreh zmag Jane LUdVik, ki je igrala iz tekme v tekmo boljše. V tretji tekmi je premagala tudi najboljšo igralko gostij Venturellijevo s 3/1. Slednja je na višku svoje kariere nastopala tudi za jugoslovansko reprezentanco. V prevem delu prvenstva je izgubila le dve tekmi, ena od teh je tokratni poraz z Rahotinovo. V nedeljo je v Arrigoniiu potekal 5.klubski turnir v letošnji tekmovalni sezoniza pionirje in pionirke. Pri pionirjih je prepričljivo zmagal Matjaž Trbovc pred Simonom Frankom in Martinom Kotrletom, pri dekletih pa Mija Ropret pred Niko Marušič in Alenko Ačimovič. V nedeljo 13.januarja pa bo na OŠ Livade potekal I.T0P 12 Republike Slovenije za kadetinje in kadete, ki ga bo organiziral NTS Arrigoni. nastopilo bo 48najb0ljŠih tekmovalk in tekmovalcev iz 19 Slovenskih klubov, ki sta jih izbrala dva selektorja na osnovi rang lestvice in kvalitete. Največ predstavnikov bo imel ravno Arrigoni. TURNIR SE BO PRIČEL OB 9.00. (Trajal bo predvidoma do 14.00) PRIZNANJA ŠPORTNIKOM Center za kulturo, šport in prireditve občine Izola vabi na „ POOELITiV PRIZNANJ ZA ŠPORTNE OOSEŽKE Vinu 2001 ki bo 14. januarja ob 19. uri v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli (Hotel Riviera). V dvorani OŠ Livade je 28. in 29. decembra potekal tradicionalni novoletni mednarodni turnir FESTIVAL 0DB01KE 2001, ki j;a je organiziral ZCIlSkì odbojkarski klub Izola. V dveh dneh je nastopilo več kot dvesto mladih odbojkaric v treh starostnih skupinah. Rezultati: Mlajše pionirke (let. 1989 in mlajše) 1. OK Ljutomer 2. OK Piran 3. OK Tar UOKIzola 5. OK Mislinja OK Izola: OK Piran (0:2), ŽOK Izola:OK Mislinja (2:0), OK LjutomenŽOK Izola (2:0), OK TanŽOK Izola (2:0). Starejše pionirke: 1. OK Koper 2. OK tar 3. OK Mislinja I 4. OK Mislinja II 5. OK Šentvid 6. ŽOK Izola 7. OK Ljutomer 8. OK Vital-Ljubljana 0. 1.terval-Alzola 10. OK Piran Mladinke Uet.1984 in mlajše] 1. OK Koper 2. OK Poreč 3. OK Koper II 4. Interval A-lzola 5. OK Vital-Ljubljana 6. OK Piran POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Izolski rokomet je s prihodom novega leta stopil v eno najtežjih obdobij svojega delovanja. Tekmovalni rezultati, predvsem pa težka finančna vsakdanjost sta privedla do točke nula. Zelo potiho je po končanem prvem delu prvenstva ekipo zapustil trener, igralci pa so delovali in trenirali po lastni presoji. Stvari so se premaknile in del "kluba" je začel s pripravami na sklic izrednega občnega zbora, da bi rešili, kar se rešiti da. Večne obljube, predvsem pa dolgovi iz časov "bogate" bližnje zgodovine kluba so pretežko breme za mirno in normalno klubsko delovanje. Seveda je največji primankljaj pri prvenstvenih točkah. Zadnje mesto na lestvici je še kako pripomoglo k "umiranju", neurejeni odnosi (pogodbe, nagrade) pa stvari samo dopolnjujejo. Klubska "opozicija" ima tako kar nekaj tem, zadnja naj bi bila tista o menjavi igralcev med Koprom in Izolo. Vsak dan nove izpeljanke, konkretnih, predvsem pa preverjenih dejanj ni. Vsi vemo, da se že v "normalnem" življenju od obljub o boljšem ne da živeti. V rokometnem klubu sc je preveč na lahko, predvsem pa na nekorekten način odpisalo ljudi, ki so želeli delati in pomagati. Zahtevali so le spoštovanje sprejetih smernic dela. Žal je tako, da dokler so uspehi, se nedelo ne opazi, ob manjši krizi pa ladja nasede. Klub je že preživel nekaj manjših stresov in se je vedno izvlekel, tokrat bo težje. Čas, ko bi morala ekipa že trdo delati in se pripravljati na prvenstvo bo minil v iskanju rešiteljev in dobre volje za nadaljevanje dela. Bo trma tudi tokrat dovolj? Gostišče Jasna Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354 http//izola.gvcri.net KONCERT V CERKVI SV. MAVRA V soboto 12. januarja ob 18.30 bo v izolski cerkvi sv. Mavra nastopila ZENSKA VOKALNA SKUPINA SIRENE. f pouriouE ninfl ^ IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 05 / 641 - 62 - 25 22 let IZBRANE ZVESTOBE vam v januarju nudi 30% POPUST (gotovinski - blagajniški) Za plašče, pelerine, usnjene in druge jakne, kostime, ekskluzivne pletenine, bluze, majice, hlače, krila, šale, rute in kape. Nina obleče tudi močnejše postave do konf. št. 60, pa tudi maturantska oblačila že čakajo na vas. ^ Bodite drugačne, oblecite se pri NINI, v Ljubljanski 40 v Izoli!^ ŠPORTNO DRUŠTVO MAESTRAL organizira SMUČANJE V MARIBORSKEMU POHORJUJZIDANIŠKOV DOM) MED ZIMSKtMTPOCITN ICAMI Športna šola MAESTRAL organizira: Športne delavnice za predšolske otroke (3-5let) - sreda od 18-19 ure v telovadnici vrtca Livade • Športna delavnica za dečke in deklice (6-9let) - torek in petek od 16.30-17.30 v športni dvorani Livade • Gimnastika za deklice (7-11 let) 1 - ponedeljek in četrtek od 15.30-16.30 informacije: telefon 640 39 89 oz. 041 644 817 (Tone Barič) [jomnM: vrnMImltkm PRIZNANJA BORČEVSKE ORGANIZACIJE Združenja borcev NOB Izole, Kopra, Pirana in združenji veteranov iz leta 1991 vabijo v redo, dne 16. januarja ob 19 uri v Avditorij Portorož na predstavitev štirih knjig iz naše polpretekle zgodovine. Predstavljene bodo knjige "Bataljon Simona Gregorčiča" izpod peresa Jožeta A. Hočevarja, 'Primorska v letih 1945 do 1952" Danila Petrinje, Boga Gorjana "Mojih petdeset let v politiki" in Knjiga izolana in člana ZB Izola Bellore Italo - Gambini "Isola d'Istria a ritroso nel tempo" (Izola skozi čas). Prireditve bo spremljal kulturni program, v katerem bo sodelovala gledališka igralka in pevka Jerca Mrzel. To je samo ena izmed prireditev v katerih sodelujejo člani ZB Izola, ker so tudi sicer dokaj aktivni pri organizaciji vseh spominskih prireditev, vezanih na NOB in na osamosvojitveno vojno leta 1991. Protifašistični boj še vedno trdno združuje člane našega združenja in vojnih veteranskih organizacij iz R Hrvaške in Italije in tudi meje med državami ne predstavljajo ovir pri sodelovanju. Jasno je, da brez požrtvovalnega dela članov ne bi bilo uspešnega dela ZB in v tem kontekstu so bila podeljena članom ZB Izola priznanja Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije ter priznanja ZB Izola. Srebrni plaketi Zveze borcev in udeležencev NOB Slovenije sta prejela Jože Bolje in Jernej Humar, Maksimiljan Šiško je prejel priznanje Občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom, priznanji ZB Izola sta prejela Leopolda Buh in Marcel Medoš. Zveza ZB podeljuje tudi priznanje "praporščaku", ki je bilo podeljeno dolgoletnemu tajniku ZB Izola Baldomiru Testenu. Organizacije zveze borcev NOB Izole, Kopra in Pirana ter z njimi povezane organizacije veteranov desetdnevne vojne za osamosvojitev Slovenije vabijo na predstavitev knjige Mojih petdeset let v politiki avtorja Boga Gorjana, ki bo v sredo, 16. januarja ob 19. uri v portoroškem Avditoriju V kulturnem programu bo sodelovala znana gledališka igralka in pevka Jerca Mrzel Društvo invalidov Izola vabi svoje člane in članice na redni občni zbor za leto 2001, ki bo dne 2. februarja 2002 v Srednji gostinski in turistični šoli Riviera v Izoli ob 17. uri. Prijave sprejemamo v pisarni društva vsako sredo od 15 do 17 ure. Vabljeni! Predsednik Dl: Zmago Višnjevec POZABLJENA FOTOGRAFIJA Naš redni sodelavec Vlado Barbarič nam je že pred novim letom prinesel fotografijo, ki jo je posnel nekega mrzlega decembrskega večera na carinskem pomolu. Tja so namreč delavci pristaniške kapitanije pripeljali deskarja, ki se je odpravil na morje v močni burji, na obalo pa ni več mogel. Po daljšem reševanju so vsi premrzli le prišli do rešilnega pomola in čaja z rumom, ki je spet pognal kri po žilah, pogumnemu deskarju pa bi reševanje najraje zaračunali, tako da bi ga minilo odhajanje na morje v takšnem vremenu. Odšel je naj starejši Izolan Concetto Marchesan - Večo Kuko Ni bil le najstarejši, bil je tudi eden naj zanimivejših Izolanov, ta mali starček živahnega koraka in navihanega pogleda, ki je znal povedati toliko zgodb in tudi ušpičiti marsikatero. Od malega je bil ribič, eden tistih, ki so se z jadri odpravljali na ribolov v Istro, vse tja do Rovinja in še dlje, bili na morju dva ali tri dni na tistih malih barkačah, v dobrem in slabem vremenu, s polnimi in včasih praznimi mrežami. Pripovedoval je o tem, kako so najboljši ulov vozili naravnost v Trst, sami pa so v glavnem pripravljali sardele, ki tržaškim gospem niso šle preveč v slast. Spominjal se je težkega dela v nekdanjem Arrigoniju pa naj lepših povojnih dni slovenskega ribištva, ko so ustvarjali novo ribiško floto in je bil eden od njenih ponosnih kapitanov. Morje mu je dalo vse in ribištvo je bil poklic, ki mu je ostal vedno zapisan. Tudi ko so pomrli še zadnji njegovi vrstniki je rad zavil okoli mandrača in spregovoril par besed s sinovi njegovih nekdanjih prijateljev. "Zdaj so mi za pogovor dobri tudi že njihovi vnuki" se je rad pošalil, ko smo ga obiskali ob vstopu v leto 2001. "Sto bi jih rad dočakal" je še dejal in čeprav se je videlo, da mu zmanjkuje življenskih moči, seje pogumno lotil vsakega novega dneva. Zadnja leta je bil v izolskem Domu upokojencev a je vsako jutro krenil na obhod po mestu, pogledal proti obzorju, se ozrl po ribiških barkah in potem domov pred televizor brez katerega enostavno ni zmogel. Spremljal je vse programe, od začetka do konca, potem pa spet v dom in čakanje na novo jutro. Ko so ga sorodniki obiskali na hladen januarski dan tega leta je bil tako droben in nemočen, da se je zdelo, kot da lebdi. "Pa sem prišel v stoto" je ponosno povedal. V noči od ponedeljka na torek je odšel. Tiho, kot da se ni zgodilo nič posebnega. "Ko doživiš vse ni težko umreti" je povedal pred leti, ko smo ga imenovali za častnega župana Ljubljanske ulice. In Večo je doživel vse. (Mef) Javni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti ODSLEJ V IZOLI TUDI KOPRSKA IZPOSTAVA SKLADA Od konca lanskega leta dalje je poleg sedeža izolske območne izpostave Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti v Izoli tudi sedež Območne izpostave sklada za koprsko občino. Kot nam je povedala vodja obeh območnih enot Zvonka Radojevič zdaj iz Izole pokrivajo programe za ljubiteljsko dejavnost v Izoli in Kopra Gre za organizacijo medobmočnih srečanj kulturnih skupin, pripravo festivalov in izobraževanj, skratka dejavnosti, ki jih pokriva Javni sklad. Poleg tega opravljajo tudi dejavnost informiranja društev in posameznikov o raznih razpisih. Prav v teh dneh je izšel projektni razpis Ministrstva za kulturo, ki je odprt celo leto. Poleg Zvonke Radojevič je na izpostavi zaposlena še poslovna sekretarka Jesenka Korenč. V Izoli je že nekaj časa tudi center medobmočne koordinacije sklada, ki združuje območja treh obalnih občin ter Postojne, Sežane, Ilirske Bistrice. (K.B.) LJUBA PARENCANA Znana železniška proga Parencana, ki je njega dni povezovala Trst in Poreč je doživela že celo vrsto spominskih izdaj in zgodovinskih zapisov, eden najpomembnejših dokumantov pa je gotovo knjiga z naslovom Cara Parenzana, avtorja Giulia Rosellija iz Trsta. Na več kot 300 straneh je zbrano vse mogoče gradivo o Parencani, od starih fotografij, načrtov in voznih redov do cenikov, skic proge in pripovedi posameznih ljudi ob progi, ki se radi z nostalgijo spominjajo tega malega vlakca, ki je v te kraje pripeljal nekaj napredka. Tako-le je v knjigi opisan prihod vlaka v Izolo: Vlak je s hitrostjo 30 km/h prispel v Izolo ob 6 uri, 48 minut in 30 sekund in je stal na postaji natanko 1 minuto. Po odhodu se je oddaljil od morja in po nekaj potrebnih ovinkih dosegel potrebno nadmorsko višino ter vstopil v tunel Soletto. Pri 64 metrih nadmorske višine je peljal skozi območje bogato z vinogradi in sadovnjaki ter potnikom ponudil čudovit pogled na izolski polotok, pogled pa je segel vse do kopske doline, miljskih hribov ter preko trsta vse do Julijskih Alp. Ob 7 uri, 4 minute in 30 sekund je bil že na postaji v Strunjanu. Avtor je to zanimivo knjigo predstavil tudi županom slovenskih in hrvaških občin skozi katere je peljala proga in če bo šlo vse po sreči bo dobila tudi svojo slovensko in hrvaško verzijo oziroma dodatke v obeh jezikih. V italijanski verziji pa jo lahko že zdaj kupite v knjigami Graffit, kjer imajo tudi zanimiv zemljevid Istre istega avtorja in založnika. Ko je bila izolska postaja še zelo na samem Giulio Caselli 0 Cara , Parenzana! gledališče galerije Kulturni center Izola / Bazoviška 4 / Tel.: 641 55 71 petelj 18. lanuaria ob 20.00 v N s,on UECNA MLADENIČA Komedija Režija Vojko Zidar Igrajo : DARE VALIČ, ALEŠ VALIČ, NINA VALIČ in IRENA PROSEN Dva upokojena, nekdanja superzvezdnika komedije, poskušata obnoviti in za televizijo posneti svoj legendarni komični skeč... Duhovita ter briljantna igra nosilnih igralcev vas bo očarala.. Predstava je bila napovedana za mesec november 2001, vendar je zaradi bolezni v ansamblu odpadla, zato jo tokrat ponovno uvrščamo na spored. Vstopnina : v predprodaji 2.000 ŠIT, študentje, upokojenci in dijaki 1.800 SIT, na dan predstave 2.200 SIT, študentje, upokojenci, dijaki 2.000 SIT. Priskrbite si vstopnice pravočasno ! Sobota. 1£. Januarja ob 17.00 SLONČEK DUMBO Prikupna Disneyeva pravljica o nerodnem slončku z dolgimi uhlji...Poleg slončka in slonov nastopa še mišek Timotej, nagajive papige in druge živali, v cirkusu pa akrobatke, klovni in še kdo.. Nastopajo Flipice iz Pirana ! Vstopnina : 500 Sit BRAZDE S TRMUNA IN MORJAK Vljudno vas vabimo na otvoritev razstav in predavanj v četrtek, 10. januarja 2002, v Izoli Obala med Koprom in Izolo-Ureditev rekreacijskih in kopaliških površin ob 12.uri v Galeriji Insula Predstavitev rezultatov mednarodne urbanistične delavnice, kije potekala v času od 19.10.2001 do 21.10.2001 v Kopru Organizacija delavnice; Lučka Ažman Momirski, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani Strokovna priprava delavnice :Mirjam Požeš, Mestna Občina Koper, Urad za okolje in prostor Jana Gojanovič Purger, Občina Izola, Urad za prostorsko načrtovanje Lučka Ažman Momirski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Predstavitev posameznih problemov : Lučka Ažman Momirski, Mitja Bricelj, Eric Van Dijk, Andreja Jan, Gorazd Kobal, Boris Leskovec, Lovrenc Lipej, Andrej Mlakar, Slavko Mezek, Mirjam Požeš, Jana Gojanovič Purger, Katja Repič Vogelnik, Janez Širše, Franci Steinman, Robert Turk, Ronald E. Waterman Projektantske skupine delavnice: Lučka Ažman Momirski, Ivan Stanič: Jernej Hočevar, Jana Puž, Till Stropnik, Mirko Mršnik: Maj Blatnik, Rok Grdiša, Rok Triller, Rok Vrenko, Saša Randič, Idis Turato: Jurana Hraste, Peter Karba, Janko Velnič, Bojana Čibej, Urška Kranjc, Gaja Trbižan, Luka Vidic, Maja Zalar Delavnico sta omogočili Mestna Občina Koper, Občina Izola in Urad RS za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor Slovenska plaža, ureditev obale med Koprom in Izolo galeriji Alga v Izoli ob 17.00 Predstavitev naloge študentov 5. letnika Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane Naloga je nastala na lastno pobudo, da opozori na komunalno urejeno obalo, ki bi se jo dalo preurediti postopoma v največje in najlepše kopališče na Obali (študentska nagrada Piranesi 2001 ) Študenti: Ana Čeligoj, Lea Kregar, Uršula Oitzl, Neža Saje, Tina Verk in Miha Završnik Mentor: prof. Janez Koželj Regionalni vidiki urejanja obale predavanje: prof. Janeza Koželja (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo) Trg Edbina Kristanal (nad Galerijo Alga) ob 17.30 Pred prazniki je izšla 6. številka Brazd s trmuna. Predstavitev je bila v Kubedu ob dostojanstvo je bil. Uvodne besede v to številko sta napisala župan koprske občine g. Dino Pucer in urednica Nada Rojac. O Kocjančiču so spregovorili Marjan Tošič, Alferija Bržan, Danila Tuljak, Edelman Jurincič, Bert Pribac. Revija obsežno govori o pomenu glagolice za slovansko Istro v boju proti latinizaciji. V tem delu revije najdemo tudi zapis o glagolskih spomenikih, tudi o kortežanski in gažonski kustodiji. Revija je tudi tokrat obelodanila vrsto kulturnih ustvarjalcev podeželja, tako Štefana Lovrenčiča, Franceta Tončiča, Mateja Kocjančiča, Janeza Janežiča. Zadnji del revije zajema literarne prispevke članov krožka Besede slovenske Istre. Omenjeni krožek deluje pod pokroviteljstvom Andragoškega centra Slovenije in Kulturnega društva Alojz Kocjančič Puče - Koštabona. Za kulturni preporod slovenske Istre da to revijo vsakokrat prelistajo domačini, zlasti mladi, ki se teh stvari v šoli niso učili - in, če hočemo, da se bo kulturni preporod zgodil, tudi njihovi vzgojitelji. Tudi priseljeni bi se morali aklimatizirati na vonj dežele, v katero so prišli in jim daje tudi kruh. In, morda ne bo narobe, če bodo oboji segli po zadnji številki Revije 2000 - Morjak, ki jo te dni prodajajo le v koprskih knjigarnah in je posvečena obmorskemu svetu in njenemu zaledju od Devina do Sečovelj. V njej so spregovorili dobri poznavalci zgodovinskih, socialno družbenih in kulturnih razmer, ki so se po 2. svetovni vojni ustvarile na tem območju. Nada Morato prepolni dvorani kulturnega doma. Posvečena je bila deseti obletnici smrti pesnika Alojza Kocjančiča, in tisti slovenski - šavrinski Istri, katere borec za njeno Otok na morju • Tehnični vidiki načrtovanja predavanje: prof. dr. Francija Steinmana (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo) Trg Edbina Kristanal (nad Galerijo Alga) ob 18.30 Razstavi bosta na ogled do 23.01.2002 Galerija Insula, Smrekarjeva ulica 20: vsak dan od 9. do 14. in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Galerija je zaprta v nedeljo in v ponedeljek popoldan. Galerija Alga, Trg Edbina Kristana 1: vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Galerija je zaprta v nedeljo in v soboto popoldan. kino ODEON ČETRTEK, 10,L, PETEK, 11.1,, SOBOTA, 12.1. in NEDEUA, 13.1.2002 PRINCESKIN DNEVNlKobis.00in 10.30 (Princess Diaries), komedija Režija: Garry Marshall / Vloge: Anna Hathaway, Julie Andrews, Hector Elizondo PONEDELJEK, 14.1. in TOREK, 15.1.2002 PRINCESKIN DNEVNIKnb 13.00 m» SNIF (Blow), drama, ob 20.30 Režija:Ted Demme Vloge; Johnny Oepp, PenelopeCmz, Jordo Molla, Ray Liotta; koncerti JAVNI ZAVOD CENTER ZA GLASBENO VZGOJO KOPER GLASBENA ŠOLA IZOLA v Prireja KONCERT UČITELJEV GLASBENE SOLE IZOLA SREDA, 9. JANUAR 2002, OB 19. URI PROGRAM: ŽENSKI PEVSKI ZBOR "Ivan Grbec" - Škedenj, Trst Zborovodkinja Mirjana Gvozdenac- Miki S. Rachmaninov: Vocalise Aleksandra Alavanja - Drucker, klavir, Romeo Drucker, violina Woodall: Serenade Katja Petrovič, flavta, Nina Molina, klavir J. Brahms: Sonata v F duru, 3. stavek Igor Švare, violončelo, Sandi de Simone, klavir J.Mouquet: Solo de Concours Dušan Kitič - Dule, klarinet, Nina Molina, klavir A. Gorelli: Sonata da Chiesa a Tre, op. 3, No. 1 Trio KDB: Boštjan Andrejc - Bushy, kitara, Dušan Kitič - Dule, klarinet, Katja Petrovič, flavta SREDA, 16.1.2002 PRINCESKIN DNEVNI K ob 18.00 (Princess Diaries), komedija Art KINO - Odeon sreda 16.1.ob20.30uri predpremiera monumentalne filozofsko fantazijske pustolovščine, najbolj pričakovanega filma zadnjih let; filma, ki bo igral glavno vlogo pri podelitvi letošnjih oscarjev GOSPODAR PRSTANOL«®« THE LORD OF THE RINGS: 1.THE FELLOWSHIP OF THE RINGS Režija: Peter Jackson Igrajo: Liv Tyler, Elijah Wood, Christopher Lee, Billy Boyd, lan McKellen, lan Holm, Najbolj nenavadni film doslej: pravljični svet hobitov, škratov, vilinskih bitij, ork in podobnih v izmišljenem svetu dobrega in zla. V filmski podobi novozelanskega režiserja Petra Jacksona (poznamo ga po odlični drami "Božanska bitja", kjer je prvič zaigrala Kate Winslet), je roman dobil svojstveno podobo, ki aktualizira mnoga dogajanja sodobnega sveta. Od leta 1954, ko je prvič izšla Tolkienova saga Gospodar prstanov, sije knjigo prebralo več kot 100 milijonov ljudi po vsem svetu. Njegovo delo je pustilo pečat na številnih generacijah bralcev, marsikje pa je bilo razglašeno tudi za knjigo stoletja. Postavilo je merila fantastičnega žanra, postalo temeljno delo o borbi med dobrim in zlim in hkrati slavospev zvestobi, prijateljstvu in pogumu. Tolkienov Srednji svet je dobil množice privržencev, ker jih je v trenutku popeljal v neverjeten, magičen svet nekje daleč stran, a seje vseeno neprestano dotikal povsem človeških vprašanj. Miti, bitja, ki jih je ustvaril Tolkien, so tako veličastni, da je filmska industrija potrebovala kar štiri desetletja, preden je prišla na dovolj visoko stopnjo razvoja, da jih lahko oživi na filmskem platnu. Tako obsežen projekt lahko udejanji le filmski vizionar; in ta vizionarje Peter Jackson, ki seje lotil doslej še nevidenega projekta - snemanja treh filmov obenem, da bi verodostojno upodobil Tolkienov veličastni ep. Na študijski praksi v Ameriki TUDI MAČKAM PRESA|A|0 LEDVICE Vse več mednarodnih povezav in raznih programov študijskih izmenjav odpira slovenskim študentom vedno več možnosti za opravljanje študijske prakse, pa tudi rednih obveznosti, na univerzah v tujini. Med njimi so seveda tudi izolski študentje, ki si na ta način pridobivajo dragocene strokovne in konec koncev tudi osebne izkušnje. Nekateri med njimi se podajo tudi preko Atlantika, kot je to pred slabega pol leta storila tudi 24-letna absolventka veterinarstva Lara Kralj. Tik pred novoletnimi prazniki se je po štiri in pol mesečnem bivanju v ZDA vrnila domov v Izolo, mi pa smo v teh dneh poklepetali z njo. To sicer ni bila njena prva študijska pot v ZDA, saj je pred dvema letoma že opravljala prakso na zasebni veterinarski kliniki v San Diegu, tokrat pa ji je uspelo na priporočilo njenega profesorja z ljubljanske fakultete preživeti mesec dni na najprestižnejši univezitetni veterinarski kliniki na University of California v Davisu. Delo na kliniki je sicer za tamkajšnje študente sestavni del zadnjega leta študija, poleti pa sprejmejo na prakso nekaj tujih študentov. Hkrati z Laro so prakso na kliniki tako opravljali še trije tuji študentje. Sicer pa sta ji vrata pravzaprav odprli študentska Prešernova nagrada in Walthamova nagrada (podeljujejo ameriška multinacionalka), ki ju je prejela za raziskovalno nalogo o zdravljenju hernije medvretenčnih diskov pri psih. "Delo na kliniki, ki je specializirana za mačke in pse, zame pravi užitek," je povedala Lara. 'Delala sem na urgenci, tako da sem spoznala delo na vsej kliniki. Tam je namreč tako, da ko sprejmeš neko žival, ji potem slediš skozi celotno zdravljenje, obenem pa sproti obveščaš lastnika o postopku zdravljenja. Predvsem pa tja prihajajo primeri, ki jih na drugih klinikah ne morejo rešiti. Neverjetno je, kaj veterinarji na Davisu delajo: recimo transplantacije ledvic pri mačkah, dialize pri živalih, kemoterapije." Seveda takšni posegi stanejo in tako je cena npr. transplantacije vsaj 10.000 dolarjev. "Čeprav je za naše razmere morda nenavadno, da nekdo da toliko denarja, da svoji mački ali psu podaljša življenje za nekaj mesecev, pa je treba vedeti, da tja prihajajo predvsem premožnejši lastniki živali. Poleg tega pa nekateri ljudje pravzaprav živijo zahvaljujoč svojemu psu ali mački in bi zanjo dali vse kar imajo. To je treba razumeti" pripoveduje Lara, ki je po mesecu dni odšla še na trimesečno prakso na zasebno veterinarsko kliniko v San Diegu, kjer je sicer bila že pred dvema letoma. Znano je, da je prostovoljno delo v Združenih državah nekaj običajnega v raznih družbenih in poklicnih skupinah. Tako obstajajo tudi organizacije veterinarjev-prostovoljcev in z eno od njih se je za nekaj dni odpravila v Mehiko, kjer so sterilizirali pse tistih lastnikov, ki nimajo denarja, da bi si to lahko privoščili. Seveda je v Ameriki doživela tudi 11 .september, čeprav na čisto drugem koncu te prostrane dežele. "Ljudje so bili prestrašeni, pravzaprav so Američani prebližno takšni paničarji kot Italijani. Najbolj pa mi je padlo v oči to, da so se povsod pojavile ameriške zastave, ne le na drogovih, temveč tudi na majicah, oblačilih, videla sem celo, kako so si ženske pobarvale nohte v stilu ameriške zastave. Nato se je vsemu temu pridružil še strah pred antraksom." .■■■■B Sicer pa se tamkajšnje življenje precej razlikuje od našega, pravi Lara. "Ljudje, med katerimi sem živela, delajo ves dan, vendar pa znajo prosti čas veliko bolj izkoristiti kot mi. Odpravijo se v hribe, na kolesarjanje, skratka ves čas so aktivni, če ne drugega, pa gredo na shopping. Študijsko izpopolnjevanje v Ameriki je dobra izkušnja, vendar pa sem se tudi rada vrnila domov," jc za konec povedala Lara. (Karmen Bučar) , p ENERGIJA JE DRAGA STVAR V Izoli je ponovno odprla vrata energetska pisarna oziroma pisarna za svetovanja v zvezi s porabo energije. Ker se to dogaja že vsaj četrtič v desetih letih in ker doslej od tega projekta ni bilo prav veliko koristi smo tokratnemu odprtju namenili manj slovesni, zato pa toliko bolj realistični pomen. Tega, da pisarna doslej še ni prav zaživela se zaveda tudi Miran Zajc, ki je sicer energetik pripravnik a se je projekta lotil z vnemo in prepričanjem, da lahko takšna pisarna pomaga Izolanom pri odločitvah o izbiri vrste energije, ki jo bodo uporabljali. Pred objavo sporočila o odprtju pisarne še nekaj besed s človekom, ki bo skrbel za tovrstno obveščanje in svetovanje. - Kje je ta pisarna in kako bo delovala? - Pisarna ima sedež v istem prostoru kot krajevna skupnost Staro mesto (Kristanov trg), tisti ki bi želeli kakšen nasvet pa naj enostavno pokličejo na tajništvo občine Izola (tel.: 66 00 100) in potem se bomo dogovorili za srečanje. - Nekdo začenja z gradnjo hiše. Kaj mu lahko svetujete? - Najprej mu bom dal vso potrebno literaturo, da se tudi sam seznani z možnostmi, seveda pa bom lahko svetoval tam kjer to poznam oziroma se sam pozanimal za ustrezne rešitve in potem seznanil zainteresiranega občana. Povedati moram, da so vsi ti nasveti brezplačni, zato res ni razloga, da ne bi ljudje vprašali, ko potrebujejo kakšen predlog ali odgovor na vprašanje. - Kako to, da doslej v Izoli ni bilo pravega zanimanja za te stvari? - Ker je klima nasploh drugačna in ker ljudje potrebujejo manj energije za segrevanje. To pa seveda ne pomeni, da ti stroški že niso takšni, da velja o njih razmisliti. Vprašajte uporabnike plina ali elektrike, pa vam bodo povedali za kakšen denar gre. - Ponujate tudi nasvete v zvezi z alternativnimi viri energije? - Seveda, saj smo dobro založeni z različnimi gradivi in tudi prospekti, ki jih lahko razdelimo zainteresiranim. Seveda je z alternativno energijo težje, ker se še ni povsem uveljavila. Postavljanje sončnih kolektorjev je še vedno razmeroma drago, res pa je, da se nekateri člani združenja ENSVET (energetsko svetovanje) že ukvarjajo z lastno, domačo proizvodnjo kolektorjev in na ta način privarčujejo skoraj polovico denarja. POZNATE ENSVET? Projekt Ensvet deluje preko svoje mreže 25-ih energetsko svetovalnih pisarn in po vsej Sloveniji nudi brezplačno pomoč občanom V energetsko svetovalni pisarni lahko občani dobijo strokovne nasvete v zvezi z učinkovito rabo energije v gospodinjskih in stanovanjskih zgradbah. Najpogostejša področja svetovanja so: zasnova energijsko varčne hiše, toplotna zaščita zgradbe, izbira ustrezne zasteklitve, rekonstrukcija ogrevalnega sistema, izbira in vgradnja ogrevalnih naprav in sistemov, izbira energenta, zmanjšanje stroškov za ogrevanje, načini priprave tople sanitarne vode, uporaba obnavljivih virov energije, varčna raba električne energije, skratka vsa vprašanja povezana z rabo energije. Poleg strokovnega nasveta lahko vsi obiskovalci dobijo brezplačno informacijsko gradivo vezano na posamezno tematiko ter informacijo o možnosti kandidiranja prijavnih razpisih subvencij in ugodnih kreditih za občane, ki nameravajo vlagati v učinkovito rabo energije. Vabimo, da se oglasite v naši energetsko svetovalni pisarni: EPS Izola, Kristanov Trg 1, zgradba KS Izola, p.p. 40, 6310 Izola delovni čas: četrtek in petek od 17. do 19. ure prijave: tel. 05/6600100 v uradnih urah Občine Izola Pisarna deluje brezplačno v okviru projekta ENSVET. Projekt financira Ministrstvo za okolje in prostor v okviru ukrepov URE, ki jih pripravlja Agencija RS za učinkovito rabo energije, izvaja pa Gradbeni inštitut ZRMK. Buon 2002 Addio 2001 L’ultimo numero del Mandracchio è uscito, se ben ricordate, alla vigilia di Natale, mentre questo primo numero del 2002 esce all’indomani di S. Epifania, che tutte le feste si porta via, come recita un antico proverbio conosciuto anche dalle nostre parti. Nel frattempo, una ventina di giorni durante i quali la Comunità nazionale italiana ha tenuto banco a Isola con tutta una serie di iniziative culturali che hanno coinvolto i connazionali, ma non soltanto loro. Tutta una serie di occasioni per permetterci di solennizzare le Feste, veramente tante, ma anche una serie di opportunità per incontrarci, discutere, rinsaldare amicizie, per trascorrere ore di autentica amicizia, magariperdimenticare che l'ormai vecchio 2001 era stato un anno difficile e di cattivi presagi, e che il parto del 2002 avveniva sotto gli auspici della nuova moneta europea, dell’unità e della solidarietà. Sia, come sia, l’Euro è ormai entrato nella nostra vita. Penso non ci sia Isolano, connazionale o meno, che già nei primissimi giorni di gennaio non abbia provveduto a procurarsene qualcuno, magari con la scusa di dover andar a prendere un caffè dall’altra parte di un confine che esiste ancora, ma che dovrebbe scomparire molto presto. Dicono, al massimo tra due anni. Ed allora, se tutto va bene, dovremmo congedarci, senza troppi rimpianti, anche dal Tallero. Intendiamoci, non che con l’Euro le casse della nostra Comunità diventeranno più ricche, almeno stando a quelle che sono state le tendenze finanziarie della Slovenia in questi ultimi due-tre anni. E sempre con il Tallero dovremo scontrarci e misurarci anche nel corso di questo 2002. Per il momento le prospettive non sono delle migliori, né per l’anno già iniziato né per quello che inizierà tra dodici mesi. Lo sappiamo noi e lo sanno tutte le nostre istituzioni. Ma chissà, a voler esser ottimisti, che proprio l’entrata in vigore dell’Euro, quale antesignano di un’Europa Unita che sulle minoranze nazionali e sul rispetto delle diversità vuol costruire la propria crescita democratica e civile, non induca anche la Slovenia a cambiare marcia e a intraprendere quella strada, decantata da molti, per cui le minoranze devono rappresentare una risorsa e non soltanto un capitolo di spesa? All’insegna di questo auspicio, la Redazione del Mandracchio augura a tutti i connazionali e a tutti i concittadini un Felice Anno Nuovo 2002! Lo spazio a disposizione non può di certo accontentare tutti gli esecutori del programma culturale della comunità isolana, ci vorrebbe una carrellata di foto ben più ampia. Comunque, delle oltre 760 ore di apertura della biblioteca della Comunità autogestita della nazionalità italiana, delle 9 serate letterarie, dell’Ora del racconto, della pubblicazione di 19 numeri de “Il mandracchio”, di 10 numeri de “L’informatore”e di 3 libri, le oltre 1.800 ore di lavoro dei 14gruppi culturali e di altri attivisti, delle 58 manifestazioni a Isola e delle 49 uscite dei nostri gruppi cidturali in Slovenia, Italia, Croazia e Austria, del corso di dialetto isolano, del concorso letterario e di arti figurative, delle 15 conferenze culturali, degli stage per i gruppi di punta della comunità italiana, della pubblicazione della pagina web riguardante la comunità italiana di Isola, della serata conviviale al Riviera di Isola, nonché della partecipazione delle sqtmdre sportive a 37 tornei in Slovenia, Italia e Croazia, progetti, questi, che hanno coinvolto più di 170 attivisti e un pubblico di oltre 7.000persone, pubblichiamo solo le foto di alcume manifestazioni di dicembre 2001. Claudio Chicco Concerto di fine anno organizzato dala CI “Pasquale Besenghi degli Ughi "sostenuto dal soprano Eleonora Matijašič, dalla pianista Elisabetta Buffulini e dalla flautista Živa Bažec. Momento della serata conviviale di fine anno organizzata dalla Comunità autogestita della nazionalità italiana di Isola. Vi hanno partecipato oltre 180 persone. Concerto di Natale del Coro Haliaetum della CI “Pasquale Besenghi degli Ughi” diretto dal maestro Claudio Strudthojf. Ospite il Coro Maestral - Tomos di Capodistria diretto dalla maestra Maja Cetin. Presentazione del libro di Fulvia Grbac “Gaiina per scelta ” edito da “Il mandracchio” per la CAN isolana. Assieme all’autrice la consulente Nerina Bonassin Baiteli ed il recensore per la parte ilustrativa Gianfranco Siljan. Scena dallo spettacolo “Miliardi e maliardi”di Amina Dudine sostenuto dal gruppo folk-canoro della CI Dante Alighieri e portato in tournée in molte località dell’Istria. L'ultima edizione di "Canzoni sotto l'albero" proposta dalla sezione giovanile al completo della Comunità degli italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola, oltre a essere stata una manifestazione di grande spessore, come sottolineato dalparticolarmente numeroso pubblico che l'ha seguita, è stata un esempio di sana e simpatica collaborazione tra sodalizi della nostra nazionalità. Questa volta gli ospiti provenivano dalla Comunità degli italiani di Buie (bravi ballerini e ottimi recitatori) che hanno arricchito ulteriormente quanto di ricco proponevano gli isolani. Una strada da battere anche in futuro. G.S. Non c'è più religione "L'Epifania tute le feste la se le porta via", recita un detto diffuso per le nostre contrade. Come sono state le feste portate via dall'Epifania? Secondo il nostro modo di vedere, sono state alquanto sotto tono. Va bene per il Natale dove c'è un altro detto che recita: "Natale con i tuoi..." che è quasi un invito a rimanere in famiglia intorno al focolare domestico. Però, ultimamente, notiamo che ciò vale anche per il Capodanno. Cosa significa questo ? Significa che diventiamo sempre più caserecci, oppure di tasche sempre meno profonde? Conoscendo (ìndole della nostra gente crediamo di non sbagliarci se optiamo per la seconda variante. Siccome la speranza è fultima Dea ad abbandonare (uomo, armati di speranza affrontiamo f appena iniziato 2002 e questo con (augurio che Dio ce la mandi buona. Gianfranco Siljan Presentazione del libro che contiene tutte le relazioni e le discussioni che si sono tenute nel novembre dello scorso anno nell'ambito del dibattito organizzato dalla C. A. N. di Isola sulle scuole di lingua italiana nei tre comuni della fascia costiera. ATTIVITÀ COMUNITARIA BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA Orario d’apertura: da lunedì a venerdì dalle ore 16 alle 19 MANIFESTAZIONI CULTURALI Martedì 22 gennaio, ore 20, Teatro Tartini di Pirano “VENDITORE DI ANIME” di Alberto Bassetti - rappresentazione teatrale del DRAMMA ITALIANO di Fiume. Verrà’ organizzato un pullman che partirà’ da Crevatini alle ore 18.30. Pertanto, da Isola alle 19.20 circa. Organizzazione: CAN costiera e CAN Pirano, in collaborazione con il Ministero sloveno per la Cultura. Sabato 2 febbraio, ore 20, Casa di Cultura di Isola LA CANZONE ITALIANA NEL JAZZ Concerto della cantante italiana FRANCESCA SOSTINO e del RENATO CHICCO TRIO Organizzazione: CAN Isola MANIFESTAZIONI SPORTIVE Sabato 12 gennaio, ore 15, palestra della scuola elementare di Livade Incontro tra le squadre di calcetto CIRCOLO BESENGHI DORNBERKvalevole perii IX turno della II lega slovena Sabato 26,gennaio, ore 20, palestra di Škofije Incontro tra le squadre di calcetto BIROTEHNIKA STAMAR -CIRCOLO BESENGHI valevole per il IX turno della II lega slovena AVVISI Si informa che presso la biblioteca della CAN (palazzo Besenghi -pianoterra) potete ritirare copia de “IL NOSTRO CALENDARIO 2002” stampato dalla Scuola elementare “Dante Alighieri di Isola e offerto dalla Comunità autogestita della nazionalità italiana di Isola. Il CORO “HALIAETUM” della CI “P. Besenghi degli Ughi” diretto dal maestro Claudio Strudthoff invita alle ISCRIZIONI DI NUOVI CORISTI che avranno luogo ogni lunedì di gennaio dalle ore 19 alle 21 al pianoterra di Palazzo Besenghi. Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile: Andrea Sumeniak Redazione: C. Chicco, M. Muurcl, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumcnjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 63 IO Isola, Slovenia tei.,fax: (+386 5) 641 50 31,641 58 53 KRIMIN ALIJE Praznični dnevi so bili prekleto hladni in marsikatera zabava, tudi tiste, ki niso čisto v skladu z zakonom, je odpadla, saj enkrat ni bilo nastopajočih, drugič pa so zmanjkali obiskovalci. Kakorkoli že, za letošnje zadnje decembrske in prve januarske dni velja, da so bili zelo običajni, za novinarje kar nekoliko dolgočasni. Ampak, saj je bilo tudi silvestrovanje bolj na silo in cel praznični december bolj na papirju kot v resnici. ZAPLETENI ODNOSI Prvo prednovoletno poročilo smo kar težko razumeli. Zgodil se je primer tatvine kupljenega blaga v trgovini. Tatvino je izvršil bivši mož oškodovanke, policisti so osumljenca prijeli in bo moral na sodišče. Predvidevamo, daje bivša žena obtoženca nekaj kupila, potem pa ji je to ukradel bivši mož ali nekaj podobnega. Skratka, kot so zapisali policisti: maščevalnost ne pozna meja. VINOGRAD ČAKA Zelo zgodaj seje začel pripravljati na prva dela v vinogradu in na polju zmikavt, kije ukradel več delov kmetijskega stroja in na ta način lastnika oškodoval za kakšnih 150 tisočakov. V BOLNICI ŠE KRADEJO Obisk v bolnici je očitno zelo tvegano dejanje. Pa ne toliko zaradi bolezni in zdravljenja pač pa zaradi pogostih tatvin. Tokrat je še neznani storilec ukradel pacientu bolnice 22 tisočakov, vendar so policisti dobili nekaj zelo uporabnih obvestil o storilcu. OD ZADAJ PA ZBEŽAL NA policijsko postajo je prišla voznica osebnega avtomobila in povedala, da seje od zadaj v njen avtomobil zaletel neznani voznik, ki je takoj zatem odpeljal s kraja trčenja. Policisti so zbrali potrebna obvestila in "zahrbtneža" izsledili na domu ter zanj napisali predlog k sodniku za prekrške. NAŠLI SO GA Pred časom smo poročali o prometni nesreči s hujšimi telesnimi poškodbami in o povzročitelju, ki je zbežal s kraja nesreče. Tokrat so policisti pri rednem delu izsledili vozilo in seveda tudi voznika, ki bo moral svoj pogum pojasniti še sodniku. ŠE KOZLE KRADEJO Vse mize niso bile enako obložene te praznike. Ena je bila malo bolj prazna, druga, tam kjer je silvestroval neznani tatič, pa bogatejša za lepega kozla, ki je bil sicer namenjen na prvo mizo. Izolanko je tatič oškodoval za kakšnih 20 tisočakov in za kozla, seveda. NOVE UZANCE V dolžniško upniških razmerjih veljajo nekakšne uzance, te, ki jih je v centru mesta uporabil mladenič iz Izole pa tam menda niso napisane. Mladi upnik je namreč v mestu srečal mladega dolžnika in ga enostavno pretepel s pestmi ter dobro obrcal. Policisti so vročekrvneža izsledili in končal bo pri sodniku za prekrške. KAKO SE BO ZDAJ OBRIL? Iz trgovine so sporočili, da se pri njih dogaja tatvina, saj je prodajalka opazila mladeniča, ki je skušal iz škatle za brivnik odnesti napajalnik. Očitno se je njegov pokvaril in tako bo moral k sodniku za prekrške neobrit. LEKARNA JE VZDRŽALA Neznanec je morda skušal vlomiti v lekarno, saj je razbil stransko okno in s tem povzročil za kakšnih 50 tisočakov škode. Odnesti pa mu ni uspelo ničesar. DOBRO Sl JE POSTREGEL V tertjem primeru pa je neznanec ali neznanci vdrl v trafiko Garfield in iz nje ukradel 100 paketov različnih cigaret, nekaj mobi kartic, več denarnic in tri daljinsko vodene avtomobilčke. Policisti ga seveda vneto iščejo. HIŠA GOREČIH STRAHOV Spet je zagorelo v takoimenovani "hiši strahov" v Livadah, kjer občasno in dokaj redno prenočujejo brezdomci in klošarji. K sreči seje vnel le kup smeti in so gasilci požar na hitro pogasili. Poškodovanih ni bilo, materialne škode pa tudi ne. POSILVESTROVO Silvestrovanje je minilo dokaj mimo in z izjemo petard brez večjega hmpa in kažina. Drugače je bilo prvi dan novega leta, ko se je zabava z Gaviolija preselila na Belvedere. Tam se je dogajalo veliko zapisniško zanimivega. TUjemu državljanu so poškodovali avtomobil, stepli so se Izolani in dva Italijana in pretepen je bil Izolan, kije dobil hujše telesne poškodbe. ČUDNA VOŠČILA Prvega januarja popoldne je šel sosed k sosedu, da bi mu voščil novo leto. Izmenjala sta darili, si postregla z vinom, oljkami in pršutom, potem pa sta se sprla zaradi zelo pomembne zadeve. Drug drugemu sta očitala slab odnos do žene in ker se nikakor nista ujela sta se na koncu še stepla. Policisti soju poslali k sodniku za prekrške in namignili, da bosta morda morala za kazen zamenjati ženi. KJE JO JE NAŠEL Voznik, ki je med vzvratno vožnjo zadel pešakinjo pa je res imel srečo". Sredi Izole je namreč zadel japonsko turistko in jo poškodoval po boku, še bolj pa je poškodoval njeno japonsko kamero. Začetek njegovega novega leta je bil precej ekzotičen. NEKAJ BO NAROBE Skupaj živita izvenzakonska partnerja. Doma sta iz notranjosti države, živita pa v Izoli, znana pa sta po tem, da se velikokrat prepirata in vztrajno iščeta pomoč pri policiji. Dečki so ju že malo siti, sodnik za prekrške pa verjetno tudi. REŠITEV JE NA VRATIH LAstnica stanovanja je pred leti oddala stanovanje družini iz tujine, ti pa so se na tem naslovu za stalno prijavili. Potem je prišlo do spora med lastnico in najemniki in vse skupaj je končalo na sodišču, ki zadeve še ni obravnavalo. Lastnica stanovanja je med odsotnostjo najemnikov zamenjala ključavnico in v stanovanje kot varnostnika postavila znanca s psom. Ko se je najemnik vrnil domov seveda ni mogel v stanovanje, zdaj pa mu to niti ne diši preveč, saj je lastnica odklopila vse priključke in odstranila okna ter vrata. Policisti so o dogodku obvestili tožilca in preiskovalnega sodnika. NENAVADEN SPREHOD Prijatelj je prijatelja povabil na sprehod, potem pa je nenadoma izvlekel razpršilec in prijatelja pošprical v obraz. Policisti so zasegli solzilec in poslali špricarja k sodniku za prekrške. OGENJ METAL SKOZI OKNO Dečki so dobili obvestilo, da nek moški v starem delu mesta skozi okno meče različne goreče predmete. Ko so prišli na kraj nenavadnega ognjemeta so ugotovili, daje izolski ekzot zaspal s prižgano cigareto in se skoraj zažgal. Ko ga je speklo pa je seveda nevaren ogenj zmetal skozi okno. Nastala je manjša škoda. KOLIKO SO NAPIHALI Policisti so bili ob praznikih nekoliko usmiljeni in niso kar vsevprek preizkušali koliko je kdo nazdravljal. Vseeno pa so nekaterim le pogledali v pljuča in zabeležili naslednje stopnje vinjenosti: 1.20, 1.19,1.07,1.04 grama alkohola na kilogram krvi. ŠE VEDNO GA NISO NAŠLI Čeprav so se po mestu razširile govorice o tem, da so pogrešanega Izdana, 18. letnega Rok Dolherja našli v najrazličnejših okoliščinah in to povezovali z drugimi neraziskanimi primeri v državi, so policisti te vesti odločno zanikali in povedali, da pogrešanega še vedno iščejo. Glede na to, da proti njemu ni sprožen kazenski postopek gre za običajno iskanje pogrešane osebe, o izginotju pa so menda obveščeni tudi v tujini. MAMIÌIWIC ....... ¥