Srečanje Milanoviča, Cerarja in Faymanna Kakšna bo prihodnost KORALLINE mladih Slovencev v Italiji? Liceju Prešeren nagrada za recikliranje Primorski dnevnik št. 288 (21.221) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 10. DECEMBRA 2014 WWW.KORflLLINE.IT B LEPOTNI SOLON JESSICA TRG S. TOMMHSO15-OPČINE Ji' SALOTTODI JESSICA ZU INFORMACIJE TEL. 040 213481 PONEDELJEK ZAPRTO TOREK, ČETRTEK IN SOBDTR: 009.000017.30 SREDA IN PETEK: 0012.00 00 20.00 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 4 12 10 Bodo ukrepiproti korupciji učinkoviti? Dušan Udovič Mafijsko-korupcijska afera, ki je kot kužni tur izbruhnila v Rimu, drži Italijo še vedno v šoku. Imidž prestolnice in z njo države je močno okrnjen, posledice so lahko hujše, kot si je možno predstavljati. Podatki, ki jih preiskava sodnikov prinaša na površje, govorijo o tem, kako globoko in široko so lahko ob pomanjkanju ustreznega nadzora segle povezave med organiziranim kriminalom in občinskim upravnim aparatom. In iz sodnih krogov prihaja ocena, da je to le vrh ledene gore. Kar pa človeka še najbolj prizadene je odkritje, kako so bili nekateri politiki z desnim in levim predznakom povezani v skupno kriminalno združbo, ki je kradla velike denarje celo na račun »asistence« priseljencev. Dejstvo, da so v škandal neposredno vpleteni tudi posamezni pripadniki Demokratske stranke sili Renzijevo vlado korenitemu in hitremu ukrepanju. Napovedujejo se štiri spremembe v kazenskem zakoniku, ki bodo zaostrile ukrepe proti korupciji. Upati je, da bodo ukrepi res učinkoviti, kajti obstoječe stanje je neznosno, o čemer govorijo že skopi podatki. Čeprav je Italija na nezavidljivo visokem mestu lestvice ko-ruptivnih držav, je trenutno v zaporu samo 257 obsojenih zaradi korupcije na skupno število 50 tisoč zapornikov. V lanskem letu je na skupno 40 obtožencev, ki so jim sodili zaradi korupcije, samo eden končal v zaporu. Te številke same o učinkovitosti protiko-rupcijskega sistema povedo več kot dovolj. kriza - Borzni indeks v Atenah izgubil 12,78 odstotka Politična negotovost v Grčiji strmoglavila evropske finančne trge speter Včeraj in danes Minister Gorazd Žmavc na obisku v Benečiji LONDON, ATENE - Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se včeraj ob negotovosti glede Grčije znižali, osrednji indeksi so izgubili več kot dva odstotka vrednosti. Atenski osrednji indeks je izgubil 12,78 odstotka, kar je največji dnevni padec od leta 1987. Borze so padec zabeležile ob skrbeh zaradi nove politične negotovosti v Grčiji. V Grčiji so v ponedeljek predsedniške volitve prestavili na december, medtem ko je bilo sprva predvideno, da bodo februarja 2015. To pa bo preizkus za za sedanjo desnosredinsko vlado Antonisa Sa-marasa. Če njen kandidat ne bo uspel, bodo predčasne splošne volitve, na katerih bi lahko slavila skrajno leva stranka Siriza, katere voditelj Aleksis Cipras je že napovedal, da namerava preklicati dosedanje mednarodne dogovore za sanacijo grških javnih financ. Na 18. strani piacenza, trst Dogovor o predaji bivših kasarn PIACENZA, TRST - V Pia-cenzi so včeraj podpisali dogovor, na podlagi katerega se bo državna domena odpovedala lastništvu nekaterih povečini vojaških objektov, med katerimi jih je deset tudi v Občini Trst. Med slednje spadata predvsem bivši vojašnici v Ul. Ros-setti in pri Banih, na seznamu pa so tudi opuščene obmejne kasarne pri Gropadi in Bazovici ter stavba bivšega kina Belvedere na Opčinah. Na 4. strani ŠPETER - S srečanjem z vodstvom Inštituta za slovensko kulturo in pokrajinskima vodstvoma Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO) v slovenskem kulturnem domu v Špetru se je včeraj začel dvodnevni obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca v Videmski pokrajini. Spremljali so ga generalna kon-zulka v Trstu Ingrid Sergaš ter sodelavca z Urada Republike Slovenije za Slovence v zamjestvu in po svetu Dejan Podgoršek in Irena Vadnjal. zda - Poročilo Mučenje terorističnih osumljencev WASHINGTON - Odbor za obveščevalne zadeve ameriškega senata je včeraj objavil dolgo pričakovano poročilo o posebnih zasliševalskih metodah terorističnih osumljencev v času vojne proti terorizmu, katerega najpomembnejša ugotovitev je, da metode, ki jim kritiki pravijo mučenje, niso prinesle koristnih informacij za preprečitev terorističnih napadov. Na 18. strani Učinki zdravstvene reforme v Trstu Na 4. strani Ločeno zbiranje odpadkov se krepi Na 5. strani V Gorici narašča število prošenj po pomoči Na 12. strani Iz Gorice poziv: tudi dečki naj pojejo Na 13. strani gorica-nova gorica - Na skupnem trgu Marca koncert s predsednikoma film - Premiera novega fantazijskega filma Gabrieleja Salvatoresa Nevidni deček, vidni Trst Film II ragazzo invisibile so snemali lani v Trstu - V redni distribuciji od 18. decembra TRST - Nevidni deček (Il ragazzo invisibile) je sedemnajsti celovečerni film neapeljskega režiserja Gabrieleja Salvatoresa, obenem pa tudi prvi italijanski fantazijski film, posvečen liku super heroja. Salvato-res ga je lani skoraj v celoti posnel v Trstu, včeraj pa so v tamkajšnjem kinu The Space priredili njegovo pre-miero. Ob protagonistu Micheleju, ki nenadoma spozna, da je lahko neviden, nastopa v v filmu tudi Trst: nabrežje, pomol Audace, univerza, Kras ... posebno vlogo pa odigrata žerjav Ursus in staro pristanišče. Na 10. strani 2 Sreda, 10. decembra 2014 ALPE-JADRAN / opatija - Srečanje treh premierjev sosednjih držav Milanovica, Cerarja in Faymanna Podprli investicijski načrt Evropske komisije OPATIJA - Predsednika vlad Hrvaške in Slovenije Zoran Milanovic in Miro Cerar ter avstrijski kancler Werner Faymann so na včerajšnjem srečanju v Opatiji podprli investicijski načrt predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Premier Cerar je tudi dejal, da se z Milanovicem vča-raj nista pogovarjala o Ljubljanski banki.Predsednik slovenske vlade je dejal, da je Junckerjev paket še nekoliko nejasen, zato je treba počakati, kakšne bodo njegove razsežnosti. »Pomembno je, da se vključimo. Slovenija pripravlja svoje projekte za paket, ki bodo v energetiki, prometu, infrastrukturi, varstvu okolja, podjetništvu, kulturi in na drugih področjih,« je dejal Cerar na skupni tiskovni konferenci po dveurnem srečanju treh predsednikov vlad. Ocenil je, da je posebna vrednost načrta za Slovenijo v spodbujanju projektov z največjimi multiplikativnimi učinki za gospodarsko rast. Napovedal je, da bodo o konkretnih slovenskih projektih lahko govorili v naslednjih tednih. Tudi avstrijski kancler je poudaril, da je Junckerjev paket samo en korak proti blaginji Evropske unije in njenih članic. Ocenil je, da bo potrebno veliko več poguma, da bo prišlo do preobrata glede zaposlovanja, odpiranja delovnih mest in blagostanja. Gostitelj tretjega tovrstnega srečanja, hrvaški premier Milanovic, je dodal, da je treba izkoristiti vsa sredstva, ki so na voljo v Evropski uniji, in ne samo tistih, ki bodo na voljo iz Junckerjevega načrta. »V pričakovanju konkretnih elementov Junckerje-vega načrta je za Hrvaško pomembno, koliko sredstev bo uspela izkoristiti za projekte v aktualnem finančnem obdobju EU. Vsak evro je dobrodošel,« je izjavil Milanovic. Kot je še dejal, so se pogovarjali tudi o pomembnosti energetske varnosti, posebej potem ko je postalo očitno, da ne bo uresničen projekt plinovoda Južni tok. Ob tem je izpostavil potencial načrtovanega terminala za utekočinjeni plin na otoku Krku. Predsedniki vlad Slovenije, Hrvaške in Avstrije so se dotaknili tudi razmer v Ukrajini, ki bi se po njihovem mnenju morale urediti v skladu z ideali Evropske unije. Omenili so tudi evropeizacijo Zahodnega Balkana. Novinarje je zanimalo, ali sta se Cerar in Milanovic včeraj pogovarjala tudi o Ljubljanski banki. Slovenski premier je dejal, da včeraj te teme nista odpirala. Obenem je ponovil, da so terjatve Llubljanske banke do hrvaških podjetij večje od zneskov deviznih prihrankov nekdanjih varčevalcev LB ter da bo vse spore glede LB treba urejati v okviru pogajanj o nasledstvu. V primeru, da se Hrvaška ne bi strinjala, je znova omenil tudi urejanje vprašanja po pravni poti. Milanovic je dejal, da ima Ljubljanska banka vse pravne možnosti, da terja eventualne dolgove hrvaških podjetij, ter dodal, da ga preseneča, da to ni storila v preteklih 20 letih. Za te dolgove ni odgovorna hrvaška država, je poudaril. Na novinarsko vprašanje o manjkajočih odsekih avtocestnih povezav med Slovenijo in Hrvaško, posebej odseka med Mariborom in hrvaško mejo, je premier Cerar odgovoril, da si bo njegova vlada prizadevala za izboljšanje cestne in železniške infrastrukture, ki bo Slovenijo povezovala z vsemi sosednjimi državami. m Zoran Milanovic ansa Miro Cerar ansa Werner Faymann ansa Hrvaški premier je ocenil, da sta državi solidno povezani, zato ni razlogov za frustracije zaradi nekaj manjkajočih kilometrov avtocest pri Mariboru ali med hrvaško mejo pri Reki in Postojno. Premieri so včeraj podpisali tudi skupno deklaracijo, v kateri so izpostavili pomembnost nadaljevanja podobnih sestankov, na katerih bodo okrepili sodelovanje na različnih področjih. V njej so omenili sklepe, ko so jih sprejeli tudi na prejšnji dveh srečanjih, v Gradcu in na Brdu pri Kranju. Kancler Fay-mann je izrazil prepričanje, da bo naslednje trilateralno srečanje znova v Avstriji. Katja Pegan in Desa Muck kroma Na koprskem Rdečem križu beležijo skoraj 3000 občanov, ki jim pomagajo na različne načine, pa je navedla predsednica tamkajšnjega Rdečega križa Irena Sirotič, pri čemer na njihova vrata vsak koper - Pobuda koprskega gledališča s humanitarnimi organizacijami Solidarnostna akcija Podarite vstopnico (za silvestrski večer) KOPER - Gledališče Koper v sodelovanju z lokalnimi humanitarnimi organizacijami vabi k akciji Podarite vstopnico, s katero bo mogoče polepšati silve-strski večer tistim, ki si nakupa vstopnic ne morejo privoščiti. Z akcijo želijo de-stigmatizirati revščino ter zbližati obda-rovalce in obdarovance, ki vsi skupaj tvorijo gledališko publiko.S podarjeno vstopnico bo mogoče nekomu polepšati silve-strski večer z družinsko komedijo Gledališka vaja z Deso Muck, Gorazdom Zi-lavcem, Jašo Jamnikom in drugimi. Cena podarjene vstopnice je 12 evrov in jo je moč kupiti pri blagajni gledališča vsak delovnik med 10. in 12. uro, ob torkih in četrtkih pa tudi med 15. in 17. uro. Ze zdaj brezposelni ob predložitvi dokazila dobijo zastonj vstopnico za predstave koprskega gledališča, vendar je ob tem »zadrega, s katero ljudje prihajajo s temi listki, tako srhljiva, in za nas tudi, ki te karte dajemo«, je na današnji novinarski konferenci pojasnila direktorica Gledališča Koper Katja Pegan. Prav zato so se odločili, da elitni termin silvestrske predstave namenijo skupnemu druženju obdarovalcev in obdar-jencev. »Mi bi radi ljudem omogočili, da so publika, da so vsi skupaj za Silvestro-vo« in da jih ne bi spet postavljali v situacijo, ko so ob predložitvi raznih dokazil dodatno stigmatizirani. Kdor koli bo prišel na blagajno, bo sicer dobil vstopnico. Vstopnic, ki ne bodo »podarjene« z nakupom v okviru akcije, bo namreč podarilo gledališče samo. Kot je poudarila novinarka in članica Lions kluba Izola Nataša Benčič, je razlik med tistimi, ki si lahko privoščijo več, in tistimi, ki si lahko privoščijo malo ali sploh nič, vse več. »Tukaj smo zato, ker ne smemo biti tiho, ker o revščini, stiski, odvisnosti in življenju na robu, ki si ne more privoščiti včasih niti hrane niti obleke, kaj šele gledališke vstopnice, pravzaprav ne smemo biti tiho,« je dodala. Direktorica Centra za socialno delo Koper Tjaša Rodman je ugotavljala, da se je število socialno ogroženih v letih 2012 in 2013 povečalo, podoben trend pa se kaže tudi v letu 2014. Najhujša je pri tem stigma, ki jo čutijo prizadeti. dan potrkajo »ljudje, ki niso nikoli v življenju mislili, da bodo prestopili prag«. Na težave posameznikov, ki so se pri-morani obrniti nanje prvi krat, je opozorila tudi Rodmanova. Eksplozija po primeru nasilja v družini LJUBLJANA - Policisti so v nedeljski intervenciji zaradi obvestila o nasilju v družini naleteli na moškega, ki je hišo polil z vnetljivo tekočino in zanetil ogenj, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Med ogledom kraja pa je prišlo do eksplozije, v kateri sta se poškodovala dva forenzika. Moškega so pridržali, na njegovem domu so našli tudi razstrelivo TNT. Policisti so obvestilo o nasilju v družini v ljubljanskem Novem Polju dobili v nedeljo popoldne. Ko so prišli na kraj, je v hiši zaprt moški začel groziti, da bo zažgal hišo. Ko je zagorelo, je hišo zapustil, gasilci pa so požar pogasili. Policisti so zatem odšli v hišo in jo pregledali. Med ogledom so našli avtomatsko pištolo škorpijon, za nekaj deset litrov posod z vnetljivimi tekočinami in več posod ter steklenic s še neidentificira-nimi snovmi. Naslednji dan je med ogledom kraja in testiranjem vzorcev najdenih snovi prišlo do eksplozije. V eksploziji sta se lažje poškodovala forenzika Generalne policijske uprave. Oba so odpeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana, zdaj sta pa že v domači oskrbi. Preventivno so evakuirali več objektov v neposredni bližini stanovanjske hiše, kjer so našli nevarne snovi, vključno z razstrelivom TNT. Pri Dolnjih Ležečah se je prevrnil avto DIVAČA - V ponedeljek okrog 17. ure so na koprski policijski upravi prejeli obvestilo o prevrnjenem avtomobilu pri Dolnjih Ležečah. Policisti so ugotovili, da je 54-letni državljan Italije z vozilom lancia Y vozil od Vrem skozi naselje Dolnje Ležeče, v ovinku pa je zapeljal ravno na levo smerno vozišče, nato pa s ceste, kjer se je vozilo v jarku obrnilo na streho. Kot sopotnik je bil v vozilu njegov osemnajstletni sin. Povzročitelju je alkotest pokazal 0.77 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Med postopkom mu je postalo slabo, odpeljali so ga na pregled v zdravstveni dom in nato v bolnico. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje, sledi obdolžilni predlog. ljubljana - Ocena odbora DZ za zunanjo politiko Zagovor slovenske delegacije na arbitraži za mejo »primeren« LJUBLJANA - Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) se je včeraj za zaprtimi vrati formalno seznanil s poročilom po ustnem zagovoru Slovenije pred arbitražnim sodiščem, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Kot je po seji povedal predsednik odbora Jožef Horvat (NSi), so poslanci zadovoljni s tem, kar je v Haagu predstavila slovenska delegacija. Ustna obravnava pred arbitražnim sodiščem je potekala od 2. do 13. junija, a se je OZP o tem formalno seznanil šele včeraj. Ker mora biti postopek arbitraže v skladu z arbitražnim sporazumom zaupne narave, je tudi obravnava današnjega gradiva potekala za tesno zaprtimi vrati v DZ. Kot je po koncu seje povedal predsednik odbora, se je glede na to, da je v DZ veliko novincev, veliko poslancev s podrobnostmi arbitraže seznanilo prvič. Razprava je bila po njegovih besedah poglobljena in z veliko vprašanji, imeli pa so »vpogled v vse podrobnosti« - na mizi so imeli tudi celoten magnetogram ustne obravnave. »Danes so bile s strani delegacije Slovenije na arbitražnem sodišču predstavljene res vse podrobnosti, na kakšen način je Slovenija zagovarjala in predstavljala sodišču svoje argumente za dostop do odprtega morja in tudi mejo na kopnem,« je pojasnil Horvat. »Mislim, da je bila ravno predstavitev ustne obravnave dobra priložnost, da se tudi novi poslanci seznanijo, na kakšen način smo zagovarjali interes Slovenije, ko gre za do- ločitev meje med Hrvaško in Slovenijo,« pa je po koncu seje OZP novinarjem povedal zunanji minister Karl Erjavec. Podčrtal je še, da gre v celotni zadevi za »več kot 1500 dokumentov« in da se je Slovenija na ta zagovor pripravljala praktično pet let. «Pričakujem odločitev, ki bo v skladu s slovenskimi interesi. Zlasti je vitalnega pomena stik z odprtim mor-jem,» je dejal slovenski zunanji minister in spomnil, da je tudi sam v nastopu pred arbitražnim sodiščem v Haagu dejal, da »Slovenija pričakuje, da bo arbitražno sodišče odločilo o stiku z odprtim morjem in da bo s tem izpolnjen mandat sodišča«. OZP je na koncu po besedah Horvata ocenil, »da je bila strategija slovenske delegacije primerna«. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 10. decembra 2014 3 špeter - Prvi dan obiska ministra Gorazda Žmavca v videmski pokrajini Obmejni prostor potreben novih razvojnih impulzov ŠPETER - S srečanjem z vodstvom Inštituta za slovensko kulturo in pokrajinskima vodstvoma Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO) v slovenskem kulturnem domu v Špetru se je včeraj začel dvodnevni obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca v Videmski pokrajini. Spremljali so ga generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš ter sodelavca z Urada Republike Slovenije za Slovence v zamje-stvu in po svetu Dejan Podgoršek in Irena Vadnjal. V svojem pozdravu je predsednica ISK-a Bruna Dorbolo predstavila poslanstvo in delovanje Inštituta, ki povezuje ves obmejni prostor viden-ske pokrajine in skrbi prvenstveno za utrjevanje in širjenje znanja slovenskega jezika ter za promocijo slovenske kulture, izpostavila pa je tudi želje in potrebe slovenske manjšine: po eni strani institucionalno podporo, po drugi strani tudi pomoč in sodelovanje pri evropskih projektih za novo evropsko programsko obdobje. Nakazala je željo Isk-a, da nadaljuje s projektom JezikLingua, plemenit sad katerega je Slovensko multi-medialno okno, zato, da se s špetrskim centrom povezujejo z lokalnimi postojankami tudi Terske doline, Rezija in Kanalska dolina ter Posočje, ki je del našega naravnega prostora. Predsednika SKGZ in SSO Lui-gia Negro in Giorgio Banchig, ki sta ministru izročila tudi skupen dokument, sta spregovorila o splošni problematiki manjšine na Videmskem in se oba zaustavila ob vprašanju ekonomskega razvoja obmejnega prostora, kjer je naseljena manjšina. Tu so potrebni koraki naprej, je bilo rečeno. Banchig je izrecno omenil 21. člen zaščitnega zakona, ki namenja določena sredstva razvoju. Žal so zelo omejena in večkrat nenamensko uporabljena. Ob tem sta oba izpostavila pomen čez-mejnega sodelovanja s Posočjem. Minister Žmavc, ki je bil prvič v Benečiji, je poudaril, da se tudi sam zavzema za kulturno-gospodarski razvoj in regijsko sodelovanje. To bi morala biti naša dolgoročna tema, je dejal in ocenil, da imamo Slovenci na Vi-denskem močne temelje. Izpostavil je pomen evropskih sredstev in potrebo, da se ustvari strokovna projektna ekipa, zavzel pa se je tudi za to, da bodo čezmejni projekti imeli prioriteto. Med drugimi temami, o katerih je tekla beseda na srečanju, je bil tudi Expo, ki bo prihodnje leto v Milanu in na katerem bo Slovenija imela svoj paviljon. Tam bi se lahko predstavila tudi slovenska manjšina v FJK. Sledil je obisk ministra na špetr-ski dvojezični šoli, kjer so ga sprejeli ravnateljica Sonja Klanjšček in bivša ravnateljica Živa Gruden ter predstavnika učnega osebja Davide Clodig in Matej Pintar. V popoldanskih urah se je minister s sodelavci srečal v Čedadu še s predstavniki SSO in časopisa Dom, s predstavniki SKGZ, Kd Ivan Trinko, ZSKD, Glasbene matice, Zveze Slovenci po svetu in časopisa Novi Ma-tajur ter s Kmečko zvezo in SDGZ. Prvi dan obiska je sklenil v Špetru s srečanjem s predstavniki kulturnih društev. Ministrov obisk pri Slovencih v videmski pokrajini se bo nadaljeval danes in bo posvečen spoznavanju realnosti Terske doline, Rezije in Kanalske doline. (NM) Ministra Gorazda Žmavca so spremljali generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš ter sodelavca z Urada Republike Slovenije za Slovence v zamjestvu in po svetu Dejan Podgoršek in Irena Vadnjal. nm gradišče Danes srečanje za novo KPI GRADIŠČE - Cilj je da se v teku prihajajočega leta rekonstruira Komunistična partija Italije. V ta namen se je pod apel podpisalo petsto osebnosti italijanske levice, po dolgi seriji srečanj po vseh italijanskih deželah pa je vsedržavno zborovanje napovedano za 20. december v Rimu. V deželi Furlaniji Julijski krajini bo javna predstavitev programa rekonstrukcije Komunistične partije Italije danes ob 19. 30 v Ljudskem domu v Gradišču na Trgu Unita 11. Govorili bodo nekateri od posdpisnikov apela, med temi zgodovinarka Claudia Cernigoi, javni delavec Aldo Rupel in mlada Sara Ma-tijačič. Uvodnim posegom bo sledila razprava, ki jo bosta zaključila predstavnik vsedržavnega vodstva SKP Bruno Seri in deželni tajnik Sik Stojan Spetič. trst - Rudi Pavšič in Drago Štoka pisala predsedniku vlade Matteu Renziju V pričakovanju novega zakona zagotoviti ustrezna sredstva za Primorski dnevnik TRST - Predsednika Slovenske Kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič in Sveta slovenskih organizacij Drago Što-ka sta na predsednika italijanske vlade Mattea Renzija naslovila pismo, s katerim opozarjata na nerešen finanačni položaj Primorskega Dnevnika. Štoka in Pavšič najprej poudarjata pomen dnevnika v življenju Slovencev v Italiji, ki je temeljna ustanova vse od dalj-njega leta 1945. Dnevna informacija v slovenskem jeziku predstavlja bistven element povezovanja razvejanih dejavnosti in življenja Slovencev, ki živijo v tržaški, videmski in goriški pokrajini, pišeta predsednika. Pismo se nadaljuje z opisom več kot dvajsetletnega sistema javnega financiranja časopisa, ki je prejemal dobršen del sredstev z izhajanje po zakonu o založništvu, ki ga je sprejel italijanski parlament. V vseh teh letih pa so sredstva ostal nespremenjena, kar pomeni, da se je nji- hova vrednost v vseh teh letih dejansko razpolovila. Poleg tega so od leta 2010 naprej nastopila krčenja, ki so postajala iz leta v leto večja, zaradi česar so morali pri časopisu sprejeti ustrezne redukcijske ukrepe. Štoka in Pavšič ugotavljata, da je bil sklad iz zakona za založništvu povržen novim krčenjem, kar obstoječe težave še zaostruje. O položaju Primorskega dnevnika so se predstavniki časopisa spomladi pogovarjali v Rimu s podtajnikom pri predsedstvu vlade Luco Lottijem, ki j napovedal reformo zakona o založništvu, z obvezo, da se v novem besedilu posebej poudari specifika majnšinskih časopisov. To stališče je bilo potem potrjeno tudi na avdicijah o zakonskem predlogu, ki ga je v parlamentu predstvilo Gibanje 5 zvezd. Vsa ta zagotovila je manjšina z zadovoljstvom vzela v vednost, v prepričanju, da so v skladu z ustavnimi določili in manjšinsko zaščitno zakonodajo. Vendar je potrebna konkretna rešitev, s katero ni mogoče več odlašati. Zato predsednika SKGZ in SSO pozivata predsednika vlade, naj podpre prizadevanja, da pride za Primorski dnevnik v pričakovanju novega zakona o založništvu do konkretne rešitve, da se zagotovijo časopisu enaka sredstva, kot jih je bil deležen pred njihovim krčenjem. Predsednika pri tem poudarjata, da ima takšna rešitev podporo tržaškega župana, deželne vlade in parlamentarcev večine v deželi FJK. ljubljana - Kmetijski minister Dejan Židan o perspektivah podjetja Lipica Turizem z izgubo LJUBLJANA - Vlada bo gradivo o prenosu poslovnega deleža v družbi Lipica Turizem, ki jo je v preteklosti ustanovil javni zavod Kobilarna Lipica, na SDH obravnavala ta ali prihodnji teden. Cilj je, da se ohrani dejavnost družbe, je včeraj v Ljubljani zagotovil kmetijski minister Dejan Židan in opozoril, da Lipica Turizem še vedno ustvarja izgubo. Židan je na novinarski konferenci, sicer namenjeni predstavitvi drugega predloga razvoja programa podeželja za obdobje 20142020, spomnil, da je računsko sodišče v preteklosti ocenilo, da javni zavod Kobilarna Lipica ne more biti lastnik Lipice Turizma, družbe z omejeno odgovornostjo. Opozoril je tudi, da Lipica Turizem še vedno posluje negativno, medtem ko je javni zavod stabilen in svojo funkcijo opravlja korektno. »Drža- Z jahalne prireditve v Lipici va ne more reči, da je vse v redu, če Lipica Turizem ob tem, da niti ne plačuje najemnine, še naprej ustvarja izgubo, ki je sicer manjša kot v preteklosti, a je še naprej izguba,« je dejal. Izguba naj bi letos znašala okoli 200.000 evrov, če bi družba plačevala najemnino, pa bi izguba verjetno dosegla okoli pol milijona evrov, je povedal minister in opozoril na problem kapitalske ustreznosti Lipice Turizma. Kot pravi, ji v obstoječi pravni obliki niti ni mogoče pomagati, ker jo je javni zavod že pred leti dokapitaliziral, računsko sodišče pa je to ocenilo kot nedovoljen ukrep. »Druge možnosti pa ni,« je opozoril. Vlada zato zdaj pripravlja vse potrebne akte, v skladu s katerimi bodo poslovni delež v Lipici Turizmu prenesli na Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja z državnim premoženjem. »Upam, da bo to sprejeto ta ali prihodnji teden,« je pojasnil. Cilj vlade je, da se z zaposlenimi ne zgodi nič in da Lipica Turizem še naprej deluje. »Dejavnost mora potekati naprej. Ministrstvo počne vse za to,« je dejal. SDH bo moral po Židanovih besedah poskrbeti, da to ne bo navaden, pač pa strateški prenos; vlada naj bi v predlogu namreč zapisala, da gre za dejavnost, ki v Lipici mora potekati. »Verjamem, da bo SDH zadevo vodil tako, da bo imela Lipica čas, da se razvija naprej,« je prepričan minister. Za odločitev o tem, kakšni bodo nadaljnji postopki, ali bo Lipico Turizem še naprej upravljala država prek SDH, ali pa bodo poiskali kakšno drugo pot, bo po njegovem mnenju na razpolago dovolj časa. »Mislim pa, da je upravičeno, da kot država, ki je lastnik, pričakujemo, da družba dela dobro. Država ne more tolerirati, da državne družbe kar naprej ustvarjajo minus, potem pa hodijo do države in prosijo za dodatnih več 100.000 evrov dokapitalizacije. Delovati morajo pozitivno,« je dejal. Informacije o tem, da naj bi vlada delež v Lipici. 4 Sreda, 10. decembra 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - V Piacenzi podpisali zadevni dogovor Kasarne bodo zamenjale lastnika Bivša vojašnica pri Banih (zgoraj) in zračni posnetek vojašnice v Ul. Rossetti Državna domena bo preko državne depozitno-posojilne blagajne predala vrsto opuščenih vojaških objektov, ki ležijo na območju Občine Trst, med katerimi sta bivši vojašnici Vit-torio Emanuele III v Ul. Rossetti in Monte Cimone pri Banih ter vel manjših objektov, kot so obmejne kasarne karabinjerjev oz. finančne straže na bivših mejnih prehodih pri Gropadi in Lipici oz. v Bazovici, stavba bivšega kina Belvedere na Opčinah in druge, kar omogoča spremembo namembnosti omenjenih objektov in območij. To je sad dogovora o ovrednotenju objektov, ki so ga včeraj podpisali v Piacenzi med predstavniki državne domene in ministrstva za obrambo na eni strani (zastopala sta ju direktor domene Roberto Reggi in podtajnik pri ministrstvu Gioacchino Alfano) ter občin Pa-dova, Piacenza, Turin in Trst (slednjo je zastopal odbornik za javna dela Andrea Dapretto). Včeraj podpisani dogovor predvideva predajo desetih objektov v državni lasti, od katerih je večina vojašnic: gre za že omenjeni vojašnici v Ul. Rossetti in pri Banih, dalje za obmejni karabinjerski kasarni pri Gro-padi in Bazovici, za bivšo kasarno finančne straže pri Bazovici in tamkajšnjo stavbo, kjer so opravljali mejne kontrole, ter za bivšo vojašnico Emanuele Filiberto. Poleg tega bo lastnika zamenjala stavba bivšega kina Belvedere na Opčinah, v istem kraju bo enaka usoda doletela območje, ki je v pristojnosti krajevnega policijskega komisariata, država pa bo predala tudi objekt, kjer je nekoč obratovala predelovalnica jute. Za vsa omenjena območja se zdaj odpira možnost novega načrtovanja, ki naj bi šlo v smer preureditve in spremembe namembnosti, čeprav do tega ne bo prišlo avtomatično, saj bo potrebno skleniti še programski dogovor z Deželo, svoj »placet« pa bo moral dati tudi občinski svet. V sporočilu državne domene se posebej poudarja predaja bivše vojašnice v Ul. Rossetti, ki je zaprla vrata že leta 2008, od takrat pa dejansko propada. Lastništvo naj bi na podlagi včerajšnjega dogovora prešlo na državno depozitno-posojilno blagajno (Cassa depositi e prestiti), ki bi Občini Trst naknadno predala 6500 kvadratnih metrov veliko poslopje, ki leži blizu poslopij licejev Petrarca in Ga- lilei in kjer naj bi uredili nov šolski pol, javno namembnost pa naj bi imela tudi večja ploščad, preostali del območja pa naj bi depozitno-posojilna blagajna dala naprodaj, tam naj bi pozneje uredili stanovanja ter trgovske in servisne dejavnosti. V tržaško občinsko blagajno bi poleg tega na podlagi dogovora prišlo tudi okoli pet milijonov evrov, kar odgovarja petnajstim od- arhiv stotkom vrednosti celotnega območja kasarne v Ul. Rossetti, omenjeni denar pa želi občinska uprava vložiti najverjetneje v preureditev območja, kjer ležita zelenjavna tržnica in pomorski muzej. Drugi večji opuščeni vojaški objekt, s katerim bi lahko Občina razpolagala, je že omenjena bivša vojašnica Monte Cimone pri Banih. Ob- močje, ki je bilo v propadli varianti prostorskega načrta, ki ga je bila svoj-čas pripravila bivša desnosredinska občinska uprava Roberta Dipiazze, namenjeno ureditvi stanovanj, želi sedanja levosredinska uprava Roberta Cosolinija nameniti krajevni in širši skupnosti, na njem naj bi našle mesto obrtniške, a tudi znanstvene in raziskovalne dejavnosti, uredili bi tudi prostore za druženje, namenjene krajevnemu prebivalstvu. Podobno namembnost, ki bi služila domačemu gospodarstvu in prebivalstvu, si le-to želi tudi za preostale opuščene vojaške oz. policijske objekte v Gropadi in Bazovici, medtem ko bi v stavbi bivšega kina Belvedere na Opčinah želeli urediti večnamensko dvorano, ki bi služila kulturnim dejavnostim. zdravstvo - Deželna reforma bo razbremenila bolnišnice Manj čakanja in manj ležišč Mnogo pacientov bodo preusmerili k družinskim zdravnikom: vprašanje je, ali so na to pripravljeni Reforma deželnega zdravstva prinaša pozitivne novosti, a vzbuja hkrati precejšnje skrbi tako med uporabniki bolnišničnih storitev kot med samimi zdravniki, predvsem družinskimi. Slednji naj bi prevzeli dober del bremena, potem ko se bo del storitev »preselil« iz bolnišnic na ozemlje. Na zahtevo rimske vlade bodo med drugim zmanjšali število ležišč v bolnišnicah. O reformi je bil govor na včerajšnjem srečanju med tržaškim odborom občanov, zdravniško zbornico in sindikatoma družinskih zdravnikov. Predstavnica odbora Alessia Favretto se je zahvalila sogovornikom, ki so sprejeli občane in jim marsikaj pojasnili: »Ljudje so zaskrbljeni. Danes se pritožujemo nad dolgimi čakalnimi dobami na urgentnem oddelku bolnišnice, z reformo naj bi veliko pacientov preusmerili v zdravniške ambulante. Sprašujemo se, ali se bo z varčevanjem znižala raven storitev.« Predsednik tržaške zdravniške zbornice Claudio Pandullo je razložil, da je zdravstvo v Trstu in Furlaniji-Julijski krajini na zelo visoki ravni, »italijansko zdravstvo pa je tretje na svetu, pred Francijo in Nemčijo«. Zdajšnji izziv je ohraniti visoko raven in posodobiti storitve, reforma bo vsekakor postopna. Prav zaradi dolgih vrst je treba zmanjšati število bolnišniških pacientov. »Primere, ki niso nujni in jih v bolnišnici označijo z zeleno barvo, lahko mirno obravnava družinski zdravnik. Res pa je, da bi morala reforma najprej potencirati storitve na ozemlju in šele zatem prenesti breme na ambulante,« je dejal Pandullo. Po besedah Favrettove pa se ljudje sprašujejo, ali bodo družinski zdravniki kos navalu pacientov in ali bodo zaradi tega bolj površni. Dino Trento, tajnik sindikata družinskih zdravnikov Fimmg, se s to zaskr- Bolnišnica na Katinari bljenostjo delno strinja: »Reforma bi lahko bila pozitivna, rezultate bomo ocenjevali v prihodnosti. Skrbi nas, ker bodo pacienti manj časa v bolnišnici, bolnike bodo prej odpustili.« Uveljavile naj bi se mul-tidisciplinarne ambulante, podrobnosti pa še niso znane, kakor tudi ni znano, koliko bo to stalo. Claudio Bevilacqua je velik poznavalec tržaškega zdravstva in njegove zgodovine. Po njegovem mnenju bo hospita- arhivska slika lizacija prišla v poštev samo v nujnih primerih. Posledice varčevanja pa ne smejo prizadeti prebivalcev: zmanjšanje števila ležišč je treba uravnotežiti z okrepitvijo storitev na ozemlju. Z deželno reformo naj bi na zahtevo rimske vlade »črtali« kakih 450 ležišč v bolnišnicah Furlanije-Julijske krajine, skoraj polovico v Trstu (216, od tega 191 na Katinari in v glavni bolnišnici). V Trstu naj bi skupno število ležišč padlo z 852 na 636. (af) glinščica V soboto posvet ob 30-letnici rezervata V Boljuncu bodo v soboto obeležili tridesetletnico ustanovitve zaščitenega območja doline Glin-ščice. Območje je bilo pred tremi desetletji zaščiteno kot naravni park, kasneje pa kot naravni Rezervat doline Glinščice. Občina Dolina bo kot upraviteljica deželnega naravnega rezervata priredila posvet z naslovom »1984 - 2014 -30 let doline Glinščice - Od ustanovitve Parka do Naravnega Rezervata v koraku s časom«. Posvet bo v soboto, 13. decembra, od 9. do 13. ure v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. V sklopu posveta bodo obnovili najpomembnejše dogodke v dolini Glinščice v zadnjih 30 letih in opozorili na nove nevarnosti glede varstva okolja ter na bodoče priložnosti bodisi iz vidika ohranjanja kot razvoja zaščitenega območja, ki predstavlja neprecenljiv resurs za prostor občine Dolina. Posveta se bodo udeležili italijanski in slovenski predavatelji, strokovnjaki na znanstvenih področjih naravoslovja, zgodovine in arhitekture, ter nekateri krajevni operaterji, ki živijo in delajo v dolini Glinščice. Ob posvetu bodo odprli fotografsko razstavo Roberta Valentija »Kras«. Podrobne informacije o poteku posveta so na razpolago na spletni strani www.riservavalrosandra-glinscica.it, za potrditev udeležbe pa je mogoče pisati na naslov e-pošte: info@riservavalrosandra-glinscica.it ali poklicati na tel. št. 040 8329237. / TRST Sreda, 10. decembra 2014 5 odpadki - Na božičnem sejmu AcegasAps in EstEnergy delita zabojnike za organske odpadke Dobri v recikliranju, slabi pri odlaganju smeti Tržačani smo pri ravnanju z odpadki nadpovprečni v dobrem in slabem smislu. Odstotek sortiranih odpadkov je še vedno dokaj skromen. Od uvedbe ločenega zbiranja organskih odpadkov ločimo 36% vseh odpadkov, kar je za 6 odstotnih točk več kot pred uvedbo ločenega zbiranja organskih odpadkov. Spodbuden pa je podatek, da gre od omenjenega deleža kar 99,8% odpadkov v recikliranje. S temi številkami je na včerajšnji novinarski konferenci postregel generalni direktor podjetja AcegasAps Roberto Ga-sparetto, ki je v družbi župana Roberta Cosolinija, občinskega odbornika za okolje Umberta Laurenija in drugih predstavil poročilo »Po sledeh ločenega zbiranja odpadkov«, v katerem družba analizira postopek zbiranja in recikliranja odpadkov. S poročilom, v katerem so med drugim navedli podatek, da so na območju, ki ga upravlja Hera, zabeležili 256,9 kg ločenih odpadkov na prebivalca, se bosta družbi AcegasAps in EstEnergy predstavljali na božičnem sejmu, ki se bo danes začel v središču mesta. Poleg poročila bodo obiskovalci dobili tudi koristne informacije glede plačevanja položnic, s seboj pa bodo lahko odnesli tudi lične zabojnike za organske odpadke. Te bodo delili vse dokler ne bodo pošle zaloge, so povedali na srečanju, na katerem je župan Roberto Cosolini odgovarjal tudi na očitke, da se je z uvedbo zbiranja organskih odpadkov in z zmanjšanjem števila zabojnikov za mešane smeti pojavil problem odpadkov na mestih, kjer so nekoč stali zabojniki. Župan je repliciral, da gre takšno dejanje pripisati le peščici »neciviliziranih« občanov, ki s tovrstnimi dejanji ne izražajo protesta proti umiku zabojnikov, ampak izražajo nivo svoje kulture. Direktor Gasparetto je izpostavil še nekaj številk o delovanju skupine Hera. Na celotnem območju Hera ponovno izrabi 93,8% ločenih odpadkov, v Trstu pa, kot rečeno reciklirajo skoraj 100% sortiranih odpadkov. Napovedujejo, da bi lahko v prihodnosti z ozaveščevalnimi kampanjami o ločenem zbiranju smeti dosegli 40% delež, kar si je odbornik Umberto Laureni zadal kot primarni cilj. Količino zavrženih smeti si prizadeva zmanjšati tudi župan Coso- lini, ki je včeraj spomnil, da letno kar 500 tisoč evrov namenijo zbiranju kosovnih odpadkov, ki jih občani pustijo naokoli. Ta denar bi lahko porabili pametneje. Zanimiv je tudi podatek, ki se navezuje na okrepitev storitev komunalne službe, po kateri bodo segli v primeru kritičnih situacij, ko odpadki kazijo urbano podobo. Preteklo nedeljo so aktivirali službo RAO (rinforzo operativo ambiente), ki bo aktivna tako ob delavnikih kot ob praznikih, poleg kritičnih situacij bo služba preverjala tudi stanje zabojnikov. Na srečanju so še dodali, da se ne bi smeli posvečati temu, kako bomo v prihodnosti odstranjevali odpadke, ampak temu, kako bi jih proizvajali čim manj. Odbornik Laureni je ob tem še dodal, da se po kampanji ločenega zbiranja organskih odpadkov, namenjeni občanom in občankam, želi posvetiti oza-veščanju storitvenih dejavnosti (trgovine, gostilne, restavracije ...), ki ustvarjajo veliko več odpadkov kot gospodinjstva. (sč) Na božičnem sejmu bodo delili zabojnike za organske odpadke fotodamj@n šola in okolje - Uspeh dijakov Liceja Franceta Prešerna Z izdelki iz odpadnih materialov so si prislužili prvo nagrado na natečaju skupina ženska toponomastika Pobude za poimenovala po zaslužnih Slovenkah Skupina Toponomastica fem-minile / Ženska toponomastika, ki jo je ustanovila Maria Pia Ercolini iz Rima, spodbuja raziskovanje na področju ženske toponomastike tudi v Sloveniji in namerava na fotografski razstavi, ki bo v Trstu, na kratko predstaviti Slovenke, po katerih so poimenovane ulice v Sloveniji. Razstavo želijo prirediti z namenom, da bi bolje spoznali ženske osebnosti iz naše preteklosti in zato, da bi spodbudili Komisijo za toponomastiko tržaške občine, da bi tudi v Trstu poimenovala ulice, trge, zelenice in druge kraje po Slovenkah, ki so delovale na našem teritoriju v prejšnjih stoletjih. Da Komisija za toponomastiko občine Trst vzame v poštev Slovenke, je potrebno predložiti podžupa-nji Fabiani Martini konkretne predloge Slovenk, po katerih bi lahko poimenovali ulice in kraje v Trstu. Komisija za toponomastiko potrebuje v ta namen kratke predstavitve oziroma življenjepise zaslužnih Slovenk, ki so živele in delovale na našem teritoriju. Predstavnice skupine Ženska toponomastika so se o tem pred nedavnim pogovarjale na sestanku s podžupanjo Martinijevo, ki je podprla zamisel o poimenovanjih po Slovenkah, pojasnila pa je, da potrebuje Komisija za toponomastiko konkretne predloge, da jih lahko vzame v poštev. Za podrobnosti v zvezi z dejavnostmi na področju slovenske ženske toponomastike je na razpolago kot referentka znotraj skupine Ženska toponomastika za stike s slovensko manjšino v Italiji in s Slovenijo, dr. Elena Cerkvenič e-mail: elenacerkvenic@gmail.com. Skupina želi, da bi se uveljavilo raziskovalno področje slovenske ženske topono-mastike in da bi v občini Trst imeli ulice in kraje poimenovane po zaslužnih Slovenkah. V sklopu deželnega projektnega natečaja o odpadkih so se dijaki 3. in 4. razreda liceja uporabnih znanosti ter 3. razreda znanstvenega liceja Franceta Prešerna pod vodstvom profesoric naravoslovja Zorke Danieli, Irene Pecchiar in Valentine Korošec udeležili predavanj in delavnic na ekološko temo o recikla-ži. Srečanja so dijake spodbudila k zamisli in oblikovanju izdelka, s katerim so sodelovali na natečaju, ki je prvima najbolje uvrščenima šolama v vsaki pokrajini dodelil nagrado v višini 5000 evrov. Za pokrajino Trst je prvo mesto zasedel licej Prešeren. Natečaj, ki je bil namenjen dijakom višjih srednjih šol, je nastal z namenom, da bi dijake seznanil s pomenom in koristnostjo reciklaže. Dijaki so se najprej med šolskimi urami udeležili nekaterih predavanj o uporabi in življenjskem ciklusu raznih materialov ter njihovi vrednosti v vlogi surovine. Ozaveščanje dijakov o ločenem zbiranju odpadkov in njihovi ponovni uporabi se je nadaljevalo z delavnico C.S.I. (Concorso smontag-gio informatico) na sedežu zadruge Querciambiente pri Orehu pri Miljah. Vse te pobude so v dijakih vzbudile posebno zanimanje in razvile v njih kreativnost, ki je pripomogla k temu, da so na originalen način ponovno uporabili odrabljene materiale. Dijaki omenjenih razredov so ločeno, vendar s skupnim ciljem, oblikovali S ponovno uporabo odpadnih materialov so dijaki liceja Prešeren oblikovali periodni sistem elementov, alternativne zaboje za ločeno zbiranje in globuse tri izdelke, ki so jih smotrno povezali v enoten projekt. V 3. razredu liceja uporabnih znanosti so iz odpadnih materialov sestavili periodni sistem elementov, ki so ga kot učni pripomoček obesili v kemijskem laboratoriju. Dijaki 3. razreda znanstvenega liceja so v treh skupinah iz samih odpadkov izdelali alternativne zaboje za ločeno zbiranje odpadkov in sicer za plastiko iz zamaškov, za papir iz starih časopisov in škatle ter za aluminij iz pločevink. V 4. razredu liceja uporabnih znanosti pa so najprej poiskali podatke o deželah, kjer se črpa nafta, o državah, kjer se proizvaja plastika, in o državah, kjer se plastika reciklira ali ponovno uporabi. S temi podatki so nato pripravili tri globuse, na vsakem od katerih so označili odgovarjajoče dežele in države. Skupni cilj vseh treh izdelkov je čut za ekološko odgovornost, ki so ga dijaki pokazali v procesu priprave in oblikovanja: ločeno zbiranje odpadkov je bistvenega pomena bodisi za sodobno življenje bodisi za bodoče generacije, saj nas bodo drugače odpadki "pokopali". Med temi izstopa predvsem plastika, ki se v naravi ohranja zelo dolgo in tako povzroča veliko škode. Prispevek so dijaki v obliki poročila s sliko, tehnične shede in kratkega vi-deoposnetka poslali na Deželni urad za okolje, ki je v sklopu natečaja sprejemal izdelke. Dijakom in profesorjem iskrene čestitke! V petek podelitev štipendij sklada Sergij Tončič Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič je v oktobru razpisal natečaj za štipendije in podpore za redne študente iz Furlanije Julijske krajine, ki se izobražujejo na dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih, ki so pomembni za slovensko skupnost v Italiji. Odbor sklada je med prosilci, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, izbral tri kandidate za štipendije in štirinajst za podpore. Štipendije in podpore sklada Sergij Tončič bodo izročili dobitnikom v petek, 12.decembra, ob 17.30 v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, ul. Ginnastica 72. V Šempolaju pogovor o zdravi prehrani SKD Vigred vabi danes ob 19. uri v Šem-polaj v Štalco na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak, ki bo govorila o učinkih raznih olj na zdravje. To bo tudi priložnost za predstavitev nove knjige Olja za prehrano, zdravje in nego telesa. Srečanje o reformi dela Krožek DS Vzhodni Kras prireja jutri ob 18.30 v gostilni Veto (Proseška ulica 35) srečanje o reformi dela. Govor bo o aktualnih razmerah trga dela v Italiji in na Tržaškem ter o ukrepih, ki so v pripravi na državni ravni. Govorili bosta Adele Pino, odbornica za delo Tržaške pokrajine in Laura Marcucci, odgovorna za forum za delo demokratske stranke. Moderator bo tajnik krožka DS Vzhodni Kras Matej Iscra. Leonor Fini bo dobila svoj vrt Vrt v Ulici Boccaccio bo od jutri uradno poimenovan po uveljavljeni slikarki, scenografki in pisateljici Leonor Fini. Krajša slovesnost bo na sporedu ob 11. uri. V Argentini rojena ustvarjalka je odraščala v Trstu, kamor se je mama vrnila po ločitvi. Tu je Leonor vztrajno obiskovala ateljeje tržaških umetnikov in se tako rekoč sama naučila slikati. Prijateljevala je z Arturom Nathanom in Car-lom Sbisajem, na njena dela pa je vplival predvsem Edmondo Passauro. Leonor Fini je umrla v Parizu leta 1996. Pripovedovati se v Trstu V restavraciji Bita v prostorih Ljudskega doma v Križu bo danes ob 18. uri javno srečanje proti nasilju nad ženskami z naslovom Pripovedovati se v Trstu, ki ga prirejata Pokrajina Trst in Zveza italijanskih žensk Udi. Srečanja se bodo udeležile arhitektki Luciana Boschin in Monika Milic, učiteljica Elena Cerkve-nič, novinarka Elena Dragan, umetnica Fabiola Faidiga, predsednica komisije za enake možnosti Občine Milje Gabriel-la Giurovich, pisateljica Cinzia Lacala-mita, publicistka Mariastella Malafron-te, deželna koordinatorka projekta FJK proti ilegalni trgovini Daniela Mannu, podpredsednica tržaškega pokrajinskega sveta Maria Monteleone, zgodovinarka Ester Pacor, arhivarka Valentina Petaros, Rosalba Trevisani iz tržaškega centra Unesco in članica rajonskega sveta za Zahodni Kras Maria Grazia Villi. Pokrajina: 5 milijonovza šole Pokrajina Trst bo v okviru 90 milijonov evrov »težkega« proračuna za leto 2015 namenila pet milijonov evrov za posege v poslopjih nekaterih višjih srednjih šol. To sta predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in odbornica za proračun Mariella De Francesco včeraj napovedali nosilcem interesov, katerim sta predhodno orisali proračun. Denar bodo namenili obnovi in posodobitvi stavbe Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana in Tehniškega zavoda Žige Zoisa, dalje obnovi pročelja umetnostnega zavoda Nordio ter posegom za zagotovitev varnosti na podružnici liceja Galilei v Ul. Battisti. 6 Sreda, 10. decembra 2014 TRST / sv.ivan - NSŠ Sv. Cirila in Metoda Razstava in delavnica o nekdanjih poteh Šavrink Učenci tretjega razreda NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana smo si ogledali razstavo v organizaciji NŠK o Šavrinkah v Gregorčičevi dvorani. Najprej nas je sprejela gospa Gabrijela Ca-harija, ki nam je predstavila raziskovalki Špelo Ledinek Lozej in Natašo Rogelja. Namen našega sodelovanja ni bil samo ogled fotografij in zapisov, ampak tudi spoznati, kako se raziskuje in kako se pripravi etnografsko delo. Predavateljici sta nam povedali, kako sta začeli "potep" po Istri z nahrbtnikom, fotoaparatom in dnevnikom po sledeh poti, ki so Šavrinke prehodile vsak teden iz Gračišča in drugih istrskih vasi v Trst. To so bile podjetne ženske, ki so v me- sto nosile jajca in tako skrbele za preživetje svojih družin. Ogledali smo si fotografije, knjigo in video posnetke. Spoznali smo, kako se piše terenski dnevnik, kaj pomeni etika etnološkega raziskovalca, kako poteka intervju. Obenem smo odkrili košček zgodovine krajev, ki so nam zelo blizu. Sledila je delavnica: razdelili smo se v dve skupini - fantje proti dekletom - in s pomočjo zemljevida in sličic tekmovali, kdo bo v najkrajšem času prepoznal kraje slovenske Istre. Zmagali so fantje, ampak nagrado smo dobili vsi. Vsak je dobil terenski dnevnik. Zdaj pa na delo! (Irene, Marija, Michela, 3.r.) Deziderij Švara od danes v baru Moncenisio V baru Moncenisio, ki ga med ulicama Carducci in Gallina upravlja družina Danieli, bodo danes odprli razstavo tržaškega slikarja Deziderija Švare. Kraj je bil v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja shajališče tržaških umetnikov, o čemer priča tudi freska, skupno delo Livia Rosignana, Miele Reine in drugih ustvarjalcev. Sedanji upravitelji želijo dati novega zagona kulturnemu življenju in danes ob 17. uri vabijo na odprtje manjše antološke razstave Deziderija Švare. Slikar, ki se je rodil pred osemdesetimi leti v Ricmanjih, ima za sabo nad 80 samostojnih in 350 skupinskih razstav. Kiparska razstava Milojke Drobne V galeriji Check Point Paint v Trstu, Ulica Castaldi 3, bodo danes ob 17. uri odprli razstavo slovenske umetnice Milojke Drobne. Kiparska razstava nosi naslov Znak / Segno. Umetnica bo med 17. in 19. uro izvedla performans, v katerem bo za obiskovalce izdelovala glinene skulpturice po skritih modelih, ki si jih bo vsak sam izbral s tipanjem. Umetnica bo v dneh zatem glinene kipce žgala, obiskovalci pa jih bodo lahko prevzeli v galeriji na dan zaprtja razstave in jih odnesli domov. Razstava bo torej nekoliko drugačna, saj se od obiskovalcev pričakuje, da se razstavljenih kipov tudi dotikajo in jih doživijo s tipom. Kurator razstave in performansa je Denis Volk. Na ogled bo do 17. decembra, od srede do petka, od 17. do 19. ure. Milojka Drobne (1967, Celje) je leta 1998 končala študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Med leti 2004 in 2007 je v Moskvi raziskovala hapti-čno umetnost. Z njo se ukvarja tudi v interaktivnem projektu v razvoju Ne dotakniti se. Področja umetničinega ustvarjanja so kiparstvo, prostorska instalacija, interaktivna akcija in fotografija. Svoje delo je predstavila na razstavah in prireditvah v Sloveniji in v Rusiji. Živi in ustvarja v Bistrici pri Lesičnem. Razstava v državni V Državni knjižnici na Trgu Papa Giovanni XXIII št. 6 bodo danes ob 16.30 odprli dokumentarno razstavo z naslovom »Piccole gocce nell'oceano del vissuto. Marisa Madieri e l'emozione della scrittura«. Otvoritve se bosta med drugimi udeležila tudi Claudio Magris in Elvio Guagnini. Festival gorniškega filma v gledališču Miela V kavarni-knjigarni Knulp se bo dre-vi zaključil prvi del festivala gorni-škega filma Alpi Giulie Cinema. Festival bosta sklenila dva italijanska filma; ob 18. uri bodo zavrteli kratko-metražni film Guardiano di Stelle, ob 20.30 pa film Piccola Terra. Drugi del festivala se bo začel 19. februarja, potekal pa bo v gledališču Miela. Knjiga Šola smo mi Drevi ob 20. uri bodo v kavarni San Marco predstavili knjigo Paola Patuija z naslovom »La scuola siamo noi«. Publikacija je bila že predstavljena na prireditvi Pordenonelegge, kjer je vzbudila nemalo prahu in polemik. Drevišnje predstavitve se bo udeležil tudi avtor knjige. Razstava podob Trsta v poštnem muzeju Poštni in telegrafski muzej bo od danes naprej gostil razstavo z naslovom Zgodbe in podobe manj znanega Trsta. Uradna otvoritev razstave je predvidena ob 11. uri, na njej pa bodo kuratorji podrobno razložili vsebino. Judovsko odporniško gibanje V avditoriju muzeja Revoltella bo danes ob 17.30 na sporedu novo srečanje iz cikla Odporništvo in državljanske vojne v Evropi. Tokrat bo predavala prof. Tullia Catalan, ki si bo za izhodišče vzela judovsko odporništvo. Posnetek predavanja bo mogoče poslušati tudi na spletni strani www.irsml@irsml.eu. 20 let knjigarne Transalpina Neodvisna in specializirana knjigarna Transalpina bo danes praznovala 20-letnico delovanja. Jubilej bo obeležila v družbi svojih zvestih strank, ki bodo med 9. in 20. uro lahko nazdravile skupaj z upravitelji knjigarne. Do 21. decembra bodo vsem kupcem ob nakupu knjig in razglednic ponujali 15% popust. V Rossettijevem gledališču poklon Beatlesom, kakor so si ga zamislili v londonskem West Endu Od drevi bo v veliki Rossettijevi dvorani na sporedu poklon čudoviti četverici iz Liverpoola z naslovom Let It Be. Predstava prihaja iz londonskega West Enda in bi jo lahko opredelili kot zvesto gledališko reprodukcijo koncerta skupine Beatles: štirje nastopajoči glasbeniki, ki se držijo vokalnosti in sloga svojih vzornikov, v živo izvajajo vse najbolj znane hite od and Shout, She Loves You in Drive My Car iz prvih let do velikih uspešnic Yesterday, Hey Jude, Come Together in, seveda, Let It Be. Predstava bo na sporedu v okviru niza musicalov in velikih dogodkov, in sicer do nedelje, 14. decembra, zvečer ob 20.30, v sobo in nedelja sta predvideni tudi popoldanski ponovitvi ob 16.00. Ob tem bo jutri ob 18. uri v Bartolijevi dvorani direktor British School v Trstu Peter Brown govoril o Angliji v času Beatlesov. Predavanje o paliativni oskrbi bolnikov Združenje prostovoljcev Hospice Adria onlus vabi na predavanje Paliativna oskrba kot vrednota civilne družbe in »humanega« zdravljenja, danes ob 18. uri v kavarni San Marco, ul. Battisti 18a v Trstu. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, odgovorni za Hospice Pineta del Carso v Nabrežini. Dr. Borotto je zdravnik, ekspert v paliativni oskrbi. Že nekaj let dela na tem področju in se zavzema, da bi čim več informacij o paliativnem zdravljenju prišlo do čim večjega števila ljudi. Prepričan je, da ima vsak težki ali terminalni bolnik pravico, da najbolj dostojanstveno zaključi svoje življenje tako, da se v največji meri izogne fizičnemu in psihološkemu trpljenju. Pogosto je sodeloval z družinskimi zdravniki, zdravstvenimi okraji in ustanovami, ki skrbijo za oskrbo onkoloških bolnikov. Opravljal je paliativno oskrbo tudi na domu pacientov. Na predavanju bo podčrtal socialno dimenzijo paliativnega zdravljenja (pomen prostovoljcev, dosežene pravice, kako skrbimo za svojega bližnjega). Paliati-vna oskrba se izvaja na vseh zdravstvenih področjih in ne samo v onkologiji: v geriatriji, kardiologiji, nevrologiji. Včeraj danes Danes, SREDA, 10. decembra 2014 SMILJAN Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.47 - Luna vzide ob 20.27 in zatone ob 10.41. Jutri, ČETRTEK, 11. decembra 2014 DANIJEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1022 mb raste, vlaga 50-odstotna, burja s sunki do 90 km na uro, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. [I] Lekarne BITA - LJUDSKI DOM, KRIŽ SILVESTROVANJE: večerja z glasbo v živo. Tel. 040-2209058 (obvezna rezervacija) [H Osmice tu Kino Od torka, 9., do sobote, 13. decembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 18. uri v šolskih prostorih, na Vrdelski cesti 13/1 (Strada di Guardiella) v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. Turistične kmetije AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.10 »Hunger games - Il canto della rivol-ta«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 21.30 »L'im-magine mancante«; 18.00, 19.00, 20.00 »La pazza della porta accanto«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il sale della terra«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Magic in the Moonlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20 »My Old Lady«; 22.15 »Trash«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 19.40, 21.40 »Quadrophenia«; 18.10, 20.10 »Viviane«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.40, 18.30 »Božiček in jaz«; 16.15 »Božičkov vajenec in čarobna snežinka«; 18.40, 20.50 »Butec in butec da«; 16.10, 18.20, 20.00 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 18.50, 21.00 »Kako se znebiti šefa 2«; 20.45 »Medzvezdje«; 16.00, 18.00 »Pingvini z Madagaskarja«; 17.00 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 16.20, 20.20 »Ujemi Božička«; 18.10, 20.10 »Večna najstnica«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »V imenu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scemo e più scemo 2«; 18.15, 21.15 »Interstellar«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20 »I pinguini di Madagascar«; 18.20, 22.00 »Scusate se esisto!«; Dvorana 3: 16.30, 21.50 »Sils Maria«; 18.30 »Il giovane favoloso«; 20.10, 22.20 »Ogni maledetto Natale«; Dvorana 4: 16.45 »Il mio amico Na-nuk«; 16.45, 21.00 »Un amico molto speciale«; SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.05, 21.30, 22.15 »Scemo e più scemo 2«; 16.30, 18.25,20.20 »I pinguini di Ma-dagascar«; 16.30, 18.20 »Un amico molto speciale«; 16.30, 19.00, 21.30 »Hunger games - Il canto della rivolta«; 16.30, 19.00 »Ogni maledetto Natale«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Magic in the Moonlight«; 16.30 »Scusate se esiste!«; 21.10 »Interstellar«; 19.00, 21.30 »Quadrophenia«; 20.30 »L'amore bugiardo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.10 »Scemo e più scemo 2«; Dvorana 2: 16.40, 18.20 »I pinguini di Madagascar«; 20.00, 22.10 »Qua-drophenia«; Dvorana 3: 17.10, 20.00, 22.10 »Magic in the Moonlight«; Dvorana 4: 16.30, 18.00 »Un amico molto speciale«; 20.10, 22.15 »Lo sciacallo - The Nightcrawler«; Dvorana 5: 17.50, 19.50 »Ogni maledetto Natale«; 22.00 »Clown«. Loterija 9. decembra 2014 Bari 72 27 62 60 51 Cagliari 44 6 26 40 62 Firence 80 46 35 50 2 Genova 9 65 16 56 38 Milan 52 7 83 23 68 Neapelj 48 83 56 41 52 Palermo 37 3 70 24 73 Rim 24 11 82 71 40 Turin 9 86 5 88 1 Benetke 39 90 72 68 73 Nazionale 86 23 73 82 45 OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. prej do novice Super Enalotto Št. 147 2 23 35 46 47 63 jolly 60 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 2 dobitnika s 5 točkami 521 dobitnikov s 4 točkami 20.029 dobitnikov s 3 točkami Superstar 15.092.713,83 € --€ -- € 99.280,68 € 384,11 € 19,90 € 55 www.primorski.eu Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 38.411,00 € 79 dobitnikov s 3 točkami 1.990,00 € 1.665 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.080 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.769 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 10. decembra 2014 7 SSG IN ZTT vabita na »Sejem po sejmu«, ki bo v foyerju Kulturnega doma v Trstu ob vsaki predstavi v decembru. Na razpolago bodo najnovejše knjižne izdaje in druge uspešnice ZTT-ja. MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) v Marijinem in predbožičnem duhu, z obiskom tamkajšnjih gostov, bo danes, 10. decembra: ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar. Sodelujejo župnijsko občestvo od Sv. Vin-cencija, slovenski verniki in Vincen-cijeva Konferenca. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini je danes, 10. decembra, zaprta. POKRAJINA TRST IN ZVEZA ŽENSK ITALIJE (Udi) prirejata danes, 10. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu srečanje »Pripovedovati se o Trstu. Proti nasilju nad ženskami, v slogi se da«. VČERAJŠNJA DEKLETA razstavljajo svoje izdelke v dvorani ZKB na Op-činah od 10. do 17. ure, do 11. decembra. Obiščite jih, vesele Vas bodo. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje Paliativna oskrba kot vrednota civilne družbe ter »humanega zdravljenja« danes, 10. decembra, ob 18. uri v kavarno Sv. Marca, Ul. Battisti 18a, Trst. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, odgovorni za Hospice Pineta del Carso v Nabrežini. DAVČNI URAD OBČINE REPENTA-BOR sporoča, da bo na razpolago občanom za izračun davkov TASI in IMU (rok zapadlosti 16. decembra) v četrtek, 11. decembra, od 9.00 do 13.00. S seboj prinesite kopije plačil predujmov in katastrske izvlečke. Za izračun lahko uporabite program na www.monrupino-repentabor.it. Dodatne info in pojasnila na tel. 040327122, 040-327335. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE za biodina-mično poljedelstvo obvešča, da vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, 1. nadstropje, od 20.00 do 21.30 se nadaljuje tečaj o biodinamičnem poljedelstvu, na osnovi dela knjige Rudolfa Steinera »Znanstveno spiritualne pobude za razvoj poljedelstva«. Vstop prost. SKD DRAGO BOJAN GABROVEC prireja v petek, 12. decembra, ob 17.30 na plošči društvene gostilne prižig božičnih lučk. V božično vzdušje nas bodo popeljali otroci otroškega vrtca in note mladinske godbe Nabrežina. Toplo vabljeni! SKP IN SIK (Zveza levice) vabita v petek, 12. decembra, ob 18. uri na sedež KD Rdeča zvezda, v Saležu, na javno srečanje z Norbertom Fragiacomom in izvoljenimi predstavniki ZL na temo »Reforma krajevnih uprav, zakaj smo zaskrbljeni«. VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TON-ČIČ obvešča, da bo podeljevanje štipendij in podpor za akademsko leto 2014/2015 v petek, 12. decembra, ob 17.30 v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu, Ul. Ginnasti-ca 72. SKD GRAD OD BANOV vabi na Božični sejem, ki bo v društvenih prostorih, v soboto, 13., in nedeljo, 14. decembra, od 16. do 19. ure. TABORNIKI RMV vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v soboto, 13. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20) v Trstu. Taborniški srečno! AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi kroni. Info 338-2888339 (Val-ter) ali 040-8327146 (Boris). KROŽEK KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v ponedeljek, 29. decembra, v gostilni v Bazovici, Ul. Gruden 56. Prijave in info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. št. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. NA POBUDO VZPI-ANPI, bo v nedeljo, 14. decembra, ob 15. uri na open-skem strelišču spominska svečanost ob 73-letnici ustrelitve obsojencev na 2. tržaškem procesu: Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomažiča in Ivana Vadnala. Slavnostni govor bo imela zgodovinarka Marta Verginella. Pozdravi: tržaški župan Roberto Cosolini, odbornica Občine Villorba (TV) Silvia Barbisan in predsednik Združenja pehotne vojske iz Villorbe Sergio Amadio. Pel bo MoPZ Tabor. Svečanost se bo nadaljevala ob 16. uri v Prosvetnem domu, kjer bo srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje vozov in skupin za 48. pustno povorko možno do vključno 16. januarja 2015 preko spletne strani www.kraskipust.org. Vozovi morajo skupaj z vpisnino predložiti tudi tehnični pregled, lahko tudi v baru Tabor. PETDESETLETNIKI (1950) iz dolinske občine in s Krasa se srečamo v soboto, 20. decembra, na večerji na Kozini. Poslovili se bomo od tekočega leta in nazdravili na novo leto 2015. Za rezervacijo tel. št. 333-1157815 (Ladi), 347-4434810 (Livio) ali 040228607 (Milan). SKD VESNA, SKLAD MATEJ LACHI-LAH in Rajonski svet za Zahodni Kras, prirejajo v nedeljo, 14. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu Sladko božično voščilo z dobrodelnim sejmom in nagrajevanjem najboljših slaščic. Nastopajo An Čer-ne in Glasbeni ustvarjalci. V VEČNAMENSKEM CENTRU Dolga Krona v Dolini bo v nedeljo, 14. decembra, od 10. do 18. ure potekal Božični sejem Ena dolina okusov »Najlepše darilo je koristno darilo«. Na razpolago obiskovalcev bodo številni domači proizvodi. Prireditev bo na ogrevanem in pokritem prostoru. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 15. decembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na večer Praznične barve umetnosti. Sodelovala bosta pesnika Marij Čuk, avtor pesniške zbirke Ko na jeziku kopni sneg, in Miroslav Košuta, avtor knjige Zapisi na orošeno okno. Odprli bodo razstavo slik Deziderija Švare. Nastopil bo harmonikar Igor Zobin. Začetek ob 20.30. COŠ FRAN VENTURINI - Boljunec, Boršt, Pesek vabi na božični sejem v torek, 16. decembra. Urnik: šola v Borštu 10.00-12.00; šola v Boljuncu 10.00-12.00 in 14.00-17.00. Šolski zbor bo zapel božične pesmi ob 14.00 na šoli v Boljuncu, ob 15.30 pa za vse vaščane na boljunski Gorici. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v decembru: »Božič Lab«. Informacije na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta literarni natečaj za mlade od 14 do 25 let do 8. februarja. Kot neobvezno vodilo ali navdih so bili izbrani verzi nedavno preminulega priljubljenega pesnika in pisatelja Kajetana Koviča. Tema in oblika prispevkov sta prosti. Avtorji naj svoje prispevke pošljejo na SKK -MOSP, Ul. Donizetti 3, s pripisom »Za literarni natečaj«. Podpisani morajo biti le s šifro ali psevdonimom; v ločeno zaprto ovojnico z isto šifro pa naj avtor napiše svoje ime, priimek, naslov, elektronski naslov, letnik rojstva in tel. številko. A.I.D.A. razpisuje literarni natečaj »Proza in poezija«, namenjen ženskam s stalnim bivališčem v FJK, Venetu in slovenski ali hrvaški Istri. Rok zapade 14. marca. Predvideni sta dve skupini (avtorice do in od 18 let) ter dve sekciji (proza in poezija). Prispevke lahko oddate (z italijanskim prevodom) ročno na sedežu društva AIDA, Trg Foschiatti - Milje, ob sredah (10.00-11.00) in četrtkih (15.0017.00); po pošti s pripisom: Ass. AIDA - Centro Culturale G. Millo, P.zza/Trg Repubblica 4. Info in pogoji na aida_muggia@hotmail.it, tel. 040-9278281. 0 Prireditve BOŽIČNI SEJEM pri SKD Igo Gruden v Nabrežini do sobote, 13. decembra, od 16. do 20. ure s 24. razstavljalci. Danes, 10. decembra, ob 17.30 šolski pevski zbor OŠ Šček in ob 18.30 nastop baletne skupine Relevé. V četrtek, 11. decembra, ob 17.00 igrica »Miklavževa noč v hotelu Zlata kokoška«, v izvedbi gledališke delavnice OŠ Šček, ob 18.00 nastop kitaristov GM. V petek, 12. decembra, ob 17.30 krstni nastop Otroškega PZ, ob 18.30 Mladinskega PZ Igo Gruden. V soboto, 13. decembra, ob 17.30 nastop violinistov šole S. Suzuki, ob 18.30 nastop DPZ Kraški slavček. Vabljeni! SKD VIGRED - VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: danes, 10. decembra, ob 19.00 v Štalci, srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak in predstavitev knjige »Olja za prehrano, zdravje in nego telesa«; 11. decembra, ob 20.00 predstavitev knjig »Devinski sholar« in »V Sibili-nem vetru« s Tatjano Rojc in Igorjem Tuto, ob 90-letnici pisatelja Alojza Rebule; 16. decembra, ob 18.00 nastop gojencev Glasbene matice; 19. decembra, ob 18.00 na Placu, Božični-ca, v sodelovanju s COŠ I. Gruden in otroškim vrtcem; 20. decembra, ob 17.30 v Štalci, srečanje z motocikli-stom Mitjo Emilijem »Spoznajmo svet motociklizma«; 23. decembra, ob 20.30 v Štalci, koncert »Srečno«, sodelujejo razne glasbene skupine, mu-zikanti in pevci. SKLAD MITJA ČUK vabi danes, 10. decembra, ob 20.00 na otvoritev razstave »Kraška simfonija op. 2«. Sodelujejo: Žarko Bukavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lupinc, Robi Goruppi, Saško Fer-luga. Gost večera bo skupina Ano ur-co al' pej dvej. Urnik razstave: 10.0012.00 in 17.00-19.00 (vsak dan) do 21. decembra. OB 50-LETNICI KULTURNEGA DOMA Založništvo tržaškega tiska in Slovensko stalno gledališče vabita na predstavitev knjige Marka Korošica Čar prostora in odprtje razstave Mi-hevc 100, ki bo v foyerju Kulturnega doma v četrtek, 11. decembra, ob 19.45. PRAVLJIČNI GOST: Oddelek za mlade bralce NŠK vabi na srečanje s Pravljičnim gostom, ki bo v četrtek, 11. decembra, ob 17. uri v prostorih Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Pravljico za male obiskovalce knjižnice bo podal igralec in očka Franko Korošec. SPD KRASJE vabi v petek, 12. decembra, ob 20.30 v trebensko cerkev na koncert DPZ Kraški slavček - Krasje. Po koncertu bo v Hiški u'd Ljenčkice odprtje Božičnega sejma, ki ga boste lahko obiskali tudi v soboto, 13., od 16. do 19. ure. V nedeljo, 14., bo sejem odprt od 11. do 13. ure. Ob 16.30 bo v Ljudskem domu nastopil Otroški zbor Krasje. Glasbene točke bodo prispevali učenci Glasbene matice. Zbora bo vodila dirigentka Petra Grassi. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: 13. decembra, ob 18.00 v Samostanski cerkvi Matere božje v Stari gori (Videm), koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji MePZ Fran Venturini z Domja; 14. decembra, ob 15.30 v cerkvi v Viškorši v Vid- mu »Božični čar v Viškorši«, v organizaciji MePZ Naše vasi iz Tipane. Nastopajo Barski oktet, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine in Mešani projektni zbor ZSKD videmske pokrajine; 19. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, koncert »Bila je luč, bila je pesem«, v organizaciji SKD Barkovlje. Nastopajo otroci, mladinke in mladinci Glasbene Kambrce ter ŽeVS Barkovlje; 21. decembra, ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji Zbora Jacobus Gallus. Nastopa DePZ Radost iz Godoviča iz Slovenije. KRAJEVNA SKUPNOST KAZLJE organizira v soboto, 13. decembra, ob 18.30 v vaškem domu v Kazljah, predavanje strokovnjaka za kraško arhitekturo in suhozidno gradnjo Borisa Čoka »Suhozidna gradnja na Krasu«. Sledi 30-minutni dokumentarec. Vstop prost. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v Marijin dom pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, v nedeljo, 14. decembra, ob 16. uri na prireditev »V pričakovanju Božiča«. Nastopajo učenci 3.a in 3.b razreda NSŠ Ivan Trinko iz Gorice s predstavama »Odhod na prečiščeva-nje v ledvice« in »Micka«. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predstavitev knjige prof. Milice Kravos »Zgodba mojega očeta«. Z avtorico se bo pogovarjal časnikar Peter Verč. Predstavitev bo v nedeljo, 14. decembra, ob 16. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli 29). SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja dobrodelni ad-ventni koncert »V pričakovanju...«. Program bodo sooblikovali društveni MePZ, DVS Primorsko in kantav-tor Aleksander Novak. Priložnostno misel bo podala Milena Rustia, od-bornica za socialo dolinske občine. Zbrana sredstva bodo namenjena delovanju Vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk. Prisrčno vabljeni v nedeljo, 14. decembra, ob 16.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras vabi občane na prižig luči božičnega drevesa na Proseku, ki bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 18. uri. Sodelujejo učenci osnovne šole A. Černi-goj, otroški zbor naselja Sv. Nazarija ter Godbeno društvo Prosek. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laj na Božični sejem knjig in ročnih del ter razstavo »Ljubiteljska ustvarjalnost članic Kruta« ter slik Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Bene-detič, Rožice Nadlišek in Taddea Sedmaka. Urnik: od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.00; v nedeljo, 21. decembra, tudi od 9.30 do 11.00; v petek, 19. decembra, po božičnici. Odprto tudi ob raznih kulturnih pobudah v mesecu decembru. GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja koncert »Božično pričakovanje« v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.00 v cerkvi sv. Jerneja v Barko-vljah. Nastopajo solisti, komorne skupine in zbor. Vabljeni! FOTORAZSTAVA NATAŠE PERIC »Poezija kontrastov«, v organizaciji SKD I. Gruden in FotovideoTs 80, je na ogled v kavarni Gruden v Nabrežini. Na ogled bo do Božiča. Urnik: 8.0013.30 in 16.00-24.00 (zaprto ob sredah). Vljudno vabljeni! DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: v nedeljo, 28. decembra, ob 18.00 v cerkvi sv. Jurija v Piranu, koncert »Benedictus qui venit«, v organizaciji MePZ Lipa. Nastopa MePZ Divača. V nedeljo, 4. januarja, ob 16.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu, koncert »Nativitas v Bregu«, v organizaciji MePZ F. Venturi-ni. Nastopa pevska skupina »Sot el agnul« iz Galleriana di Lestizza (Videm), ŽePS Stu ledi iz Trsta in MePZ F. Venturini. V sredo, 7. januarja, ob 20.00 v cerkvi sv. Trojice v Lonjerju, koncert »Božični čas«, v organizaciji zbora Tončka Čok. Sodeluje Nomos Ensembles Wind Quartet. SKD IGO GRUDEN vabi na BOŽIČNI SEJEM od danes, 10., do sobote, 13. decembra, od 16. do 20. ure Kulturni dom v Nabrežini Spremni program: SREDA 17.30 pevski zbor OŠ Virgil Šček 18.30 baletna skupina Relevé ČETRTEK 17.30 Miklavževa noč v Hotelu Zlata kokoška, igra gledališka skupina OŠ Šček 18.30 nastop kitaristov GM PETEK 17.30 Otroški pevski zbor I. Gruden 18.30 Mladinski pevski zbor I. Gruden SOBOTA 17.30 nastop violinistov šole Suzuki 18.30 DPZ Kraški slavček 0 Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET z izkušnjo išče delo pri negi starejših oseb, tudi pri čiščenju in likanju. Tel. št.: 3293227075. IŠČEM DELO kot pomočnica starejšim in bolnim, 24 ur na dan. Kličite na tel. št.: 329-6055490. POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250. PRODAM železno okno, 150x160 cm, tel. št.: 333-8172124. PRODAM avto ford fiesta, letnik 2013, sivo-temne barve, cena po dogovoru. Tel.: 040-220443. PRODAM avto toyota rav 4D sol, letnik 2004, plave metalizirane barve, 3 vrata, servisiran. Tel. 320-1614713. PRODAM hišo s terenom, na lepi sončni legi nad Rojanom. Potrebna popravila. Tel. št.: 338-4069412 (v večernih urah). PRODAM neustekleničeno ekstradevi-ško olje. Cena 14,00 evrov na liter. Tel.: 339-6013695. Prispevki Ob obletnici smrti dragega Rudija darujeta družini Gergič in Iskra 50,00 evrov za raziskavo rakastih obolenj AIRC. t Po pokopuz žalostjo sporočamo, da nas je zapustil naš dragi Carlo Lorenzi Hvala vsem, ki so mu bili blizu. Prispevki za Associazione Amici del Cuore di Trieste. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda 10.12.2012 10.12.2014 Gušto Vedno v mislih, vedno v srcu. Adriana in Giuli z družino Dragemu Viktorju Tanzeju zadnji pozdrav, iskreno sožalje družini prijatelji Odbora "Drugačni zaliv - L'altra baia" 8 Sreda, 10. decembra 2014 TRST devinsko-nabrežinska občina V vaseh zažarele lučke, otroke razveselil Božiček Prihod Božička z morja v Ribiško naselje Miklavžev konec tedna je bil v de-vinsko-nabrežinski občini pester. Na dan sv. Miklavža so v Devinu prižgali lučke na božičnem drevesu, pripravili zanimive koncerte in delavnice za otroke. V nedeljo so lučke na drevesu zažarele v Cerovljah, v ponedeljek pa je v Ribiško naselje prispel Božiček; pa ne s sanmi, kar bi od tega moža pričakovali, ampak s čolnom. Danes se bo dogajalo v Nabreži-ni, kjer bodo ob 16.30 prižgali lučke in blagoslovili božično drevo na nabre- fotodamj@n žinskem trgu. Sledili bodo pevski nastopi šolskih otrok, otrok mladinske sekcije Godbenega društva Nabrežina in Godbenega društva samega. Na sedežu Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden se bo začel tudi sejem. Zelo zanimivo bo tudi srečanje v Štalci v Šempolaju, kjer bodo ob 19. uri predstavili knjigo Marije Merljak z naslovom »Olja za prehrano, zdravje in nega telesa«. Na istem prizorišču bodo jutri ob 20. uri predstavili knjigi »Devinski sholar« in »V Sibilinem vetru«. Prižig lučk v Cerovljah fotodamj@n Od danes v Nabrežini Božični sejem, ki ga bo spremljal niz kulturnih prireditev Danes popoldne se začne v Kulturnem domu v Nabrežini Božični sejem, ki bo trajal do sobote z urnikom od 16. do 20. ure. Štiriindvajst razstavljalcev bo ponujalo svoje izdelke v dvorani in v sobi Radovič. Medtem se bodo na odru vrstili kulturni dogodki, vsak dan ob 17.30 in 18.30. Danes bo nastopil šolski zbor osnovne šole Virgila Ščeka pod vodstvom Barbare Corbatto, nato pa bodo zaplesale baletke skupine Relevé pod mentorstvom Marjetke Kosovac. Jutri bodo učenci iste šole pod mentorstvom Ele-ne Husu zaigrali igrico Miklavževa noč v Hotelu Zlata kokoška, nato bo nastop kitaristov Glasbene matice iz razreda prof. Janoša Jurinčiča. V petek bo najprej krstni nastop novega Otroškega zbora Igo Gruden, nato pa Mladinskega zbora, oba vodi Mirko Ferlan. Na zaključni dan Božičnega sejma, v soboto, bodo gostovali violinisti šole Suzuki, ki jo vodi prof. Cristina Verita, ob 18.30 pa bo Dekliški pevski zbor Kraški slavček pod vodstvom Petre Grassi zaključil letošnjo božično ponudbo. / BOŽIČNI SEJEM Slovenske knjige Tržaško knjižno središče TS 360 sporoča, da bo od danes do srede, 24. decembra, sodelovalo na tržaškem božičnem sejmu s svojo stojnico na Trgu novega sv. Antona na vogalu z Ulico XXX ottobre. Stojnica bo odprta vsak dan od 10. do 20. ure, ob petkih in sobotah bo zaprla uro kasneje. Na razpolago bodo knjižne novosti zal-obž Mladika, Založništvo tržaškega tiska in zadruge Novi Matajur, otroške in mladinske publikacije iz osrednjih slovenskih založb ter umetniški izdelki iz kamna Jerneja Bortolata. Božični sejem na Trgu sv. Antona novega je že tradicionalna decembrska prireditev Občine Trst, ki sejem prireja v sodelovanju z združenjem trgovcev Confcommercio in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. Sejem bodo odprli danes ob 10.30 ob navzočnosti občinskega odbornika Edija Krausa, ko bodo tudi prižgali lučke na božičnem drevesu, ki ga je podarila občina Auronzo. Na sejmu bo delovalo 55 hišk. V osmih bodo ponujali jedačo in pijačo, v 15 bodo prodajali prehrambne izdelke, 32 pa je namenjenih prodaji obrtnih izdelkov in drugih božičnih daril. PROIZVODNA VERIGA NA GRADBENEM IN OBLIKOVALNEM PODROČJU: PREDNOSTI MREŽE PODJETIJ značilnosti, potencial mreže podjetij in prispevki za njihovo podporo SEMINAR četrtek 11. decembra ob 9.30 uri v tržaški trgovinski zbornici V primeru, da se želite udeležiti vas prosimo, da pošljete sporočilo na naslov promo@ariestrieste.it www.ariestrieste.it AZI EN DA SPECIALE Camera di Commercio Trieste S» Kaj je mreža podjetij? Mreža podjetij je oblika povezovanja podjetij, ki z izvajanjem skupnega programa na različne načine prispevajo k doseganju skupnega cilja. Prednosti povezovanja v mrežo Delitev režijskih stroškov in zunanjih storitev, skupna promocija v Italiji in na tujem, razvoj inovacij za izdelke, konsolidacija proizvodne verige, stabilnost razmerij z dobavitelji in po-dizvajalci, sodelovanje v proizvodnji in trženju. Področja in mreže podjetij v Trstu V Tržaški pokrajni so že operativne številne mreže podjetij s področja navtike, trga nepremičnin, notranjega oblikovanja. Te mreže so torej dobra priložnost za podjetja z vseh področij. <4 Kontakti: Posebno podjetje Aries - Piazza della Borsa 14-tretje nadstropje - soba 306 Od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 oziroma po predhodnem dogovoru Tel. 040 6701 336 - faks 040 365001 e-mail: slo.sportello@ariestrieste.it ^ slo.okence@ariestrieste.it iffl] o!SS?ko / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 10. decembra 2014 9 O NAŠEM TRENUTKU Bližine in daljave » med Slovenijo in nami Ace Mermolja_ Na knjižnem sejmu v Ljubljani me je prijatelj Jurij Paljk nagovoril z že skoraj s pozdravnim stavkom: »Ace, tu, v Ljubljani, jih mi nič ne zanimamo«. Odgovoril sem mu: »In oni ne zanimajo nas«. Nekako sva se strinjala. Temo sem večkrat obravnaval in si to tudi zasluži. Odnosi med matico in zamejstvom (že ko je bila meja Rapalska pogodba) so bili od nekdaj problematični in so se razlikovali od generacije do generacije. Določene okoliščine so približevale ali oddaljevale zamejce in unejce( kot je matičarje imenoval Merku). Mislimo seveda na zavest ali zavedanje o obstoju oziroma o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu ter Slovencev v Sloveniji in v Ljubljani, ki je središče vsega. Iz razmišljanja izključujem uradna srečanja, posege ali državne podpore. Zanima me svet življenja. Kako je s to zavestjo na različnih bregovih (meje v zavedanju obstajajo) bi lažje in natančneje izmerili z razčlenjeno javnomnenjsko raziskavo. Problem ni enostaven, saj zaobjema različne ravni: od narodne zavesti do zavesti o neki krajevni in jezikovni posebnosti. Razčlenjenost zavesti v manjšinah je ostrejša od tiste v središču, kjer si ljudje zastavljajo vprašanje ob posebnih priložnostih in imajo nanj samoumeven odgovor. Na dogajanje izven državnih mej praviloma ne mislijo (Evropa gor in Evropa dol ...). Osebno ne razpolagam z anketami in izražam svoja mnenja klepetalniško in po občutku. Ponavljam: o zavesti zamejcev glede unej-cev sem prepričan, da je naša »zavest« kompleksnejša in bolj problematična od npr. ljubljanske. Najbolj raznolika stališča do Slovenije in Slovencev imajo v videmski pokrajini. Tu se srečujemo z elitami, ki so narodno zavedne, s širšimi skupinami, ki čutijo kot najbolj pristno in svojo krajevno pripadnost ter tudi s takimi, ki o Sloveniji ter celo o Trstu in Gorici nočejo sploh slišati. Tovrstno najbolj izostren pojav beležimo v Reziji, kjer velik del prebivalstva javno in odločno odklanja kakršnokoli vez s Slovenijo. Ob pojavu lahko jezikoslovci butajo z glavo v zid, a ga ne bodo zlahka razbili. Na Goriškem in Tržaškem so čutenja drugačna, vendar so opazne tudi tu kar lepe razlike. Nekateri gredo v Ljubljano v svoj »duhovni« dom, drugi preprosto na turističen izlet, a so vsi Slovenci. Ze moja osebna izkušnja je valovita. Zaradi političnih in drugačnih razmer je bila v goriški slovenski šoli prisotnost takratne jugoslovanske Slovenije oddaljena. Doživljali smo neko svojo specifično stvarnost. Na študiju v Ljubljani sem se v prestolnici deloma čutil doma, mislil pa sem na povratek v zamejstvo. Nisem upošteval možnosti, da bi ostal po študiju v Sloveniji. V Trstu se je pričelo »oddaljevanje«, ki se je večalo po osamosvojitvi Slovenije (ne zaradi osamosvojitve kot take, ampak zato, ker je šlo moje življenje po določeni poti) in sedaj, ko sem za lep del v pokoju, natančno vem, da sem za Ljubljano »neprimeren«, sam pa sem raje ob morju. Ne bi znal npr. pisati člankov in mnenj za osrednje slovenske časopise, ker ne bi imel dovolj tem in ne bi vedel za naslovnike oz. za zanimanja bralcev. Svoja literarna in drugačna zanimanja sem po eni strani zožil na poklicno branje, po drugi pa razširil na mednarodno dogajanje. Če sem torej jaz, kot poklicni Slovenec, v tem položaju, kako občutijo zadeve drugi? Lahko bi našteval vrsto pojavov, ki dokazujejo, kako se zamejska manjšina po svoje krči v krajevno dogajanje. Zunanji opazovalec bi lahko to opazil iz branja našega tiska, iz poslušanja radia, iz brskanja po spletu itd. Iz te ugotovitve prihajam k unejcem. Ko smo bili skupinica tržaških literatov in umetnikov še mladi, smo zagovarjali tezo, naj Ljubljana ocenjuje naše delo, kot da gre za nekaj vseslovenskega in ne za Kmeclovo »toplo gredo«. Po osamosvojitvi se je to zgodilo na nov način: izven tople grede in po tržno-medijskih kanalih. Nov način preprosto pomeni, da so nekateri posamezniki v Sloveniji odlično uspeli, drugi so ostali na kolodvorski postaji, tretji se pomikajo po valovih mode itd. Prav v tem novem kontekstu je težko plasirati v neko širšo ljudsko zavest kolektivno podobo manjšin ali zamejstev. Lahko uveljaviš briško vino ali določeno znamko tržaške kave, zanimiv spor z Italijani ali intelektualno nacionalno ikono. Težko pa je »ponuditi« utrip neke skupnosti, ki ga Kranjci ne čutijo ali doživljajo. Čuk je napisal pesem V Trstu prodajajo kavbojke. Sam se spominjam poletne sobote ob nabrežju, ko je veter dvigoval na tisoče plastičnih vrečk. Govoril sem z mlajšim človekom, ki nima v sebi te scene in je nekaj o romanju v Trst slišal od staršev ali celo nonotov. Tudi s kav-bojkami smo lahko bili prisotnejši v zavesti Kranjca in Dolenjca. Mlajši zanje ne vedo in jih ne zanima. Mislim še, da je kriza zaustavila pričetek določenih pretokov, ki so se dogajali (in se) na Krasu, ko so »naši« pričeli kupovati hiše »preko« meje in pošiljati otroke v tamkajšnje šole. Določeni prehodi se dogajajo med Gorico in Novo Gorico, čeprav spojitve ne bo. Ne vem, kakšna je bodočnost teh nadnacionalnih prepletov. Bližine in daljave pa si zelo težko zamišljam kot neko skupno nacionalno čutenje. Kar bo, bo različno. ODPRTA TRIBUNA Vabilo k skupnemu delu v korist naše skupnosti Livio Semolič Z velikim zanimanjem redno prebiram rubriko Zarišče, ki jo običajno bogati pomemben predstavnik stranke Slovenske skupnosti Julijan Čavdek. V zadnjem prispevku je Čavdek obravnaval predvidene novosti glede financiranja slovenske manjšine v smislu zakona 38/2001 in pri tem izpostavil pomembno vlogo Deželne posvetovalne komisije. Sicer je v svojem dolgem in razčlenjenem uvodu tudi opisal zgodovinski razvoj financiranja manjšine in nenazadnje omenil tako imenovane skupne organizacije, ki so po njegovem mnenju »bolj v nazivu kot pa dejansko v upravnih organih in v načinu zaposlovanja....«. Seveda bi bilo zelo zanimivo vedeti, katere so te skupne organizacije, ki po mnenju Čavdka ne udejanjajo vsemanjšinskega duha širokega in pluralnega sodelovanja, saj so taka in drugačna natolcevanja na račun naših najpomembnejših sredin, kot so npr. ZSŠDI, NŠK, GM, Kmečka zveza ali Slori po mojem skromnem mnenju neumestna in nehvaležna, tudi glede na popolnoma volunterski doprinos vseh predsednikov in članov upravnih odborov. Kar pa zadeva glavne teme omenjenega Za-rišča, in sicer možnega poenotenja treh finančnih postavk, točneje 8., 16. in 21. člena, za kar si v Rimu posebno prizadeva poslanka Tamara Blažina, menim, da gre za dragoceno pridobitev in možnost veliko večjega manevrskega prostora, ki ga bomo lahko imeli pri čim bolj racionalni in učinkoviti uporabi finančnih sredstev, ki so namenjena Slovencem v Italiji. In prav načelo racionalnosti in učinkovitosti pri uporabi javnih sredstev bi moralo še bolj postati vodilo vsake sredine, ki o tem odloča. Pri tem vprašanju pa je bivši goriški pokrajinski tajnik SSk jasno in odločno izpostavil le veliko skrb za spoštovanje »uravnovešenosti« pri sprejemanju odločitev, tako v Deželni posvetovalni komisiji kot tudi v Paritetnem odboru, kar pa slehernemu bralcu Zarišča ne zveni najbolj jasno: ali so sedanji člani dveh komisij neravnouvešeni ali pa Čavdek meni, da sta omenjeni komisiji neravnouvešeni ali celo nedemokratično sestavljeni? Ker te dileme postavlja pomemben protagonist manjšinske politike in v svojem posegu dodaja, da ».ta nova vloga Deželne posvetovalne komisije odpira določena pomembna vprašanja, na katera bo potrebno jasno odgovoriti, da se slučajno tehnica ne prevesi proti stanju, ki sem ga citiral na začetku zapisa (diskriminacije na račun ene krovne, tj. SSO)«, bi bilo dobro razumeti, na kaj cilja in na katera vprašanja pričakuje odgovore. Le jasno postavljena vprašanja lahko namreč prejmejo jasne odgovore. Za organizacijo, ki jo sam predstavljam kot deželni tajnik, ni nobenega dvoma, da sta obe komisiji sestavljeni na najvišji možni demokratični osnovi, kjer se prepletata civilno in politično predstavništvo, kar jima daje popolno legitimacijo pri odločanju, tako danes kot tudi jutri, ob pričakovani dodatni odgovornosti. Kar pa je še najbolj pomembno, SKGZ si želi, da bi pri odločitvah o porazdelitvi sredstev čimbolj obveljalo načelo učinkovitosti in racionalnosti, ne pa katerekoli lekarniške tehtnice, kjer se bolj upošteva pripadnost kot uspešnost delovanja. Edina diskriminacija, ki naj obvelja pri dodeljevanju sredstev, naj bo torej v uveljavljanju kakovosti in razvojne perspektive manjšinskih organizacij, saj so to že danes pozitivne značilnosti marsikatere sredine, tako znotraj SSO-ja kot SKGZ-ja. Naša naloga oz. naloga vseh članov Deželne posvetovalne komisije naj bo prav ta, da nagradi take realnosti na račun tistih, ki nekako cepetajo na mestu, ne glede komu eni ali drugi pripadajo. To je zelo zahtevno delo, pri katerem potrebujemo veliko treznosti in nekaj poguma, predvsem pa zavedanje lastne odgovornosti do mlajših generacij, ki bodo lahko koristile naše pametne poteze oz. plačevale davek za naše napake ali tudi pasivno neod-ločanje zaradi trenutne egoistične udobnosti, zaradi t.i. miru v hiši. Osnova vsega pa naj bo čim večje medsebojno zaupanje, ki se lahko gradi le na večjem sodelovanju in rednem snidenju, kjer imamo lahko priložnost resne diskusije in poglobljenega dialoga. Prepričam sem, da v pogledu naprej ni večjih razlik med nami, saj oboji skrbimo za razvoj naše skupnosti, kulturnih in športnih organizacij, za slovensko šolo itd. Dajmo se na podlagi teh izhodišč redno soočati in iskati skupne rešitve, saj naši člani in širša skupnost prav to pričakujejo: reševanje konkretnih problemov. SKGZ si to želi in ponovno vabi deželno vodstvo SSO-ja, da se po dolgem času sestanemo in da skupaj nastavimo delo za leto 2015. To bi bilo gotovo najlepše darilo, ki ga lahko naredimo naši manjšini, saj smo polemik, natolcevanj in stalnih kritik vsi naveličani, predvsem pa ne vodijo nikamor. Prepričan sem, da bomo kos temu izzivu in da bomo s skupnim naprezanjem znali ustrezno odgovoriti na vse potrebe naše narodne skupnosti v Italiji in s tem še bolje odigrati vlogo protagonista v tem odprtem čezmejnem prostoru, ki od nas pričakuje prav to. PISMA UREDNIŠTVU m 1 C Rajonski sveti Nlfi in male občine Na pobudo goriške SKGZ je bila 21. novembra 2014, v okviru klepetalnice Goriškega loka okrogla miza za naslovom »Dvojezičnost v Gorici. Kako naprej?«. Večera so se udeležili Walter Bandelj za SSO, Livio Semolič za SKGZ, goriški svetnik David Peterin za DS ter podpisani. Smatram pozitivne tovrstne razprave, na katerih vsak iz svojega zornega kota predlaga rešitve in ocenjuje predloge, ki zadevajo celotno slovensko komponento na Goriškem. V enourni razpravi so še zlasti prišli na dan različni pogledi na problematike vezane na ukinitev goriške pokrajine, deželni zakon za reformo javnih uprav in ponovna vzpostavitev rajonskih svetov. Medtem ko sva Bandelj in podpisani odločno zagovarjala ohranitev goriške pokrajine in vseh treh slovenskih občin ter ponovno oživitev rajonskih svetov v Gorici, je bila ocena drugih dveh sogovornikov, predvsem Davida Peterina, precej drugačna. Da bi imeli v Gorici spet tri slovenske rajonske svete (Štandrež, Pod-gora, Pevma-Oslavje-Štmaver) je bilo njuno mnenje, »da so ti organi nepotrebni«, kar se pa tiče avtonomije treh slovenskih goriških občin pa menita, da bi lahko bila priključitev Števerjana in So-vodenj goriški občini celo koristna. Osebno pa želim opozoriti, da se je podobna združitev zgodila že v letu 1927, ko je fašistična oblast priključila Gorici takratne občine Podgoro, Štandrež in Šempeter. Po vojni pa Podgori in Štandrežu niso več vrnili svoje občinske avtonomije. In kakšen je bil rezultat? Na ozemlju Štan-dreža je nastalo istrsko naselje in ljudske hiše, tovorno postajališče, mednarodni mejni prehod, industrijska ter obrtna cona in še bi lahko naštevali. Ukinitev rajonov in združitev Sovodenj in Števerjana z Gorico pa bi na podlagi reforme za krajevne avtonomije prinesla izgubo 40 slovenskih izvoljenih upraviteljev. Ali si naša narodna skupnost lahko dovoli tako krčenje politično-upravnega predstavništva? Nočem biti polemičen, navajam le posledice, da bo jasno, kdo je za kaj. S spoštovanjem. Božidar Tabaj, goriški občinski svetnik SSk ljubljana Predstavili zbornik ob 10-letnici delovanja Foruma 21 M. Kučan: Forum nima politične moči, kot mu jo pripisujejo LJUBLJANA - Forum 21 je ob desetletnici delovanja predstavil zbornik, v katerem so zbrane nekatere razprave iz njegovih srečanj. Ob tem je predsednik foruma Milan Kučan poudaril, da forum nima politične moči, kot mu jo pripisujejo nekateri, in si je tudi ne želi. Prav tako ne namerava prerasti v stranko. Kot neuspeh je med drugim izpostavil osip članstva.Kučan je na novinarski konferenci, ki so se je udeležili tudi nekateri vidni člani Foruma 21, povedal, da so forum ustanovili, ker so v takratni družbi, ki je ravno vstopala v Nato in EU ter tako dosegla svoj cilj, začutili izpraznjenost in pomanjkanje dialoga. Do danes forumu po njegovih besedah ni uspelo doseči nekaterih ciljev, pri čemer je izpostavil zlasti dva. »Ni nam uspelo soustvarjati prostora dialoga s formalnimi nosilci odločanja, prav tako se nismo uspeli izogniti temu, da večina naših razprav ne bi bila enostranskih,« je dejal. Slednje se je po Kučanovih besedah zgodilo zato, ker se nosilci drugačnih političnih in ideoloških konceptov na njihova vabila niso odzivali. Forumu, ki deluje kot društvo, se je po besedah njegovega predsednika zgodil tudi osip članstva in udeležencev razprav. To se je zgodilo zato, ker niso bila uresničena pričakovanja nekaterih, da bo forum zaščitil njihove interese, povezane s privatizacijo, pa tudi zato, ker forum ni prerasel v stranko, je dejal. Razlog za osip Kučan poleg v že omenjenih razlogih vidi tudi v stigmatizaciji društva in njegovih članov. Pri tem so po njegovih besedah sodelovale zlasti nekatere stranke, »ki so se bale, da društvo sega v polje njihovega delovanja oziroma če povem bolj enostavno, zbale so se za svoj monopol«. »Očitno je Forum 21 ena od točk, na kateri se že od začetka lomijo temeljne ideološke in politične konfrontacije v družbi,« je dejal. Zavrnil je teze, da forum predstavlja nekaj starega in že preživelega ter da obvladuje vse. »To je skregano z zdravo pametjo, da bi lahko eno društvo ali en posameznik obvladoval vse vzvode odločanja v družbi,« je dejal. Poudaril je, da si forum ne želi politične moči. »Te ni imel, je nima in je tudi ne bo imel,« je dejal. Zavrnil je tudi možnost, da bi forum prerasel v stranko, in komentiral namige o poskusu oblikovanja tehnične vlade, ki naj bi jo vodil nekdanji bančnik Marko Voljč. Po Kučanovih besedah je sedanja vlada slovenska vlada, koliko časa bo imela podporo, pa je po njegovi oceni odvisno predvsem od nje same. Do tehničnih vlad je Kučan skeptičen, za Voljča pa ocenjuje, da je sposoben človek, »ampak biološka ura deluje ne samo zame, ampak tudi za njega«. Sicer pa bo forum po Kučanovih besedah nadaljeval s svojim delom, saj se zadnje čase pojavlja »vse več glasov, ki govorijo o nujnosti dialoga v družbi«. Forum 21 je včeraj predstavil tudi zbornik, v katerem so zbrane nekatere razprave s srečanj foruma od njegove ustanovitve spomladi leta 2004 do danes. Uvodnik v zborniku je prispeval Kučan, natisnjen pa je bil v 300 izvodih. 10 Sreda, 10. decembra 2014 KULTURA premiera - Režiser Gabriele Salvatores predstavil film Il ragazzo invisibile V času vsesplošne vidljivosti si bolj opazen, ko si neviden Prvi italijanski fantazijski film o super herojih se dogaja v Trstu Nevidni deček se je včeraj premierno prikazal tržaškemu občinstvu. Gabriele Salvatores se je kot znano odločil, da svoj najnovejši film Il ragazzo invisibile najprej predstavi v Trstu; potem ko so ga sinoči istočasno predvajali v treh dvoranah kina The Space, bo med italijanske gledalce prišel 18. decembra. V mestu, v katerem ga je skoraj v celoti posnel, ki mu je kot priznava zlezlo pod kožo in v katerega se rad vrača. Da ne gre za obredne besede, postane jasno že na samem začetku stominutnega fantazijskega filma, saj je Trst tako rekoč enakovreden protagonist Salvatoresovega Nevidnega dečka. Gledalci bodo v njem prepoznali številne tržaške motive, od skoraj razgledniških posnetkov nabrežja in pomola Audace do starega pristanišča, Ursusa, kopališča Lanterna, univerze, burje in Krasa (požgan gozd v bližini Kozine se je za filmske potrebe spremenil kar v Sibirijo). V Nevidnem dečku se Trst (tudi po zaslugi odločilnega doprinosa deželne Film Commission) prikaže v najboljši luči, kar je na včerajšnji tiskovni konferenci pozdravil tudi tržaški župan Roberto Cosolini: hvala za promocijo, ki jo delate našemu mestu, njegova lepota izžareva tudi na filmskem platnu.Scenografka Rita Rabassini pa je priznala, da je bilo njeno delo tokrat omejeno: Trst in predvsem staro pristanišče imata v sebi vse, kar scenograf potrebuje ... Salvatoresov sedemnajsti celovečerec pripoveduje zgodbo najstnika Micheleja (igra ga 14-letni Ludovico Girardello angelskega obraza), ki je najprej »neviden« zato, ker ga večina sošolcev in sošolk prezira, nato pa, ker v sebi najde posebno magično moč: dar nevidnosti, ki mu omogoči, da se spremeni v super heroja. Kar je po režiserjevem mnenju svojevrsten paradoks: v času, ko so naša življenja sinonim za vidljivost, ko se naša podoba zrcali v številnih fotografijah na socialnih omrežjih, mobitelih in računalnikih, mora Michele izginiti, če želi, da ga ljudje opazijo. Nevidni junak se najprej malo maščuje tistim, ki so ga poniževali, in si »ovit« v svojo nevidnost privošči obisk ženske sla-čilnice (kar, priznava, bi z veseljem storil tudi Salvatores, če bi le imel podoben dar!), kaj kmalu pa se mora soočiti z neprimerno večjimi problemi: na primer s tolpo hudobnih Rusov (morda nekoliko klišejska izbira ...), ki je kriva za skrivnostno izginotje dveh sošolcev in ugrabitev ljubljene Stelle. Njegovo življenje se vse bolj zapleta, zunanjim sovražnikom se pridružijo notranji: v sceni, ki je med režiserjevimi najljubšimi, mama in uspešna policijska komisarka Gio-vanna (učinkovito jo pooseblja Valeria Go-lino) mimogrede izusti, da je bil Michele po-sinovljen, nevidni deček pa lahko le nemo in prizadeto bulji vanjo ... Bo prvi italijanski fantazijski film všeč gledalcem? Se bodo najstniki, vajeni ameriških spektakularnih efektov, znali vživeti v film, ki skuša kljub fantazijski zgodbi igrati na drugačne, bolj intimne strune? Režiser Salvatores in producenti (Indigo film in Rai cinema) stavijo na »italijansko občutljivost«, ki preveva film, in upajo, da bo Nevidni deček kos nelahkemu izzivu. Izbira, da bo v italijanske dvorane prišel v božičnem času, bi se lahko izkazala za posrečeno, saj gre tako rekoč za družinski film, ki ima marsikaj povedati tako otrokom kot njihovim staršem. Če bo izkupiček dober (film je stal osem milijonov evrov, kar niso mačje solze), bomo zelo verjetno priča tudi njegovemu nadaljevanju. Kar se za film o super heroju navsezadnje tudi spodobi. Medtem se je mogoče avanturam Nevidnega dečka prepustiti tudi z branjem istoimenskega stripa (Pa-nini) in romana (Salani). Poljanka Dolhar prosek - Predstavitev zbirke Narisala sem pesem zate Preplet mandal in poezije Katarina Jeretin Ferluga je v svojem literarnem prvencu združila dve plati svoje umetniške duše Katarina Jeretin Ferluga se je rodila v Mariboru in dolgo živela v Ljubljani. Življenjska pot jo je ponesla širom po svetu, naposled na Kontovel, kjer živi in ustvarja. Posveča se še zlasti slikanju na svilo. V preteklem obdobju se je osredotočila na ustvarjanje mandal na svilo. Letos je pri Celjski Mohorjevi družbi in pri Župnijskem zavodu Dravlje izšla njena zbirka Narisala sem pesem zate. Zbirka vsebuje podobe mandal, ki jih je naslikala. Ob vsaki mandali je pesem, ki komplementarno s podobo razpira bralcu pot v subjektivni svet avtorice. Katarina Jeretin Ferluga je svoj prvenec predstavila tudi domačemu ob- činstvu. SDD Jaka Štoka je preteklega 21. novembra priredilo predstavitev zbirke na Proseku, v knjižnici Borisa Pahorja, ki so jo krasile ravno pisane mandale umetnice. Z avtorico se je pogovarjala Majda Cibic. Za glasbena utrinka je poskrbela Sara Brunetti, pesmi pa je interpretirala Meta Starc. Majda Cibic je ob predstavitvi izrazila misel, da gre pri umetnici za poseben talent, saj spontano združuje dve plati umetniške duše v celoto, ki jo predstavlja zbirka. Avtorica je številni publiki razložila, da pomeni mandala v san-skrtu (indijskem jeziku) krog. Ta simbol je prisoten pri številnih kulturah, njegov Avtorica predstavljene zbirke Katarina Jeretin Ferluga na srečanju v Pahorjevi knjižnici na Proseku fotodamj@n namen je pomoč pri meditaciji, saj se lahko človek z njegovo pomočjo boljše osredotoči. Gre torej za vez med fizičnim in duhovnim - mističnim. Geometrije, barve in urejenost mandal so jo očarale do take mere, da se jih je odločila slikati tudi sama, sicer ne indijske mandale, temveč pa mandale z motivi iz okolja, ki jo obkroža. Tako je možno pri njenih slikah opaziti veliko podob: od src do angelov, od dreves do ptic. Večer se je zaključil v sproščenem klepetu z avtorico, ki je zaželela vsem bralcem prvenca, da najdejo v številnih simbolih prepleta poezije in slik tudi nekaj svojega. Režiser Gabriele Salvatores in »nevidni« Ludovico Girardello, levo filmska ekipa s tržaškim županom Cosolinijem fotodamj@n la contrada - Sodobna komedija Tres Tri temperamentne ženske in njihove želje •i Amanda Sandrelli, Anna Galiena, Marina Massironi in Sergio Muniz v igri Tres Predstava Tres, ki je ta konec tedna gostovala v tržaški Bobbiovi dvorani v okviru rdečega abonmajskega programa gledališča La Con-trada, je nadvse zabavna, poskočna briljantna komedija, lahkotna, a nikakor puhla, nasprotno, loteva se resnih problematičnih tem naše današnjosti; je žgečkljiva, a nikoli vulgarna; iskrena, a nikoli groba ali robata. Spisal jo je španski gledališčnik in filmski scenarist mlajše generacije Juan Carlos Rubio in z njo požel obilo uspeha, doma in po svetu. Sicer so španski ustvarjalci znani po lahkotnem iskrivem prijemu, s katerim se znajo lotiti kočljivih tem, ne samo na področju spolnosti, ki so jim za vzvod nastanka pripovedovanega dogajanja in nikoli pretveza za poceni humor. Tudi italijanska priredba in postavitev se držita tako zastavljene komičnosti, ki je prepričala kritike in gledalce, tudi v Trstu. Pod vodstvom režiserke Chia-re Noschese, mojstrice briljantnega gledališča, nastopajo tri priznane igralke Anna Galiena, Marina Massi-roni in Amanda Sandrelli, zelo različne po značaju in slogu, kar se odraža tudi v treh igranih likih, ki pa se spajajo v skladno celoto. Edini moški v igri je Sergio Muniz, doslej večinoma znan zlasti po svoji postavnosti, vrline, ki ima v komediji svoj razlog. Protagonistke komedije so tri ženske, bivše sošolke, ki se na pobu- do najbolj plahe in nekoliko odrinjene na rob srečajo po tridesetih letih. V življenju so se različno znašle: ena je popularna televizijska voditeljica, ki živi sama v razkošno opremljeni vili, druga je le preprosta uradnica, ki se po šestih letih še ni potolažila zaradi moževe smrti, tretja je uspešna odvetnica, po značaju zajedljiva in zagrenjena po ločitvi od nezvestega moža, čeprav je po strogi dieti dobila zavidljivo sloko postavo in ni več „ta debela" iz šolskih let. Vse tri si bolj ali manj na skrivaj želijo otroka, dokler je še čas in zato skujejo nori načrt, da poiščejo idealnega moškega in vse tri z njim zanosijo, brez kakršnega koli spolnega stika, se razume. Potem bi z otroki, ki bi bili bratje in sestre, srečno živele skupaj v nekon-vencionalni družini. Ko pobrskajo po spominu, takega moškega prepoznajo v sinu gimnazijskega sluge svojih šolskih let in jim celo uspe stopiti z njim v stik in ga prepričati, toda stvari v resnici niso tako kristalno jasne... Duhovito besedilo pride v postavitvi Chiare Noschese in po zaslugi treh izkušenih igralk povsem do izraza in Munizova relativna neizkušenost v primerjavi s kolegicami se pravzaprav prilega igrani vlogi, tako da je priložnosti za smeh nič koliko, pa tudi tem za resen razmislek kljub komični obarvanosti ne manjka. (bov) / ITALIJA Sreda, 10. decembra 2014 11 rimska mafijska afera - Rimske občinske uprave za zdaj ne bodo razpustili Renzi: Poostrili bomo norme proti korupciji Podaljšan rok zastaranja, hujše kazni, olajšan zaseg dobrin, vrnitev ukradenega RIM - Rimske občinske uprave za zdaj ne bodo razpustili zaradi mafije. To se je izcimilo na srečanju med notranjim ministrom Angelinom Alfanom in rimskim prefektom Giovannijem Pecorarom, do katerega je prišlo včeraj dopoldne na sedežu notranjega ministrstva v palači Vi-minale v Rimu. Prefekt Pecoraro je ministra seznanil z dosedanjimi ugotovitvami delovne skupine, ki pod njegovim vodstvom ocenjuje »okuženost« rimske občinske uprave z organiziranim kriminalom, kajpak tudi na osnovi izsledkov sodne preiskave »Mafia Capitale«, ki razkriva, kako se je mafijska združba razpasla v rimski občini. Minister Alfano pa je prefekta na srečanju formalno pooblastil, da lahko tudi sam neposredno preverja akte rimske občinske uprave in, če potrebno, v bodoče vladi predlaga njeno razpustitev zaradi mafije. Ta sklep je razočaral opozicijske sile, od stranke Naprej Italija do Gibanja petih zvezd, ki se zavzemajo za takojšnjo razpustitev rimskega občinskega sveta in za razpis novih volitev. Razveselile pa so se ga vladne sile in še zlasti Demokratska stranka, ki poudarja, da sedanji rimski župan iz njenih vrst Ignazio Marino ni vpleten v škandal in je lahko garant za ponovno uveljavitev legalnosti v rimski občini. Res pa je, da bo Marino moral prestrukturirati svoj odbor, saj so nekateri odborniki osumljeni sodelovanja z mafijsko združbo. Medtem pa je premier Matteo Renzi sinoči prek video sporočila napovedal, da bo vlada na svoji jutrišnji seji predlagala pomembno zaostritev norm proti korupciji. Šlo bo za osnutke štirih popravkov kazenskega zakonika, po katerih naj bi 1. podaljšali rok zastaranja za kazniva dejanja korupcije, 2. zvišali najnižjo kazen za korupcijo s štirih na šest let zapora, 3. olajšali zaseg dobrin ljudi, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi kraje, 4. zahtevali od obsojenih zaradi korupcije, da v celoti vrnejo, kar so nezakonito priposestvovali. »Ne zadovoljujemo se s z nekajurnim zgražanjem zaradi odkritega škandala, uvesti hočemo trajne ukrepe proti korupciji,« je v svojem video sporočilu poudaril Renzi. Premier Matteo Renzi v video sporočilu napoveduje zaostritev norm proti korupciji rim - Zaradi krčenja sredstev 82 medijem preti zaprtje RIM - Italijanski založniški sektor je sredi hude krize, ki bi se lahko v prihodnjih mesecih dodatno poglobila. Potem ko je v zadnjih dveh letih že prenehalo izhajati oziroma oddajati 32 medijev (med njimi, kot znano, tudi dnevnik Unita), potem ko je v prvem letošnjem polletju novinarski sektor izgubil okrog 600 delovnih mest, bi lahko podobna usoda doletela kar 82 medijev in njihove zaposlene. S temi črnogledimi številkami so včeraj postregli na tiskovni konferenci, ki so jo v senatu sklicali enotni novinarski sindikat FNSI, zveza zadružnih medijev Me-diacoop in druge stanovske organizacije medijskega sveta (na primer upraviteljev trafik). Vzrok je treba iskati v dejstvu, da je vlada Mattea Renzija razpolovila sklad za založništvo: potem ko je v državnem proračunu zanj predvidela 50 milijonov evrov (kar je bilo že itak neprimerno manj kot lani), mu trenutno zagotavlja le polovico predvidene vsote. Podtajnik Luca Lotti se sicer trudi, da bi založnikom zagotovil celotno vsoto, po neuradnih podatkih naj bi mu to tudi uspelo, uradnih zagotovil pa (še) ni, zaradi česar založniki še danes ne vedo, koliko denarja bodo prejeli za svoje delovanje v letu 2013. Kar zveni malce paradoksalno, saj je po drugi strani založnikom povsem jasno, koliko so potrosili za lansko delovanje ... Medijskega pluralizma ne smemo prepustiti tržnim mehanizmom, je včeraj pozval predsednik sindikata FNSI Giovanni Rossi in spomnil, da bi nove izgube delovnih mest ne nazadnje dodatno obremenile državne blagajne - tokrat v obliki socialnih blažilcev. ragusa - Osumljena umora Mati umorjenega dečka na peturnem zaslišanju RAGUSA - Vse kaže, da je v žalostni in medijsko zelo odmevni zgodbi o umoru osemletnega Lorisa Stivala prišlo do odločilnega zasuka. Preiskovalci so v ponedeljek zvečer odvzeli prostost dečkovi materi Veronici Panarello in včeraj sta jo na kvesturi v sicilski Ragusi celih pet ur zasliševala državna tožilca. Panarellova je odgovarjala na vprašanja, a menda ni priznala nobene odgovornosti: še naprej trdi, da je nedolžna. Preiskovalci pa so prepričani, da je v kraju Santa Croce Camerina prav ona zadušila svojega otroka ter ga odvrgla v kanal, kjer ga je 29. novembra našel nek lovec. Njene trditve so bile od vsega začetka protislovne in neprepričljive, njen avto pa se je tistega dne ustavil blizu kraja zločina. Pred kvesturo se je zbralo nekaj deset ljudi: ženski so vpili, naj se sramuje, tožilcem pa so ploskali. Panarellovo so od- Veronica Panarello milan - Ob svetovni razstavi Expo Fundacija Prada bo odprla nove razstavne prostore ansa peljali v zapor v Catanio. Osumljena je umora v oteževalnih okoliščinah, in sicer zaradi krutosti dejanja ter sorodstvene vezi z žrtvijo. Med zaslišanjem so ji odvzeli las, na katerem bodo izvedli DNK analizo. V teh dneh jo bo zaslišal preiskovalni sodnik, ki bo presodil, ali mora osumljenka zaradi nevarnosti pobega ostati v priporu. vatikan Lagardova ECB poziva k rahljanju monetarne politike MILAN - Evropa se mora izviti iz "strupene kombinacije" šibke gospodarske rasti in nizke inflacije z rahljanjem monetarne politike s strani Evropske centralne banke (ECB), krepitvijo investicij in strukturnimi reformami, je opozorila generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Prva dama IMF je v Milanu nagovorila študente. "Šibka rast in nizka inflacija sta strupena kombinacija. Ustvarjata začarani krog: če v prihodnje pričakuješ šibko rast, boš manj vlagal in manj zaposloval danes," je v govoru na univerzi Bocconi dejala prva dama IMF. Preboj iz tega kroga je izziv ne le za Italijo, pač pa za celotno EU, je menila Lagardova. Prva dama IMF pozdravlja načrte ECB o odkupovanju vladnih obveznic. Vendar pa morajo prizadevanja ECB podpreti "stroškovno učinkoviti, panevropski javni infrastrukturni projekti", je menila. Med področji, ki bi jih morala stara celina postaviti v ospredje, je izpostavila promet, komunikacije in energetiko. Lagardova je sicer v svojem nagovoru večkrat omenila umetnika in izumitelja Leonarda da Vincija. Glede brezposelnosti mladih v Italiji je na primer menila, da bi se Mona Lisa ob tem namrščila, namesto da bi se skrivnostno smehljala. Po pevcu Mangu med bdenjem umrl še njegov brat POTENZA - V nedeljo je ob koncu svojega koncerta v kraju Policoro pri Materi zaradi srčne kapi umrl znani pevec Giuseppe Mango. Star je bil 60 let. Včeraj pa je podoben konec doletel še njegovega starejšega brata, 75-letnega zidarja v pokoju Giovannija Manga. Srce mu je odpovedalo v pevčevi vili v kraju La-gonegro pri Potenzi, kjer se je mudil na bdenju. Pred drugo sinodo Nov vprašalnik ■ V • • VI «I • o družini za škofije ZLATO (999,99 %%) za kg 31.997,96 +727,11 SOD NAFTE (159 litrov) 66,79 $ +0,91 MILAN - Fundacija Prada, ki se posveča sodobni umetnosti in kulturi, bo v Milanu 9. maja prihodnje leto odprla razširjene prostore po načrtih arhitekturnega podjetja OMA Rema Ko-olhaasa. Odprtje bo sovpadlo s svetovno razstavo Expo. Fundacija Prada ne bo muzej, temveč nadaljevanje intelektualnega procesa, ki temelji na preiskovanju dvoma in na obsežnih raziskavah, je po poročanju New York Timesa dejala Miuccia Prada. Modna oblikovalka je fundacijo ustanovila leta 1993 s soprogom, podjetnikom Patri-ziom Bertellijem. Fundacija pripravlja umetniške razstave in podpira projekte v arhitekturi, kinematografiji in filozofiji. Bodoči sedež fundacije bo vključeval umetniški center in stalne razstavne prostore v nekdanji destilarni. Industrijsko območje na jugu Milana zajema dobrih 21.000 kvadratnih metrov površine, na katerih že stoji sedem objektov. Koolhaasov arhitekturni načrt je k temu dodal tri nove konstrukcije: stavbo za začasne razstave, avditorij in de- vetnadstropni stolp, ki bo predstavljal izbrana dela iz zbirke. Povezava nekdanjih industrijskih objektov z novimi stavbami predstavlja edinstven pristop k ideji sobivanja sodobne arhitekture z oživljanjem historičnega območja, piše na spletni strani fundacije. Medtem se je razvedelo, da bodo v Milanuv času Expoja 2015, ki bo potekal od 1. maja do 31. oktobra prihodnje leto, na ogled tapiserije, ki jih je Cosimo I. Me-diči leta 1545 naročil za florentinsko Palazzo Vecchio. Na 20 tapiserijah je prikazana Jožefova zgodba. Danes del tapiserij sicer še vedno krasi omenjeno palačo v to-skanski prestolnici, del pa jih krasi palačo Kvirinal v Rimu. Tapiserije, ki so bile pred kratkim restavrirane, bodo na razstavi ponovno združene po skoraj 150 letih. Dela italijanskih manierističnih umetnikov Pontorma in Bronzina bodo pred Milanom januarja prihodnje leto na ogled v Rimu, v Milanu bodo razstavljena od aprila do septembra, svojo pot pa bo potujoča razstava zaključila v Firencah, kjer si jo bo mogoče ogledati do januarja 2016. VATIKAN - Vatikan je v okviru priprav na drugo sinodo o družini, ki bo potekala prihodnjo jesen, na katolike po vsem svetu naslovil nov vprašalnik. Ta se v 46 vprašanjih dotika tudi žgočih vprašanj, kot so obravnava ločencev in homoseksualcev, z njim pa želijo v Vatikanu še poglobiti ugotovitve prve sinode, ki je potekala oktobra. Na novi sinodi o družini se bodo škofi z vsega sveta v Vatikanu zbrali med 4. in 25. oktobrom prihodnje leto. Gre za že drugo tovrstno srečanje po izredni sinodi, posvečeni družini, ki jo je oktobra sklical papež Frančišek. Ze pred njo so konec lanskega leta na katolike po vsem svetu naslovili prvi vprašalnik, v katerem pa so se lotili vseh področij, ki zadevajo družinsko življenje, vključno z vprašanjem vnovič poročenih ločencev in istospolno usmerjenih. Soglasja o odprtju katoliške cerkve do nekaterih najbolj žgočih vprašanj škofi na prvi sinodi niso dosegli. Zaključni dokument te sinode bo sedaj služil kot osnova za sinodo prihodnje leto. Nujno je storiti vse, da ne bi bilo treba začeti dela od začetka, temveč kot izhodiščno točko uporabiti ugotovitve prve sinode, poziva Vatikan v novem vprašalniku, ki ga bodo v prihodnjih dneh poslali škofovskim konferencam držav. Tudi ta se med drugim ukvarja s področji ponovno poročenih ločencev in istospolno usmerjenih. "Kako se krščanska skupnost posveča družinam, ki imajo člane s homoseksualnimi nagnjenji? Kako skrbeti za ljudi v taki situaciji in se pri tem izogniti vsakršni diskriminaciji?" se glasi eno od vprašanj. Škofje naj bi o ugotovitvah vprašalnikov poročali do sredine aprila, nakar bi jih Vatikan združil v delovni dokument, ki bi bil nared do poletja. EVRO 1,2369 $ +0,90 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. decembra 2014 evro (povprečni tečaj) valute 9. 12. 8. 12. ameriški dolar 1,2369 1,2258 japonski jen 148,02 1 9558 148,45 1 9558 bolgarski lev češka krona danska krona 27,618 74403 27,611 7,4401 britanski funt m^HTarcki Ti^nnt" 0,79015 305 75 0,7845 306,55 iiiadžaiski ioni n litovski litas rtfMicrki 7 At 3,4528 41602 3,4528 41611 poljski zlot romunski lev 4,4393 9,3004 4,4425 9,3058 JVCUJKU M Ulici švicarski frank nr-ir\¿i ^ 1,2021 88105 1,2023 8,7975 1 1UI VCjKa M Ul Id hrvaška kuna Yi Yi i nA 7,6655 66,9860 7,6700 65,6218 1 UJM I U UCI turška lira avctrakl^i nAlar 2,7940 1 4903 2,7946 1,4789 avjliaijivi uumi braziljski real 3,2238 1,4166 3,1777 1,4027 Kol ICIUjM uuicii kitajski juan 7,6549 7,5666 mehiški peso 17,8090 17,3631 južnoafriški rand 14,1656 14,1223 1 2 Sreda, 10- decembra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Do subvencije stanovanjske najemnine je letos imelo pravico 408 ljudi Prošenj za pomoč je iz leta v leto več Dežela Furlanija Julijska krajina beleži v zadnjih letih močan upad števila prošenj za prispevke, ki jih dodeljuje občanom za nakup prve hiše ali stanovanja. Zaradi rastoče brezposelnosti in prekernosti se namreč vse manj ljudi odloča za najetje posojila in nabavo nepremičnine, vse več pa jih prosi za pomoč pri plačevanju najemnine. Ta trend potrjujejo podatki urada za socialo goriške občine, kjer so tudi letos zabeležili zelo veliko zanimanje za subvencije stanovanjskih najemnin, ki jih dodeljujejo družinam in posameznikom z nizkimi dohodki. »V zadnjih letih je začelo število prošenj strmo naraščati, razpoložljivega denarja pa ni dovolj za vse. To je velik problem,« je že pred časom za Primorski dnevnik povedala Silvana Romano, odbornica za socialo goriške občine, kjer so letos prejeli 443 prošenj, sprejeli pa so jih 408. Med njimi so porazdelili 544.397 evrov, od tega 441.683 iz deželnega in državnega proračuna ter 100.337 evrov iz občinske blagajne. Lani je goriška občina prejela 420 prošenj, ugodila pa je 348 občanom. Med upravičenci je porazdelila 354.435 evrov, od tega 259.149 evrov deželnih in 95.286 lastnih sredstev. Letos je število upravičencev prvič preseglo število 400, število prošenj pa je ta prag prvič preseglo lani. Pred desetimi leti je bilo prošenj za pomoč veliko manj: za najemnine, plačane leta 2004, jih je prispelo 262, sprejetih je bilo 211, upravičencem pa so skupno dodelili 484.932 evrov. Delež, ki ga je občina prispevala takrat, je bil bistveno manjši od današnjega, saj je dežela zagotovila 427.414 evrov, občina pa »le« 57.517. V zadnjih petih letih se je delež občine močno povišal, saj je od 77.860 evrov, ki jih je za subvencije stanovanjskih najemnin prispevala leta 2010 (za najemnine, plačane v letu 2009), prešla k letošnjim 100.337 evrov. Psički čakajo na posvojitev Goriški sodnik še ni izdal dovoljenja, na podlagi katerega bodo upravitelji pokrajinskega centra za zdravljenje živali v kraju Terranova pri Škoc-janu, centra živalske zaščite v Vidmu in klinike Tergesteo v Trstu začeli oddajati v najem 340 pasjih mladičev, ki jih je gozdna straža prejšnji teden zasegla v bližini bivšega mejnega prehoda pri Štandrežu. Večino psičkov so sprejeli v centru v kraju Terranova, kjer so v teh dneh prejeli pravi naval klicev ljudi, ki bi radi posvojili psičke. »Zanimanja je veliko, nekateri so klicali tudi pokrajino. Dokler sodišče ne bo prižgalo zelene luči za posvojitev, pa ne moremo nikomur ustreči. Dovoljenje bomo predvidoma dočakali najkasneje v nekaj dneh, nakar bosta na voljo dve telefonski številki, na kateri bodo zainteresirani občani lahko poklicali,« pravi Damiano Baradel, ki od minulega petka skrbi za kar 207 pasjih mladičev. »Za zdaj so vsi še živi, žal pa ne moremo izključiti, da bodo nekateri poginili, saj so k nam prišli sestradani. Večina živalic ima dva ali največ tri mesece, prevažali pa so jih v nemogočih razmerah,« pravi Baradel. Informacije o posvojitvah bodo objavljene na spletni strani www.regione.fvg. Zaseženi kužki bumbaca gorica - Pogreb Jutri slovo od Roitza V cerkvi sv. Justa na goriškem Kor-zu Italia se bodo jutri poslovili od Andree Roitza, 50-letnega Goričana, ki se je pred enim tednom smrtno ponesrečil v bližini železniške postaje. Sodnik je včeraj izdal dovoljenje za pogreb, potem ko je Roitzevo truplo v petek pregledal sodni zdravnik. Pokojnega bodo ob 13.50 odpeljali iz mrliške veže bolnišnice v Gorici v cerkev Sv. Justa, kjer bo ob 14. uri pogrebna maša. Sledila bo upepelitev. Roitz se je v noči na sredo vračal domov z zabave v lokalu Bierkeller, v Ulici Di Manzano pa je izgubil nadzor nad motorjem in trčil v pločnik. Moškega je vrglo v zabojnik ob robu ceste, kjer so ga prijatelji kmalu zatem našli mrtvega. Na glavi ni imel čelade, kar je bilo glede na okoliščine nesreče žal odločilno. Moto-ristovo čelado je zadržala njegova partnerka, ki ga je skušala prepričati, naj ne vozi: očitno je ocenila, da ni bil v stanju ter da bi bila nočna vožnja v deževnem vremenu zanj nevarna, on pa je sedel na motor in odpeljal. Ravno udarci v glavo pa so bili zanj usodni. gorica-nova gorica - V soboto, 21. marca, zaključni dogodek projekta Pot miru Čezmejni koncert s predsednikoma Na skupnem trgu bodo nastopili glasbeniki in 80 mladih pevcev iz obeh držav, posneli bodo tudi promocijski video - Pokrajina išče organizatorja Skupni trg obeh Goric nova gorica - Šempetrska urgenca Če ne bo podpisa, bodo vložili interpelacijo zoper ministrico Ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc bodo severnoprimorski župani najprej poslali zahtevo o podpisu pogodbe z izbranimi izvajalci za izgradnjo urgentnega centra šempetrske bolnišnice in o tem obvestili še predsednika vlade in pristojne ministre. Če se do 19. decembra ne bo nič zgodilo, bodo s pomočjo katere od poslanskih skupin zahtevali interpelacijo zoper ministrico za zdravje. Takšna je vsebina sklepa, ki ga je na včerajšnji seji v Novi Gorici soglasno podprlo članstvo Sveta regije. Da je čas za odločne korake, je kolege opozoril predlagatelj omenjenega sklepa, no-vogoriški župan Matej Arčon: »Dovolj je! Pri tej zadevi moramo skupaj stopiti vsi. Urgentni center je pomemben tako za bolnišnico kot za regijo!« Kot smo že pisali, je zadeva z izgradnjo šempe-trske urgence zaradi bitke s časom že postala urgen-tni primer. Kljub temu, da je konec novembra služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko potrdila projekt šempetrskega urgentnega centra, se težko pričakovana gradnja še ni začela, pa tudi pogodbe z izbranimi izvajalci še niso podpisane. Zaradi koriščenja evropskih sredstev se bi morala gradnja začeti še v tem letu, zaključiti pa v letu 2015. Toda soinvestitor ministrstvo za zdravje kljub odločbi za dodelitev sredstev še nima. Zato projekta ministrstvo še ni uvrstilo v načrt razvojnih programov - to pa je pred- pogoj za podpis pogodbe in za začetek gradnje. »Brez sredstev pogodbe ni moč podpisati,« je včeraj na seji Sveta regije še enkrat spomnil predstavnik šempetrske bolnišnice Robert Bizjak in dodal, da se je bolnišnica za to, da bi gradnja stekla, pripravljena tudi zadolžiti. Ministrstvo za zdravje in bolnišnica sta začetek gradnje načrtovali med 10. in 15. decembrom, zaradi zapleta s sredstvi pa se bodo načrti izjalovili. »Če nam ta priložnost spolzi iz rok, v naslednji finančni perspektivi ne bo več možnosti za pridobitev sredstev v ta namen,« je včeraj opozoril direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko, Črtomir Špacapan. V zvezi z izgradnjo urgentnega centra šempetrske bolnišnice ključna vprašanja torej še ostajajo odprta. Je pa Bizjak včeraj na pobudo nekaterih županov razjasnil druga vprašanja, ki so mučila predvsem vodstva ajdovskega, tolminskega in kobariške-ga zdravstvenega doma: tam so se namreč bali, da bi njihove urgentne službe ob izgradnji urgence v Šempetru združili v le-to, kar bi bilo zaradi časovne oddaljenosti in razdalje za oskrbo bolnikov nesprejemljivo. »Kolikor razpolagam s podatki, se bo s šempe-trsko urgenco združila le urgentna služba novogori-škega zdravstvenega doma. Ostale, se pravi kobariška, tolminska in ajdovska bodo ostale na dosedanjih lokacijah,« je pojasnil Bizjak. (km) bumbaca Na skupnem trgu pred novogoriško železniško postajo bo v soboto, 21. marca, potekal koncert, s katerim se bo slovesno zaključil evropski projekt Pot miru - Zgodovinske poti prve svetovne vojne od Alp do Jadrana. Goriška pokrajina, ki je vodilni partner projekta, napoveduje slovesen dogodek s številnimi glasbeniki in visokimi gosti, med katerimi priča- kujejo tudi slovenskega in italijanskega predsednika republike. »Predsedstvi republike sta pokroviteljici projekta. Ko se je projekt Pot miru začel, sta ga namreč predsednika republike Giorgio Napolitano in Danilo Türk, ki ga je medtem nasledil Borut Pahor, odločno podprla,« pravi podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic, po kateri bo koncert imel simbolen pomen: »Prihodnje leto bomo obeležili 100-letnico prve bitke na soški fronti, ki je potekala maja 1915. Njena nekdanja bojišča danes povezuje Pot miru, čezmejni muzej na prostem, ki v spominu na tragične dogodke zbližuje dva naroda.« Goriška pokrajina že išče organizatorja dogodka (obvestilo je objavljeno na njeni spletni strani), na katerem bodo nastopili glasbeniki iz Slovenije in iz Italije. »Igral bo orkester Nova, v stik pa smo že stopili tudi z nekaterimi solisti. Dogodka se bo udeležilo tudi 80 otrok, ki pojejo v slovenskih in italijanskih zborih z obeh strani meje,« pojasnjuje Černičeva. Posnetki s koncerta bodo postali del promocijskega videa, ki ga bo pokrajina izdelala s prispevkom Trgovinske zbornice. Video bo namenjen promociji Krasa, prispevek pa znaša 80.000 evrov. (Ale) Do nesreče je prišlo pred trgovino Limoni na Korzu Verdi foto av. Pred trgovino Limoni na Verdijevem korzu v Gorici se je včeraj dopoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je bil lažje ranjen starejši Goričan. Moški, ki je star 84 let, je okrog 10. ure prečkal cesto, pri tem pa ga je zbil avtomobil z novogoriško registracijo. Pešcu je nudilo pomoč osebje rešilne službe 118, ki ga je odpeljalo na pregled v goriško bolnišnico. Moški je dobil le lažje poškodbe. Nekoliko hujše poškodbe pa je dobil 67-le- tni skuterist, ki se je ponesrečil včeraj popoldne okrog 15.30 v Ulici Duca D'Aosta. Moški je v še nepojasnjenih okoliščinah trčil v kolesarko, pri tem sta oba padla na cestišče. Moški si je pri padcu poškodoval nogi, ženska pa jo je odnesla le z rahlimi odrgninami. Goričana je rešilna služba 118 odpeljala na urgenco goriške splošne bolnišnice, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Na prizorišče je prišla tudi goriška prometna policija, ki preučuje okoliščine nesreče. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 10. decembra 2014 13 gorica - Na Mali Cecilijanki nastopilo petnajst zborov Tudi dečki naj pojejo! Po »veliki« je v ponedeljek na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici zaživela še Mala Cecilijanka, dolgoletna revija otroških in mladinskih zborov, katere se je letos udeležilo petnajst skupin, ki predstavljajo zborovski utrip goriške pokrajine. Zavetnica cerkvene glasbe je bila deležna tudi letos bogate, resnično praznične počastitve, naprej z dvodnevno revijo odraslih pevcev v režiji Zveze slovenske katoliške prosvete, nato z dvodelno revijo malih pevcev v izvedbi Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Z otroškimi, ljudskimi in cerkvenimi pesmimi so se na odru zvrstili društveni in šolski zbori, med katerimi je številni publiki podal uvodno dobrodošlico otroški zbor F.B.Sedej iz Števerjana s simpatično kombinacijo zavestnih malih pevcev in nagajivih vajencev, ki jih v svet glasbe spremlja Martina Hlede. Marta Ferletič pa je poskrbela za dober nastop lepo pripravljenega zbora osnovne šole Josip Abram iz Pevme. Najmlajši pevci otroškega zbora kulturnega društva Sovodnje so suvereno zapeli pod vodstvom Valentine Nanut, komorna skupina Rupa-Peč pa je pod vodstvom Zulejke Devetak podala koroško obarvani program. V svojih živordečih, škotskih krojih so nato zapeli otroci zbora Štmaver, ki razpolagajo s solidno osnovo nekoliko zrelejših glasov; zbor vodi Lara Feri. Šestčlansko skupino Mali Veseljaki pa sestavljajo pogumni pevci, katerih nastop je preizkusil potrpežljivo Matejo Jarc tudi z nepredvidenim pripetljajem male upornice, ki je raje dirigirala kot pela. Jana Drassich je potrdila srečno roko pri spodbujanju natančnosti in ustvarjalnosti s prepričanimi in motiviranimi pevci otroškega zbora kulturnega društva Otroški zbor s Plešivega (levo); zbor osnovne šole Josip Abram iz Pevme (desno); govornik Mirko Ferlan (spodaj) bumbaca Sovodnje, ki so nadgradili dober nastop še s koreografijo. Zadovoljstvo pevcev je nagradilo tudi Lucijo Lavrenčič Terpin, katere poučne programske izbire so bile zelo všeč članom zbora osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana, ki so odprli drugi del revije. Pevke Bodeče neže delijo svoje znanje tudi z mlajšimi pevci, saj se nekatere aktivno udejstvujejo kot zborovodkinje (in tudi korepetitorke). Med njimi sta poleg že omenjene Mateje Jarc tudi Lucrezia Bogaro, ki je pripravila za nastop na tem odru cerkveni otroški zbor Štandrež, in Karen Ulian, ki uvaja v pevski svet živahno skupino zbora Vrh svetega Mihaela, ki jo zaznamuje izrazita »deška večina«. Na reviji goriških zborov je tržaško pokrajino zastopal stalni gost, otroški zbor Ladjica iz Devina, ki ga vodi Olga Tavčar. Za čim bolj ubran nastop so se nato potrudili tudi pevci otroškega zbora Plešivo, ki deluje pod vodstvom Alessandre Schet-tino. Lucija Lavrenčič Terpin se je ponovno pojavila z doberdobskim otroškim zborom Veseljaki, ki lahko računa na solidno, že skoraj mladinsko jedro, kot tudi na nekoliko »drugačne« izvedbe, na primer z blues različico Glavinove Stonogi-ce. Revijo sta sklenila »hišna« zbora Emil Komel. Otroški zbor, ki ga vodi Damijana Čevdek Jug, je za to priložnost pripravil lirsko in melanholično razpoloženi program, medtem ko je številčna mešana zasedba mladinskega zbora (vodi ga David Bandelj) segla po očarljivih aspektih evropske renesanse, nakar je širila svoje zborovske preizkušnje do prikupne priredbe rezijanske ljudske. Organizatorji so zaupali pozdravni nagovor Mirku Ferlanu; poskrbel je za zelo pragmatičen govor osebe, ki se vsak dan konkretno udejstvuje na področju zborovskega petja, zato pozna vse prednosti in pomanjkljivosti te razvejane stvarnosti. Na tej reviji je večkrat sodeloval kot zborovodja, a jo je spremljal tudi, ko ni bil aktivno soudeležen, saj je Mala Cecilijanka zanimiva in zanesljiva podoba otroškega petja v goriški pokrajini. Govornik je ugotovil, da nam ni treba skrbeti za ustvarjalno bodočnost teh zborov, saj se razvijajo, število pevcev ostaja konstantno, pedagoški kader je kvaliteten, kot je zgovorno potrdila tudi letošnja izvedba revije. V otroških zborih pa moramo prepoznati potencialne rešitve za težave, ki jih doživljajo odrasli zbori. Ferlan je namreč utemeljeno branil kategorijo »moških glasov«, ki je vsepovsod zelo pomanjkljiva zaradi napačnega mišljenja med prehodom na mladinske zbore. V najstniški dobi postaja petje »žensko pravilo«, fantom pa se priporočajo izključno športne dejavnosti. Šport in kultura pa sta različni področji in kultura, tudi zborovska, je za vsesplošno vzgojo fantov ravno tako pomembna. Če pa bomo vztrajali pri tej mentaliteti - je nadaljeval Ferlan - bomo v bodoče imeli veliko izjemno dobrih ženskih zborov, a redke kultivirane moške glasove. Drugi problem je glasbeni analfabe-tizem: študij instrumenta bi moral postati zdrav in umetniški način za preživljanje prostega časa. Širša, splošna glasbena izobrazba bi bistveno vplivala na kakovostno rast zborovske dejavnosti. Govornik je ob pomanjkljivostih podal tudi povsem sprejemljive, možne rešitve: dečke bi morali navdušiti za petje najprej v družinskem krogu in prispevati tako k postopnemu spreminjanju mentalitete. V drugih državah so deški zbori zelo upoštevani, pri nas pa nimamo tovrstnih skupin. Ferlan je zato zaključil svoje razmišljanje z voščilom, da bi se kmalu, na eni od naslednjih izvedb Male Cecilijanke, končno pojavila tudi deška skupina. (rop) F—.— - ¿v ^ m h.' wm * ¡V