208. številka. Ljubljana, vtorek 14. septembra. VTII. let«, 1875. SLOVENSKI NAROD, Izhaja raak dan, izviemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske deželo za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gt d. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 irold., za 'etrt leta 3 gold. 30 kr., za en meaeo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana oena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti preieman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopno poit-vrste 6 kr., de se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi n%\ se izvole frankirati. — Rukopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Of>ravništv> na katero naj ae blagovolijo posojati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi.l Ljubljanski škof g. dr. Janez Krizostom P ogačar je izdal 6. t. m. na ovoje kranjsko duhovenstvo prvi pastirski list ob nastopu na vladiško sto-lico. Ta list, pravega cerkvenega duha polu, vzbnja občno zadovoljnost celo v protivnih krogih. Zatorej menimo, da je naša dolžnost, da tu ponatisnemo one stavke iz te Škofovske okrožnice, katere (»menjajo javne ali politične nađe zadeve. Posebno nas veseli topla beseda, s katero se novi g. škof za naše nan dno šolstvo tako živo zavzema, in ne pogublja šole zarad onih šolskih postav, ki so nas najbolj razdvajale od „pravne" stranko in so bile tako krive dolgej borbi mej nami. Gosp. knczoškt f piše kranjskim duhovnikom mej dražim : „Z zaupanjem navdaja me to, da prevzamem vodstvo svoje pre-ljubljene domače škofije. Po dolgoletnem delovanji sem v različnih službah priložnosti dovolj imel, v vsakem obziru si skušenj nabirati, ter deželo in ljudi spoznovati. Zato ne pridem med vas ko tujec, ampak ko tak, ki je z Vami živel in z Vami trpel in se uže zdavnaj z vinii seznanil. Še Vas je nekaj, ki >mo skupaj šolali se in pod vod stvom skrbnih učenikov v bogoslovskem semenišču na visoki duhovski poklic se pripravljali." „Najprijaznejše pozdravljam Vas, častiti uČeniki, odgojitelji in voditelji učeče se svetne in duhovne mladeži; veselo upanje Živi v meni, da se nikdar utrudili ne boste ▼ ljubečem potrpljenji in žrtvovanji." Matek. Inštalacija preč. knezoškofa ljubljanskega g. dr. Pogačarja zadnjo nedeljo je bila gotovo redka slovesnost, pomenljiva tem bulj, ker so pri njej bili zbrani Škofje vseh slovanskih pokrajin; zbralo se je v nedeljo 5. septembru na tisoče naroda v stolnej cerkvi ljubljanskoj in zunaj nje, ki je z vzvišenimi čutili pričakovalo trenotka, ko bode dolgo časa osirotena šk< lija dobila novega vladarja. Cerkev je bila v vseh svojih prostorih prenapolncna. Sprednje klopi v cerkvi bile so reservirane za zastopuike deželne vlade, deželnege odbora, deželne sodnije, mes nega odbora in zastopnike vojaštva. Po sedi cerkve jc bila postavljena častna straža, obstoječa iz podčastnikov domačega Kuhncvega polka. Točno ob devetej uri je prišla duhovščina z novim knezoŠkofom iz njegove palače v procesiji v sledečem redu: najprvo ..Mir tedaj je tista vesela novica, ki jo v službi Gospodovi razburjenemu sveta oznanovati im um, in z mirom veselje in tolažbo. Ta vesela novica, da se je Bog v Kristusu s človeštvom sprijaznil, je tudi tista Bkr.vnost, ki je — od vekomaj sem v Bogu skrita — v polnosti časa hrepenečemu človeštvu razodela se." „Kaj je uzrok, da vi sami pogostoma britko pritožujete se, da se v Vaših občinah cerkvi zoprna prizad^tja vzbujajo V Ali se — vkijub vsem praviču m pritožbam — ne bomo vprašali, so li tam, kjer se toliko toži Čez sovraštvo proti cerkvi, služabniki cerkve uže vso svojo prijaznost, ki jim je kot poslancem Gospodovim na ponudbo, poskusili — so li razodeli vso cerkvi lastno materino ljubezeu, katera ne objema le zvestih in zmožnih otrok svojih, ampak tudi revne, žalujoče in zgubljene zopet išče, jih tolaži in ozdravlja? Hranite v duu srca besedo : Kdor zahvalo žeti hoče, mora ljubezen sejati." — „Roko na srce! Se li ozna-nuje tako, da bi ozuauovf.nje prepričanje rodilo? V ta namen površno znanje ne zadostuje. Oznanovalec evangelja mora jasno in živo zavest o tem imeti, kar verujd, in mora vselej pripravljen biti na odgovor o upanji, ki v njem živi. Ce ste, Častiti bratje, globoko versko prepričanje v sebi ntrdili, če so visoke resnice naše vere nerazrušljiva lastnina vašega duha postale in ste jih z vso ljubeznijo svojega Frca objeli, potem bo vaša beseda do src segala in trdno prepričanje in ljube7en do krščanskega življenja rodila. Do tega cilja pa pelje le neugasljiva gorečnost v študijah, ponižno preiskovanje za cerkvenimi zastavami redovniki, potem kapitclski križ, za tem teologi, kopervtorji, kurati in župniki, profesorji in katehetji javnih šol, rektorji knezoški fijpkega semenišča in Alojzjevišča, profesorji teologije, dekani iz dežele, kapitel novomeški, častoi korarji in kapitel stolno cerkve ljubljanske. Za temi prišel je preuzvišeni nadškof m metropolit dr. Grolmajer z uovoizbran:m knezoškofotu dr. Pogučarjem, za tema knezoškofa krški dr. V. Wie; y in lavautinski dr. Stepišuik in preuzvišeni tržaški šk< f Dobrila. Ko so se Škofje napravili za obred, bralo se je najprej papeževo potrjenje. Zatem je sledilo po obredu predpisano izpraševauje novoizbranega knezoškofa. Mej mašo se je vršilo po sveče vanje po obredu, ki ga zato predpisuje cerkev. Na to je nadškof Golmajer intouiral zahvalno pesen, in mej petjem te pesni je novi posvečeni knezoškof, spremlj&n od druzih škofov, po cerkvi idoč zbranemu ljudst\u delil blagoslov. Po maši, ko je novoposvečeni škof trikrat zapel „ad multos annos", poljubili so nadškof goriški in resno premišljevanje. Pri takem dola, častiti bratje, Vas želim v'deti." ,, V naših časih se od vseh strani sliši klic: nVera je v nevarnosti!" Dobro. Od kod pa prihaja nevarnost? Spominjamo se evaogeljske prilike: „Koso delalci spali, je prišel sovražnik in je ljuliko prisojal mej pšenico." Pred ko kamen na druge vržemo, sami sebe vprašajmo: Ni li vera okrog nas zato v nevarnost prišla, ker smo spali, ali — kar je ravno tisto — nepristojnosti počeli? Ko smo brezskrbno se vneniaruosti udali, ali pa z rečmi pečali se, katere se s poslanstvom našim ne strinjajo, je veliko izobraženih cerkvi hrbet obrnilo, ker jih je bliš goljufive prostosti oslepil, ali pa so lažnjivi zaumeni o Človeškem poklicu jih na krive pota speljali." „Veliki res — kdo bi to tajil — bo naj redki na polju vede, v naravi in zgodovini in Človeški duh je svoje oko globoko v svoje lastno življenje vtopil, da je v korenini njegovi, to je, v misli svojega stvarnika, opazuje. Čast ti bratje, mi nemarno uzroka, teh napredkov bati se, veliko več se jih moramo veseliti, ker bodo vsi brez izjeme pričali za Kristusa, Če le mi modro-slovce, prirodoslovce in zgodovinarje silimo k temu prepričanju. To pa se bo zgodilo, če bomo sami misleči in preiskavajoči na to polje se podali, vseh dotičnih napredkov se polastili in v duhu, naravi in zgodovini vidljive storili zlate črke, v katerih bodo oni, ki so svete volje, znamenje Kristusa Izveli-Čarja spoznali." „Na tem polju, častiti duhovni bratje vsake vrste, boste dela našli toliko, da Vam in drugi škofje novoposvečenega in so ga posadili slovesno mej zvonenjem vseh zvonov na škofovski prestol. Stolni dekan Zujian je pozdravil nato novoposvečenrga v latinskem jez ku ; a kuezoškof je na to odgovoril tudi v latinskem jeziku. Potem je novoposvečeni g. knezoškof poljubil korarje, drugi duhovni pa so njemu poljubili prstan na roki. Potem je spremila duhovščina v procesiji novega g. knezoškofa v tjegovo palačo, kder so mu prinesli duhovniki svoja voščila. Po p61 a dne ob 2. je bil slovesen obed pri novem knezoškofu, h kateremu so bili povabljeni načelu;ki vseh obh.stiij, korarji m dekani. Pri obedu je nadškof Golmajer prvi napil Nj. sv. papežu, zatem uovoposve-tenec knezoškof dr. Pogačar Nj. v. cesarja avstrijskemu Franju Josipu. Mej obed. ni je igrala na dvorišči vojaška godba. Nižje du-hovstvo obedovalo je mej tem v knezoško-tijskem semenišči, kder se jc tudi mnogo navalo. Cela slovesnost je napravila na občinstvo velikansk vtis. M. nikoli pošlo ne bo; pri tej delavnosti svetega poklica Vas bodo ljudje z dopadajen-jem gledali in s spoštljivo zahvalo spremljevalk« „Prvo pcdlago k nravno-verski omiki mora ljudska šola pokladati, in moja iskrena žel jaje, da bi Vi, častiti sodelalci v vinogradu Gospodovem, v vsej pomenljivosti razmere spoznali, v katerih se do nje nahajate. Nij res, da bi bila ljudska Šola ločena od cerkve; krščanskemu nanku je častni prostor pil šolski uredbi odločen in ravno ta poduk cerkvi sami spsda vsled njenega poslanstva. Katcbet, kot zastopnik cerkve, tudi duhovne vaje vodi; oba, katehet in učitelj, si v krščanski zastopnosti eden drugemu pomagata pri svetem delu nravno-verske odreje. Cerkev nema samo prav, ampak tudi najsvetejša dolžnost je njena, da se pravic jej podeljenih poslužuje in tako pride do zaželenega upliva. Ona ne more dingače, da male h Kristusu, Božjemu prijatelju otrok, vodi in ljubezen do njega v njihova mlada mehka srca vsaja." rCerkev je pa po š o 1 s ki p o s t a vi našekronovine še drugačno z ljudsko šolo tesno zvezana in združena. V deželnem Šolskem svetu jo zastopata dva uda duhov-skega stanu, ki ju cesar na predlog Škofov imenuje; tudi v vsakem okrajnem šolskem svetu ima svojega od škofa imenovanega zastopnika; koneČno pa je vsak samostojen duhovni pastir sam ob sebi nže ud krajnega šolskega sveta; v mnogih, znabiti v večini šol na deželi, je on tudi krajni Šolski nadzornik. Naše stanje je tedaj tako, da v administrativnem, kakor tudi v d i d a ktično - ped ago gi č n em obziru pri šoli veliko premoremo. Sami torej sodite, bi li prav bilo, ko bi se mi pravic, ki nam toliko upliva zagotovljajo, posluževati ne hoteli?" „Nikakor bi se ne moglo reč', da duhoven varuje npliv do šole, če Soli hrbet obrača, ali pa n. pr, ponudenega okrajnega Šolskega nadzorništva se brani." „Častiti bratje! Če ste samostojni duhovni pastirji v fari, boste kot udje krajnega šolskega sveta duša njegova, ako boste le z nebeško ljubeznijo v srcu v njem delovali ; kot spoštovani dnhovni ne boste samo tega dosegli, da se bo šola pridno obiskovala, temuč npliv boste tudi do učnega reda zadobili in tako mnogv pripomogli k dobremu uspehu. Če ste katehetje, morete najbogatejši blagoslov krog sebe raz lijati. V tem poklicu je Vaša prva naloga pač ta, da oko malih k večnemu očetu, k stvarniku in odrešeniku obračate in v srca ono ljubečo pokorščino zasajate, ki tndi po tem še ostane, ko jo meso in kri britko občutita. Vaša skrb naj bo, s svetnim učiteljem v dobri zastopnosti ostati in z učnimi predmeti, ki njemu spadajo, se se znaniti. Večkrat bo treba nadomestovati ga; če je služba njegova izpraznena, poduk popolnem prevzeti; v krajih pa, kjer urejene šolo nij, šolo za silo napraviti. Od nekdaj so bili duhovni pastirji prvi odgojitelji ljudstva. Upam, da bo ravno ljubezen do pre-drazega naroda našega Vas gnala, da tudi v prihodnje zvesti ostanete temu svojemu poklicu." (Sicer politične barve je samo še sledeči pasus v pastirskem listu, katerega pak nikakor ne smejo nemški listi na svoj nem-ško-ustavoverski mlin obračati, kakor nekako hoče nN. Fr. Pr." od srede:) „Dvojna je oblast, cerkvena in državna, ki naše življenje ureduje; glava prve je od Kristusa postavljena skala, naslednik sv. Petra v Rimu, druge pa cesar po božjej milosti, vnuk pre-svitl h dedov. Na podlagi tega dvojnega reda hočemo edinost si ohraniti, ker bomo Bogu dali, kar je Božjega, in cesarju, kar je ce sarjevega, ter se eden druzega sknšali v dokazih spoštovanja in ljubezni do oblasti od Boga postavljenih." Ako bodo odslej tudi kranjska duhovščina in njena javna glasila v tem res krščanskem tonu govorila, potem je sprava in domaČi mir mej nami Slovenci lehka in gotova stvar; potem z zedinjenimi močmi lehko stojimo v borbi za svojo narodno eksistenco, pa po drugej strani krepkejše delamo za duševni in kulturni razvoj narodov, ki je glavna podloga njegove moči in bitja njegovega; — potem bode slovenski narod čestil ime Pogačar, kakor Hrvat česti in ljubi ime Strosmajer. Z jugoslovanskega bojišča. Jz Zagreba, 10. septembra. [Izvirni telegram „Slovenskemu Narodu."] Po „Obzoru" došlih vestih se je vstanek v Bosni oživil. Vodja Pecija je z 800 vstaši razpršil Turke Gradiškane, kateri dan in noč prenašajo svoje mrtve in ranjene v svojo Gradiško. Vstanek se širi izpod Broda okolo Dubice in Kostajnice. Vstajniki so sedaj dobro ob-skrbljeni z orožjem. 1« lielgrada 10. sept. [Izv. telegram „Slovenskemu Narodu".] Narodna skupščina odprta. V predstolnem govoru se knez srbski zanaša na modrost sultanovo, da z garantnimi silami umiri pobunjeni narod, i knez bode po mogočnosti skrbel, da se vrne zadovoljstvo. Prestolni govor konstatira vznemirjenost in teško stanje v Srbiji zarad tega, ker je srbski narod na mejah vstal z orožjem, da se ubrani turškim zlom. (Glej zdolaj o Srbiji. Ur.) 1« Spljeta, 10. sept. [Izv. telegram „Slov. Narodu".] Bri Blagaju bo zaprli vstaši cesto mej Nevesinjem in Mostarom. Na cesti Dubrovnik-Trebinje so vzeli vstaši 20 konj z bračno, (z živežem otovorjenih). V zadnjem listu smo omenili pisma, ki ga je pisa! naš rojak, vodja Hercegovincev Miroslav 11 u hm a jer, ljubljanskemu prijatelju, faktorju „naradne tiskarne". Natisnili bi najraje celo pismo, vendar so tndi stvari v njem, o katerih sedimo, da jih pisalec nij za javnost namenil, za to le nekatere reči iz pisma Miroslavljega, pisanega 3. sept, a v Ljnbljano došlega 9. sept.: „Kar se je svetu javljalo o izdajstvu Ljubobratiča in Kosta je nesramna laž dveh Srbov, katera mi imamo za podkupljena špijona. Mijo Ljubobratić je bil odšel s Kostom na skupščino v samostan Koširjevo. Ta skupščina nij nič sklenila, ker se nij moglo dovolj glavarjev udeležiti. Pri odhodu je postavil za glavarje Luko Pet-kovićst in Rade Bajkovića, a jaz sem imel poveljništvo na Drieni. Tri dni je bilo vse mirno v Drienu, jaz sem streljal na kulo in pazil jo s svojimi vojniki, da nij mogel noben Turek ven, noben notri. Četrti dan sem npal, da bode kula naša, ker Turki v kuli nijso imeli vode a jednega ranjenika pri sebi. Da bi bolj gotovo dobil Četrti dan tvrdnjavico, splazil sem se bil v četrtej noči s 5 funti dinamita do tvrdnjavice, da jo z njim razbuknem. Turki so streljali in kričali da nijsem mogel blizu. Ob dveh po polu-noči se umirijo in utihnejo, meni so posreči priplaziti se do zida. Tam poiščem tiho prestrljeno prorez in vložim paket dinamita, zapalim zdolaj vrvico, a komaj se užge, sune jeden Turkov, ki je bil menda začul Škripanje patron, paket z okna proč, da je 10 korakov od kule daleč odletel. Zdaj nij bilo dnbro zame. Iz kule so vsi začeli na mene streljati hakor bi zdivjali, jaz tečem v sredi frSečih krogel po hriba doli, ia ubegnem smrti, skoro gotovej. Dinamit je zgorel brez vspeha in jezen sem bil, v toliko nevarnost postaviti se, a brez vspeha. „V jutranje) zori postavim še straže in se vrnem v samostan Duže in tu je bilo ono kar ste čitali uže o razkropljenji jednega oddelka naše vojske. Stvar je bila tako \ „Ko jaz ob 10 uri do poludne dospem v samostan, katerega sem bil pred petimi dnevi zapustil z malo četo, s katero sem obkolil prej omenjeno mejno tvrdnjavico Drieno. bila je naša cela vojska pod vodstvom Luka Petkovića in Rade Bajkovića postavljena na cesti, da pričaka turške kolone, ki se vale proti nam. Mislili so naši, da hoče Turek le pomoč doneRti obkoljeni Drini. Jaz splezam na visoko skalo, da si ogledam našo pozicijo; z mano bil je pisatelj L. od „Wien. Tagblatta", bivši avstrijski častnik. Ko ogledam vse, izpoznam, da so Turki tako v večini, da je propalo naše mesto Duže in da naša vojska ima ali poginiti, ali pa umakniti se. Predrngačiti nij bilo niješta, kajti pet glavarjev je bilo okolo mene in vsi nijso sveta vedeli: pred nami Turki, za nami prazen samostan. Mi skupimo Četo okolo 30 mož in stojimo na svojem prostoru ter držimo Turke toliko časa, da iznosijo naši vso municijo in vse bolj vredne stvari iz samostana in da se uniči vse, kar nij mogoče bilo odnesti. Potem se 30 nas vratimo v hribe in čakamo večera. Zvečer se vrnemo na pot, ki drži do Dubrovnika. — Na tej najdemo kose one velike naše čete, katera bi bila morala čuvati cesto in katera se je, ko je videla preveliko silo sovražnikov pred soboj, v hribe razkropila. Pod vodstvom Trifka Vu-kalovića bilo je namreč zbranih 50 vojnikov, — vzeli so cesto proti Žubcu — to je kraj, na katerem smo pričakovali največjo pomoč. Jaz sem se vrnil na Dubrovnik z 20 Srbi in drnzimi. Na meji smo orožje pustili vstaj-cem, da ga shranijo in da ga nij bilo treba avstrijskim stražam oddati. Ko dospem na cesto, vidim dva jezdeca in izpoznam v njih dva svoja tovariša Kosto de Grujić in z njim še eden drugi. Za njima prideta Ljubobratić in njegov brat. Poročam jim o propadu samostana, o razkropljenji naše vojske — to je bila tužna ura. Sedeli smo pri samotnem studencu pod oljkami, ter se posvetovali in naklepali kaj sedaj storiti. — Sklenili smo, to se ve, skupiti zopet čete in vrniti se na bojišče. Pri nas je bilo 5 Italijanov, (gari-baldijevski četuiki) 2 Črnogogorca, 1 spljet-čan, tako, da nas je bilo 13. Hoteli smo v noči vlažiti zopet v Hercegovino. Kar nam (Dalje v prilogi.) Priloga „Slov. doneseta dva nadih poročilo, da vedo Turki o našem početji, in da nas čakajo, da bi nas v jeli. Odšli smo torej v trdnej noči na drug pot črez Sutorino. — Celo dolgo noč smo hodili in dospeli včeraj zopet mej svoje, prekoračivši mejo in ustavili smo se v . . . Nadejamo se izdatne pomoči iz Crne gore in konečne zmage naše. „Joh nekaj! Kar vi Čitate v novinah nWiener Tagblatt" o poslednjih bitkah, je istinito, in kar je pisal dr. Meisner v „Deutsche Zeitung" je tndi istinito. Kar pa droge novine pišejo, je mnogo izmišljenega ali zla-ganega. Ce mi bo mogoče, da vam več pišem, radostno storim. Pozdravite mi vse prijatelje ude „Sokola" . . ." Naroda" k št. 208., 14. septembra 1875. „Obzor" ima ta-lc telegram iz Jasenovca 8. sept.: nVčeraj je jedna cela kompanija turških soldatov, progonjena od pretežne množine vstaŠev pri bežala črez reko Uno z orožjem v roci na našo stran s svojim za-povednikoni." — Iz Stare Gradiške pak se istemu listu poroča dan prej : nVčeraj je bila v okolici Dubice huda borba. Turkov je mrtvih 15, vstaša dva. Turška konjica je bežala proti Gradiški, ali druga vstaška četa jo je pri Ogorelici v zasedi počakala in 23 konjikov poubila. V Kozaro-planino prihaja vedno več vstašev. Turci so preplašeni, in strahovite neusmiljenosti počenjajo in mučijo kristijane, ki jim v roke padejo." — Ta poročila kažejo, da vstanek raste tudi v Bosni kljubu vsem nemško-turškim vestim. V Belgrad so prišli trije Bulgari kot poslanci vstajniškega odbora da bi vlado nagovorili naj pomaga. — Poseben poročevalec „Republique Fran^aise" je prišel v Belgrad, da Francozom poroča o boji. — Belgradski „Istok" zveda da je v Bosni od Nove Varoši do Mokre gore pop Žarko vse vzdignil na upor. — „\Vien. Tagbl." pozveda iz Bel-grada, da je bil tudi pri Kastovaru in li d-jarih boj kjer so vstajuiki Turke pretepli in zapodili. „Glas Crnogorca" slovesno protes-tuje proti onim glasom, ki pravijo, da je Črna gora pustila vstaše na cedilu, in obeta delo! „Danas se premice narod srbski najvećemu djelu, o8lobodjenju svojemu". — Isti list pravi, daje vzet jo kloštra Duže (o katerem v denašnjem broji „Slov. Naroda" govori dopis Hubmajerjev) — „jedino usvojenje tursko od početka ustanka". Zarad bulgarskega vstauka, ki se sedaj razvija, poslane so turške čete v Niš in Vidim, — samo „za vzdrževanje reda," pravi turska depeša, ki hoče bulgarski vstanek še tajiti. Poroča se, da vstaši ne sprejmo posredovanja tujih konzulov uže zato ne, ker bi se obravnave imele vršiti v Mostaru, ki je turška tvrdnjava in bi se dogovarjalo pod pritiskom Turškim. Ako hoče diplomacija imeti posredovao je, naj izvoli neutralna tla pri Nevesiuji, Stolcu ali v Zubcib, kder bi se mogle obravnave slobodno vršiti. Tudi nema nijednega poroštva, da bi se pogodbe vstašev kedaj uresničile, ker Turčija do sedaj še nikoli nij izpolnila koncesij, katere je dala vstašem pod poroštvom tujih vlad, nego vselej je še hnje zatirala „rajo". Dalje terjajo vstaši, da naj eventuvalne koncesije iz- vrše tuji konzuli, ker Turkom po nikakem nij upati. Iz Ce tinja se „Politiki" telegrafuje, da so prišli vodje Hercegovcev v Cetinje (mej temi je bil, kakor mi iz privatnega telegrama vemo, tudi naš Hubmajer, Ur.), da bi Crnogoro pregovorili, naj boj začne. Reklo se jim je, naj počakajo, da se vidi, kaj srbska skupščina reče. — „Glas Črnogorca" od 11. septembra odbija lažnjiva poročila nemških oficijoznih listov, da bi črnogorsko držanje bilo dvoumno. G ar i bal d i je poslal jednemn svojih prijateljev list, v katerem pravi, da ga veseli ta slovanski prapor svobode. Končno hvali one svoje sobojevnike, ki so šli v Hercegovino in v tem trenotku bojujejo s Turki. _ Nemškim listom se iz turškega vira brzojavlja, da so bili pri turškej Gradiški pri Velikej strugi vstaši tepeni in da sta pala voditelja Ostoja in Preja (Pecija?) ubita. Počakati moramo, kaj porekć slovanski viri, ali je res, ali ne. „Ruski Mir" organ carjevića nasleduika in generala Fadejeva je začel nabirati za Hercegoviuce. Dotični članek graja, da se rusko občinstvo premalo udeležuje in zanima za vstanek. V taborji vstaje so vsi narodi izvzemši Rusijo, ki dosedaj niti materijalne podpore nij dala. Iz S p ljeta 9. septembra se nam piše: Vstaši bo prišli iz Nevesinje v Blagaj kraj Mostara ter so zatvorili cesto med Nevesinjom in Mostarom. — Drugim krajem so zopet došli vstaši potem iz Dubrovnika na Trebinje, ter vzeli Turkom 20 konj z moko. — Vsak dan pridejo novi parobrodi na Klek in v Ablanijo. 40000 Turkov gre na Niš. Skutarski paša je molil črnogorsko vlado za dovoljenje, da pusti 8000 mož iti kroz Crnogoro, kar d nagura se vć da nij dovolila. — K telegramu od zadnje nedelje, v kojim vam naznanjam v boju 500 Turkov mej Bilačom in Trebiu-jom moram vam sledeče pojasnilo dati, kajti brzojav kojega smo prejeli bil je jako zmeden. Iz Trebinja je šlo 1000 Turkov v Bi-lek ob noč. Vstaši so bili v manjšini a nijso si jih upali prijeti. Potem pak so ostavili Turci 500 svojih v Bileku, a 500 šlo jih je nazaj, valjda iskat vstaše. A ovih 500 prijeli so vstaši, polovico so jih potolkli polovica je predala orožje. Od zadnje vojne s porto, pridobila si je vlada Nikole za povzdigo črnogorske vojske posebne zasluge. Črnogorci, kateri so bili oboroženi pred uekaj leti še večjidel z dolgimi st.a< i m i puškami s kresilnim kamenom, z handjari in samokresi, imajo sedaj kakor vse druge evropske vojske. Knez Nikola sam daruje oroževauju največjo pozornost, on sam je leta 1869 v Bečn sprejel Ivrukovo sistemo in jo pri prihodu v Petro-gradu priporočal ruskej vladi. Z malimi sredstvi, katere črna gora premore, kupila je vendar dosedaj uže nad 80U0 pušk Krnkovega sistema, za katere je pripravljeno več ko 2 milijona patron. Raz-ven teh pušk ima Črnagora še 20.000 pušk belgiškega izgleda, za katere je tudi pripravljeno nad 5 milijonov patron. Stare, lepo okinčane samokrese v bitkah ne bodejo več rabili, ker imajo nad 6000 teških avstrijskih revolverjev GaBserjevega sistema s karabin- skimi patroni. Da bi osvobojenje joga od Turkov ne bilo teško, kaže sledeči pregled: V evrop-skej Turčiji je j >et milijonov pravoslavnih kristijanov, 540.000 katolikov, 4 milijone mohamedanov in okolo 300.000 drugovercev. Ali od mohamedanov jih veČina nij iz prepričanja koran prevzela, nego iz dobičkarstva, tako da bi po zmenjenej vladi zopet h krščanstvu pristopili ali kakor Srb pravi, vrgli nkrst na se a prase preda se" (prase.-ker mobamedani ne smejo jesti prašičjega mesa). Ako se ti nezadovoljni krščani turški s svojimi pomočniki v Rumeni ji, Srbiji, Č.nej gori in Grškej (vkup 7 milijonov) zedinijo, jih je 15 milijonov prebivalcev, katerim nasproti je le 2 milijona pravih Turkov. Dolgo vendar ti ne bodo mogli gospodovati. — Kakor srbski list „Oslobodjenje" preračuna, ne more Turčija v Evropo nič več kot k večjemu 142.558 mož in 270 kauonov redne vojske postaviti. Politični razgled Motrenj« d.«£«*l€ V Ljubljani 13 septembra. sivstrijsktt vlada je odgovorila na dopis ogerske vlade glede naprave lastne ogerske nacijonalne banke. V odgovoru se pojasnujejo še tudi druge strani tega pre-važnega vprašanja, razven onih, o katerih se je ogerski finančni minister z zastopniki narodne banke in z avstrijsko vlado do sedaj dogovarjal. Avstrijski finančni minister Depretis omenja v odgovoru uređenja valute, vkupnega posojila 80 milijonov goldinarjev, in kako se bo plačalo, ter se odločno upira zahtevanju ogerske vlade, da bi se morali prihodnji ogerski bankovci po prisilne j veljavi v Avstriji jemati. Obravnave glede ogerske banke in reviziji čolne pogodbe se bodo nadaljevale na Dunaji, in bodeta ogerski finančni in trgovinski minister prišla zarad tega le sem. (Hraška „Tagespost" toži bridko o tem, da nemška ustavoverna stranka v Avstriji nema nobene jedinostne organizacije, nego da ustavaki vsake dežele posamezno po svojej taktiki borć se. — V tej tožbi je pač izražena le odkrita izpoved, da je v Avstriji vsaka centralizacija nenaravna! Hrvatski škof Strosmajer je 8. t. m. v Djakovu praznoval v prisutnosti množine Bvečenstva svojo 251etnico z velicim slavjem. Državni zbor ogerski bode svoje delovanje v kratkem končal, zato bodo delegacije sklicane uže 21. septembra. Andrassy pride zarad tega ože 15. septembra na Dunaj in ž njim se vrnejo tudi drugi ministri, ki so bili do sedaj na odpusta. Poslednje dni so se ministri uže posvetovali o tem, kedaj da se sklice državni zbor dunajski in o predlog,h, katere bo vlada prinesla v zbor. Najvažnejši bode neki predlog o vreden ju civilnega pravdnega reda, katerega hoče baje predlagati minister pravosodja takoj v prihodnjem zasedanji. VaaIftJd irs..1**. Si-hijti se boja ne udeleži. Boji se Turkov, premalo ima orožja, prekasno je! Minister je našel v arzenahh vse v neredu ! V teh besedah je dovolj tuge, žalosti za slovansko srce — če so resnične. Sicer bode govorila narodna skupščiua zadujo besedo. Vendar prva njena beseda nij možata. Iz lielgrada namreč telegraf poroča : „Narodna skupščina je šla črez molbenico bosenske deputacije, ki prosi pomoč, na dnevni red!! Pod naslovom (mrki in Slovani je objavila „N. Fr. Pr." nek Članek, v katerem hoče dokazati, da nemajo Slovani na Turškem od Grkov nikake pomoči pričakati in zadnje se vč, da za to prehvaliti ne more. Grški list „Imera," ki v Trstn izhaja, odgovoril je dunajskemn-turškemu organu sledeče: Kar nas zadeva, zavračamo z zaničevanjem dunajskemu listu hvalisanje, tembolj, ker je to očitno razžaljenje našega naroda. PrepričaniJJsmo, da hvalisanje od take strani v srcu svakega Grka mora vzbujati jednako sočutje, kateri nij pozabil iz neči-mernih dobičkarij, ali iz zanikernosti popolnem zgodovino našega zatiranega in trpinčenega naroda in njegov prihodnji poklic. Tarška vlada je vrgla poslednje dni mnogo laži-telegramov mej svet, da bi s tem zakrila navarnost, ki jej preti od strani vsta-šev in Crnogore. Eden teh telegramov poroča celo, da je Server-paša naznanil iz Mostara, da je vstanka uže konec in da posredovanja to jih konzulov celo treba ne bode! A celo „N. Fr. P"., ki bi v svojem sovar-štvu do Slovanov celi vstanek rada v žlici vode vtopila, priznava, da zasedanja vstašiše zmirom vsa važna mesta proti Crn ej gori, kakor GaČko, Gradino K r s t a c in vse prehode, ki vodijo v Bosno črez No vi bazar, ter da so dobro pripravljeni na napad, katerega namerava Derviš paša od Narente črez Po-povopolje proti Trebinju in iz Nevesinja črez Gackem proti Nikšiču na črnogorskej meji. Turki bi radi predrli črez Dormitor v dolino Tare na Kolašin in Sjenico, da bi se mogli zadružiti z onimi vojaki, ki pridejo in Makedonije, ker imajo soteske črez Novibazar vstaši v rokah. Toda predno Turki omenjeno linijo forsinjo, jih bode stalo še mnogo truda in krvi! 10. septembra je bil v Fjontiont* tabor (meeting) na korist VBtajnikov. Lord K u s s e 1, ki ga je sklical, nij bil navzočen zarad bolezni, vendar je poslal pismo, v katerem izjavlja, da je vse upanje neveljavno in ničevo, da bi Turčija k eda j dobro vladati mogla. Kussel želi, naj se neodvisne vlade na redč, naj se Tesalija in Albanija kot posebne provincije osnujejo; on izraža veselje, da so se Angleška, Francoska in Italija svetovalstvu pridružile, ki bode izvedel želje prebivalstva. Dobro in pravično vladanje naj se vstašem da, to bi bilo najlepše, kar naj akcija velevlastij doseže. — Več resolucij je meeting sprejel, katere obetajo vHtašeui pomoč. Vrancoska vlada je odstavila admirala Ronc eresa de la Noury, kateri je v posebnem pisan ji zagovarjal monarhijo; postavila je na njegovo mesto admirala Rozea. — To je jeden redkih činov, da se francoska vlada pri svojih činovnicih potegne za republiko. Italijanska nPerseveranzau pripoveduje, da bode nemški cesar za tri dni v Milano prišel, kjer ga sprejme italijanski kralj z vsemi savojenskimi princi. Dopisi. Iz Trstn 7. septembra. [Izv. dopis.] (Odbor za podporo pribeglih kristjanov iz Bosne in Hercegovine). — Italijanski list denašnii „Cittadino" priobčuje sledeči oklic: „Ker smo dobili privoljenje, združili smo se in ustanovili odbor v podporo pribeglih bosenških in hercegovinskih kristjanov, kateri so zapustili, svojo domovino ter iščejo prebivališča na meji avstrijske monarhije. Nesrečni čin v jugu zbuja v nas zaupanje obrniti se b prošnjo do vseh brez razločka narodnosti in vere, da nas podpirajo v tem teškem in svetnem podvzetji. Več tisoč jih je, večjidel starčki, žene in otroci ki so čisto brez vsega imetja, kateri prosijo gostoljubnosti in usmiljenja pri avstrijskih narodih. V podporo snujejo se uže po vsej Avstriji odbori. Tudi mesto Trst, zoauo po svojej dobrodelnosti, nij moglo izostati, in kdor ve, kako se tukaj nesreče čutijo, ki glavni del človeštva zanimnjo upa in je še več zagotovljen, da človekoljubnost mestijanov in prebivalstva tržaške okolice ne bode manjša v tem usmiljenja vrednem trenotju. Vse bode v korist nesrečnim, vsak majhen pripomoček jim bode v tej veliki potrebi drag. In onim ki se bojujejo in žrtvujejo za domovino, in vero, bode lajše umreti, videčim, da bodo njih dragi ostali našli usmiljenja pri izobraženemu svetu. Odbor bode denes pričenši sprejemal vsak dar, bodi katerej reči s pridržkom prisvojiti si vseh sredstev da kolikor hitro mogoče svoj cilj dosežemo. Franc Kalister, Velimir G. Lombardić, Baltazar Mimbelli, Ivan MičiČ, Ivan Milovič, Fausto dr. Nakić-Vojnović, Franc Andrej Pleše, Ivan vitez Vučetić pl. Bieliz. Iz Kr&kCfP&l na Dolenjskem 8. sept. [Izv. dop.] Pri nas je zdaj vse ziv6, ker se vršc volitve župana pa srenjskega zastopa za občino Krško. Dolgo smo čakali, pa smo vendar pričakali! Dolgo, ako se pomisli, daje dosedanji župan gospod G r o s s uže osemnajst let zasedal stol krškega županstva. Želje, da stopi z njega, so se slišale uže zdavnaj, a mož se ga je držal, kakor bi ga bil od raujkega očeta podedoval. Toda, akoprem postava terja, da se Župan voli vsako tretje leto, se vendar od 1. 1866 nij razpisala nobena nova volitev; stari župan se je vedel s pomočjo nekaterih birokratov tako dobro balansirati, da je odslužil čas šestero županov. No, če nihče ne, zasluži gotovo oča Gross, da uživa sad 18 letnega truda ter da prepusti ta posel komu drugemu, ki ga bode boljšo oskrboval, kakor on, ki je iz šole „riba-fisch, miza -tisch," navajen, uklanjati se vsemu, kar je ces. kralj, ter plesati po volji birokratičnih nem-čurjev, ne meneč se dosti za to, kaj je za srenjo denes dobro, kaj ne. Ker je bil g. Gross celih 18 let intabuliran na županski stol, se kar trgajo za to mesto, dasiravno nemajo pojma, kaj mora Župan biti za srenjo. No, mi sicer nikomur te velikanske česti ne zavidamo, a želeli bi, da bi Krščani z Gros-sovini naslednikom ravno toliko potrpežljivosti imeli, kakor so jo z njim, ki je 2. t. m. pri volitvi odbornikov v tretji volitveni razred dal c. kr. komisarju pl. dr. Rlllingn brati občinki zakon od §. 9—11; interpeli-ran, da mora župan voditi volitev, prosil je gospod Gross, naj ga od tega posla odstavijo, obstajajo, da ne zna čitati. Gosp. pl. dr. RUling pa je čital slovenski za moža ki je bil osemnajst let figurant na županskem tronu, akoravno postav niti čitati ne zna. Voliteve v III. razreda so se vršile v ponedeljek 2. t. m. ter so bili izvoljeni v tem razredu za odbornike: gg. državni poslanec Viljem Pfeifer v Krškem 41 glasov; Ivan Kapler od sv. Duha 36 gl., Jože Pirec z Nove gore 27 gl., Fr. Pavlin s Pijavškega 23 gl., Aut. Urbaučič iz Velike vasi 17 gl., Iv. Rumpret iz Krškega 17 gl., Nečemu iz Velike vaBi 16 gl. Za namestnike pa : gg. Iv. Dinec iz Senuš 11 glasov, Ant. Rupert iz Krškega 10 glasov, Aut. Lavrinšek, trgo- vec iz Krškega 8 glasov, Jož. Voglav is Selc 8 glasov. ('njeni, da se tudi še na IG drugih krajih vrše zolitve novega župana, pa da se kmetje v obilnem številu zbirajo na volišči. Tako postavim so v Kostanjevici dali prvemu odborniku 62 glasov, kar je veliko. Da bi le kmetje volili može za župane, ki so značajni, inteligentni pa neodvisni, ki si upajo blagor srenje povsodi in proti vsakemu zastopati. Kmete pak, ki se indiferentno vedejo proti volitvam, naj poduče domoljubni duhovniki in učitelji, da ne bodo v zastope prišli samo taki kimovci, ki se vsakega c. kr. uradnika bojć kakor hudič križa. (Prosimo, naj nam rodoljubi poročajo o enacih volitvah. Ured.) Pripis: Iz Krškega se nam telegra-fira 12. sept. Denašnja občinska volitev je večinoma narodna. Podrla je 18 letni nemš-kutarski Županjski prestol. Živeli volilci! Iz Ilirijo 10. sept. [Izv. dop.] Poročati vam moram, da tnknj pri nas dobi človek lehko lepo službico in nij mu treba znati slovenščine. Prišel je nimreč po zimi k nam zdravnik g. R. ki besedice ne zna slovenski. Gospod R. je sicer pošten mož, ali zakaj hodi v tak kraj, kjer ljudje govore samo slovenski in on jih ne razume nič. Ima sicer tolmača, ki je pri njem, kadar recepte piše, ali ta tolmač ti nemško lomi, da je joj, pa mu nij zameriti, ker bolje ne zna. Kako se pa g. R. z ljudmi razume, kedar hodi po hišah bolnike obiskat, lehko si mislite. — Prosili so gotovo slovenski zdravniki, za to službo a gospod „pašau potisnil je njih prošnje na stran, in protežiral le tujca. —- Radovedni smo, ali bo gosp. Per-litsch tudi zdaj naznanil, da je dovoljeno denar nabirati za Hercegovinske pribegle, ker se mu je poprej tako mudilo „n a znanje dati," da je ostro prepovedano kaj nabirati. Iz bližnjih vasij v okolici hodijo prav pridno v Idrijo s procesijo, kako razumejo ti ljudje nauk o ljubezni do bližnjega. Nazaj grede se prav vrlo vina nasrkajo in potem neusmiljeno tepo. Tako so se uže ste-pli iz dveh vasij, lehko bi povedal imena teh vasij, pa jih rajši zamolčim, morebiti se bodo poboljšali. — V neki drugi vasi pa, kjer imajo svetega J arnrja za patrona so pa enega fanta skoraj ubili, ko je bilo Zagnan je. Iz Uutoiiiero 8. sept. [Izv. dop.] 1. septembra je naš kraj zapustil vrlo narodni učitelj in prijatelj kmetskega stanu g. Per-nišek, in se preselil v Materijo v Istri. Teško bodemo dobili zopet učitelja, ki bode njega nadomestoval. — 4. septembra so imeli učitelji našega okraja konferenco, pri katerej so svojega zastopnika v okrajni šolski svet volili. Izvoljen je tukajšnji nadučitelj, g. Lapajne. Nadzornik Bauer Be je (skoro da na povelje glavarjevo) jako trudil, da bi bil izvoljen njegov ljubček P., znan neškodljiv pa neznačajen nemčusrk starec, s katerim sta si baje v nekem obziru precej v rodu, a spodletelo mu je. — Kaj bo s šolo v bližnjih Cezanjevcih, to tudi sam bog ali pa sam naš Premerstein ve. — Bivši učitelj je bil iz Šole izključen mariborski kandidat, katerega so tudi iz cezanjevske Šole zapoditi morali, a kaj zdaj ? Učitelja, katerega sta si izbrala krajni in okrajni šolski svet, v Gradci nijso potrdili, ker je Slovenec, kar je baje sam nadzornik Bauer nek prepovedoval; službe pa zdaj nočejo več razpisati rekoč: Ako nam deželni šolski svet ne potrdi tega, katerega mi hočemo naj ga nam pa on da. — V Gradci pa tndi iz rokava učitelja iztresti ne morejo. Iz Prožiiijttke vosi pri Celji 8. sept. [Izv. dop.] Serčno vas pozdravljamo iz vinskih goric, prav res iz vinskih, kajti tnkaj so trte polne, kakor uže davno ne! Nadejamo se vesele trgatve. Mej tem, ko je po drugih krajih na spodnjem Štajerskem toča vse up ■oi« do ohile vinske kapljice neusmiljeno pobila, nij pri naB prav nič škode napravila. Pač je 1. t. m. nevihta nekoliko ledenih zrnic natrosila, pa nij bilo sile, škode pa še manj. Kmalu bodemo pili zlato vince in si preganjali „skrbi oblak«". Žita sicer nemarno mnogo, pa je sočivja silno obilo. Tndi sadja vsakojakega je v obilici. Sploh je dalefi ta okolo prav dobra letina, Pa tadi duševno napredujemo. Ne skrbimo samo za želodec ! Poprej so otroci iz ProŽinja hodili v Teharje (pol ure od G1elja) v šolo. Od enega leta sem smo si pa lastno podučevališče omislili. Do sedaj se je farovž v ta namen porabil, zdaj pa uŽe novo šolsko hišo zidamo, in vrlo gre izpod rok. Prav lepo in prostorno ho. Tadi v Teharjih se šolsko poslopje predelava. Sploh na slovenskem Štajerskem, kar je uže v obče znano, šol in učiteljev ne primanjkuje, in so v dobrem stanu. Ko bi se le po vsih krajih mile naše slovenske domovine omika narodna tako Čvrsto gojila in narodna zavest tako se budila, ko po teh krajih, potem bi pa uže kmalu bili Slovenci na nogah ! Bog daj, da bi se reč na slovanskem jugu za nas dobro izvršila, potem bi zasvetila upanja /arija Jugoslovanom, naznanujoča solnčen dan, ve-selejša pribodnjost. M. Z., posestnik. Iz TI rzlo^a polju 5. septembra. [Izv. dop.] — Ako bode šlo tako dalje, da bodemo mesto naših rojakov, ki se preganjajo na skrajne meje cesarstva, imeli na poštah tu po slovenski zemlji le tuje Nemce in nemčurje, katerim je naš jezik in naša dežela popolnem neznana, prišlo bode kmalu do tega, da bode moral vsak Slovenec svojo pošto vstanoviti, to je, ako bo hotel pismo komu pisati z željo, da bi ga adresat kedaj dobil, moral se bode sam potruditi in pismo dotični osobi nesti, kajti c. k. pošta s svojimi uradniki tega ne more storiti! Da je to istina, v dokaz sledeče: Meseca julija oddal je g. J. S. list z razločno pisanem slovenskem napisom na pošto v P......, ki je bil namenjen v Šent Got- hard na kranjsko-štajerskej meji. List je v pravem času odšel, a črez nekoliko dnij je zopet priromal nazaj v P......z magjar- sko opombo, — naši poštni uradniki baje vsi razumejo madjarski ? ! — Davogerskem St. Gotbardu dotične osobe nij. — P......- ski poštar, ki mu slovenščina tudi baš izborno ne gre, napisal je z velikimi pismeni nemški „Post St. Ovvald" na zavitek in zopet pismo na dotično mesto odposlal. A vse to nij nič pomagalo. Pismo je romalo cel avgust od pošte do pošte, a nij našlo usmiljenega eks-peditorja, da bi je na pravo mesto poslal. Gosp. J. S. je pa dan za dnevom odgovora pričakoval. — Dne 1. septembra priromalo je pa zopet ubogo pismo vso šekasto in lisasto od poštnih pečatov — bilo jih je 10 in raznih višnjevih, rudeČih, črnih marog in potez, ki so jih na raznih poštah dostavljali in pismu pot kazali. Prvotni napis se uže izmej te sodrge nij mogel skoro čitati in zadnji poštar je uže moral mali list na zavitek prilepiti, da je mogel še besedici „Ko-tour Pl....." napisati. O ubogi list! Gosp. J. S. bode pa v prihodnje na pismo, ki ga bode zopet v Šent Gothard pisal, vse pošte zaporedoma naštel, in 8 tem dokazal, da je na Kranjskem še St. Gothard, dasiravno k nam privandrani nemČurji zanj ne vedo. Taka je pri nas v deželi, ki se baje zove „Schweineland." Iz < Vliit 9. sept. [Izv. dop.] Kakor znano, je prenemški državni poslanec dr. Foregger včeraj v Celji debatiral. Zbrala se je bila okolo osmih zvečer pri „zlatem levu" precej obilna številka njegovih volilcev, mej katerimi so se nahajali tudi Laščani in Žav-čani. Foregger prične s tem, da je dosedanje njegovo delovanje po časopisih itak uže znano, in mu dalje govoriti o tem nij več treba. Hoče le razložiti, kaj se še v bodočnosti storiti more; torej govori o preveli kej vojski previsokem vsestranskem davku in obrtoiji — kaj se naj proti temu zgodi, nij razjasnil; išče zdaj nekaj v Angliji, na Ruskem, Nemškem in Ogerskem, pa česar, to nij dopovedal. Nazadnje „noch einen Blick auf unsere Nachbarn nnd die rauchenden Block-hiiuser auf der Balkanhalbinsel". Blebetal je ta S vab o tem, da nij treba pozornosti obračati na „nekultivirani" ljud, ne nabirati milodarov in poudarjal, da je še doma (daheim!) dosti za kultiviranje storiti treba. (Gotovo je mislil na sebe samega in večino nemških poslušalcev). On torej v državnem zboru ne bo za slovanske „Stammbr(ider" (sic!) nič storil. Za njim poprime znani naš mestni župan dr. Neckerman besedo. On razklada, da bi se namesto brambovstva, ki deželo toliko stane, rajše vpeljala državljanska milica, (Bttr-germilitz). Vsak državljan bi gotovo hrabro in z veseljem bojeval se za svojo domovino, kakor so to storili Švicarji in Amerikanci v boji za slobodo (celjski iilistri kličejo: richtig! bravo!) Tudi imamo tri vojne ministre kojih ne potrebujemo, in zveza z Ogrom katera Cislajtanijo preveč tlači, naj se raztrga (zopet klici: bravo !) Interpeliral je v tem smislu torej Foreggerja, kateri mu je prav obširno in mastno pa čisto prazno odgovoril ne belo ne črno. Zadnjič se oglasi modri usnjarski mojster Ant. Lassnig. „Gospoda moja, teško je biti državni poslanec ; veliko se terja od njega, mnogo ima skrbi.....in kakor smo denes slišali, je gosp. dr. Foregger, vrli naš poslanec, svoj nalog izvrstno rešil (sic!) Izjavimo mu torej tudi popolno zadovoljnost (klici bravo!) Foregger, ki se po blamaži v Laškem trgu take slave nij nadial, poprime ves zidane volje šo enkrat besedo; močno pohvali svoje preteklo delovanje in obljubi, da hoče kakor do sedaj tako tudi za naprej marljivo delati v državnem zboru za „občui blagor", in zaupanje ki se v njega stavi popolnoma opravičiti, (klici bravo !) Foreggerja, ki je črez 2 uri brez vkc logike in v debelih sesuknih frazah govoril, nij v Celji niti deset poslušalcev razu melo, iu gotovo da tudi nobeden od teh, v DJegOVOm govoru nt. zrnca najti nij mogel, ki bi bilo le imena vredno; vendar se pred Celjani blamirati nij mogel, ker ti so navajeni še čisto drugih blamaž. S tem pa so nam zopet podarili dokaz svoje slabe izobraženosti. V Laškem in v Konjicah so klepetačo Foreggerja in njegovo puhloglavje vsaj uže izpozuali, le Celjani hodijo še za ultranemško zastavo po suhem in po blati. Iz /.urelm 11. septembra. [Izv. dop.] „OeBterreich und das Siidslaventhuni" je naslov brošure, ki bode denes kot priloga „Obzora" izšla. Pisec te brošure je baje visok dostojanstvenik in v političnih zadevah dobro podučena in uplivna osoba. Vodilna misel brošure je ta, da naj se Avstro-Ogerska z idejo Jagoslovanstva sprijatelji, naj to idejo kot eno točko svojega državnega programa proglasi, naj se postavi kot voditeljica na čelo jugoslovanskega gibanja, naj stopi v dejansko akcijo, ter naj jugoslovanske narode pod svojo egido v eno državo zjedini. Avstrijski Nemci naj se ne boje slovanskega upliva, slovanske večine. Samo naj dado svoje dve jugoslovanski provinciji (Dalmacijo iu Slovenijo) za ustrojstvo jugoslovanske države, in mir bodo imeli. Tadi Magjari bodo laglje spali, če tudi oni dado Hrvatsko in Slavonijo. Turkom naj se pa 8 silo vzame Bosna in Hercegovina. Iz tega gradiva mogla bi se preustrojiti jugoslovanska država obsegajoča 3000 kvadratnih milj in šest milijonov prebivalcev. Vprašanje: čegavi bodete Bosna in Hercegovina ? je spet v predno vrsto političnih vprašanj stopilo. Tekmec Avstrije v tem vprašanji je Sibija. V kragujevskej skupščini je rekel minister Ristič „turski Srbi so prijeli za orožje". S temi besedami je razsvetil Ristič borbo v Hercegovini in Bosni z novim svitom. Označil jo je kot borbo srbstva proti turštvu. Srbija ve, da bi Avstro-Ogerska tisti dan v Bosno in Hercegovino marširala, ko bi Srbija Turčiji vojno napovedala in Srbija nadalje tudi to ve, da bi v tem slučaji Bosna in Hercegovina za njo neizbegljivo izgubljeni bili. Zaradi tega se Srbija neizmerno boji dejanskega umetanja Avstro Ogerske v vstajniško borbo in v tem leži razlog, zakaj Srbija z vojno vedno okleva in okleva. Srbija se bolj boji Avstro-Ogerske, nego Turčije. Avstro - Ogerska nevtraliteta, ali bolje rekoč akcija je odvisna od nevtralitete srbske in črnogorske. Če bodeti postali Bosna in Hercegovina kedaj srbski in ne Avstro-Ogerski, bo to za Avstro-Ogerske Jugoslovane hud udarec, kajti Nemci in Magjari jih bodo začeli še bolj germani-zirati in magjarizirati, da s tem kolikor mogoče bolj oslabe centrifugalne njihove tendenca in neškodljivo narede atraktivno moč velike srbske države. Glede Bosne in Hercegovine ste si tedaj Avstro - Ogerska in Srbija jako vzkriž. Ker Srbija v javno vojno proti Turkom ne sme, je začela vstajo z vsemi silami podpirati, v kolikor se ve da nevtralnost pripušča. Orožja in prostovoljcev gre vsak dan več Črez srbsko mejo. Kdor pričakuje, da bodete Srbija in Cma gora v javno akejo stopili, ta se vara. Njima obema so — roke zvezane. — Drugo vpra-š .uje je pa: ali se bo Avstro-Ogerska mogla vzdržati dejanske akcije, — vsaj oborožanega posiedovanja — tudi v tem slučaji, če Srbija nevtralua ostane? Avstro - Ogerske koristi s.lijo na akcijo, in če Avstro-Ogerska za svoje koristi nij gluha in slepa, bo morala stopiti. Še bolje bi pak bilo, če bi se Avstro- Ogerska s Srbijo kakvim kompromisom pogodila. Domače stvari. — (Sobotni „Slovenski Narod") je bil zopet konfisciran in sicer zarad nvodnega članka: „Borba Jugoslovan s t v a." — Tndi nedeljski „Slovenski Narod" je bil od državnega pravdnika zaplenjen in sicer zarad dopisov iz Cerknice, iz Spljeta in zarad dveh malib notičic v oddelku z bo jišta. — Taka tiskovna svoboda je nežno sna, naj se vrne cenznra, ljubša nam bi bila!! Nekonfiscirane oddelke smo denes ponatisnili, zatorej 80 vesti in telegrami zakasneli. — (Za sirote hercegovinske in bo sen s kc) je sedaj dovoljeno pobiranje. Naj torej precej vsa društva mala in velika po Sloveniji napravijo besede, koncerte, tombole z vstopnino; dalje naj povsod skupaj sedeči prijatelji mej soboj male zbirke na-pravljajo in ali nam ali naravnost odboru pošljejo. — (f Lovro Pinta r.) Iz Tupalič se nam piše 10. septembra: Ravnokar je umrl gosp. Lovro Pintar, bivši župnik na Brezovici in bivši deželni in državni poslanec. Vrlemu narodnjaka in poštenjaku naj se obrani hvaležen spomin. — (V K ran j i) se začno denes 12. septembra pri Jalenu — kakor se nam tele-grafično poroča — keglanje na dobitke na korist sirot pribeglih iz Hercegovine in Bosne. — Naj se to tudi po družili kegljiščih na Slovenskem posnemlje. — (Nunske dekliško šole) v Ljubljani se priČno IG. t. m. Zapisovanje je 14. in 15. — (Narodna Čitalnica Zagorska na Notranjskem) je napravila v nedeljo, 12. septembra po polu dne ob 5. uri tombolo. Cisti donesek je namenjen na korist stradajočim Hercegovincem. — (Izlet čital ni čin) iz Ljubljane na Šmarno goro in v Št. Vid jo bil v nedeljo prav živahen. — (Iz Velč) pri Ljubljani se nam 13. septembra piše: Včeraj proti večeru se je v hlevu tukajšnjega posestnika A. D. vnel ogenj. Kako ? — to se ne ve. Hlev in zraven stoječi kozolec sta bila na prvi hip v plamena. Zgorelo je tndi mnogo klaje in nastelje; škoda se ceni na 1000 gld. Gospodar jo imel hlev zavarovan. Tovarniška bri-zgalnica je ostavila ogenj, da se nij razširil na druga poslopja. — Mej gasilci zasluži v prvej vrsti gospodična Dragotinka V—kova vso pohvalo. Ona ne vajena teških del, — nosila je med tem, ko je muogo kmetskih deklet le gledalo, neutrujeno vodo od začetka požara do konca. Ko je bi'o nže vse pogašeno, prišlo je tudi nekaj velikašev ljubljanske „feuetvvekr". — (Nesreča.) V Žuženberku na Dolenjskem je pal Jos, Valant, tesar, n& svoje strehe ko jo je pokrival 9. sept. in se je precej ubil. — (Od Borovnice) se nam poroča 9. sept.: Pretečeni teden je neki posestnik iz Dol zagrabil na močvirju planinskega orla, v tem hipu, ko se je hotel kviško dvig gniti. Razpro8tene peruti merile 8o 6 čevljev in 8 palcev. Ponese ga domu, a pogine mu uže tretji dan. — (Nesreča.) Iz Krškega se nam piše 7. t. m.: Denes je padel tukaj iz prvega nadstrodja neke hiše 14 letni fant italijan skega zidarskega mojstra Petra, ter se jako poškodoval. Vendar je npati, da OBtane pri življenji. — i K o pa rs k napad.) Piše se nam od sv. Duha pri Krškem 5. t. m.: Denes je šel pošten kmetovalec France Petrič iz Rake, kjer je imel kupčijo, proti domu. Na Raki je menjal petdesetak. To so nekateri ljudje videli ali zvedeli. Komaj je bil Petrič četrt ure od Rake, napade ga nekaj fantinov, ter ga podero na tla. Začno mu potem iskati po žepih, a on jim da sam listnico, rekoč Tukaj-le imate, ver nemam". V listnici je bil pa 8amo en goldinarski bankovec. Lupeži misleči, da je petdesetak notri, zbežć urno. Mož pa, akoravno zelo stepen, vstane. Reč je potem takoj naznanil sodniji, ki zdaj išče roparjev. — (O s e m r o m ar j e v) in romaric, ki so šli v torek iz Istre črez Učko goro na Trsat, je bilo od 12 tolovajev strahovito oropanih vsega denarja, kinča, celo obleka je bila z njih trgana, poroča „Danica". — (Iz ljutomerske okolice) se nam piše: Lani je bila pri nas prvikrat od 1 i kovana d i r k a ali d e r j a n j i za stavo s kobilami, letos 8. sept. uže drugokrat. Naj bolj brze kobilice dobe lepa darila po 30, 20, 15, 10 itd. gold. v srebru, kar vse pride našemu kmetu v žep. 9. t. m. je bilo premiranje naših konj. — V ljutomerski okolici imamo letos zopet požare, vendar ne velikega obsega. — Letina je pri naa srednja ; vina bo nekoliko, vendar manj nego lani; „pikecu je zelo poškodoval grozdje. — (V obrambo.) Večni ščuvalec in lažnjivi dopisovalec „Vaterlandov," kaplan Kljun, ki si zdaj ne upa več dr. Razlaga obirati in proti dr. PogaČarju rogoviliti in sumničiti, kakor ob času znanih matičnih volitev, vendar ne more svoje zlobne intri-gantne nature zatajiti in v „Vaterlandu" od nedelje napada zopet „narodno tiskarno," češ, da je ona izročila škofovo pastirsko pismo pred časom ljubljanskemu dopisniku „N. Fr. Pr." S tem hoče g. Klun „narodno tiskarno" u dr riti, ali laž sama sebe tepe. Mi smo pripravljeni, so d nijsko dokazati, da nij nihče, najmanj pa dopisnik „N. Fr. Pr." dobil omenjenega pisma od „narodne tiskarne." Da, niti uredništvo „Slov. Naroda," ki je vendar bližje nnar. tiskarno," nego vsak drug, nij videlo niti slova one škofove okrožnice prej, nego dan potem, ko je bila uže v vseli rokah. Klunu pak moremo še povedati, kje je dopisnik „N. Fr. Pr." dobil škofov pastirski list prej, nego on in mi, namreč po c. kr. vladi. G. Klun, ki k Blaz-niku zahaja, bode morda vedel, da po tis-kovnej postavi mora vsaka tiskarna ces. kr. vladi dajati tako zvan „pflichte\emplaru od vsega, kar se tiska. En tak dolžnostni iztis je jeden vladnih mož dal uredniku vladne „Laib. Ztg.,u in pri njem ga je bral tudi dopisnik „N. Fr. Pr." kakor smo, stvar preiskujoči, preverili se. Torej je „narodna tiskarna" tako malo kriva, kakor je Klun le škodoželjen in povsod zdražbu delajoč duhoven ljubljanske skolije. ministerstva od 24. avgusta 1875 se bode pogojno zagotovljenje z enoletno prostovoljno službo v vojni združenih pravic v prihodnje le slušateljem poslednjih dveh razredov gimnazije ali realke dovolilo. Tudi se bode polajšanje enoletne slnžbe v prihodnje le onim učencem v smislu vojne postave enakopravnih strokovnih učilnic dovolilo, ki so pred vstopom vsaj nižjo gimnazijo ali realko z dobrim vspehom dovršili. Dalje so bode v prihodnje odlog za nastop vojaške službe naj dalje le do 1. oktobra tistega leta dovolil, v katerem enoletni prostovoljec stopi v 25. leto svoje starosti. * (V Taboru) na Češkem je kasir ondotne hranilnice z imenom Schauer svojo Ženo in troje otrok zaklal, vratove jim prere-zt,vši, potem pa še sam sebe ustrelil. To strašno dejanje je zarad tega storil, ker je bil nad 20.000 gld. iz hranilnične kase nepooblaščen vzel, a vrniti ne mogel. * (Nemšk krčmar.) Švedski kralj jo potoval oni mesec skozi Nemčijo. V Wltten-bergu blizu Hamburga je ■ stal pri nečem krčmarju ki ga je grdo odri, samo za kurjavo mu jo računal 100 tolarjev. Šved nij hotel plačati, nego je poslal denar naravnost nemškemu cesarja, ki je dotičnega krČmarja z restavracije izpoditi dal. Listnim administracij«'. G. dr. j. G. v Ormužu. Na treti kvartal odpade 1 gold. Dunajska borza 13 septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 40 F.notni drž. dolg v srebru . . 73 „ 75 1860 dri. posojilo ... 112 ,50 Akcije narodne iianko 932 , — Kreditne akcije 211 „ 50 London...... , 111 „ 60 Napol..... 8 „ 90 C. k. cekini ... . . 5 „ 30 Srebro.........101 . 80 kr. Razne vesti. • (Premembe pri vojni postavi. (Wehrgesetz). Vsled povelja državnega! Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so izšle in bc morejo dobiti sledečo slovenske knjigo: lE^oinaani in povesti: 1. Erazem Tuteutmli. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr. 2. nictn Iloltienla. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Ilostnik 5(5 kr. 3. Kuuiorčlca. Roman s pogorskega zakotja. Češki spisala Karlina Sviitla; poslovenil Franjo Tomšič, velja........50 kr. 4. a*rwi poljub. Novela, spisal J. Skalee. — Sn i'mi r.«>mlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. Kazen. Novela, francoski spisal JI. Itivičre, poslovenil Davorin Ilostnik. — Cerkev iu držnvn v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulatje, poslovenil Davorin Ilostnik, velja . . . 25 kr. 23- Ijistlszi v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič. — Životopisje, sp. Jiajč Bož. — Prečem, Prešerin ali Proširen, sp. Fr. Levstik. — Telefja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Mackiavelli, sp. dr. Mbit. — Pisma iz Uusije, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Kaskem, sp. dr. J. Vošt\jak. — Čsgava bode'/ Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja .... 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paitlus. — Plače. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesiiij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 28 kr. Kdor hoče katero koli teb knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold. 50 kr. Sirovi loj kupujeta vsaki iin l>" nnjvHji coni Kari Pamperl-ova sina, Topilnica za loj. svci'arija i" milarnica. Miloga v/igalnili, svetilnih in OUtliolmili Ivarin v CELOVCI na Koroškem. (1 4) Umrli t Uabljanl od 8. do 9. septembra : ITerm. Jama, hči finančnega avet., 26 1., utopila. — Ana Škof, delavka, 31 1., na kronični pljučnici. — M. Lampel, dete delavra, 5 1., na vnetji možgan. i! Nabrežini somenj, s krojnim blagom, jestvinamf, sadjem, vinskim posodjom, lesom. Kranjci osobito se ne bodo kesali, ako pripeljejo ta dan dosti losa sem. Zraven je tudi Ai^ri somenj a: živino. Ker je bil ta Homenj zmirom živahen, nadeja bo, da pride dosti prodajalcev in kupovalcev v Nabrežino, ki jih vesela in odkritosrčno sprejme NabreŽillSkO ŽUpanstVO, 8. septembra 1875. (303—2) •Vttiiez 4 a lutriju, župan. rMa saisono! Vedno velika in bogata zaloga volnatega blaga za obleke, ltips, I.ustro, Diagonal- in blago za plaide, stanovitne barve Kosmanosor-berkal, moderna barhonta za oblačila, vrvičasti in piket-barhent. Kniker boker in tartif nope. 27 kr. Žametasti in svilnati traki, široke preproge (tepihe), *U in bU sir. laneno, prejno in usnjato platno, */„, 5/4 in n/4 Sifon, lanene-damast-brisavke, servijoto, atlas-gradl, aedno, mrežne in mušelinaste pregrinjala, oksford M srajco in drugo manufakturno blago. Laneno in moderno blago, ffaraiitlrti z» «lo1»ro lit stanovitno »lttgro. ■■MB vse doma izdelano. nyj i Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga 1\ lIKlOV * prve združene gorske tkalske konsorcije fabrikantov, ii^Ti\p w • Dunaj, nMariahnferstrassv 72, l*ONiI|atve vrSo se brxo proti poštnemu povzetju. Izgledi saHtonj in Irankiraui. (301—1) f Gospodje p. n, gospodarji I H opozorijo se prijazno na m žito čistenji stroj (mašino) j Lhuiller-a Trie tir, I kateri je sedaj na graščini v Fužinah. Odstrani se lehko popolnem kokalj, grahorica ah pabovka in pridobi iz slabega žita najboljša Lsemena. — Čistenje za en mernik volja 10 kr. (305—1) ■4 v Ljubljani se priporoča za izvršitev vseh tiskarskih del v lični obliki in po nuj nižji ceni, posebno: 1000 poštnih voznih listov .... 5 gld, — kr. vsakih 1000 več ..... 1000 voznih listov za železnice s firmo in železniškim kolekom 2000 - „ „ m ' „ 1000 za brzovoznino s firmo in železniškim kolekom 2 »e rabi lo 10 večerov, pege, lišajo itd. — Lonček veja z navodom vred 70 kr. Dobiva bo čista (^82—7) v dešelakej lekarni v Gradcu, Sackstrasse. Glavna zalogu za Kranjsko v lekarni pri »»goldenen r.inliorn" g. Viktorju Tnikoczj-JH, v L j u bij a ni na glavnem trgu št. 4. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepro Davljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.970. Gospoda Habriela Tefinerja, sluša telja višje javne trgovinske akademije dunajske, n« .koro breznadejni prsni liolečini in pretresu čutnic. St. 76*87?« Flor. Kollerja, e. kr. vojašk. oskrS lika, Veliki Varaždin, na pljučnem kai\ji in bolehanj lušnika, omotici i tišč.anji v prsih. Št. 75.928. Baronu Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Bevaleaoiere je -ikra: tecneja, nego meso, ter io pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več um ceni, glede hrane. V plehastih puaicah po pol funta 1 gold. 50 kr., •unt 2 gold. 5U kr., 2 ninta 4 gold. 50 kr., 5 ran-•ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold., — llovalescMro-Biscuiton v palicah A 2 gold. 50 kt ju. 4 gold. 50 kr. — Hevalesolere-Chooolated v prabr r. v ploščicah ia 12 ta* 1 gold. 60 kr., 24 tao 2 gold 10 kr., i8 tas i gold. 60 kr., v praha U 120 ta .0 gold., ta V.H6 tas 20 gold., r.*J 576 tas 36 goiu - Prodaje: Barry da B»rry A C o m p. na l)w -•uftji, lucng****« it d| v LJubljAnl £o 'rf'ihr, J. Svoboda, lekar pri „zlatom orlu", v Umdnl bratje Ooeranzmeyr, v Iti* t\*Atk D i e c n 11 .o Frank, v Ceiovoi P. B i r u i a c bor, v Ejoufil Lud vi g Mu Mer, v Mnribojri. Morio, v Hlerann j, B BtookbaniOD, \ KiiKrebn v lekarniei usmiljenih sester, v ('er-novleuli pri N. Šnirhu, v Oni'ku pri Jul. D u vidu, Irk ari n, v 4 ■ ■»«>1 < ii pri bratih Ob er ran z-meyr, v Temesvaru pri Jos. v. Papu, moBtuumu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lukarju, v Varni* dinu pri lekarju dr. A. II al ter ju, kukor v mestih pri dobrih lokatjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpoiilja dur.ai ika hiša na vse hrajo po noStnil r.akt.r.nicHh ali poVBetJihi (219) Mjilo h olja solnčiiih rož, je zadosti, da se vse pege odpravijo. Eno samo enkratno umivanje z mojim mjitnm i~ »Ij*' mtlnt-tiih *■«» - na- pravi, da se trda, razpočena koža takoj izpremeni v nježno, mehko in vojno. Duh prt'kt»si vso indijske blagodišavo. Dela jo (292—3) Ferdinand Fritsch, Dunaj, I. okraj, Schulerstrasse št. 20, 1 iihi ililllil k« lili« no-t« lini«nili |ios«>l>ii«>s(ij. . (242—8) 9 Izkljueljivo in sumo na Kranjskem prava, Woschnagq -ova s šivalnih strojev zaloga, J{ v Ljubljani, ^ koloilvorslic ulice si. H?. Kavno tam ao na izbiro drugi BkuŠeni sistemi šivalnih strojev ^K^^^r) in prodajajo se garantirani tu 4LJte&!»d{. cenejši kot povsod. Lekarna Piccoli. Anaterinova ustna voda in zobni prtiM-li. Holjši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobob.ll in ustno bolezni, zoper gniilobo in majanje zob, zoper diftoritis ali vnetim grla in skorhut, prijetnega duha in okusa, krepi daljo zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Koder ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsiui enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škutlja 40 kr. Esprit de Cologne triple surflns «!«• run*. 1 Bacon 90 kr. Esprit dto. dto. de Reseda tlacon 1 gld. Esprit dto. dto. de Ylang-Ylang tlacon 1 gold. Eliksir iz Kine in Koke. Najbolju do sedaj znani želodeeni liker. 1'ospošiijo cirkulacijo in prebavIjenjo, ter različno organu in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Franz-ove esence za življenje. Gotovo in skudciio sredstvo proti večini boleznij. Velika poraba je najboljše spričevalo. Vsaka gospodinja bodo tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, kako se rabi K) kr. Glycerin-Creme. jo posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnico in kožo na rokah. 1 tlacon 'M kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi uiuivalniiai vodami, lepotiejem in lepotičnim sredstvom, katera so često škodljiva, i steklenica 1 gold. (132—99) NaroČila BO izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju. Jzdatelj in urednik Josip Jurčič. Lamama m u&k „Narodne Uuuarae