Štev. 104.	V	Ljubljani,	ponedeljek	9.	maja	1938.
Leto III
Poštnina plačana v gotovini
101. zasedanje Sveta zveze narodov
bo končno spravilo abesinsko vprašanje tudi uradno s poti
Ženeva, 9. maja. o. Danes se prične 101. zasedanje Sveta zveze narodov, od katerega pričakujejo važnih odločitev. Najpomembnejša med njimi bo v tem, da bo po francosko angleškem predlogu Zveza narodov s posebno izjavo dala svojim članicam prostost, da lah-Vo priznajo italijansko zasedbo Abesinije. Težkoče glede tega sklepa so edino v dejstvu, da je Abesinija še Vedno članica Zveze narodov in ima po določilih Zveze zaradi tega pravico, da je prisotna pri vseh razpravah, ki se tičejo nje same.
Angleški zunanji minister Haliiax, ki je danes zjutraj dospel v Ženevo, je takoj začel posvetovanja glede najvažnejše točke, ki bo na sporedu sedanjega ***«danja, Angliji “ .Franciji gre za to, da bi kljub 'emu, da je Abesinija članica Zveze, Svet soglasno jprejel farncoski predlog. Pričakujejo, da se bo to
zgodilo, saj je od štirinajstih članic Sveta že 12 priznalo italijansko cesarstvo.
Razen tega se bo Zveza narodov posvetovala o švicarski zahtevi po priznanju popolne nevtralnosti, ki jo bodo tudi sprejeli. Na spored bo prišel predlog Belgije in Švedske, ki zahtevata, naj Zveza sprejme sklep, da sankcije, katere določa člen 18. ustave ZN za napadalca v kaki vojni, ne bodo več obvezne za vse članice Zveze narodov.
Knez namestnik pozdravlja vojaške novince
Belgrad, 9. maja. ni. Na Banjici pri Belgrailu 6o včeraj položili prisego vojaški novinci belgraj-sbe garnizije. Tej prisegi je prisostvoval tudi Nj. «r. Vis. knez namestnik Pavle, ki je prišel na banjiško polje v spremstvu vojnega ministra generala Marica. Knez namestnik je vojake novince Po zaprisegi takole nagovoril:
»Junaki! Položili ste prisego in od tega trenutka dalje ste pravi kraljevi vojaki, vojaki one vojske, ki ve samo za zmage, vojske, ki je po vsem svetu raznesla slavo našega orožja ter ustvarila sedanjo našo močno in veliko državo.
Nikdar ne pozabite, da vas ta prisega veže ▼se življenje. Ko boste odslužili svoj vojaški rok in se vrnili na svoje domove, bosta kralj in domovina računala na vas z vero, da boste dostojni in vredni nasledniki vaših starejših in da brfste prav tako kot oni, proslavili svojo zastavo, kadar bo kotrebno. V tem prepričanju vam čestitam k temu Slovesnemu dejanju in vas pozivam, da skupno Vzkliknemo: Živel kralj Peter II.!«
Bolgari o sestanku MZ
Sofija, 7. maja. AA. Sofijsko jutranje časopisje prinaša med drugim tudi obširne članke iz Bukarešte, Belgrada in drugih velikih evropskih mest, in v njih poudarja velik pomen sestanka sveta zveze v Sinaji. »Zora* ponatiskuje članek iz »Vremena« o rezultatih konference. »Utro« pod naslovom »Zboljšanje odnoša-jev Male zveze z Madžarsko« prinaša razgovor svojega dopisnika * romunskim zunanjim ministrom Petrescom Comnenom ter zatem citira pisanje mnogih evropskih časopisov in prihaja do zaključka, da je sinajska konferenca v mnogočem izboljšala odnošaje med državami članicami Male zveze in med Madžarsko.
Nesprejeta ostavka egiptske vlade
Kairo, 9. maja. AA. Reuter: Predsednik v!a<to Ali Maher paša je podal ostavko svoje vlad* Kralj Faruk pa ostavke ni sprejel.
Danes prispe v Belgrad predsednik turške vlade
Belgrad, 9. maja. m. Zvečer se pripelje v Belgrad turški predsednik vlade Dželal Bajar s svojim spremstvom, v katerem je tudi turški zunanji minister dr. Teufik Ruždi Aras. Turški ministrski predsednik prihaja tokrat v Belgrad, da vrne obisk jugoslovanskemu predsedniku vlade dr. Sto-jadinoviču. V Belgradu pripravljajo predsedniku turške vlade najslovesnejši sprejem.
V	Belgrad je prispela že pred nekaj dnevi skupina turških časnikarjev, ki bodo zvečer tudi pohiteli na kolodvor k sprejemu predsednika turške vlade.
Nenadna smrt romunskega politika
Bukarešta, 7. maja. AA. (DNB) Danes ob 14 je umrl bivši predsednik romunske vlade Okta-vijan Goga.
Oktavian Goga je 1. aprila izpolnil 57 let. Bil je iz ugledne duhovniške družine. V zgodnji mladosti je zaslovel kot narodni pesnik in je leta 1905 dobil najvišje odlikovanje romunske akade-Jnije, ki mu je leta 1923 vnovič izkazala priznanje «ot pesniku. Po svetovni vojni je stopil v politično življenje in je bil leta 1920 in 1921 prosvetni ii>i n is tor. Pokojni Goga je ustanovil leta 1932 ljudsko kmečko stranko, ki se je pozneje združila z Ligo ljudske krščanske zaščite prof. Cuze. Iz te fuzije je nastala narodno-krščanska stranka, «i je leta 1937 sestavila vlado. Čeprav je bil odločen romunski nacionalist, se je pokojni Goga zmerom zavzemal za enakopravnost vseh narodnih skupin v Romuniji.
Avstrijskim Judom je odslej prepovedano sleherno Udejstvovanje v trgovini z živino.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je vče-raj v Pragi poročal o izidu razgovorov med zunanjimi “»nistri Male zveze v Sinaji.
AngleSki zunanji minister Halifax je sinoči dopotoval v Ženevo na zasedanje Zveze narodov,
Zveza se bo dalje posvetovala o kitajski pritožbi glede japonskega napada in o prošnji, naj bi Zveza narodov v celoti priskočila na pomoč Kitajcem.
Kaj se bo zgodilo s pritožbo Španske rdeče vlade, ki obsega 14 točk in se nanaša na prostovoljce in podporo nacionalistični vojski, še ni znano.
Neguš pride sam v Ženevo
Poročajo, da bo abesinsko delegacijo pri sedanjem zasedanju Zveze narodov v Ženevi vodil sam bivši abesinski cesar, ki se hoče, kakor pravi njegova uradna izjava, sam zavzemati za pravice svoje bivše' države, ko se bo njena usoda odločala pri ZN. »Leva iz rodu Judovega« bo v Ženevo spremljala 6kupina svetovalcev, med njimi tudi Angleža Norman Angeli kot tehnični strokovnjak, ter profesor Stanley Jevons kot pravni svetovalec. Negušev sklep, da pride sam v Ženevo, je v angleških krogih izzval precejšnjo zadrego.
Rooseveltov poziv
Washington, 9. maja. AA. Reuter: Na predvečer važnega sestanka Sveta ZN je Roosevelt objavil spomenico, ki jo je po radiu prebral zu-
Rim, 9. maja. AA. (DNB.) Zadnji dan Hitlerjevega bivanja v italijanski prestolnici je bil jasen in sončen. Včeraj ob 8.30 sta italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel III. in vodja nemškega rajha Adolf Hitler odšla iz Kvirinala. Najprej sta korakala skozi špalir lahke artiljerije v Ulici 24. maja, nakar sta si ogledala nekatere vojaške oddelke. Ta ogled se je začel v Furbariju, kjer so bile prirejene velike vojaške vaje italijanskega letalstva. Najzanimivejši del teh letalskih vaj je bilo ostro streljanje protiletalske artiljerije.
Pri teh vojaških vajah v okolici Santa Mari-nelle je bil najlepši trenutek, ko sta dva pehotna bataljona izvršila napad na močno utrjene sovraž~ ne postojanke. Ves boj je trajal nekaj nad pol ure in je naredil izreden vtis na vse gledalce. Podal je tudi popolno sliko o izvrstni tehnični opremi italijanske vojske in borbenega duha italijanske^ pehote, Posebno je treba poudariti, da je pehota deloma uporabljala ne maneversike, ampak ostre naboje, zaradi česar so te vaj^&ovzročile še bolj prepričevalen vtis.
nanji minister Hull. Spomenica vabi vse narode, da naj pomagajo ustvariti nov in boljši mir v svetu. Skupno sodelovanje pri reševanju gospodarskih vprašanj je praktično sredstvo za izpolnitev tistih nalog, ki se jim mora svet posvetiti. Sploh pa se mora upoštevati načelo, da noben narod ne more živeti v blagostanju, če večina človeštva tone v gospodarsko propadanje.
Zastopnik MZ v Ženevi
Ženeva. 9. maja. AA. Zjutraj je dopotoval v Ženevo romunski zunanji minister Petrescu v spremstvu pomočgika zunanjega ministra Creci-ana. Na postaji so ga pozdravili zastopniki držav MZ, in sicer dr. Ivan Subotič, stalni delegat kr. Jugoslavije pri ZN in opolnomočeni minister s Slani jugoslov. delegacije, odpravnik poslov čsl. stalne delegacije Kopecki in romunski stalni delegat pri ZN Crucescu s člani svoje delegacije.
Petrescu se je s postaje odpeljal v hotel »Ber-gues«. kjer je imel takoj z dr. Subotičem dolg in obširen razgovor. Takoj nato je Petrescu obiskal angleškega zunanjega ministra lorda Hali-faxa, ki ga je obvestil o sklepih konference MZ v Sinaji.
Po., manevrih Je italijanska vladarska dvojica priredila Hitlerju kosilo, nakar so se vsi dostojan-■ stveniki vrnili v Rim. Pod večer so bile v Rimu na Mussolinijevem forumu velike športne in vojaške vaje fašistovske mladine, katere je gledalo 70.000 ljudi. Za njimi je sledila operna predstava pod milim nebom, pri kateri so izvajali drugo dejanje Wagner-jeve opere »Lohengrin«. Prizorišče je bilo urejeno v naravni velikosti, na njem so med drugimi postavili tudi 36 m visok grajski stolp.
Ob 21.45 je bila v vili Madama slavnostna večerja na čast Hitlerju, po večerji pa veličasten ognjemet nad Tibero, katerega so gledali stotisoči rimskega prebivalstva, ki so manifestirali za Hitler* • ja in Mussolinija. Svečanosti so trajale do polnoči.
Danes ob 9 je Hitler odpotoval te Rima v Fi--renzo. Od Quirinala do postaje sta se * italijanskim vladarjem peljala v gostem špalirju vojaštva, fa-šistovske mladine in gledalcev, ki so nemškega gosta navdušeno pozdravljali. Na postaji se je od Hitlerja poslovil italijanski kralj m vlada.
Sv. Ana v Slov. goricah 8. maja.
Dne 5. maja zvečer okrog 20.30 se je odigrala v Oseku obč. Sv. Trojica v Slov. goricah strašna žalo-igra. Kraner Alojz, 34 letni posestnik v Oseku, je omenjenega večera z žepnim nožem umoril svojega 26 letnega brata Vincenca na travniku ob banovinski cesti Sv. Trojica—Gornja Radgona.
Brata Kraner sta si bila dalj časa v sporu zaradi dediščine po pokojnem, v vojni padlem očetu. Alojz, ki je gospodar in že poročen, je grdo ravnal s svojim bratom. V spore sta se vmešavali tudi 70 letna mati in Alojzova žena, ki sta obe obsojali Vincenca, da je vsemu kriv.
Spori so prikipeli dne 5 .maja do vrhunca, ko je Vincenc nekoliko razgrajal, pobral nekaj živil in odšel. Ko se je brat Alojz vrnil iz gozda z ženo in mu je mati pripovedovala o Vmcencovem početju, se je
Vesti 9. maja
Zadnje letalske in vojaške parade ob Hitlerjevem obisku v Rimu so se med drugimi gosti udeležili tud? negušev zet ras Gugša, dalje ras Gettache, ras Hailu ter koptski škof iz Addis Abebe. Vsi so bili oblečeni v slikovito abesinsko noso in so imeli črne sončnike.
Novo francosko vlado je silovito napadel Duclos, eden voditeljev komunistične stranke in podpredsednik francoske poslanske zbornice, češ da je kapitalistična in fašistična.
Španske nacionalistične bojne ladje so v Gibraltar-skem zalivu ujele velik panamski parnik, ki je vozil iz Amerike orožje za rdečo Španijo ter ga odpeljale v Ceuto.
Prireditveni stroški za slavnosti ob Hitlerjevem obisku v Italiji znašajo ,po amerikanski cenitvi 30 milijonov dolarjev.
Dohodki največje ameriške letalske družbe Pan-
American Irw«ys so znašali lansko leto 14,700.000 dolarjev. Čisti dobiček pa nekaj nad pol milijona dolarjev.
Oblak se je utrgal včeraj nad portugalsko prestolnico Lizbono. V dveh urah je padlo na mesto toliko dežja, da je po nekateril ulicah drla voda meter vi* soko. Po javnih lokalih so ljudje lezli na mize, da jih ni zalila voda. Stvarne škode zaradi naliva je precej, človeških žrtev pa k sreči ni. Pač pa je naliv uničil nekaj stotisoč — podgan.
Zadnje nemško notranje posojilo je prineslo državi milijardo in 600 milijonov .mark, to je 22 milijard dinarjev. To posojilo je največje, kar jih je nemško ljudstvo dalo državi kdaj v mirnem času.
Tovorni avtomobil z 41 delavci se je prevrnil po strmini na vožnji iz Trebizonda ob Črnem morju proti Halkitu. Vsi delavci so bili takoj mrtvi.
Habsburški nadvojvoda Albert, ki živi na Madžarskem se je proti volji svoje rodbine civilno poročil z učiteljico Katarino Bazkaijevo. Poroka je bila v Budimpešti.
Nemško časopisje ogorčeno zavrača ostro izjavo ameriškega vojnega ministra Woodringa o ogražanju miru po diktatorskih državah ,češ da njegovi očitki za Nemčijo ne morejo veljati.
Pri avtomobilskih dirkah v Brooklindsu blizu Londona se je neki francoski avtomobil vnel. Ko ga je voznik skušal ustaviti, se je zaletel v ta avto drugi dirkač, zaradi česar sta oba avtomobila zletela v gledalce, pri čemer je bilo več ljudi ranjenih, tekmovalca pa sta našla smrt.
Neznano plitvino je našla v Atlantskem morju nemška raziskovalna ladja »Meteor«. Plitvina je široka kakih 40 milj, morje okrog je globoko 4 do 5000 m.
Hitlerjev namestnik za Avstrijo Biirckel je imenoval novega komisarja za kulturna vprašanja v Avstriji. la komisar, dr. Anton Iiassbauer, mora pripraviti vse potrebno za ureditev avstrijskega šolstva po nemškem sistemu. Dalje mora novi komisar preoblikovati avstrijsko znanost in umetnost po hitlerjanskih načelih,
Japonci so v Čangluju, severno od Šanghaja ubili francoskega misijonarja Aufourta, ker se je postavil v bran za redovnice, katere so hoteli japonski vojaki odvesti. Poleg njega so ustrelili še tri frančiškanke, dve pripravnici in dva kitajska katoličana. Trupla so polili z bencinom in zažgali.
Velike glasbene in gledališke prireditve bodo odslej vsako polžtje v Versaillesu pri Parizu. Prireditve bodo organizirane po vzorcu svetovnoznanih salzburških slavnostnih iger, pri katerih ne bo več sodelovala cela vrsta umetnikov, ki so nasprotniki narodnega so* cializma. Te skušajo Francozi pridobiti za svojo pri* reditev, z njimi pa seveda tudi številne bogate obiskovalce z vsega sveta.
štiri ljudi je ubilo, več pa hudo ranilo pri eksploziji v nemški tovarni za sodo pri Bombergu. Razletel se je kote! tovarniške lokomotive.
Zunanjemu ministru barcelonske vlade del Vayu, ki bo zastopal svojo vlado na zasedanju Zveze narodov, so v Parizu priredili svečano kosilo, katerega se je udeležil predsednik vlade Daladier, mornariški minister, kitajski, sovjetski in mehikanski poslanik ter vsi vidnejši francoski komunistični in socialistični politiki.
Zaradi stavke nameščencev pri francoski plovni družbi »Cie. Gle. Transantlatique« ni mogla iz pristanišča v Le Havreu odpluti cela vrsta parnikov za Ameriko.
Italijansko cesarstvo in zasedbo Abesinije je v soboto priznala tudi velika južnoameriška republika Uruguaj.
V	Šanghaju so začeli stavkati vsi kitajski nameščenci carinskih uradov, ki so zasedli vse pisarne. Stavka je znamenje protesta proti sporazumu, ki sta ga glede kitajskih carin sklenili Japonska in Anglija.
60 letnico češke socialno demokratske stranke bodo praznovali junija. Slovesnosti se bo udeležilo posebno odposlanstvo angleške delavske stranke pod vod-i stvom majorja Attleeja.
Hčerko holandske prestolonaslednice Juliane, Bea-triko, bodo slovesno krstili 12. maja v Hagu. Ob krstu bodo po vsej državi velike ljudske veselice.
Predsednik romunske vlade, patrijarh Miron Cri-stea pride v Varšavo 20. maja in bo ostal na Poljskem štiri dni
Alojz razburi! in se podal k posestniku Šoštariču v Oseku, kjer se je mudil Vincenc in je v družbi nekaterih drugih pomagal v gozdu nalagati hrastove hlode. Ko je Vincenc zapazil prihajajočega brata, je zbežal. Brat Alojz pa je hitel za njim, ga dohitel na travniku, ga podrl na tla in ga suni! štirikrat z žepnim nožem v prsa. Vincenc je na mestu izdihnil. Pri tem strašnem dejanju je Vincenc prosil Alojza: »Lepo te prosim, Alojz, pusti me pri miru, saj ti nisem nič slabega storil!« Ko je Alojz zabodel Vincenca, je rekel: »To imaš zdaj, hudič!« Nato je odšel proti domu in pustil brata mrtvega na travniku.
O	groznem dejanju so bili takoj obveščeni orožniki, ki so Alojzija prijeli, ga zaslišali in začeli 6 preiskavo. Aretirani brat je dejanje priznal in izjavil, da ni mogel več prenašati neprestanih prepirov s svojim bratom. Izročili so ga nato v sodne zapore, njegovega brata pa prepeljali v mrtvašnico.
Razdelitev vplivnostnih področij v Srednji Evropi in na Balkanu -
najvažnejša politična posledica Hitlerjevega obiska
Rim, 9. maja. AA. (Havas.) Virginio Gayda T listu »Voce d’Italia« opredeljuje namene in stališče Italije in Nemčije po priključitvi Avstrije k Nemčiji in po italijansko-angleškem sporazumu, Gayda poudarja, da so politične smernice obeh držav ostale prav iste, kakršne so bile leta 1936. Vsa moč osi Rim—Berlin je postavljena v službo miru. Na občutju časti in pravice, enakih moralnih in tvarnih narodnih 'pravic je priključitev odstranila vsak dvom v trdnost zveze Rim—Berlin, vendar pa se ta politika niti v malem ni dotaknila življenjskih interesov te osi Italija ni zahtevala ničesar za svoj prisrčen pristanek na združbo. Pričakuje samo, da bodo upoštevane njene najvažnejše koristi v območju Podonavja in na Balkanu kot avstrijskih so* sednih pokrajin, ter pričakuje, da_ jih bo Nemčija prav tako spoštovala, kakor je Italija s svoje strani bila vedno pripravljena priznati in spoštovati korist Nemčije. Soseščina, do katere je prišlo po priključitvi Avstrije k Nemčiji, je postala razlog več za največje medsebojno zanimanje in za najtesnejše in
Sestanek zastopnikov severnih držav
Oslo, 9. maja. A A. Danes se bodo sestali v Oslu zastopniki sedmih severnih držav, ki so podpisale takozvani sporazum v Oslu. Na tem sestanku bodo govorili o nekaterih vprašanjih, o katerih so države, podpisnice omenjenega sporazuma, razpravljale že na sestanku v Kopcnhagenu letos januarja. Vsa ta vprašanja se v glavnem nanašajo na gospodarsko sodelovanje omenjenih držav in na skupen nastop v primeru evropsko vojne. Na tej konferenci bosta Belgijo zastopala Suetens, glavni ravnatelj ministrstva za gospodarstvo in svetnik poslaništva de Fontaine, Luksemburg glavni tajnik v ministrstvu Verer, Holandijo pa ravnatelji iz ministrstva: Hirschfeld, Hardtj Hoft in pomočnik ravnatelja Philips.
Krvavi boji v Palestini
Jeruzalem, 9. maja. A A. (Stefani.) Včera j je na več mestih v srednji Palestini prišlo do spopadov. Angleške čete v tej pokrajini nadaljujejo s čiščenjem. Z obeh strani so začele pokati puške. V tem boju je bilo ranjenih nekaj Arabcev. V Nablusu so vrgli dve bombi. Arabci so napadli judovsko naselbino Sedzero. Brž je prispel oddelek vojaštva, ki je razgnal teroriste. Ti so hitro pobegnili, na bojišču pa so pustili dva mrtva. V Tulkarenu so vojne oblasti našle veliko skladišče orožja in municije.
V	boju z britansko policijo je padel blizu Hebrona znani arabski sopar Isa Batat, poglavar uporniške tolpe, ki je strahovala hebronsko pokrajino zadnjih 0 mesecev.
Parade, prireditve, predstave ogromnega obsega:
Zadnji dan Hitlerjevega obiska v Rimu
najbolj neposredno sodelovanje, ki bo istočasno za obe državi največje koristi. Glede trditve, da je zveza London—Pariz nasprotna zvezi Berlin—Rim, pravi Gayda: Bodisi, da je to tolmačenje pravilno ali pa da ni, v Rimu in v Berlinu ni sledu o tem, da bi bili ti dve zvezi naperjeni druga proti drugi. Italija in Nemčija ne želita, da bi se ustanavljale skupine, posebno pa težita za tem, da se odstranijo vsa nasprotstva med skupinami velikih držav. V Rimu in v Berlinu so odprta vrata za vsako stvarno in častno sodelovanje z drugimi velesilami. Zaradi tega je tudi italijansko-angleški sporazum v skladnosti z italijansko-nemškim sodelovanjem.
Iz tega članka sklepajo, da bo najvažnejša politična posledica Hitlerjevega obiska v Rimu razdelitev vplivnostnih področij v Srednji Evropi in na Balkanu. Italija si hoče tu zavarovati svoje pravice. Če ji Nemčija te pravice zajamči, potem se Italija ne bo vmešavala v urejanje razmerja med Nemčijo in Češkoslovaško.
Uradni obisk nemškega notranjega ministra Fricka
v Budimpešti so odložili, ker je madžarski notranji minister nenadno odstopil.
Preiskava zaradi požara na velikem francoskem parniku »Lafayette« je ugotovila, da ogenj najbrž ni bil podtaknjen.
Brezposelnost na Češkoslovaškem se je zadnje čase precej zmanjšala, tako da je bilo konec aprila le še 361.183 uradno zapisanih brezposelnih ljudi.
Belgrad, 9. maja. m. V cerkvi Kristusa Kralja sta se včeraj poročila Anica Šmuc in Aleksander Verderber. Za priči sta bila Frank Boltavžar in Ivan Drobnič.
Zaradi zapuščine spet brat umoril brata
Strašna žaloigra v Slovenskih goricah
Druga majniška
Ljubljana, 9. maja.
Druga majniška nedelja je bila v vremenskem pogledu možno vetrovna, srednje topla. Držalo se je bolj kislo. Na Gorenjsko je odpeljal prvič izletniški vlak, ki je bil nabito poln. Nedelja pa je bila bogata raznih prireditev in izletov.
Prva maša v bar anski cerkvi
Barjani so v nedeljo imeli posebno slovesnost. Barjanska cerkev sv. Mihaela v Črni vasi je v surovem stanju že dograjena in mestoma že olepšana. Včeraj je bila v njej odnosno na začasnem prostoru prva slovesna sveta maša. Trnovski župnik g. Cegnar je pred sveto daritvijo blagoslovil prostor in oltar, nato je sledil lep cerkveni govor, v katerem je g. župnik v vznešenih besedah očrtal pomen današnjega, za Barjane važnega praznika. Med sv. mašo, ki jo je opravil g. župnik ob asistenci druge duhovščine, je pela prav lepo in ognjevito šolska mladina pod vodstvom gdč. učiteljice. Po maši je sledil najprej blagoslov nekaterih kipov in slik, nato pa je bilo darovanje. Udeležba od strani Barjanov je bila izredno lepa. Popoldne je pisatelj in bivši trnovski župnik Fr. Ks. Finžgar imel v cerkvi prve šmarnice. Tudi šmarnice so bile nad vse slovesne. Po govoru so bile pete litanije, ki jih je opravil g. Finžgar ob asistenci duhovščine. Popoldanska svečanost je bila prava manifestacija našega ljudstva, Udeležba je bila še večja, kajti avtobus je neprestano vozil udeležence.
Pogreb mvnrstra Ivana Vesenjaka
Maribor, 9. maja. Včeraj smo ob izredno veliki udeležbi pokopali ministra g. Ivana Vesenjaka. Več tisočglava množica je dostojno izkazala zadnjo čast zaslužnemu bivšemu ministru tet znanemu javnemu delavcu. Pogreba so se med drugim udeležili tudi notranji minister dr. Anton Korošec, dr. Alojzij Juvan, glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin, ministrova tovariša v narodni skupščini Franc Kremžar, urednik »Slovenca«, in Bedjanič, dalje številni predstavniki oblasti, mnogo članov Akademskega starešinstva ter nepregledna množica drugih.
Pogrebne obrede je opravil stolni prošt doktor Maks Vraber ob Številni asistenci. Pred hišo žalosti •e j* od pokojnika poslovil bivši oblastni predsednik dr. Josip Leskovar, ki je opisal v*e pokojnikovo veliko delo na vseh področjih, kamor je posegel.
Pevski zbor »Maribor« je zatem zapel pretresljivo ialostinko »Človek glej..nakar je krenil veličastni žalni sprevod, v katerem so nosili neiteto krasnih vencev, na pokopališče. Ob grobu so se od bivšega ministra poslovili dr. Maks Vraber v imenu duhovščine, g. Nande Novak v imenu Županske zveze, banski svetnik Šerbinek v imenu Vinarskega društva in v imenu pokojnikovih učencev na mari-borskem učiteljišču Alfonz Kopriva. Pevski »bor je končno zapel žalostinko »Blagor mu«.
Ljudstvo bo ohranilo svojega zvestega sodelavca in borca za ljudske pravice ministra Ivana Vesenjaka v častnem spominu!
Vloge pri hranilnicah v marcu
Tudi v marcu 1938 so narasle po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani vloge pri slovenskih hranilnicah. Vloge na knjižice so narasle za 3,916.000 din na 625,966.566 din, vloge v tekočem računu pa so padi« za 3,270.414 din na 427,615.741 dinarjev. Skupne vloge so torej narasle za 646.015 dinarjev na 1.053,582.310. Če bi 6e upoštevali le pravi dvigi in vloge, bi se pojavil prirastek 11 milijonov 604.015 din. Ker pa je neka večja hranilnica nehala voditi svoje rezerve kpt vlogo, ki je znašala 10,950.000, se je pojavil le omenjeni manjši prirastek.
Število hranilnih knjižic je padlo na 128.577, število tekočih računov narslo za 29 na 6443, skupno število vlagateljev pa znaša 134.960,
Vloge na knjižice so narasle pri 10 hranilnicah, vloge v tekočem računu tudi pri 10, skupno stanje vlog tudi pri 10 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 8, v tekočem računu pri 7, skupno število vlagateljev pri 8 hranilnicah.
Tudi te številke dokazujejo, kako lepo naraščajo vloge v hranilnicah in kako se vrača zaupanje v hranilnice in v dename zavode sploh, ki izkazujejo lep dotok novih vlog. Dosedaj razpoložljivi podatki o gibanju vlog v aprilu obetajo tudi lep porast vlog.
nedelja vetrovna
kraljevine Jugoslavije je včeraj priredil na Kongresnem trgu svojo tradicionalno javno tombolo, za katero je bilo velikansko zanimanje. Kongresni trg je bil zaseden od pisane množice, ki je nestrpno čakala na glavni dobitek. Govori se, da je imela neka rodbina veliko srečo. Zadeli so oče, sin in nečak. Nekdo pa je prišel prav poceni do novega motornega kolesa. Kolo je bilo označeno kot prvi glavni dobitek tombole. Ta dobitek je zadela Marija Roblekova, kuharica v Čevljarski ulici št. 2. Marica je sicer prevzela kolo, bila je vesela, toda nerodno se je z njim okrog sukala. Pa je k njej pristopil petičen gospod in ji sladko dejal:
»Gospodična! Kupim ga. Takole 2000 din vam pa dam.«
Zenska vesela, da se kolesa iznebi in da dobi za tombolo dva lepa jurja, mu je takoj odstopila kolo. O tej kupčiji se čujejo različni komentarji.
Gasilska Flori	anova	slavnost
Ljubljanska gasilska	župa,	ki	šteje društva
iz mesta, Most, Stepanje vasi, Spodnje in Zgornje šiške, Dravelj, Viča in tobačne tovarne, je včeraj na tradicionalen način slavila svojega gasilskega patrona sv. Florijana. Do 260 gasilcev se je zbralo pred Mestnim domom. Pod poveljstvom načelnika g. Pristovška so prostovoljni gasilci odkorakali do cerkve sv. Florijana v Florijanski ulici. Na skromno	slovesen način je g.	pater	frančiškan opravil	sveto daritev. Mnogi	gasilci	so	se toplo spo-
minjali pokojnega kanonika dr. Mihaela Opeke, ki je Še lani čil in zdrav daroval za gasilce sveto malo.
Senator Lukarevič umrl
Belgrad, 9. maja. m. Sinoči je umrl na svojem stanovanju znani belgrajski trgovec in senator Mihajlo Lukarevič. Pokojnik se je že v svoji mladosti politično udejstvoval v bivši Narodni radikalni stranki ter je pred 6. januarjem zavzemal tudi položaj tajnika glavnega odbora te stranke. Kandidiral je prvič pri zadnjih petoruajskih volitvah. Po ustanovitvi JRZ je z večino pristašev bivše radikalne stranke vstopil v JRZ ter je spadal med njene najdelavnejse Člane v Belgradu. Pokojni senator Lukarevič je v senatu oripadal klubu senatorjev JRZ.
Ljubljana, 8. maja.
Po dolgih letih se je v soboto na ljubljanskem okrožnem sodišču izkazala popolna nedolžnost posestnika in bivšega oblastnega poslanca Aniona Umnika iz Šenčurja, ki je postal žrtev neznačajne priče Jožete Prešerna v tako imenovanem senčurskem procesu leta 1935.
V	živem spominu so še našim gorenjskim ljudem žalostni dogodki v šeučurju, ko je takrat vsemogočna JNS priredila veliko zborovanje maja 1932. Prišlo je do demonstracij. Posledica teh demonstracij je bil naposled veliki šenčurski proces, v katerega so bile zapletene mnoge odlične osebnosti z Gorenjske. Dolgotrajna je bila preiskava. Napet je bil naposled tudi proces, ki je bil marca 1953 v Belgradu pred državnim sodiščem za zaščito države.
Obremenilna priia Jože Prešeren
Mirni, trezni in pošteni Anton Umnik je bil v tem procesu obtožen najprej hudega zločina veleizdaje po čl. I zakona o zaščiti javne varnosti^ in reda v državi in dalje po §-u 155 k. z. zaradi prestopka zoper javni red in mir. Bil je skoraj leto dni v preiskovalnem zaporu, več mesecev y glavnjači. Po več tednov trajajoči obravnavi je bil Anton Umnik sicer oproščen od obtožbe zaradi zločina veleizdaje, a je bil obsojen zaradi prestopka zoper javni red in mir po §-u 155 k. z. na 6 teatiov strogega zapora. hkratu pa tudi obsojen, da mora vrtnarju Jožetu Prešernu plačati 1900 din z# razbito kolo. Ta znesek je tudi g. Umnik plačal Prešernovemu advokatu.
Anton Umnik je bil takrat v Belgradu obsojen le na podlagi pričevanja obremenilne priče Jožeta Prešerna, ki je prišel na šenčurski shod kot najet izzivač in razgrajač za JNS. Prešeren je po shodu izzival in ljudje so čuli,
Zdravstveno stanje min. Cvetkoviča se boljša
Belgrad, 9. maja. m. Zdravstveno stanje ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje g. Cvetkoviča se boljša ter po zatrjevanju zdravnikov ni nevarnosti za kakšne komplikacije. Včeraj je obolelega ministra obiskalo več članov vlade, med drugimi pravosodni minister dr. Simonovič, vojni minister general Marič ter minister brez listnice Novakovič. Obiskal ga je tudi predsednik senata Mažuranič.
Vesti iz Kranra
Uradniki za informacije tujsko-prometnih ustanov obiščejo Kranj. Zveza za tujski promet v Ljubljani je v cilju povzdiga tujskega prometa povabila tako imenovane »šalterske« uradnike tujsko prometnih ustanov vseh evropskih držav na izlet v Slovenijo. V Kranj bodo prispeli z avtobusi dne 10. maja okrog 5 papolone. Med gosti bo okrog 10 tuzemskih uralnikov in pa nekaj nad 20 inozemskih na^tavijencev. Turistični odbor v Kranju je za sprejem gostov pripravil dva načrta. V slučaju lepega vremena bodo gosti šli na sprehod do prvejra oviaka na poti proti Šmarjetni gori, kjer si bodo agl^dali Kranj in okolico, za tem bo sledi! ogled zanimivosti v mestu samem Zvečer bo banket v hotelu »Stara pošta«, združen z družabnim večerom. V slučaju slabega vremena bo odpadel izprehod na Šmarjetno goro. Drugi dan se bodo odpeljali gostje na Jezersko in dalje proti Gorenjski v Radovljico, na Bled in v Bohinj, »Šal-lerski« uradniki raznih tujsko prometnih ustanov imajo stalno zveze s potujočim občinstvom ter upamo, da bodo odnesli iz Kranja najboljše vtise.
Celiske novice
c Korošica vabi smučarje. Nepregledne planine pobočja in vrhovi okrog Kocbekovega doma so sedaj pokriti z debelejšo snežno odejo, nego vso zimo, V minulem tednu je zapadlo nad 1 m snega, ki je pokril že itak debelo snežno plast. Smučarjem se nudi že ves mesec najugodnejša smuka.
c Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega okraja bodo v četrtek, 2. junija, ob pol 9 dopoldne na okrajnem načelstvu v Celju Pravilno opremljene prošnje s prilogami naj kandidati pošljejo čim-prej okrajnemu načelstvu v Celju,
kako je vpil; »Doli s papežem!« Fantje so skočili za njim. Prešeren je vrgel kolo v jarek, sam pa se je ret>il v neko hišo, kajti razjarjena množica bi mu gotovo ne bila prizanesla. Fantje so Prešernu kolo razbili. Pozneje pa je prišel Prešeren do smledniškegn poveljnika orožniške postaje g. snabla, ki mu je javil, da so mu kolo razbili Zraven je stal g. Umnik Prešeren ga takrat sploh poznal ni
Prešeren je bil takrat zaslišan v Kranja in pred preiskovalnim sodnikom v Ljubljani. Povedal je, da je kupil kolo »Opel« za 2000 din, da je še vedno vredno 1500 din in da je plačal za popravilo do 500 du». Nato pa je v preiskavi dal na zapisnik, da fte Brodar Janez in Umnik ljudi hujskala m m je Umnik govori! ljudem: »Kolo razbijte, fanta ubijte!« Tri Prešernove priče so skušale potrditi te besede.
Obtožen zaradi krivega prtčevan a
Po belgrajskem procesu je g. Umnik začel zbirati gradivo, da bi proti Jožetu Prešernu predlagal kazenski progon zaradi krivega pričevanja. Naposled je državni tožilec dr Julij Felaher obtožil Jožeta Prešerna prestopka krivega pričevanja po §-u 146 k. z. Prva razprava je bila razpisana pred_ sodnikom-poedincem že 15. decembra, pa je bila preložena na 27. december 1957. Prešeren se je krčevito branil.
Takratni sodnik-poedinec je Prešerna obsodil po l-u 146 k. z. na 2 meseca zapora le v pogledu vrednosti in nakupa kolesa, kajti izkazalo se je, da je kolo kupil njegov brat, ne pa on, oprostil pa je sodnik Prešerna v pogledu Umnika Antona.
Tako Prešeren kakor tudi državni tožilec sta vložila na apelacijsko sodišče priziv proti sodbi prvega sodnika Prešeren zaradi krivde, državni tožilec zaradi prenizke kazni in zaradi
oprostilnega dela sodbe. Apelacijsko sodišče je 2. marca letos priziv Prešernov zavrnilo, ugodilo pa je prizivu drž. tožilca v polnem obsegu. Razveljavilo je prvo sodbo in zadevo vrnilo prvemu sodniku v ponovno razpravo.
Bridko resne stvari!
Kazenski sodnik g. Joža Kokalj je za soboto, 7 t. m., razpisal novo obravnavo proti Jožetu Prešernu. Vabljenih je bilo 54 prič. Razprava je rajala cel dan do mraka. Jože Prešeren se je sam branil bre? branitelja Javno obtožbo je zastopal drž. tožilcc dr. Julij Fella-her, zasebnega udeleženca Umnika Antona pa dr. Erman v imenu odvetnika dr. Megušarja iz Kranja
Obtoženi Prešeren se je mestoma drzno in brezobzirno branil. Zapletal pa se je v bistvena protislovja, tudi glede vzklika samega Zasliševanje prič je trajalo nad 6 ur Priča Brodar Janez je kratko izjavil: »Izključujem zanesljivo, da bi bil Umnik kričal m rabil one izraze! Cel dan sva bila skupaj.« Orožnik Ivau Šnabl: »Umnik je miren in trezen mož. Ljudi je miril. Jože Prešeren je na glasu kot pretepač in iz-zivač « Med zasliševanjem prič je dostikrat Prešeren ugovarjal in se cinično izražal. Tako je bil sodnik prisiljen pripomniti:
»Bile so bridko resne stvari! To ni bila šala! Ljudje so sedeli mesece in mesece!« Obtoženec prav cinično: »So zaslužili!« Nekatere priče so celo povedale, da se je Prešeren okrog bahal: »Take bom poiskal, da mi bodo kolo plačali.? Po končanem dokaznem postopanju so sledili govori
Državni tožilec je med drugim izjavil: »Ugotavljam, da nobena priča ni mogla točno po* trditi Prešernovih besedi. Umnik je po nedol* žnem sedel celo leto.« Zastopnik zasebnega ude* leženca dr. Erman je kratko plediral za obsodbo obtoženca v smislu obtožbe in je prijavil odškod ninske zahtevke.
Sodba je bila ob 18.50. Jože Prešeren je bil spoznan za krivega, da je 2 krat lažno pričal proti Antonu Umniku, kakor to navaja obtožba, ter je bil obsojen dvakratnega prestopka krivega pričevanja po §-u 146 k. z. na 8 mesecev strogega zapora. Sodba navaja kot obtežilne okolnosti- hude posledice pričevanja, ko je Um* nik sedel skoraj leto dni v preiskavi in obto-ženčeve predkazni. Sodnik: »Ali sprejmete kazen?« Prešeren: »Ne, ker nisem kriv.« »Se lahko pritožite!« »Bo že moj advokat vse napravil.«
Politična nestrpnost brez primere
Ljubljana, 9. maja.
Nekaterim, zlasti političnim prenapetežem so oglasne deske >Slovenskega doma« in »Slovenca? trn v peti. Dostikrat iščejo priložnost, da skrivaj trgajo naše liste z desk ali pa načečkajo kakšno neslane pripombe zraven. Dogodek, ki se je 5. t. m. okoli 14.15 primeril na^Tyrševi cesti preji oglasno desko na Medjatovi hiši v bližini Zadru*' ne tiskarne ne sme ostati nežigosan. Pred desk° so stali okoli 70 let stari akviziter Šimenc J. in dva dijaka. Mirno so čitali. Pristopil je k deski tudi čedno oblečen gospod. Ta je prebiral »Slovenski dom«. Nenadoma ga Je nekaj zgrabilo, razjezil se je, zgrabil za list m ga strgal z deske. Stari Šimenc je nekaj pripomnil in opozoril gospoda na dostojno vedenje. Gospod Šimenc’jeuiid-živel brezmejno surovost. Elegantni gospod ga ja pograbil in vrgel ob tla. To ne bi storil niti najbolj neotesani hribovec! Ko se je g. Šimenc pobral, ga je znova sunil in vrgel na tla, nato {>8 jo je jadrno odkuril.
Zadeva je bila prijavljena policijski upravi. Elegantni gospod je dr. Miletič, uradnik PAB v Ljubljani in stanuje v bližini Medjatove hiše na Tyrševi cesti. Zasluži pač strožjo policijsko kazen zaradi prekrška nedostojnega vedenja na javnem prostoru. Starček k sreči ni dobil nikakih poškodb.
Izza naših meja
»Število rojstev v Trstu pada«, pišejo tržaški časopisi. Dočim se je v vsej Italiji pokazal znaten porast rojstev in dvig števila prebivalcev, kaže Trst v tem oziru negativno sliko in je tako število smrti znatno večje, kot pa število. Za Trst je to precej huda stvar, ker je znano, kako bi se rad ravno on pokazal v vseh ozirih zvestega v izpolnjevanju vseh fašističnih dolžnosti, ki je v tem slučaju, da se mora število italijanskega ^prebivalstva dvigniti na 50 milijonov. V javnih, zlasti časopisnih razgovorih iščejo vzrokov tega stanja v Trstu ln ga stavljajo v zvezo s težkim gospodarskim položajem mesta. Predlagajo zato razne ugodnosti za novoporočence, cenena in zdrava stanovanja itd. Torej zelo stvaren način reševanja tega problema 1
Zopet smrtna nesreča z granato. Komaj dvanajstletni Josip Pintar iz Sv. Mavricija je našel na Sabotinu granato, ki je ostala še od vojne in je bila 75 mm kalibra. Hotel jo jo odpreti, pa se mu je razletela in ga ubila. Ostal je na mostu mrtev.
Neki ameriiki bogaiai John Hemmins Fry je hotel priti do Mussolinija, kar mu je tudi uspelo. Pri tem obisku je izročil Mussoliniju znesek 100 tisoč lir za. dobrodelne namene. Ta znesek je potem Mussolini odstopil institutu za siromašne otroke črnih srajc v Čedadu.
V	aprilu je bilo sklenjenih v Trstu 96 porok (marca 140), rodilo pa se je 330 otrok (v marcu 333), dočim jih je umrlo 362 (v marcu 878). Vidimo torej, da je bilo v vseh pogledih ljudsko gi' banje v aprilu negativno, saj je bilo 44 porok manj v primeri z marcem, dalje 3 rojstva manj, le smrti je bilo 19 manj. Znano je, da v Trstu in Italiji sploh zelo mnogo polagajo na gibanje rojstev in smrti, zlasti odkar je povedal Mussolini' da je Italija zaradi premajhnega in v primeri s pred vojno nenormalnega porastva prebivalstva zgubila okoli 12 divizij vojaštva.
»,V kraljestvu palčkov"
»V kraljestvu palčkov« je naslov pravljične igr® g Ribičiča, katero bodo uprizorili danes v ponedeljek 9. t m. zvečer v ljubljanskem opernem gledališču v proslavo letošnjega materinskega dne Igro so že večkrat uprizorili na manjših odrih in vedno t velikim uspehom. Pri ponedeljkovi prireditvi nastopi 70 otrok z ljubljanskih ljudskih Sol, učenke meščanske šole Prl Sv. Jakobu, učenke opernega baleta ter orkestra vojaške godbe.
Poleg zanimivega življenja palčkov in vil nam prl' kazuje avtor igre ljubezen otroka do matere. Okoli I« ljubezni razvija pisatelj toliko pravljičnih slik, da m mogoče vseh našteti. Zaradi pestrosti in vzgojne tendence je Učiteljski pevski zbor, ki prireditev vodi. izbral delo za proslavo materinskega dne
Ker hočejo prireditelji s to prireditvijo proslavitt materinski dan v čim večjem krogu javnosti in k®’’..	"
čejo z dobičkom podpreti šolske huhinje v Ljubl;ani. deloma pa prispevati v fond za odkup Prešernove rojstne hiše, upamo, da bo javnost podprla to plemenit stremljenje ter napolnila gledališče.
“ VELIKI JEZ
Roman iz irskih bofev za svobodo
AH slišiš, moj fant? Nič se ne smeš jeziti! Da je tukaj Ani 0'Dohertyjeva, bi bila prva, ki bi mi pritrdila.«
Denis je zardel in skril svojo trmasto glavo v krožnik. Zdelo pa »e je, da je bil trdno odločen.
Dva rahla udaroa na strop »ta povzročila, da smo vsi pogledali kvišku.
»Moj Bog,« je vzkliknila gospa Hughes, »to je uoogi gospod Davis, na katerega sem čisto pozabila Pokaži, da se ne jeziš name, Denis! Nesi gospodu Davisu v sobo čaj, jaz vendar ne morem kar tako pustiti gospodovi«
Denis se je prisilil.
»Gospod Davis,« je pojasnjevala gospa Hughes, »je naš najemnik. Star, pošten mož, ki je imel to nesrečo, da je oslepel. Zavezala sem se, da bom skrbela zanj. Ubogi mož ne zahteva mnogo. Stanuje ravno nad nami. Kadar kaj potrebuje, potrka s palico po tleh. Tako, seda) pa trka nekdo na vrata s ceste! Poglej, kaj je, Mihael!«
»Ali misliš, da ...« je začel gospod Hughes ne preveč navdušeno.
»Poglej, kaj je, sem Ti že rekla. Ljudi ne smemo pustiti, da bi stali na cesti. In to že toliko bolj, ker se mi zdi, da je to glas gospe Wa!sh.«
Ko je prišla gospa Walsh v sobo, je bila vsa prepadena.
»Kaj je?« je vzkliknila gospa Hughes.
»Pri nas je bil pravkar neki uporniški častnik. Svetoval oziroma ukazal je _ — sicer je to vseeno —, naj zapustimo hišo. Borba se razvija v smeri Church Streeta, Ko sem ga vprašala, kam naj grem, mi je odgovoril, da je trenutno miren samo North King Street. Takoj sem se apomnila na Vas. Hotela sem Vam poslali 6Vojega moža; tudi ta je kakor ohromel od strahuj ne more se
niti premakniti. Zanimivo je, kako učinkuje to pokanje na različne ljudi. Tedaj sem si hitro ogrnila plašč in pritekla sem Saj nas vendar ne bost* pustili na cedilu, gospa Noimi?«
Gospod Hughes je kašljal.
»Bog obvaruj,« je rekla gospa Hughes, »Bog obvaruj. Toda nekaj Vam moram povedati, moja draga Marta. Mi imamo tukaj že te štiri gospode, starega Davisa in še Denisa. Vem, da je Denis še mlad fant in vem, da ..,«
Gospod Hughes je močneje zakaš-ljal.
»Saj lahko spimo v šupi«, je dejala gospa Walsh z glasom, ki so ga dušile solze.
»Neumnost, v šupi vendar ne morete spati. Toda, kar vidite, si bomo že kako uredili. Prinesite pa s seboj nekaj posteljnine.«
Gospod Hughes je obupano pokaš-Ijeval Profesor Henriksen pa se je smejal na svoj poseben način.
»To že ni več hiša, to je že gostilna,« je dejal,
Gospa Hughes je oba divje pogledala.
»Komur tu ni všeč,« je menila, »gre še vedno lahko na Church Street.«
Kmalu po devetih sem odšel v svo-io sobo. V hiši je vladala smrtna tišina; zunaj pa j« vedno bolj naraščal
bojni hrup-
Ob pol desetih se je zgodilo, kar sem pričakoval. Nekdo je previdno šel po stopnicah navzdol. Stopnice eo rahlo škripale. Na široko sem odprl svoja vrata.
Luč je razsvetlila celo stopnišče in na njem je stal Denis z izrazom grešnika, ki je bil ujet. čevlje je nosil v rokah.
Zagrabil sem ga za roko in ga potegnil v svojo sobo.
»To ni prav,« sem dejal smeje, »da ste prelomili besedo, ki ste jo dali svoji ubogi teti.«
»Nikomur nisem dal besede«, je začel.
Pomiril sem ga.
»0'Dohertyjevi gotovo ne stanujejo daleč od Bachelors Walka?« sem ga vprašal.
»Ne, ni daleč«, je odvrnil in me ne-zaupno pogledal.
»Dobro. Gospod Denis, zatisnil bom oko z ozirom na Vaš prestopek, toda samo pod enim pogojem. Napravite mi uslugo in odložite obisk pri lepi mis 0'Dohertyjevi za nekai minut in mi med potom pokažite, kje je Kellyjeva hiša. Če se prav spominjam, je Kelly-jeva hiša na vogalu Backelor Walka in 0'Connel Streeta.«
»Sicer je pa to Vaša 6tvar«, je dejal. »Pridite in ne delajte preveč ropota. Moja teta je še v prodajalni in čaka na družino Walsh.»
Preplezala sva nizko zidovje na notranji strani dvorišča in v petih minutah sva bila na Capel Steetu. Kmalu sva dospela do Grattan Bridgea. Streljanje iz pušlt je postajalo vedno močnejše. Na črni površini valujoče reke so se odražali rumeni in rdeči obrisi ognja, ki je objemal hiše ob obali.
Oba sva za trenutek obstala in se naslonila na mostno ograjo. Ogenj nama je razsvetljeval obraza. Videl sem, kako se je mojemu tovarišu iz strahu in začudenja »pačil obraz. Čutil sem, kako išče mojo roko.
»Ypern,« je šepetal, »to je Ypern na Liffeyu.«
Krogla, ki nama je zabrenčala okoli ušes, naju je povrnila v resničnost. Nadaljevala sva svojo pot.
»Gospod profesor Girard, če se ne motim.«
Spoznal sem pred seboj gospoda
Clarka, enega izmed uporniških voditeljev, ki mi je bil pred nekaj urami predstavljen v Kellyjevi hiši v isti sobi.
Mirno je kadil svojo cigaro.
»Kakšen je položaj?« sem vprašal.
»Dober, dober«, je odvrnil. »Vedno bolj pridobivamo na terenu, Saiht Stephens Green, sodišče in City Hall so v naših rokah. Sam sem prijel pet in dvajset ljudi. Toda, zdi se mi, da me hočete nekaj vprašati. Smem H vedeti, kako da ste tukaj?«
»Dolgočasil sem se v sobi, ki mi jo je določila začasna vlada. Na Irsfco sem prišel zato, da bom vsem dogodkom prisostvoval iz največje bližine. Sedaj ni primeren čas, da bi spal.«
Clark se je smehljal:
»Tudi jaz tako mislim«, je dejal.
»Ali smem vprašati, kje je grofica Kendale ?«
Motorno kolo za 2000 din
Ljubljanski pododbor Združenja poštnih, brzojavnih in telefonskih zvaničnikov in služiteljev
Razkrinkana priča šenčurskega procesa
Anton Umnik nedolien - Prešeren obsolen na 8 mesecev
tu in tam
40. rojstni dan je včeraj obhajal t Zagrebu zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. Na željo dr. Stepinca ob tej priliki ni bilo kakih večjih svečanosti, pač pa so njegov rojstni dan proslavili v najožjem krogu nekaterih škofov, ki so se po končani zagrebški škofijski konferenci še včeraj zadržali v Zagrebu. Generalni vikar dr. Salis Sevis pa je povabil vse zagrebške katoličane, da v čim večjem številu obiščejo filmsko predstavo >Hrvatje v Sveti deželi«. V tem filmu namreč nastopa tudi zagrebški nadškof dr. A. Stepinac, ki se je tudi udeležil velikega potovanja Hrvatov v Palestino Vikar Salis Sevis je zagrebškim katoličanom dejal, da bodo najdostojnejše izkazali čast visokemu jubilantu, če obiščejo to filmsko predstavo.
Prijetno presenečenje za stara leta je pripravil svojemu delavcu Miletu Mijiču neki Jovan Milinkovič, trgovec iz Sanskega mosta. Mile Mijič je skoraj vse življenje delal pri raznih gospodarjih v Sanskem mostu, nazadnje in najdlje pa se je držal pri omenjeni trgovcu. Nemalo pa je bil začuden, ko ga je na stara leta trgovec, ki je uvidel, da delavec ne more več zadovoljivo opravljati posla, presenetil s pokojnino, ki jo bo prejemal do svoje smrti. Do tega pa je prišlo takole: Pred kratkim je delavec prišel k svojemu gospodarju kot po navadi zjutraj na posel. Bil pa je zelo slabo razpoložen in je začel gospodarju to-2iti, kako bo na 6tarost, ko ne bo mogel več zaslužiti. Dejal mu je tudi, da bi bil zelo vesel, če t>i mogel dobivati na dan vsaj tri dinarje, ko ne
več mogel opravljati dela. Trgovec Milinčič P® mu je obljubil, da se mu ni treba bati za pri-mer onemoglosti, kajti pripravljen mu je dati na dan vsaj po tri dinarje pokojnine. Če pa bo po-rabil vec, mu bo dal tudi več. Pravijo, da je bil *e, čeprav skromne pokojnine, delavec silno vesel. In je bil tudi lahko, saj je mendk to edini delavec, kateremu bo gospodar sam od sebe dajal pokojnino.
Za 250 dinarjev si je kupil ženo nek kmet iz Sente v bližini Stare Kaniže. Dekle, ki je bilo staro komaj 17 let, se mu je tako dopadlo, da jo je hotel na vsak način imeti za ženo, pa če bi jo bilo treba tudi odkupiti. Dekle je bilo revno in je moralo povrhu še skrbeti za svoje starše, ki so bili že precej stari. Omenjeni kmet se je podal k dekletovim staršem tedaj, ko njegove izvoljenke ni bilo doma. Povedal jim je, kako zelo bi imel rad za ženo njihovo hčerko, dejal pa je tudi, da jo je pripravljen na vse zadnje celo odkupiti, de drugače ne gre. Tako so se sporazumno domenili, da bo plačal za dekle 250 din. Naredili ^ celo pismeno pogodbo, ki eo jo vsi trije podpisali. Ko je prišlo dekle domov, so JI 6tarši po-vedali, kaj so sklenili. Njej je bila ta pogodba tudi všeč in je radevolje pristala na to, da postane lena omenjenega kmeta. Najbrž pa le ni tega storila zato, ker je hotela z 250 din pomagati staršem, pač pa, ker je imela tega svojevrstnega ženina tudi malo rada.
Pokojninski fond gledališkega tehničnega osebja in članov vseh gledaliških orkestrov je bil ustanovljen po tridnevnem zasedanju začasnega odbora tega nameravanega fonda. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi poseben fond, s katerim bodo zavarovani v bodoče vsi člani tehničnega osebja po gledališčih in člani vseh gledaliških orkestrov » državi. V upravnem odboru tega fonda je od Slovencev g. Franc Remškar, za predsednika
el je bil izvoljen član zagrebške opere g. Drago rŽič.
Cena vojvodinske pšenice se je zelo dvignila v zadnjem času. Posamezni mlini zaradi velikih nujnih naročil plačujejo kmetom pšenico po 225 do 230 din za 100 kg. To je na vsak način že Precej visoka cena. Zaradi dviga cene pšenici 6e je precej podražila tudi moka in zaradi tega tudi kruh. Vojvodinski peki prodajajo kruh pa 4 din za kilogram. Povpraševanja po vojvodinski pšenici je vedno več. Ni pa še jasno, ali so kmetje res zo prodali vse svoje zaloge pšenice, ali pa so ,poskrili, da bi počakali še na višjo ceno. Največ pšenice kupujejo mlini ob Tisi ter po Banatu, precej pa se je kupčija s pšenico tudi poživila v Slavoniji, na Hrvaškem in tudi v Sloveniji.
Prodajni urad la izvoz sadja je bil ustanovljen te dni v Belgradu. Ustanovljen je bil zato, da bi bil izvoz sadja v zamejstvo čim bolj organiziran in da bi bilo mogoče doseči na tujem trgu Sim večje cene našemu sadju. Preko tega urada bi se izvoz izvrševal posebno v primeru, če posamezni kmetje, ki imajo dovoljenje za izvoz, sami ne bi mogli spraviti svojega sadja na tuji trg.
Novo tovarno olja 90 ustanovili v Belgradu. Naslov firme je »Tovarna olja d. d. Belgrad«. Ta družba se bo bavila s kupoprodajo in predelovanjem vseh vrst domačih in tujih semen, iz katerih se prideluje olje. Proizvajala bo fina na-inizna olja, poleg tega pa tudi olja, ki se uporabljajo pri strojih za mažo. Delniška glavnica znaša
1	milijon din.
Avstrijski Rotary-klub je poslal prošnjo sarajevskemu, naj mu preskrbi nekaj divjih zajcev, «ei da so avstrijski zajci preveč degenerirani, i&ko da se resno boje za zarod te divjadi. Dopis avstrijskih Rotaryjcev je sarajevski Rotary-kiub poslal Zvezi lovskih društev, Če mu more preskrbeti nekaj takšnih divjih zajcev. Zdi pa se malo verjetno — pravijo Sarajevčani — da bi ■fcveza lovskih društev mogla ustreči želji avstrijskih Rotaryjancev, kajti te zajce bi bilo pri nas ®ele treba naloviti, ko nimamo modernih odga-.lališč te vrste divjadi. In, kdo bo tekal za zajci >n jih lovil živel
... število tujcev v letošnjem aprilu pri nas je bilo vežje, kot pa lansko leto isti mesec. Lani 8mo imeli v Jugoslaviji vsega skupaj 5361 stalnih Rostov, ki so plačali skupno 44.160 prenočnin, ketos je ta številka le nekoliko narasla. Aprila jjeseca smo imeli 7406 tujih gostov, ki st> plačali v J30 Pteno£'nin' Torej je bilo letos 2045 costov plačali pa so tudi 5571 prenočnin več kot ‘anskega aprila meseca.
je bilo včeraj v Belgradu. Na zborovanju sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj orzavne in samoupravne ustanove izvršujejo brtniška dela v lastni režiji le v najnujnejših Pnmerih. Zahtevajo tudi rešitev vprašanja de-avmc v kaznilnicah. Te delavnice so v škodo same obrtnikom, pač pa tudi državi. Potrebna .1 bila dalje tudi gotova sredstva za strokovno /obrazbo obrtnikov, najnujnejša pa je zahteva P° skorajšnjem pokojninskem oziroma starost-zavarovanju. Zastopniki obrtnikov l>odo re-; 'Učijo, v kateri so te zahteve, izročili v krat* *em trgovinskemu ministru.
NsjlepSe darilo je »Poročnik indijske brigade«!
Zborovanje zastopnikov vseh obrtnih zbor-
Nova cesta Maribor-Sfov. gorice - odprta
Nad 10.000 liudi fe ob navzočnosti bana dr. Marka Natlačena praznovala ta vaien dogodek
Maribor, 9. maja.
Včeraj so nadvse slovesno odprli novo cesto, ki veže Maribor in Ložane v Slovenskih goricah. Ta važen dogodek, ki je bil nekak praznik za ves širši mariborski okoliš, je s svojo navzočnostjo poclkrepil tudi ban dr. Marko Natlačen.
Gotovo nad 10.000 ljudi se je zbralo k tej otvoritvi nove važne ceste na Štajerskem. Vsa slovesnost je bila izvršena ob »Turški kapelici«. Začela se je ob 2 popoldne s šmarnicami v omenjeni kapelici.
Ob pol treh se je pripeljal ban dr. Natlačen. Po njegovem prihodu je predsednik pripravljalnega odbora, posestnik Miha Kovačič, izrekel prisrčno dobrodošlico vsem gostom, posebno pa še visokim zastopnikom, ki so se ob tem pomembnem slavju zbrali na tem kraju. Pozdravil je najprej bana dr. Natlačena, potem zastopnika lavantinskega knezoškofa stolnega prošta dr. Vraberja, poveljnika mariborske garnizije generala Stanoj-loviča, okrajna glavarja dr. šiško in Eiletza, mariborskega župana dr. Juvana, načelnika tehničnega oddelka kr banske uprave inž. Skaberneta, senatorja dr. Schaubacha in potem še ostale odlične zastopnike iz bližnje in daljnje okolice.
Potem je povzel besedo načelnik okrajnega cestnega odbora mariborski podžupan g. Franjo Žebot ter je v daljšem govoru orisal zgodovino nove ceste, vse borbe, ki so jih bili slovenje-goriški Slovenci pod bivšo Avstrijo, da bi dosegli zgradbo ceste, in zasluge vseh slovenskih mož pod Avstrijo in v Jugoslaviji, da smo to cesto dobili.
Stolni prošt dr. Maks Vraber je pred blagoslovitvijo nove ceste izpregovoril globoko zamišljene besede. Nova cesta ni samo človeško, temveč predvsem božje delo. Naj bi Vsemogočni čuval cesto in vse tiste, ki so jo gradili ter bodo po njej vozili. Nato je cesto blagoslovil.
Govor bana dr. Marka Natlačena
Ban dr. Natlačen je nato med drugim izvajal:
»I* dosedanjih besed smo posneli, da se tukajšnje prebivalstvo že celih 70 let bori za to cesto. Bolga vrsta je županov, načelnikov okrajnih zastopov, poslancev deželnega in državnega zbora, ki so. se v bivši Avstriji trudili in intervenirali, da bf' dosegli gradnjo ceste. Vse to trkanje na vrata takratnih oblastnikov pa je bilo zastonj,
bilo je klic vpijočega v puščavi. Videli so že takrat, kako bi bila ta cesta važna, velik del Slovenskih goric bi bila gospodarsko in kulturno približala Mariboru. Vse prošnje pa so ostale neuslišane, ker so takrat odločevali ljudje, ki niso bili naše krvi, po rodu tujci ali izdajalci našega naroda, ki so se izneverili slovenski materi in slovenskemu jeziku. Če bi še danes vladali nad to jemljo. ne bi obhajali sedaj te svečanosti. Zavedati se moramo, da je prišlo dogradnje samo, ker so prišli do oblasti naši ljudje, ki se ne sramujejo svoje slovenske matere in slovenskega jezika. To je nauk, katerega si moramo ohraniti v sreu: Gorje nam, ako bodo odločevali o naši usodi ljudje, ki so nam tujci, ki nimajo ljubezni za naš rod. ki bi hoteli samo našo zemljo.
Danes se loteva našega naroda nova bolezen — imenuje se izseljevanje. Začela se je v Prekmurju ter je udarila tudi čez Muro v Slov. gorice. Samo na področju murskosoboške Borze dela je letos odšlo na sezonsko delo v Nemčijo in Francijo 7500 ljudi, sami mladi, močni ljudje, cvet naših kmečkih domov. Ti bi bili naši domači grudi nujno potrebni. Bojim se, da bo naša prelepa slovenska zemlja postala pusta, da se bodo ti krasni vinogradi izpremenili v pustinje in sa-donosniki v pašnike, če nam bo doma primanjkovalo mladih delovnih rok. Tej bolezni, ki dela našemu narodu ogromno škodo, moramo postaviti jez. če ne, bodo domovi v teh krajih osameli, narod pa se bo vračal iz tujine degeneriran ter bo propadal. Ohranili bomo to zemljo močno in neokrnjeno v naši posesti, ako bomo ostali v močni, skupni državi Jugoslaviji. Nas Slovencev živi komaj dober milijon v inejah te države. Zemlja, na kateri prebivamo, je jemlja, na katero zro že stoletja gladnc oči naših sosedov. To je, kar sem hotel na tem kraju in v teh časih posebej poudariti!
Zahvaljujem se tudi vsem, ki so pripomogli k gradnji le ceste in želim, da bi prinesla eesta srečo in blagostanje krajem, ki jili veže. Bog naj to delo blagoslovi.«
Nato je ban prerezal narodni trak, ki je bil razpet čez cesto, ter je proglasil cesto za otvor-jeno. Povabljeni gostje so se podali z banom in drugimi odličniki k zakuski, ki jo je priredil okrajni cestni odbor s krajevnimi činitelj.
Lepa slovesnost je bla s tem zaključena in nova cesta je izročena prometu, ki je bil že danes izredno živahen ter je pasiralo cesto nekaj stotin avtomobilov.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Razveseljiv pogled po Slovencih goricah
Sadni vrtovi in vinogradi obetaio dobro
Sv. Ana v Slov. gor., 5 maja.
Letošnji spomladanski mraz je povzročal kakor drugod tudi po Slovenskih goricah veliko zaskrbljenost vinogradnikov in sadjarjev. Dozdevalo se je marsikomu, da je mraz povzročil veliko škodo po vinogradih in vrtovih in da bodo posledice ob čutne. Topli nastopajoči prvi majski dnevi pa so ta strah pregnali in kmetom dali novega upanja na obilno sadno in vinogradniško letino.
Noše slovenjegoriške hribe je mahoma pobe lilo romantično cvetoče sadno drevje. Tako že dolgo let pri nas ni cvetelo. Cvetje se v toplih dneh lepo razvija. To ]e že prvo dobro znamenje. Ce bo pomlad in poletje brez hujših vremenskih nezgod, bosta naš kmet in sadjar pridelala obilo sadja. Vse pa je odvisno še od tega, kako bodo naši ljudje svoj pridelek prodali. Kakor slišimo,
se nam obeta obilen izvoz. Hoteli pa bodo seveda spet priti tudi »dobičkarji« na svoj račun. Čas bi že bil, da bi se kmet končno le otresel teh zajedavcev. Od tega je v precejšnji meri odvisno naše gospodarstvo ob zelo redkih boljših letinah.
Vinogradi kažejo dobro. Bolj zgodnja trta je po nekaterih predelih deloma pozebla. Zadnje dni so se pojavili na trti številni poganjki, če ne bo več ponovnega mraza, bomo imeli tudi dobro vinogradniško letino in bodo prišli do primernega zaslužka tudi mali revni vinogradniki, ki so jim nezgode zadnjih let znatno zagrenile življenje.
To veselo upanje našega kmeta pa se tudi lahko namah spremeni v bridko razočaranje zaradi morebitnih vremenskih nezgod.
Obilnejši pridelek, kakršnega že nekaj let nismo imeli, bi prinesel našemu kmetu in gospodarstvu sploh novega življenja.
Včerajšnja športna nedelja
Jugoslavija : Češkoslovaška 3 : 2
Po sobotni igri v dvoje, ki jo je naš par Punčec-Mitič v dvoboju z Menzelom in Cejnarjem izgubil, ni nihče pričakoval, da se bo našima igralcema včeraj posrečilo dobiti obe single partiji in se tako kvalificirati za nadaljnje tekmovanje za Davisov pokal. Uspeh jugoslovanskih teniških igralcev je nad vse pomemben. S svojo zmago nad Češkoslovaško se je naša teniška reprezentanca plasirala za nadaljnjo tekmovanje in bo po vsej verjetnosti tudi evropski finalist. Kajti naslednji nasprotniki so mnogo manj močni kot pa je Če* škoslovaška.
Za včerajšnji dve igri je vladalo ogromno zanimanje. Na igrišču je bilo zbranih nad 3500 gledalcev. Prva igra je bila med najboljšim Čehom Menzlom in našim prvakom Punčecem. Punčec je v štirih setih z rezultatom 3:6, 6:1, 6:1 in 6:2 premagal Menzla in s tem dosegel 6voj največji uspeh na teniškem polju, kajti Menzel je brez dvoma danes najboljši evropski teniški igralec.
Kot drugi par sta nastopila Cejnar in Mitič. Po rezultatu 6:3, 5:7, 6:4, 2:6 in 1:2 je bila igra v petem setu zaradi mraka prekinjena. Po odločitvi vrhovnega sodnika, Atnerikanca Thompsona, pa bi se igra kljub mraku morala nadaljevati. Mitič je nastopil, Cejnar pa je pobral svoje rakete in odšel z igrišča. Po odhodu Cejnarja z igrišča je vrhovni sodnik Thompson odločil, da je v petem setu zmagal Mitič in tako je Jugoslavija dobila še tretjo točko in s tem tudi zmagala z rezultatom 2:3. Obe igri sta trajali od pol treh popoldne pa do četrt na osem, torej skoraj štiri ure.
Jugoslavija : Romunija
1:0
Včerajšnja reprezentantna tekma med moštvoma Jugoslavije in Romunije za Benešev pokal, za katero je vladalo ogromno zanimanje, se je končala z zmago Jugoslavije. Na stadionu Oncf se je zbralo do 30.000 gledalcev. Romuni so postavili svojo najboljšo reprezentanco; v njenem moštvu, je igralo namreč tudi pet Madžarov, kar je bil predmet ostre kritike romunskih športnih listov, čel da to ni pravo športno zastopstvo Romunije. Zmaga Jugoslavije je povsem zaslužena. Od pričetka pa do konca je naše moštvo pokazalo lepšo in prlsebnejšo igro tako v poedinih akcijah kakor tudi v celoti. Dejstvo, da je zvezni kapitan postavil po vsem neuigran napadalni trio, ni škodilo. V moštvu Jugoslavije ni bilo niti ene slabe točke. Izvrstna je bila ožja obramba, prav tako so vsi trije krilci pokazali tako v napadalni kot v obrambni igri veliko znanje in požrtvovalnost. Napadalna petorica sicer ni pokazala nič posebnega Vseh pet igralccv pa je bilo tako prožnih, da so se znali prilagoditi vsaki situacijj. Akcije, ki so jih začeli, so izvedli hitro in odločno, dočim so bili v streljanju na gol včasih
manj odločni. Postavitev Matoiiča 3 se je pokazala kot povsem upravičena. On je bil tudi tisti, ki je po lepem Sipošovem predložku zabil zmago-noeni gol in tako odločil zmago. Najboljši v napadu Pa je bil desni krilec Šipoš.
Tekme so bile za Benešev pokal. Za ta pokal tekmujejo tri države. Tabela je sedaj takale:
Jugoslavija	3	2	0	1	7:6	4	(2)
Češkoslovaška	2	1	1	0	6:5	3	(1)
Rumunska	3	0	1	2	2:4	1	(5)
Hermes : Kranj 2 : 2
Zelo številni in zelo glasni podžigači iz gorenjske metropole so danes na preprosti šišenski tribuni dajali — po svojem mnenju — lekcije o pra-vilnem sojenju. Vsake pol minute se je raztegnila prerokba, da so ljubljanski sodniki za nič. No, gospod Miljan iz Zagreba ni bil nikak modrijan, oprostili pa so mu marsikaj, ker ni bil domač človek, ampak tujec.
»Hermes« je prvi polčas dal tako šibko igro, da jo za letos smatramo lahko kot najslabšo. Od prvega do zadnjega — razen obrambe — so odpovedali vsi. Zato pa so se razšopirili Kranjci, ki so z dolgimi pasovi naglo in nevarno prihajali pred Rožiča. Fric je imel polne roke dela in je moral enkrat celo kapitulirati. V drugem polčasu se je lahko precej oddahnil, zato pa je moral pljuniti v roke Magister. »Hermes« je najprej po Icetu izenačil, nato pa je prišel v vodstvo in zdelo se je že, da bo obdržal doma obe točki. Toda Fric fricasti se je nekaj poigral in s fakirskim trikom zaprl žogo v svojo omaro. Sicer pa je ta rezultat prav za prav po poteku igre še najpravičnejši. Kranjci imajo precej pisano moštvo, v katerem najdemo poleg Hrvatov in domačinov kar pet »Ljubljančanov«; Unterreiterja, Magistra, Sovinca, Baumkirchnerja in Senico. Močni 60 in tudi igrajo kar dobro. »Hermes« je pomladil in preuredil moštvo; v napadalnem triu so moči, ki obetajo, so pa od prve do zadnje še nerafinirane. Sodil je pred majhnim številom občinstva zagrebški sodnik g. Miljan, bradati popotnik, čigar ime si je utrlo pot v javnost po dramateksm egiptovskem begu iz Bjelovara. V sojenju ni sijal.
SK Mladika : Grafika 2 :1
»Mladika« gre v prvi razred. Na tej tekmi si j* nesrečno zlomil nogo igralec »Mladike« Verfjek. Igra je bila izredno nagla in napeta. Sodil je prav dobro pred številnim občinstvom g, Mirko Vrhovnik.	\
* '
Kolesarski dirkači, ki bodo sodelovali v cestnih ali dirkališčnlh dirkah v jubilejni prireditvi 50 letnice slovenskega kolesarstva, ki bo 29. t. m., se opozarjajo, da se prijavijo nakasneje do 22. t. m. pri tvrdki Jax in sin, Gosposvetska cesta 2. Predložitev letošnjo 6avezne verifikacije je potrebna. Zunanji dirkači pa bodo glede verifikacije kontrolirani na štartu.
Naročajte Slovenski dom!
Krai	Barometer-sko stanje	leiup*-ratom * r*		= » > - e -! *u	* C c »sc IJ	Veter (smer. jakost)	Pada- vine	
		. 03 DS	C 1 ** =!				E E	s « C t>
Ljubljana		180	lo-O	87	10	SE,	1*1	dež
Maribor	766-7	19-2	9-0	70	10	0	130	dež
Zagreb	759- J	l''-0	10-0	80	10	sw,	7-0	dež
Belgrad	758-7	21-0	11-0	80	4	\VNWj	2-0	dež
Sarajevo	76.-7	is-o	110	70	5	ssw,	5-0	dež
Sušak	—	—	—	—	—	—	—	—
Split	762’-	. '0	Ij-O	80	7	NNW,	0-2	dež
Kumbor	761-4	2 -0	15-0	80	5	w,	4-0	dež
Rab	763-2	inv	10-0	SO	5	SSE»	?	dež
Vremenska napoved. Večinoma oblačno precej stalno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena ▼ Ljubljani od včeraj do danes. V soboto je bilo zi not i do 7.40 večinoma oblačno, od 7.40 dalje pa spremenljivo oblačno, ob 11.30 je oblačnost narasla in je prevladovalo ves popoldan , zvečer in ponoči oblačno vreme. Proti večeru in ponoči je pihal močan zapadni veter. Ob 23.10 je pričelo deževati in je deževalo^ v presledkih vso noč. Padlo je 1.3 milimetrov dežja. — Včeraj je bik) iz noči do 10 oblačno in deževno vreme. Ob 10 se je oblačnost nekoliko zmanjšala, vendar pa je prevladovalo do 13.30 oblačno vreme. Popoldan se je oblačnost močno spreminjala in pihal je precej močan zapadni veter. Ponoči se je pooblačilo.
Najvišja temperatura v soboto je bila 18.2° C. Najnižja temperatura včeraj 10.6° C.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 9. maja: Gregor.
Torek, 10. maja: Antonin.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakar&č,
Sv. Jakoba trg 9; mr. Rarnor, Miklošičeva c. 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
»Borba krščanskih strokovničarjev za nov red«.
Brošura pod tem naslovom nam v pristni in neskvar-jeni obliki ter besedi predstavljala bistvo krščanskega strokovnega gibanja ter njegovo stremljenje, da se gospodarsko preosnuje v sodobni državi v samoupravno organizacijo (korporacij«), ki naj jo vodijo delavske in delodajalske strokovne organizacije. Kdor se peča ali se zanima za socialno vprašanje, se mora reznaniti z vsebino te brošure, ki se dobi pri izdajatelju (Valant Milar, Ljubljana, Ulica na grad 5). Gospodje, ki so brošuro prejeli na ogled, so naprošetii, da jo poravnajo po poslani poštni položnici.
Starše opozarjamo na nocojšnjo produkcijo šote Glasbene Matice, ki začne točno ob četrt na 7 zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Izvajalci so gojenci klavirskega in violinskega oddelka, mladinski šolski zbor in mladinski orkester. Vabimo starše in vse, ki se zanimajo za razvoj glasbe, predvsem pa mladino, da v velikem številu poseti nocojšnjo I. produkcijo Sole naše Glasbene Matice. Spored stane 3 din, je obenem vstopnica in se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
Nepopisna navdušenje je vladalo v Ljubljani pred 5. leti, ko eo prvič korakali po ljubljanskih ulicah in nato nastopili v koncertni dvorani bolgarski pevci iz Plovdiva. Njihova pesem nam je prišla kot razodetje novo in izredno prijetno, seznanila nas je z dušo bolgarskega naroda. Odlično interpretirana in zapeta iz grl navdušenih Plov-divčanov. Isti bratje pevci bodo v Ljubljani v petek, dne 18. maja in prirede v veliki Filharmonični dvorani 6voj koncert Na praznik bolgarske pesmi v beli Ljubljani opozarjamo. Vstopnice so od jutri naprej v predprodaji v knjigarni Gl. Matice.
Bolgarski pevski zbor iz Plovdiva pride v prihodnjih dneh v Slovenijo in priredi tu celo vrsto koncertov bolgarske narodne in umetne pesmi. Bratski pevci iz Plovdiva ee pripeljejo v Ljubljano v četrtek, dne 12. maja z večernim belgraj-skim brzovlakom. Tu bo na glavnem kolodvor* sprejem, ki ga pripravljajo naša kulturna društva. Prvi bolgarski koncert v Sloveniji bo v petek, dne 13. maja ob 20 v veliki Filharmonični dvorani.
V	soboto koncertirajo v Kranju, v nedeljo 15. maja v Tržiču in na Jesenicah. V ponedeljek 16. maja gredo gostje na Bled in bo tam tudi njihov koncert, nato pa »e odpeljejo v Celje, kjer koncertirajo 17. maja, v Mariboru 18. maja in v Ptuju 19. maja. Vrsto koncertov v naših krajih zaključijo dne 20. maja v Krškem, odkoder se vrnejo potem zopet v svojo domovino. Bolgari so sijajni pevci, njihova narodna in umetna pesem, prelepa in zanimiva, zato opozarjamo na te koncerte. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Basist Franc Schiffrer-Navigin nam bo zapet drevi ob pol 9 v veliki Filgarmonični dvorani naslednji spored: Schubert: Glasbi, Vrana, Smrt in deklica, Popotnik, Bivanje. — Brahms: Na pokopališču, Pridi kmalu, Pot k ljubici. — Wolf: Pešpot, Vrtnar. — Sledi glavna koncertna pavza, nato italijanski samospevi: Scarlatti: O česati di pia-gsrmi in Chi vuole fnamorarsi. — Marcelto: Im mio bel foco. — Bononcini: L’esperto noceiero. — Martini: Plaisir d’amour. — Tretji nastop ima naslednje pesmi: Ipavec: Menih, Lajovic: Iskal sem svojih mladih dni, Pavčič: Mlada pesem, Adamič: Kot Iz tihe zabljene kapele, Musorgski: Pesem o bolki. — Na klavirju spremlja umetnika-basista kapelnik Niko Štritof. Na koncert opozarjamo in vljudno vabimo, ker je basist Schiffrer resničen umetnik, izredno lepega basovskega glasu. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Ljubljansko gtedaliiče
DRAMA - Začetek ob 20.
Ponedeljek, 9.: Zaprto.
Torek, 10.: Zaprto.
Sreda, 11.; Nočna služba. Red Sreda.
OPERA. — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 9.; V kraljestvu palčkov. Proslava Materinskega dne. Izven. Cene od 30 din navzdol. Torek, 10.; Madame San* Gene. Red A.
Sreda, 11.: Jakobinec. Red B.
KINO UNION Tel. 22-21
Ob 16., 1915 in 2115 uri 'WIIly Forslova
SERENADA
O R K A H roman v slikah
Šest sto milj od Tahitskih otokov, v sinjih vodah Tihega morja, leži otok Manukura. Domačini, ki se kopljejo v sončnem soju sredi južnjaških lepot tega čudovitega otoka, so pozabili, da je otok samo majhen del zemlje, ki se je ukradla morju in da morje neprenehoma čaka trenutka, da se maščuje za to nad njo.
Na vsem otoku je zavladalo slovesno razpoloženje, ko se je s Tahitija vrnila trgovska ladja kapitana Nagleja. Po prihodu ladje naj bi se zastavni mornar Terangi poročil z Maramo, prelepo hčerko poglavarja domačinov na otoku, Mehevija.
Medtem ko se domačini pripravljalo na poroko, sta guverner De Laage in njegova žena povabila na zajtrk majhno skupino Evropejcev, ki
Prebivajo na otoku. Med njimi je tudi duhovnik, oče aul, dober prijatelj Terangijev in prijatelj vseh domačinov, zdravnik dr. Kersan in kapitan Nagle. Vsi ti so med seboj tovariši. Kako tudi ne, saj jih veže drugega na drugega več kakor samo krvno sorodstvo; osamljenost in oddaljenost od belega 6veta ter skupna ljubezen do dobrodušnih domačinov na otoku.
*ie ?au* )e Poročil Terangija in Maramo v belo okrašeni cerkvi. Ko je padla noč, 60 na otoku zagorele plamenice in domačini so praznovali svat-bo po svoje, med starim poganskim petjem in plefii. Terangi pa je med tem na skrivaj odvedel 6vojo mlado ženo na sosedni otok Motu Tonga, da taffl prebijeta prve ure svoje nove 6reče.
/ (Nadaljevanje.)
Priroda: Večna umetnica
Igralke med rožami - Skrivnost orhidej
_ Najskrivnostnejše cvetlice so pač orhideje, k ljub vsemu naporu in raziskovanju niso še do danes mogli razrešiti skrivnosti, kako bi iz semen vzgojili to cvetlico. Da, posrečilo se je že v letu 1846 vzgojiti na ta način, tudi 1. 1897, vendar skrivnost še danes ni povsem pojasnjena. Prvi, ki je orhidejo vzgojil iz semena, je bil angleški vrtnar Domini. Njegov recept pa je bil ukraden in tako je izginila zopet možnost, da bi gojili to cvetlico. V letu 189? se je ukvarjal s tem vprašanjem botanik Bernard. Končno je našel način, kako je mogoče priti do iz semena vzgojene orhideje. Za kalitev je potrebna neka prav mikroskopsko majhna gii-vica. Ta glivica se vsadi v seme, nato izumre, *eme pa vzklije. Bernard je tako vzgojil do 61) orhidej, 'la način je bil precej težak, kajti za vsako seme je moral imeti posebne ?live. ( e bi pa hoteli vzgojiti na ta način vse orhideje, ki jih je do tisoč, potem bi morali predolgo čakati, preden bi vse vrste mogli vzgojiti, tako da bi vzklile. Najboljše je, da vložimo semena in glivice v neko posebno želatinasto zmes, ki se imenuje agar-agar. Traja pa 16 mesecev, preden vzklije seme. To je prva skrivnost orhideje.
Druga skrivnost
Druga skrivnost orhidej je njihov nagon za posnemanje. Orhideja nima niti svoje oblike niti svojega vonja Ona posnema vse. Njeni ljubitelji jo občudujejo kot kako igralko, ki lahko igra vse vloge če raste v bližini kake smrdljive gnojne jame, smrdi tudi njen vonj, če raste v bližini vijolic, vonji kakor vijolica. Nekatere diše omamljajoče kakor jasmin, druge zopet kakor vrtnice So pa tudi orhideje, ki uganjajo naravnost čudne igre: če se jim pri-)’!jža malajec, zadiše po janežu, če črnec, zadiše po katranu, če belokožee, pa po jasminu. Zakaj, ni dognano. Celo take orhideje imamo, ki zjutraj drugače diše, kakor opoldne in zvečer. Razumljivo je, da imajo te posebnosti one, ki rastejo v svoji tropični domovini.
Posneman?« oblike
Tudi oblike teh rož so različne One, ki pripadajo eni in isti družini, imajo zdaj liste v obliki peroti metuljev, če so rastle na drugem krajn, so imele obliko kril hrošča, na tretjem
kraju zopet obliko kumar, ki rastejo kar divje v onih krajih. Prebivalci Brazilije, ki je prava domovina orhidej, celo pravijo, da samorasle orhidejo posnemajo vsako obliko, ki jo * vidi jo«. In res, ti imajo prav. To so tudi preizkusili in dognali, da res orhideje spreminjajo svojo obliko listov po raznih zgledih. To je tretja skrivnost teh cvetlic.
Modre orhideje posta!a(o rdeče
Potem se' ne smemo čuditi, če pripovedujejo o orhidejah razne bajke. Raziskovalec Hauck, ki je leta in leta iskal razne vrste orhidej ob reki Orinoko, je tudi opazil, da spreminjajo svojo barvo, zlasti one iz vrste Coelgvne asperata. Hauck jo je našel v pragozdu in jo je hotel utrgati zaradi njene lepe modre barve.
V	tem pa so ga napadli Indijanci, razvil se je pretep jn Hauck je obstrelil nekega Indijanca, ki je bil na drevesu, pod katerim je rastla ta modra Orhideja. Po deblu se je pocedila kri. Hauck je ubežal in se je vrnil po štirih dneh nazaj k orhideji. V svoje veliko začudenje je opazil, da je prej modra roža pordela. Samo končki listov so bili modro pegasti. Tako pravijo razni raziskovalci o teh rožah Gotovo pa ne drži to za one, ki rastejo pri nas, ampak v tropskem podnebju. Koliko pa je resnice o teh raznih skrivnostih, Bog ve? Tako poročajo ti poznavalci in raziskovalci rastlinstva v južnih krajih.
Od kaznjenca do milifonarja
V	starosti 73 let jo umrl v Copsiatu Victor Orille, »kralj ugank«.
Victor Orille spada k tistim redkim ljudem, ki so postali bogati m slavni za zamreženimi okni. Usoda tega človeka je bila v vsakem oziru svojevrstna Kot sin ubogih francoskih staršev, ki so se, preselili v Kanado, je Orille že v mladosti mnogo pretrpel Starši so mu že v rani mladosti umrli in tako se je moral mladi Victor v rani mladosti prebijati -kozi življenje. Z 28 leti se je poročil z neko Avstralko in se
obenem preselil v Avstralijo, da bi si tam poiskal srečo.
Dolga leta se je Orille s svojo ženo boril za obstoj. Usoda se mu ni hotela nasmehniti. Nekega dne pa je nastal v njegovem življenju katastrofalni preokret. Kot voznik tovarniškega voza, je po nesreči povozil neko žensko in jo poškodoval tako močno, da je na posledicah umrla. Priče, ki so obremenjevale Orilla. so zatrjevale, da ni bil trezen. Sodišče ga je obsodilo na izredno strogo kazen. Dobil je 10 let zapora. Kazen je Orilla tako razburila, da je začel besneti in razbil vse, kar je bilo v njegovi bližini Le s težavo so ga pazniki povezali Toda tudi z zaporom se Orillo ni mogel sprijazniti. Obnašal^ sc je tako uporno, da so ga morali večkrat še posebej kaznovati.
Tekom tega neprostovoljnega oddiha in samote si je ta neznani kaznjenec izmislil prav poseben način, s katerini si je preganjal čas. Prav to ga je pa napravilo tudi slavnega in bogatega. Na pisemski papir, ki ga je dobival od kaznilniške uprave, je slikal vsakovrstne slike, nato pa jisb® raztrgal in zopet posamezne dele sestavljal, lako je nastala igra sestavljanja slik, ki je tekom let osvojila ves svet. Orille je bil kljub svojemu nesrečnemu življenju bistra glava. Odločil se je, da bo svojo iznajdbo tudi finančno izrabil. Ravnatelj kaznilškega zavoda mu jo pri tem pomagal in mu omogočil, da je stopil v stik s tovarno igrač, ki [e to njegovo iznajdbo tudi prevzela. Učinek je presegel vsa pričakovanja. Stvar se je prodajala tako dobro, da je Orille v kratkem času postal bogat mož (Msedeti je moral sicer svojo kazen, toda odsedel jo je z zavesijo, da je za vse čase gmotno preskrbljen.
Ko je bil izpuščen iz kaznilnice, se je Orille z vso energijo posvetil nadaljni izpopolnitvi svoje iznajdbe. Z lastnikom tovarne je osnoval veliko novo tovarno igrač, njegovo premoženje se je nakopičilo v nekaj milijonov. Ob svoji smrti je Orille zapustil velik del svojih dohodkov za dobrodelne namene. Največje njegovo veselje pa je bilo, da je vsako leto za lx>žične praznike obdaroval na stotine otrok s svojimi izdelki.
Če naročite »Slovenski dom« za tri mesece naprej, dobite roman »Poročnik indijske brigade«
Prisotnost duha reši človeku življenje
28 letni postrešček Harold Gleave je rešil zaradi prisotnosti duha življenje 60 letnemu potniku na postaji Warinmgton v Angliji. Ko je hotel Gaugiiam prekoračiti tir, mu je spodrsnilo in je padel. V tistem trenutku pa je drvela po istem tiru in se bližala lokomotiva. Zgledalo je že, da je nesrečnež izgubljen. Nekateri, ki eo stali na peronu, so prestrašeno zakričali. Edino postrešček se je hitro znašel, skočil k možakarju, ga obrnil in zakričal: Ležite mirno. Nato je odskočil, da bi sam ušel nevarnosti. Vse to se je zgodilo z bliskovito naglico in že je bila lokomotiva tu, ki je celo postreščka sunila vstran. Ko je zaradi sunka obležal, je takoj pogledal med tirnice in se razveselil, ko je zagledal svojega reševanca še pri življenju. Težko si je predstavljati, kako je to, če človek leži pod drvečim vlakom in da vse to traja celo večnost za njega, medtem ko je vlak rabil za isto pot samo nekaj sekund. Res, kar čudna rešitev, ki je nastala zaradi prisotnosti duha enega samega človeka.
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, 9. maja: 12 Slovanske uverture (pl*)
— 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.30 Zvoki t vsega sveta (plošče) — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena ura: Bojni strupi te. dr. Vladislav Kline) — 18.30>Zd.JiFI-bieh: Sarka, simf. suita (plošče) — 18.40 Knltimta nika: Valentin Zarnik ob 50-letnici smrti (g. prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Zakaj moramo vsi v borbo proti tuberkulozi (dr. Je-vrem Nedelj ko vič, univ prof.) — 19.50 Bolezen#k4 rasr-plet jetike (g. dr. Franc Debevec) — 20 Koncert' Rad; orkestra — 21 Nekaj samospevov Pavla Robesona (pl.)
— 31.10 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta — 22 Napovedi, poročila —- 22.15 Koncert operetne glasbe (Radijski orkester).
Drugi programi
Ponedeljek, 9. maja: Belgrad: 30 Opera — Zagreb: 30 Vladigerove skladbe, 30.30 Komorni trio, 20.50 Vok. konc.. 21.20 Dvorakov klavirski kvartet, 22.30 Harmonika — Praga: 19.25 Igra, 30.40 Nar. gl., 21.30 Godalni kvartet — Varšava: 20 Salonski ork., 32 Simf. konc. — Sofija: 19.45 Simf. okne. — Budimpešta: 20.20 Vojaška godba iii petje, 22 Zenski godalni kvartet, 23.05 Cig. jazz — Trat-Milan: 21 Simf. konc. — Rim-Bari. 17.15 Pestra gl., 21.15 Opera — Dunaj: 15.10 Orkester in so-Usti, 21.10 Operna gl., 22.30 Zab. konc. — Berlin: 18.30 Zab. konc., a) Citre, mandoline in harmonike — Ko-nigsberg: 19.10 Operna in simf. gl., 21.15 Zbor — Hamburg; j] Schubert-Brahms-Wolf — tipsko: 20.05 Simf. ork. _ Stuttgart: 19.10 Ples. gl.. 19.30 Kolonialna od-Sf.’™ L !lke 1 I)uutt-ia za 5asa Nestorva, 21 PloSče, --.30 Zab konc., 24 Handlov ciklu*. — Uonakovo: 19.19 rlesna glasba.
ROBERT LORD
78
POD ČRNO KRINKO
»Najela ti bom najboljšega odvetnika. Morda se nam pa le posreči, da se režimo... Toda, Frank, govoriti pa moraš čisto resnico,.. Edino to naju more rešiti...«
»Govoril bom čisto vse po pravici,.. Vse bom izdal.., Oni tnor&jo biti kaznovani... Potem pa, ko bom morda spet svoboden, bova začela spet novo življenje ,., Ti in jaz ...«
Čas je tekel nenavadno hitro. Že sta se morala posloviti. Frank je še enkrat objel svojo Rutho, nato pa ga je ječar spet odvedel nazaj v njegovo celico..,
Zdaj pa je začela tudi Ruth jokati od prevelike žalosti. Ni mogla več zadrževati solz .., Njeno zatajevanje je omagalo ...
Odšla je proti zapuščenim hišam na Bowery-Hilsu. Tam ni mogla pričakovati ničesar dobrega... Med potjo se je nekoliko ustavita pri Groganovih... Sprejeli so jo s polnim sočutjem in razumevanjem... Betty se je zavijala v svoje krilo in bridko jokala... Niti malo ni pomislila na to, da je prav Ruthin mož umoril njenega Eda ..,
Prevelika je bila njuna bolečina, da bi mislili na to. Tu so bila dejstva, žalostna dejstva... Vse drugo je bilo malo važno...
»Kaj naj zdaj storimo?« je spraševal Nick Stumpas in ve« vznemirjen hodil po sobi.,. Nekaj moramo narediti!«
»Brown naj gre k Franku, češ da je njegov branilec... Naj mu zagrozi, da ne bo ničesar izdal...« je odvrnil Jones, ki je *ede! na udobnem naslanjaču in ves razburjen kadil cigareto...
Tudi Cliff, ki je bil med drugimi na tem sestanku, ni vedel, kje se ga glava drži...
»Pa to Se ni vse .,. Newyorška policija je tudi izdala tiralico *a nami... Za naša imena sicer še ne vedo, vendar je popis dosti točen...« je opozoril Nick Stumpas. »To je bila res precej velika smola s tem Smilesom... Njega so prijeli. On in njegov
•Slovmak) do«
kratkovidni Škot sta že za zapahi... Nam se je prav v zadnjem trenutku le še posrečilo pobegniti... Dejal sem, da ni bilo prav nič potrebno ubijati onega dekleta,..«
»Ah, kaj,., Smiles je mojster,.. On se bo že nekako izvlekel iz te neprijetnosti. Nikar ne pozabi na to, da je član vrhovnega sodišča v Newyorku tudi naš vplivni voditelj.. . Tam se bo že vse uredilo... Paziti moramo predvsem na to, da se tukaj izmažemo. ..«
»Imam že načrt..se je oglasil Brown, ki je sedel ob strani in poslušal ta razgovor. » Odšel bom na polioijo in se prijavil kot branitelj Franka T4ylorja... Vse drugo prepustite kar meni. ..«
Takoj po teh besedah je Brown vzel klobuk in naglo odšel...
Na policiji je tekla preiskava še naprej. Tam so Brownu brž dovolili razgovarjati se s Taylorjem, ker se je predstavil kot njegov branilec. .
Frank je sedel v svoji celici čisto sam... Že se je bil odločil, da bo pred preiskovalnim sodnikom vse priznal, vse po vrsti Tudi pri razpravi pred porotniki se je namenil vse priznati. Razložil bo natančno, kako so se dogodki razvijali. Pokesal se bo za vse, kar je storil, razkrinkal pa bo glavne voditelje Barhama, Stumpasa, Jonesa in Cliffa. Oužaloval bo svoje dejanje, kajti dobro je vedel, da bi se mu utegnila zato kazen znatno zmanjšati... Ko je streljal na Eda, tako ni vedel, kaj dpla. Niti ni imel namena, da bi streljal, najmanj pa še to, da bi koga ubil... Upal je Frank, da sodba nad njim le ne bo tako silno stroga, če vse prizna...
Ko je tako razmišljal, mu je ječar privedel v celico nekega človeka, ki ga Frank do zdaj šc ni poznal...
Gost ga je prisrčno pozdravil in se vsedei k njemu na le-seno klop...
»Moje ime je Brown ... važ branilec ...« je spregovoril glasno, tako da ga je mogel slišati tudi ječar, ki je pravkar odhajal sfcozi vrata ...
Frankov obraz se je kar nekam razvedril.
»Veseli me... Vi ste moj branilec, ki mi ga je poslala moja žena, ne7 ...«
»Rekel sem zato vaš branilec, da so me pustili k vam ..« je pošepetal Browd Franku ...
»Vi torej niste tisti, ki ga je zame najela moja žena?... Pa
kaj potem želite? ...«
S° me vaš* prijatelji. Prosili so me, naj vas malo obiščem m se z vami malo razgovarjam
m ,n'mam “°benega prijatelja razen svoje žene...«
, ,* ? V®’ ray,0T-/- Vašim prijateljem je mnogo na tem, da bo obsodba nad vami pravična ... Poslali so me od vodstva P°!ePetal B'“W° " “ »—■#"> »Zdaj imajn dosti teh razbojnikov... Vsa bodo prejeli zasluzeno kazen!«	r '
,« je miril
. Nič več vas ne potrebujem ... Vse
»No, no, le počasi... Nikar se ne vznemirjajte Brown Franka.
»Pustite me pri miru je končano!...«
»Toda Frank, naši ljudje žele, da se ta razprava srečno konca tudi za vas ...«
»O, vem to, da mislijo predvsem nase ... Zdaj jih je strah ...«
»Bodite pametni, Frank Tajiorl... Vsedite se semkaj, da se mirno pogovoriva ..
»Povejte hitro, kaj želite od mene. «
Br°wn je mirno in premišljeno sedel'na leseni klopi... S prepričevalnim pogledom je motril Franka... Govoril mu je tiho in počasi .. . Med pripovedovanjem pa je potegnil iz žepa polovico naboja za samokres in se igral s koničasto kroglico...
»Vi, Frank Taylor, ste zelo sebični... Pomislite malo na svojo ženo m otroka... Spomnite se malo nanju ...« Pri teh besedah je Brown metal v zrak kroglo in jo spet spretno lovil
klensko igro	POsta’al°	kar mraz' ko jc gledal to pe*
tudi k^^zgodftina Va^° *eno *-n otroka... Njima bi se utegnilo
Krogla	za	samokres se je bleščala na	njegovi dlani..,
ran a	je	oblil mrzli pot.., Dobro je	razumel, kaj naj po*
meni to igranje s samokresno kroglico. Dobro je tudi vedel.
o i) o je iskrena ta Brovnova zaskrbljenost za Rutho in Bud' dyja...
Frank je molčal, Brown pa je tiho nadaljeval:
•1	k- nC	tavariški nasproti svojim	prijateljem ... Utegnilo bi se marsikaj zgoditi v oni mirni hišici	na Bowery HUsu...
Saj poznate ta kraj, ne?....