•JUTRA
Poštnina plačana v gotovfnT
Cena 1 um
Leto I. (Vlil.), štev. 45
Maribor, sobota, 25. junija 1927
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
U redništvo in uprava: M ari bo r^ Aleksandrova cesta žt. t3
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani. Prešernova ulic* št4
Posalanja med vlado in ten-trumaši razbita
Vukičevič odklonil zahtevo centrumašev do rekonstruk ciii vlade — Glavni boi ori volitvah naoerjen proti oa-šičevcem — Trifkovič načelnik izvrševalnega odbora
radikalne stranke
B e o g r a d, 25. unija. Pogajanja med vlado in radikalnim centrumom so naletela na tako velike težkoče, da je le malo upanja, da bi bil dosežen med obema skupinama, sporazum. Včerajšnja posvetovanja med Vukiče-vičem in bivšim podpredsednikom radikalne stranke, llijo Mihajlovičem, kot zastopnikom lizunovima, niso dovedla do nobenega rezultata. Vukičevi« je namreč odločno odklonil zahtevo radikalnih centrumašev, da se mora vlada rekonstruirati, kar dokazuje tudi imenovanje Velje Popoviča za ministra brez portie-lia.
To imenovanje pa je tudi naperjeno proti pašKevcem, Ker je vlada določila Velja Popoviča kot protikandidata pašičevskemu kandidatu Nastasu Petroviču v Jagodini.
Glavni boj pri volitvah se bo vršil med vlado in radikalnim centrumom na eni ter pašičevci na drugi strani,
kajti pričakovati je, da bo kljub vsem težkočam dosežen med vlado in cen-trumaši sporazum vsaj v toliko, da bosta obe skupini podpirali obojestran ske kandidature.
V	vrstah pašKevcv naglašajo, da je postal razkol radikalne stranke sedaj že dejstvo. Pašičevci naglašajo, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da odbijejo naval vlade na njihovo skupino in se zanašajo pri tem na svoj Izvrševalni odbor radikalne stran-vpliv med volilci.
ke, v katerem sede izključno pašičevci, je izvolil za svojega načelnika bivšega skuoščinskega predsednika Mirka TrifkovKa.
Umor sovjetskega ljudskega komisarja
Poibučeva
M o s k v a, 25. junija- Ko je ljudski komisar in predsednik gospodarskega sveta_ Pojbu^ev včeraj zapustil svoj urad in nameraval oditi v svoje stano vanje,
je nenadoma stopil pred njega neznan moški in oddal nanj več stre-
lov. Pojbu«ev je obležal na mestu mrtev.
Atentatorju se je v splošni zmešnjavi, ki je nastala po umoru, posrečilo ubežati, vendar pa se domneva, da se še skriva v poslopju.
Zračni promet Beograd-Ljubljana
B e o g r a d, 25. junija. Dne 25. julija se otvori med Beogradom in Zagrebom redna zračna poštna služba. Proga bo še letos podaljšana do Ljubljane, da se doseže tako zveza z mednarodno zračno linijo.
Radičevci zopet nagnani iz Macedonije
B e o g r a d, 25. junija. V Debru v Maccdoniji je prišlo včeraj do podobnih demonstracij proti agitatorjem Radijeve stranke kakor v nedeljo v Skoplju. Pavle Radič in baron Shvegel, ki vodita volilni boj stranke v Južni Srbiji, sta bila od množice izžvižgana in jc le malo manjkalo, da nista bila tudi deiav^o napadena. Policija jo odklonila vsako zaščito, tako da sta morala radičevska poslanca ta-koj zapustiti Dcbar. Radijeva stranka je vložila radi tega pri vladi oster pro test in zahtevala jamstvo za zboro-valno svobodo v Ju2nj Srbiji.
Naš novi poslanik v Varšavi
V	a r š a v a, 25. junija. Včeraj dopoldne^ je novi jugoslovenski poslanik v Varšavi, Miljutin Jovanovi«, izročil predsedniku poljske republike Mošic-kenui svoja akreditivna pisma v slavnostni avdijenci, kateri je prisostvoval med drugim tudi zunanji minister Za-leski. Jovanovi« jc v svojem govoru naglašal slavno preteklost obeh bratskih narodov, zgodovinski boj za osvo boditev ter miroljubnost obeh držav, kar je najboljše, jamstvo za mir v Srednji Evropi«
Kraljevska dvo;ica odpotovala na Bled
Beograd, 25. junija. Kraljevska dvojica odpotuje danes z dvornim vla kom na Bled, kjer ostane čez poletje.
Otvoritev devizne borze v Ljubljani
L j u b 1 j a n a, 25. junija- Danes dopoldne se je izvršila tu slovesna otvoritev deviznega poslovanja na tukajšnji blagovni in efektni borzi, kateri so prisostvovali zastopniki gospodarskih korporacij in državnih uradov.
Byrdovo letajo uničeno
N e w y o r k, 25. junija- V Roos-weltficldu v državi Newyork se jc utrgal oblak nad tamkajšnjim aerodro-
ITmnk>ra'jno v trenutku, ko so pripravili Byrdov monoplan za odhod. Na tisoče ljudi je prihitelo od vseh strani, da prisostvujejo poletu in so čakali vso noc. Letalo samo je uničeno.
ZEMLJ0RADN1KI GREDO SAMOSTOJNO NA VOLITVE.
Beograd. 25. junija. Glavni odbor srbske zemljoradniške stranke je imel sinoči sejo, na kateri je sklenil, da nastopi stranka pri skupščinskih volitvah povsod samostojno.
ŽIDOVSKI POGROMI V RUSIJI PREPOVEDANI.
Moskva, 25. junija. Vlada je izdala naredbo, v kateri opozarja, da bodo vsi, ki hujskajo narod na pogrome proti Židom, obsojeni pred prekim sodom na smrt.
Mladina In počitniško delo
Mladinski pokret pred 25 leti — Napredna mladina, pod piraj stremljenja kulturnih organizacij!
Maribor, 25. junija,
Zlati veseli čas počitnic je zopet napočil naši mladini. Iz centrov naše kulture so se razpršile vi naše Podeželske vasi trume naše bodoče inteligence.
• Spominjam se nazaj v dobo pred 25 leti, ko se je pod imenom narodnega radikalizma, ki pa ni imel nič skupnega z okostenelim srbijanskim političnim radikalizmom, počelo med našo takratno mladino mogočno in široko razpredeno narodno in kulturno gibanje. Na čelu tega gibanja so stali Žerjav, Kramer, Ribnikar in nešteti drugi, ki zavzemajo danes odlična mesta v našem javnem življenju. Gibanje je z Dunaja prodrlo tudi v Gradec in Prago, pa tudi v vsa ona mesta v domovini, kjer so bile srednje šole. Izpopolnitev samega sebe do čim najvišje duševne popolnosti na eni strani, prosvetno delo med narodom na drugi strani: to je bil cilj tega gibanja.
Z nepopisno vnemo se je vrgla mladina na delo; v vseučiliških in srednješolskih centrih so se med šolskim letom naši dijaki izpopolnjevali s čitanjem, predavanji, debatnimi večeri, pisanjem omladinskih časopisov, ko pa so napočile počitnice, se je vršilo delo mladine potom raznih Počitniških organizacij, »Prosvete«, »Bodočnosti« itd.
Nešteta predavanja po vseh kraiih naše domovine, na stotine novo ustanovljenih knjižnic, gledališke igre, koncerti in mnoge druge prireditve naših omladinskih organizacij so glasno pričale, kako se je mladina takrat zavedala svojega visokega poslanstva. Vojna doba je delo udušila in še dolgo po vojni se mladina ni mogla prav znajti. Šele zadnja leta se je med r.ašo napredno mladino zopet začelo sveže gibanje, ki je pa dozdaj bilo omejeno bolj na delovanje med mladino samo, zlasti med šolskim letom, dočirn dozdaj še ni-etno imeli priliko videti mladinskega
pokreta v smeri počitniškega delovanja med narodom. In vendar je naša vseuči-lUška in srednješolska mladina predvsem poklicana, da prične tudi vi tem pogledu razvijati svoje zmožnosti.
Naša vaš je vkljub neštetim prosvetnim organizacijam, knjižnicam itd. še vedno neizorana njiva, ki čaka orača in sejalca.
Gotovo mora mladina posvetiti tudi del svojih Počitnic razširjenju duševnega obzorja s potovanji. Gotovo pa 30 tudi, da mnogi naš mladenič preživi velik del počitnic v brezdelju, ki mu niti fizično niti duševno no more biti koristno.
Naša Zveza kulturnih društev v Mariboru bi z veseljem pozdravila vsakogar, ki hoče podpreti njena stremljenja za kulturno povzdigo našega naroda.
Prijavite se ji kot predavatelji, pripravite v svojih domačih in sosednih krajih tla za njena predavanja, pripravite v krajih, kjer še ni naprednih ljudskih knjižnic, tla za njih ustanovitev! Otresimo se preostankov povojnega materialističnega shvačanja in se povrnimo k idealizmu dobe pred četrt stoletjem, ki znači za naš narod mogočen skok v kulturnem razmahu. Na ga mladina naj postane zopet pijonir narodne prosvete!
Vabimo vse napredne dijake visokih’ in srednjih šol, naj se prijavijo za počitniško delo pri zvezi kulturnih društev v Mariboru, Cankarjeva L S ponosom in samozavestjo bodo nekoč glodali na lepo dobo svoje mladosti, ki so jo posvetili v prvi vrsti svoji: lastni izpopolnitvi in osiguraniu svoje življenske eksistence, v drugi i>n enaki vrsti pa
so dajali iz globine svoje notranjosti zaklade svojega znanja svojemu narodu in ga dvigali k duševni popolnosti in s tem h gospodarskemu in socialnemu napredku!
Mladina, kličemo te na počitniško delo!
Koncert Akademskega pevskega zbora v Mariboru
Ljubljanska univerza nima kdove-kakšne glasbene tradicije. Bilo je sicer nekaj osamelih poizkusov že izza njene ustanovitve, da se združijo glasbeni talenti ljubljanske univerze, toda do trajnih uspehov niso vodili. Najresnejša tvorba je bil tradicijonalni pevski zbor Akad. društva »Triglava« (ust. 1. 1875 v Gradcu) v Ljubljani, ki je priredil lanske počitnice lepo uspele koncerte v Ljubljani, Beogradu in Nišu. Ta turneja je dala neposreden impulz za ustanovitev samostojnega pevskega zbora ljubljanskih akademikov, ki se je konstituiral lansko jesen, pod neumornim vodtvom g. Marolta, ki je že poprej vežbal Triglavanski pevski zbor, so pevci vztrajno vadili, tako da so mogli že v razmeroma kratkem času, t. j; na Svetosavski proslavi na ljubljanski univerzi meseca jahtiarja prvič javno nastopiti pred najodličnejšo ljubljansko Publiko. Uspeli je bil popoln. Publika in kritika je biln očarana. Posebno Priznanje pa je izrazila univerza sama, •ki je pevskemu zboru podelila pokrovi-
telja v osebi vseučil. profesorja g. dr, Jesenka in vobče vseskozi podpira njegova stremljenja.
Sedaj ob koncu študijskega leta pa: nastopi mlado društvo svojo prvo koncertno turnejo po državi, kratka prireditev bo v Celju, uadaljne vi Mariboru, Beogradu, Nišu, Kragujevcu itd. ter morebiti tudi v Sofiji. Ni bučna ta Pot, temveč je samo manifestacija tihega in vztrajnega dela zanosite in srčno izobražene visokošolske mladine. Naj bi bila posuta s cvetjem srčnih simpatij in ljubezni do čiste umetnosti.
Privatni uslužbenci in službodajalci
se opozarjajo, da poteče dne 30. junija rok za vlaganje Prijav za odmero davka, od službenih prejemkov za leto 1927-28. Prijaviti je službene prejemke, ki jih prejemajo v tekočem letu, ako znašajo letno nad 6.000 Din. Prijavo mora vložiti vsak uslužbenec sam, Podpiše jo P* tudi službodajalec. Sprememba v teku leta, glede vstopa in izstopa iz službe zvišanja in znižanja prejemkov naj službodajalci vpišejo v rubriko »opomba« obrazca »Pregled«, s katerim oddajajo davčnemu uradu vsako četrtletje pobrani davek.
Železničarsko gorie v Mariboru
Veliko demonstracijsko zborovanje železničarjev radi reduk cije mezd železniškega delavstva — Ogorčene besede na račun klerikalcev
Vso tri skupine Saveza železničarjev Jugoslavije, podružnica Maribor, so priredile sinoči pri Unionu velik Prote stni shod radi redukcije mezd železniškega delavstva, ki stopi z današnjim dnem v veljavo. Navzočih je bilo okrog 2000 ljudi Zastopani so bili tudi železniški delavci iz Ptuja.
Shod je otvoril Ivan Krajnik, predsedoval je pa železniški starosta Ozmec. Nastopilo je pet govornikov (Makuc iz Ljubljane, iz Maribora pa Krajnik, Čanžek, Bahun in Magdič), ki so izčrpno obravnavali sledeči dnevni red: 1. Pro. test radi redukcije prejemkov, 2. vprašanje legitimacij železničarskih družinskih članov, 3. razpust železničarskega živilskega skladišča.
Vsi govorniki so naglašali, da se stopnjuje železničarsko gorje od krvave Zaloške ceste sem in da je železničarjem najslabše, kadar je SLS na vladi.
Klerikalna vlada je uničila protokol •sporazuma, potem pa je sledila odprava personalnih komisij, zaupniškega sistema, odvzetje legitimacij itd. Klerikalci so cinični do skrajnosti. V opoziciji se na vso moč laskajo delavstvu, zlasti železničarji so jim tako zelo pri srcu, komaj pa stopijo v .vlado, pa že dobijo ravno železničarji nepričakovan, posebno ikrut udarec. Tako so klerikalci, ko so se 1. 1925 komaj vsedli na vlado, že osrečili železničarje z ukinjenjem stanarine za upokojence. Po vseh dosedanjih udarcih bi človek mislil, da so železničarski delavci že tako daleč, da se jim ničesar več ne da vzeti. Saj so že doslej mnogi železniški delavci z nad 10 let službe in večjo rodbino vsled omejitve dela delali samo štiri dni v tednu, spravili tako skupaj na mesec komaj 112 ur plačanih po 3.30 Din, kar znaša 363 dinarjev 60 para mesečnega zaslužka.
Drugi so bili malo na boljšem, imeli so ure Plačane po 4.50 Din do 8 Din, dobivali so pa mesce in mesce izplačane le par dinarjev po odtegljaju za živila, bolniško blagajno in drugo. Da se s kosmatim zaslužkom od 400 do 800 Din mesečno ne da živeti niti posameznikom, ka.i šele seveda- večjim družinam, je jasno. — S. L. Š, ki je na vladi pomagala sestaviti in sprejeti proračun, je pa našla, da se tudi pri sramotnih mezdah najrevnejšega delavstva lahko reducira.
Od sedanje mezdne redukcije niso izvzeti niti najslabše plačani delavci in povprečno izgubijo poldrugi dinar na uro tud. delavci, ki so imeli doslej okroglo 500 Din mesečno.
Te krivice tirajo delavstvo v obup, a delavci se tudi v obupu, lakoti in bedi premagujejo ter kolikor le mogoče mirno dopovedujejo merodajnim in celi javnosti, da se tako ne da živeti. Delavstvo prosi, naj se mu da življensko možnost, da bo lahko delalo, pri tem pa tudi. svari, naj se revnih in najrevnejših ne pritiska do skrajnosti. V obupu se mnogi sicer ubijejo, kakoir zadnjič železniški delavec Koban, ki je dela] tudi samo 4 dni v tednu .in ni več prenašal misli, kako bo izglodala po redukciji njegova 50 dinarska plača. Oni obupanci, ki se ne obesijo, pa lahko počenjajo stvari, ki bi jim pri količkaj mogočem življenju še na misel ne padle.
Med drastičnim slikanjem tega gorja pa niso izostali tudi napadi na dim ge železniške organizacije, češ da v najte žjih časih delavstvo puščajo na cedilu in si vodstvo iz vsega kuje samo politični kapital. Nekateri so. govorili tudi prav pomirjevalno ter dajali duška nadi, da bo delavstvo mirno in brez voditeljev i v izogibanju vseh medsebojnih sPorov izbojevalo boj za svoje življenje.
V Beograd se pošlje deputacija & soglasno sprejeto resolucijo, ki zahteva Preklic mezdne redukcije in vrnitev starih legitimacij za družinske člane že-ezničarjev. Deputaciji se je priporočilo, naj vzame s seboj veliki plakat lepih obljub, ki ga je svojčas celokupnemu železniškemu osobju posvetil radikalski Prometni minister Velizar Jankovič.
Delavstvo ne more razumeti, zakaj se hoče likvidirati živilsko skladišče, ki ima vendar miljonske pribitke delavskega denarja. V tej zadevi se bo te dni razpravljalo še na posebnem zborovanju. Med shodom se je prečrtala brzojavka, da je Zveza jugosl. narodnih železničarjev uspešno intervenirala glede legitimacij.
Predsednik shoda je po vsakem govoru pozival, naj se javi in naj pride na oder, kdor želi kaj povedati. Obhiu-bovala in gotovo bi so tudi držala svoboda govora. Le to je gotovo, da bi slabo prošel poslanec Franjo Žebot, ki se toliko postavlja kot zaščitnik železničarjev, če bi se le pokazal zbrani masi.
Odkritje spomenika pa dlim junakom bivšega mariborskega pešpolka
Vidovdan — naš narodni državni (praznik — bomo letos praznovali v Mariboru na Posebno lep način. Dne 28. t. m. ob 10.30 dop. se bo vršilo namreč vi zvezi z vojaško parado cele garnizije tudi odkritje spomenika padlim oficirjem in vojakom bivšega mariborskega pešpolka, ki so žrtvovali svoje življenje .v obrambi naše velike in lePe domovine za časa koroških ofenziv leta 1919.
Spored svečanosti je sledeči: Ob 9.30 Hop. vojaška parada garnizije na igrišču poleg magdalenskega parka in pa-rastos vidovdanskim herojem z govorom komandanta mesta polkovnika Spasiča.
Ob 10.15 dop. zbiranje dostojanstvenikov, korporacij, udruženj, vojaštva in meščanstva v parku vojašnice vojvodo Mišiča na Tržaški cesti okoli spomenika.
Ob 10.30 dop. odkrije Predsednik odbora, polkovnik Dimitrije Spasič, spomenik s patrijotičnim govorom, pehota in topništvo pa bosta oddala častne strele. Vojaški svečenik Pavel Zavadlal bo izvršil cerkvene obrede s sodelovanjem pevskega zbora stolno cerkve in vseh ostalih pevskih društev v Mariboru.
Po odkritju bodo govorili: komandant 45. pp. polkovnik Dragomir Sa-venec oficirskega
Kino Apolo
Danes velelilm
Grbavec od Notre Dame
z nepozabnim mojstrom Lon Chaney>em
Sledi: Dolores, zračna nevesta
Sijajni zabavni film z morskega kopaliiia ASfons Fryiand In Vera Veronlna.
zbora, general Rudolf Maister, narodni Poslanec Fr. Žebot, župan dr. Leskovar in posebni govorniki, ki naj se prijavijo vsaj do 10. dop. podpolkovniku Ivanu Krpanu. Slavnost se zaključi s paradnim maršem celokupne garnizije izpred spomenika.
Vabimo občinstvo, da se v kar največjem številu udeleži svečanosti in tako s svojo navzočnostjo manifestira svo jo globoko narodno zavest ter izkaže ono pieteto napram Padlim žrtvam, kakršno so zaslužile s svojim življenjem v obrambi domovine.
Mariborski in dnevni drobiž
Volilni imeniki niso v redu ! Gledališki repertoar
Že po oblastnih volitvah so se čule v	Sobota,	25. »Kar hočete« ab. B in C.	KiK
občinskem svetu pritožbe, da niso bili	j P°oi.	Zadnjikrat kot zaključna	predvolilni imeniki v redu; enake pritožbe	l stava	v tej sezoni,
čujemo sedaj: tokrat so izpuščeni celo	j	Iz gledališke pisarne,
taki, ki so bili še-le za oblastne volitve j Mariborski gledališki abonenti se na-ureklamirani in niso od takrat prav nič prošajo, da Poravnajo svoje zaostanke menjali svojega stanovanja. Zadnjič so j najkasneje do'2. julija, se magistiatni uradniki izgovarjali z ' nerednimi policijskimi prijavami in odjavami, radovedni smo, kaki vzroki so sedaj, da niso vnesli tistih upravičencev, ki jih je vpisalo sodišče pred par mesci.
Uspeh mature na realki
Včeraj popoldne so bili pod predsedstvom ravnatelja Jakoba Zupančiča zaključeni višji tečajni izpiti na mariborski realki. K maturi je bilo pripu-ščenih 37 kandidatov, med temi dve kan didatki. Med izpitom je eden odstopil radi bolezni. Radi odličnega uspeha pri pismeni maturi sta bila oproščena od ustnega izpita Ingolič Anton in Mavren-čič Aleksander. Pri ustnem polaganju je napravil maturo z odliko Kocjančič Boris, s povoljnim uspehom pa naslednji randidati: Benedik Milan, Berce Rudolf, Černe Dušan, Dabinovič Božidar, De-deva Vladimir, Delak Boris, Grobla-eher Teodor, Halbarth Valter, Jančič Karl, KnoP Ljubomir, Kolberger Ervin, osoj Rihard, Lovrec Elza, Mačus Rudolf, Naveržnik Karl, Nikler Matko Anton, Nučič Črtomir, Pohar Viktor, Pristojnih Josip, Rayer Emil, Rebula Karmela, Sekolec Jože, Šuškovič Viktor, Vivod Avgust, Vrtovšek Odon. Ponavljalni izpit bo delalo 8 kandidatov.
Petrov dan.
V	spomin rojstnega in godovnega dne pokojnega kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja dne 29. t. m. priredi komite za postavitev spomenika kralju Petru v Maribora na predvečer v torek promenadni koncert v parku, naslednji dan pa nabiralno akcijo s prodajanjem posebnih znakov v prid spomenika.
Desetletnica dekliške šole v Cankarjevi ulici.
Desetletnico obstoja slavi jutri dne 26. t. m. dekliška osnovna in meščanska šola‘v Cankarjevi ulici z akademijo in razstavo risb in ročnih del obeh šol. —
Začetek ob 10. dopoldne v telovadnici, vhod skozi Razlagovo ulico. Razstava ostane otvorjena do vključno torka zvečer od 8. do 12. in 2. do 6. ure. Starše in prijatelje šolo uljudnovabimo, da si pogledajo izdelke učenk.
Inteligenca in »Ljudska knjižnica«.
Če primerjamo statistiko obiska mariborskih in ljubljanskih javnih knjižnic, vidimo, da v Ljubljani primeroma . .	________
mnogo več čitajo knjige, kot pa Mari- spomenika se udeleži pododbor korpora borčani. V Mariboru je videti v knjiž- tivno. Uprava vabi vse člane, da se
Zrelostni izpiti na drž. moškem učiteljišču
V četrtek popoldne je bila zaključena na moškem učiteljišču v Mariboru matura, ki jo je vodil univerzitetni profesor dr. Ozvald iz Ljubljane. Od 31 gojencev IV. letnika je bilo pripuščenih k maturi 20. Položilo jih je izpit 11, in sicer: Masat Ludvik z odliko in s povoljnim uspehom naslednji kandidati: Cvetko Radovan, Druškovič Franc, Hari Deneš, Prah Karb Roškar Janez, Stres Boris, Štefančič Jakob, Trobiš Štefan, Zorn Jožef in Žolnir Bogdan. Trije kandidati so bili spoznani za nezrele, še-storica Pa ni odgovorila povoljno iz enega ali dveh predmetov ter bo delala maturo jeseni.
Trgovine na Vidov dan.
Trgoski grem i j sporoča, da bodo trgovine na Vidov dan med službo božjo zaprte, ostali čas pa so lahko odprte. Avtobus-promet na progi Maribor—• Kungota—Svečina.
Ob nedeljah in praznikih se vrši po sledečem sporedu: ob 13.50 uri od gostilne Spatzek v Mariboru, povratek ob 19. iz Svečine. Najlepša prilika za izlete v naše lepe Slovenske gorice.
Olepševalno društvo v Mariboru priredi svojo veselico o priliki otvoritve paviljona pri Treh ribnikih v nedeljo, 3. julija in ne 29. tm. kakor se je •pomotoma poročalo.
Piknik na Felberjevem otoku.
Na Vidov dan popoldne priredi ISSK Maribor piknik na prijaznem Felberjevem otoku. Poleg članstva se bodo izleta udeležili tudi številni prijatelji kluba. Za zabavo bo skrbela harmonika in domač »Šramel«, na ražnju pa se bodo cvrli janci. Da bo popoldne poteklo čim prijetneje, so si prireditelji izmisliti razne šaljive nastope, ki bodo številnim obiskovalcem krajšali čas. — Točila se bo tudi pijača.
Za rezervne oficirje.	'
Na Vidovdan, dne 28. t. m., se bo vršila proslava na sledeči način: Ob 8. uri služba božja v stolni cerkvi, ob 9.30 parastos na vojaškem vežbališču med vojašnico vojvode Mišiča in magdalen. skim parkom. Ob 10.30 uri odkritje spomenika padlim vojakom 45. Pp. v vojašnici vojvode Mišiča. Službe božje in parastosa se morajo udeležiti vsi rcz. oficirji, ki imajo uniformo. Odkritja
A Ut nAln^t aK^ma
"	»4 M	V*/Vi* VIT
Naše gorice.
Pod tem naslovom izdaja Vinarsko društvo v Mariboru ilustriran mesečnik za Pospeševanje kmetijstva. List dobivajo društveniki iz mariborske in ljubljansko oblasti — za letno članarino 20 Din — brezplačno, urejuje ga pa priznani strokovnjak g. Andrej Žmavc, direktor Srednjo vinarske in sadjarske Šole v Mariboru. Strokovni sosvet uredništva tvorijo znani gospodarski strokovnjaki in učitelji. Glasilo zasluži v: najpopolnejši meri priporočilo našim gospodarjenj
nicah posebno malo inteligence. Mnogi namreč mislijo, da ima »Ljudska knjižnica« primemo čtivo samo za pripro-sto ljudstvo, ne Pa tudi za inteligenco. J a sodba po naslovu knjižnice pa je napačna. Kakor smo že ponovno poročali, ima »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu toliko izbranega čtiva, leposlovnega in znanstvenega Iz vseli evropskih literatur, da lahko najde primerne knjige za sebe tudi najbolj raz,vajen čita-telj, pa nasibo iz najširših slojev, ali največji učenjak. Tudi vse najvažnejše novosti iz jugoslovenske in ostale moderne evropske literature si nabavlja sproti »Ljudska knjižnica«, ža počitnice si torej ne morete misliti bol j še du-šavne zabave in cenejšo, kakor Vam jo nudi naša »Ljudska knjižnica«, ki je sedaj tudi vstopnino znižala na Din. 5. Nezgoda kolesarja.
Včeraj popoldne se jo peljal a kolesom ob desni strani Frančiškanske ulice invalid Filip H., trafikant iz Studencev. Nenadoma je pritekel z nasipa pri hiši št. 14 na. cesto 7letni deček in Prišel po lastni krivdi pod kolo, ki ga je vrglo v jarek. S kolesa jo padel tudi kolesar sam in se poškodova] na desni nogi. — Deček je dobil le lažje poškodbe na rokah in kolenih, lahko pa bi Postal žrtev lastne neprevidnosti.
udeleže slavnosti Polnoštevilno. Člani, ki nimajo uniforme, naj pridejo v civi-lu z nakom.
Tujci v Mariboru. .
.Snoči je prenočilo v Mariboru 5« ttucev: v hotelu »Meran« 15, pri »Zamorcu« 11, pri »črnem orlu« 5, pri »Zlati kroni« 5 itd. Od teh je bilo 14 ino-zemcev, večinoma Avstrijcev.
Objave »Študijske knjižnice«, čitalnica ostane od 27. junija do 7. septembra zaprta. Izposojujejo in izmenjujejo se knjige v tej dobi samo ob sobotah od 8.—12. ure. Posebno želje se naj prijavijo pismeno.
Klub Palais de Danse.
Dnevno prvovrstna predstava. •—* Kavarniške cene.	368
Hotel Halbwldl, danes sobota koncert (Šramel). Jutri n®* delja, jutranji in večerni koncert salonske kapele Pečnik.	355
Kavarna Park.
Dnovno koncertira Prvovrstni ^ pianist g. Lah. Ob nedeljah in praznih od 16.—19. od Ib—12. ujre. Piv® 12 Ro^_ čka, sladoled itd.	383
Radion,
prašek za pranje, ki pero popolnoma sam, je davna želja vseh gosodmj. Dojiva se v vseh trgovinah mila mkolo-nijalnega blagu,
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam!
■■ ■-
p/&
•:V'o'v.'■.•.'vV*;-j ; V.	i. .■
'••• *;•	*£»*.•'•• ’ . '
muči se z žehianjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!
RAZUMNA
MICA
Ferilalna kolonija mariborske
dece
Moška deca odide julija v Kaštei pri Splitu, deklice pa na otok Krk — Mariborska občina zgradi s časom lastno ferijalno poslopje in kopališče ob morju kot okrevališče za deco
Na pobudo »Slovenskega ženskega 'društva« in »Pomladka Rdečega križa« so se v lanskem poletju organizirale in prav dobro obnesle prve počitniške kolonije za mariborsko deco in sicer za dečke v Jelši na otoku Hvaru v Dalmaciji, za deklice pa v mestu Krku istoimenega otoka. Te akcije so se vzdrževale z nabranimi zbirkami, prispevkom »Pomladka« in deloma s prispevki posameznih strank. Lansko leto se je moralo radi pomanjkanja sredstev žal odkloniti mnogo revnih
zelo potrebnih otrok.
No, letos Je temu hvalevredno od-pomogla mestna občina mariborska s tem, da prispeva na predlog mladinskega sveta znaten znesek 30.000 dinarjev
in je s tem'pripomogla, da je mogel izbrati mestni šolski zdravnik lepo šte vilo najpotrebnejših in najrevnejših otrok, da se tekom počitnic okrepe v obmorskem zraku in s solnčnimi in morskimi kopelji-Tako se bodo letošnje mariborske kolonije znatno povečale predvsem v korist najpotrebnejših.
Moška deca odide pričetkom juHia pod vodstvom tajnika tukajšnjega »Pomladka Rdečega križa« gosp. učitelja Rauterja v^ Kaštei pri Splitu, kler je vse urejeno tako, da bo za deco vsestransko dobro oskrbljeno. Skoro istočasno bodo odšle tudi deklice v mesto Krk na otoku Krku In sicer pod vodstom blagajničarke »Slov. ženskega društva«, voditeljice dnevnih zavetišč, gospe Kožuhove.
Požrtvovalni odbor »Slov. ženske-g,a ju Je stor>l vse za vsestransko dobro oskrbo deklic. Hvalevredno je to, da se je pritegnila h koloniji tudi deca takih slojev, katerih starši radi pomanjkanja časa ali \z službenih ozirov ne morejo sami spremljati svoje dece v kak obmorski kraj, pač pa so zelo hvaležni, da sc jim nudi prilika oddati svojo deco proti povrnitvi vseh stroškov v nadzorstvo in oskrbo teh kolonij. Trgovci, obrtniki, uradniki, ki si sami ne utegnejo odtrgati nekaj tednov, da bi šli s svojimi malimi na morje, hvaležno pozdravljajo, da se jim nudi tem potom prilika, da oddajo deco na morje, ki bi sicer ne mogla Ut Zanimamo in uvidevanje koristi
'počitniških kolonij je v Mariboru že toliko, da bo treba misliti, da se ustanovi v kakem primernem kraju naše lepe jadranske obali stalno bivališče za mariborsko deco.
Razna jugoslovanska mesta, katerim prednjači Zagreb in celo češka mesta imajo že leta ob naši lepi obali svoja stalno zidana poslopja, v katera pošiljajo leto za letom stotine svojih otrok v kopalni sezoni, t. j. od srede majnika do srede oktobra.
Tudi mariborska občina ima sicer v načrtu, da postavi skupno z nekaterimi mesti tako ferijalno poslopje in kopališče, do udejstitve pa najbrže še ne pride tako kmalu. Ljubljančani so si za prvo silo pomagali s tem, da so postavili v Omišlju dve baraki, ki so jim stalno na razpolage. Priporočlji vo bi bilo, da tudi mariborska občina postavi začasno v primernem kraju barake, ki bi zadoščale za nekaj let kot lastno okrevališče za deco, s čemur bi se nudila prilika stotinam naše dece, da si okrepe svoje mlado telo v Jadranskem solncu in morju.
Zelo priporočljivo bi bilo tudi, da bi se ustanovila ena počitniška gozdna kolonija na južnem pobočju Pohorja ob kakem potoku, kjer bi se nudilo deci svež gozdni zrak in prijetne kopelji v bistri potočni vodi. Za tako kolonijo bi bil zelo primeren kak kraj ob zgornji Mislinji, Dravinji ali Oplotnici- Poklicane korporacije naj bi za prihodnje leto vzele v svoj načrt tudi eno gozdno počitniško kolonijo.
Konečno moramo tudi omeniti ferijalno kolonijo mariborskih skavtov, ki bodo letos taborili ob romantičnem Bohinjskem jezeru v svežem planinskem zraku.
S ptujske gimna; j)
Z učnimi usipehi na državni realni gimnaziji v Ptuju moramo biti letos za dovoljni. Izmed 260 dijakov, jih je izdelalo 199, ponavljalni izpit v avgustu je dovoljen 47 dijakom, izdelalo jih torej ni 14. K ugodnim uspehom je med drugim gotovo pripomoglo, ker razredi niso prenapolnjeni, pa tudi ptujski^ Dijaški dom, ki skrbno nadzira svoje gojence.
Višji tečajni izpit se je končal 22. junija. Izmed 14 pripravnikovi jih je 11 napravilo izpit z dobrim uspehom, 3 pa bodo ponavljali izpit iz enega predmeta v septembra.
Napravili so izpit: Budau T ulij, Ferlan Tomaž, Horvat Stanko', Jamšek Stanko, Kavčič Skalko, Močivnik Matevž, Munda Jožef, Obran Angela, Orešnik Franc, Smodič Emilija, Sok Franc. Kot ministrski odposlanec je fungiral pri izpitih Jeremija Zivanovič, profesor višje pedagoške šole v Beogradu in član Prosvetnega sveta. Kakor v prejšnjih letih v Ljubljani in Celju se je mogel letos g. odposlanec natančneje poučiti o delovanju ptujske gimnazije, pa tudi o njeni važnosti in potrebi v tem obmejnem mestu.
Državna dvorazredna šola v Celju
Vpisovanje gojencev in gojenk za šolsko leto 1927-28 se bo vršilo 30. junija in 1. juliia vsakokrat od 9. do 11. ure. K vpisu je prinesti zadnjo šolsko izpričevalo in krstni list. Oni, ki stanujejo izven Celja, se morejo prijaviti in poslati svoje dokumente po pošti. V 1. letnik se sprejmejo dečki oziroma de klice, ki so dovršili z uspehom 4. razred srednje šole (gimnazije, real. gimnazije, realke, liceja) ali četrti razred meščanske šole, od katerih imajo prednost oni z završnim izpitom. V II. letnik se sprejemajo absolventi I. letnika javnih dvorazirednih trgovskih šol.
Podjetjem in obrtnikom, ki zaposlujejo inozemce
Ministrstvo socialne politike je odredilo, da velja glede zaposlenja ino-zemcev v naši državi ge vedno »Pravilnik o zaposlenju inozemskih delavcev z dne 24. novembra 1925«. Zato se pozivajo delodajalci, da takoj vložijo prošnje za podaljšane dovoljenja; (prošnjam morajo priložiti brezpogojno Izjavo Državne Borze dela in Delavske zbornice za Slovenijo m Ljubljani*
Naloge književnikov v dobi vojne.
Bruseljski mednarodni kongres Pen-klubov je sprejel značilno resolucijo, ki so jo izdali francoski, angleški, belgijski, norveški in nemški delegati. Ta resolucija nalaga književnikom sledeče naloge za slučaj vojne: Literati priznavajo narodnosti, ne priznavajo pa mej. Literarična izmenjava mora za vedno ostati neodvisna od vseh slučajev in dogodkov v življenju narodov. V vseh okolnostlh in posebno še v vojni dobi mora stati spoštovanje do umetniških del, ki so skupna last človeštva, nad nacionalnimi in političnimi strastmi. Člani Pen-klubov morajo zastaviti vse vplive svoje-osebnosti in delovanja v obrambo človečanstva in medsebojno spoštovanje narodov.
Obiskovalcem ljubljanskega velesejma
Permanentne legitimacije. Uprava
ljubljanskega velesejma je letos izda-a, kakor druga leta permanentne egitimacije in sicer po 30 Din. Z njimi je združena udobnost polovične vožnje. Pri odhodni postaji je treba oipiti celo vozno karto, s katero se je mogoče brezplačno peljati potem iz Ljubljane do odhodne postaje. Zato opozarjamo vse, da pri odhodu v Ljub ljano nikakorne oddajo voznega listka. Legitimacije se dobe v vseh večiih krajih po vsej državi, naroče se pa tudi lahko z dopisnico pri velesejmskem uradn, ki preskrbi tudi zdrava in poceni stanovanja v hotelu ali privatno.
•
Higijenska razstava bo ob priliki letošnjega velesejma popolnoma prenovljena. Razdeljena bo v oddelke po strokah, odnosno panogah medicine-Najzanimivejši bodo anatomski in histološki oddelek, kažoč sestavo človeškega telesa ^v slikah, modelih in preparatih. Odclelek za higijeno dojenčka in malega deteta, protialkoholni oddelek, za osebno hiffijeno, za spol ne bolezni, za ženske bolezni, za živila, za šolsko higijeno, za stanovanjsko in naselbinsko higijeno, kirurško operativni oddelek, dalje za nalezljive bolezni, oddelek za jetiko pa bo posebno izčrpen in bo učil, kako zatirati to belo kugo. ________
Izplačila za dobave in podjetniške posle
Finančna delegacija objavlja uradno:
Po odredbah člena 79. finančnega zakona za leto 1927/28 ne smejo blagajne državnih in samoupravnih teles izvršiti nikakršnih izplačil za dobave in podjetniške posle, dokler dobavitelj ne predloži dokaz, da nima davčnih zaostankov. Če ne predloži tega dokazila, sc izvrši izplačilo po odbitku dolžne svote davkov in pribit kov.
Ker je striktno izvajanje teh določil-pri manjših dobavah neprimerno obre menjevalo poslovanje, je dovolila generalna direkcija davkov sledeče olajšave :
Odredba Člena 79. finančnega zakona za leto 1927/28, ki govori o dobavah in podjetniških poslih na račun države ali samoupravnih teles, se mora tolmačiti tako, da potrdil o plačanih davkih ni treba predlagati takrat, kadar gre za male dobave pisarniških in drugih potrebščin, navedenih v točki 13. člena 86. zakona o državnem računovodstvu, ki se izvrše neposredno, brez javne licitacije po komisiji, in če kupnina ne presega vsote 1000 .(tisoč) dinarjev.
Življenje na dnu velemest
Prekupčevalci deklet in njihova organizacija — Čudoviti
„Svečeniki“
Odkar obstoja svet, se je vršila trgovina z ženskami radi njihovih telesnih čarov. Skozi stoletja so oblastva to dobro vedela in molče dopuščala to nemoralno početje. Dolgo ni bilo zakona proti temu, ker so bili mišljenja, da temu pač ni odpomoči. Vse mogoče okoliščine so izrabljali trgovci belega blaga: mladost in z njo združeno pomanjkanje razsodnosti, željo mladine po lepem brezskrbnem življenju in ne v najmanjši meri tudi bridko Pomanjkanje revežev. Trgovina z dekleti je mednarodna in se more zato tudi le z mednarodnim nastopom uspešno pobijati. Čisto jasno pa je, da bodo brezvestni elementi vkljub veliki nevarnosti nadaljevali s tem nečastnim poslom vse dotlej, dokler se bo dal is nizkotnih strasti kovati kapital — to je, dokler bo svet stal.
Zlasti Amerika je dala zadnji čas več takih primerov, ko so oblastva zasačila predstavnike in izvršilne organe trgovine z dekleti. V Berwicku v Pensilvaniji je bil aretiran Albert Kresil, ki ga je ovadila nedolžna deklica, da jo je s silo vlekel v oddaljeno gostilno, iz katere pa se ji je posrečilo zbežati. Z njegovo aretacijo so pričeli Padati v roke policiji še drugi nizkotneži istega kova. Kresh je bil le eden izmed mnogih članov pensilvanske tolpe mož in žena, ki so imeli celo vrsto sumljivih podeželskih krčem in kojih grabežljive roke so segale v vsa velemesta.
Organizacija teh lopovov je bila naravnost sijajna. Imeli so agenture domala v vseh mestih in so spravili v nesrečo cele tucate deklic. Posluževali so se zlasti tajinstvenih oglasov v dnevnikih, s pomočjo katerih so izvabljali mlade žene v »razna gledališča in kina« ter jih odvedli v inozemstvo. Drugim zopet so obetali lepe službe in u-godne možitve, mnogo pa so jih dobili \ia svoj lim s tem, da so razpisali te-
čaje za gojitev telesne lepote in sprejemali predvsem nespametno žensko mladino z dežele. V teh kurzih pa so pod primernim »nadzorstvom« madam kaj kmalu vzgojili deklice za prave cilje te bande. Kresh je Priznal, da so. dobivali lovci deklet po 50 dolarjev in več za vsako oddano deklico. Kakor hitro pa se je izkazala žrtev za dovolj upo rabljivo, so prejemali še posebne nagrade.
V	New Yorku in Čikagu zoPet so drugače postopali. Družba drugobarvnih mož in žena se je pečala s trgovino deklet pod pretvezo »verskega kulta«. — Aretiranih je bilo že 21 krivcev, ki jim je bilo že Prve dni dokazanih okoli 70 slučajev ugrabljenja deklic. Cela »verska občina« pa je štela že 300 članov. Vačili so mlade in prikupne drugobarv-ne žene iz Ne\v Yorka in čikaga v neko kolonijo Abs e con v državi New. Jersey ter jib tam pridržali in posiljevali. V čikagu so Prijeli celo starešino teh »vernikov« Robertsona, z drugim imenom Elija, ki je živel neverjetno potratno v svojem razkošno opremljenem stanovanju. Ko so stopili predenj možje posta, ve, je ta čudoviti svečenik dvignil patetično roke in pričel kričati: »Varajte se, da se ne spozabite na Jezusu Kristusu. Kajti jaz sem Mesija, jaz sem Kristus!« Seveda mu ta nastop ni nič pomagal in je moral v luknjo, predno je utegnil zamenjati svojo svcčeniško čepico s civilnim klobukom. V čikagu so imeli ti tiči celo trj »cerkve«, v katerih so preiskavali novo sprejete deklice. — Samo one mladenke so našli milost v očeh strokovnjakov, ki so imele brezhibno prikupijiva telesca in so šele pred kratkim absolvirale šolo.
Tekom preiskave bodo ameriška oblastva gotovo našla še marsikaj zanimivega in pestrega iz življenja prekupčevalcev deklet.
V službah filma
Filmu služi silna armada delavnih moči. V enem samem berlinskem filmskem ateljeju je poleff stalnih par sto nameščencev in poleg od časa do časa se menjajočih igralcev, režiserjev in slikarjev še do 200'raznovrstnih trgovinskih in reklamnih nastavljencev. Za vsak film se uporablja veliko število delavcev iz približno 50 strok poleg stalnih zaposlencev v kemičnih, fotografičnih in drugih delavnicah. Veliko število in pestrost pri filmu zaposlenih delovnih moči nazoruje najboljše sledeči primer: Če se rabi pri enem filmu sto ljudi, jih je od teh umetniško zaposlenih samo 15, dočim jih je 35 direktno, 50 pa indirektno zaposlenih. Posebna kategorija filmskih uslužbencev so Statisti, ki se delijo na poklicne in slučajne. Slučajni statisti nudijo po večini sliko težkih povojnih razmer. V tem poslu si namreč iščejo kruha deklasiranci celega sveta. Pri nobeni posredovalnici za delo ni v velikih mestih tolikega navala, kot pri filmski borzi, kjer se vsak čas odigravajo pretresljivi prizori o naporih in bojih za razpisana mesta slabo plačanih začasnih statistov.
Saharinski tihotapci.
Pri nas tihotapijo saharin iz Avstrije in sicer v zadnjem času večinoma po koroški progi. Na Hrvatskem, v Koprivnici pa so prišli sedaj na sled veliki tihotapski družbi saharina iz Madžarske. Najprej so zalotili nekega Hermarja iz Preloga v Medjitnurju, ki je prodajal utihotapljeni saharin v škatljicah po 10 gr za 25 Din. Hcrmar ic izdal tudi nekaj svojih tovarišev-
20 milijardna škoda ob Misisipiju.
Po poročilih iz New Orleansa je objavil državni sekretar Hoover podrobnejšo statistiko o velikanski škodi, ki jo je povzročila poplava v pokrajinah ob Misisipiju- Po ugotovitvah Hoover-a znaša škoda strahovito vsoto 400 milijonov dolarjev ali v našein denarju 20 milijard Din.
i«-E *
Najbolj preizkušene rcccpte pošlje na željo brezplačno in poštnine prosto
Or. Oetker, d. z o. z., Maribor
Tovarnarji kot požigalci.
Pred sodiščem v Kasselu so se zagovarjali v sredo trije lastniki velike lesenske tovarne aluminijastih, žičnih in sploh kovinastih izdelkov v Sontri. Dbto^eni so bili, da so zažgali svojo astno tovarno, da dobijo tako.visoko vsoto zavarovalnine. Po zaslišanju mnogih izvedencev so bili tovarnarji Sippcl, Degenhardt in Brcnscheidt ib-sojeni vsak na tri leta ječe. Sippcl je akoj po razglasitvi obsodbe neznano cam pobegnil.
Rešil sem s© je.
»Vse kaže, da nisi več zaročen z ono Tiliko z brega.«
»Res je. Nisem voč!«
»Boga zahvali, da je vsega konec, (ako pa jo došlo do tega,«
»Da so je že enkrat rešim, sem jo poročil.
Denar je pripravljen
Kdo ga bo dobil? Oni, ki bodo brez srečke, gotovo ne. Zato naj si vsakdo čirti prej preskrbi srečko pri Zadružni hranilnici r.z.zo.z., Ljubljana, Sv.Petrač. 19
rartir Prodaja za Maribor pri upravi „VECERNIKA“, Aleksandrova cesta 13 “OKM
Maribor : Rapid
' Zanimanje za jutrišnjo prireditev: med SK Mariborom in Rapidom je zelo veliko. Mariborova enajstorica nastopi v sledeči Postavi;
Geuer; Koren, Jakovljevič; Kirbiš; Štauber, Bergant; Laznička, Bertoncelj Hreščak, Vodeb, Škrobar.
Vratar je solidna moč. V ožji obrambi je zanesljivejši Koren. Krilska vrsta ne doseza nasprotnikove, čeprav bi morala biti hrbtenica moštva. Desni krilec ni vigran in tudi ne destruktiven; srednji krilec še najbolj odgovarja težki nalogi, dočim je levi zadnji čas pod formo. Najsigurnejši del moštva bo vsekakor napadalni trio s talentiranim Bertoncljem, hladnokrvnim Hreščakom in prodornim Vodebom. Krili zaostajata, vendar je upati, da bosta z ambici-joznostjo in požrtvovalnostjo častno rešili nalogo.
Rapidova enajstorica se v načinu igre daleko razlikuje od mirne in zmiselne igre Maribora. Njihovo znanje temelji na hitrih prodorih, večina uspehov pa na nepopustljivi požrtvovalnosti kril-ske vrste, ki je brez dvoma najboljši del moštva. Sigurna je tudi obramba, v napadu pa je edino nevaren Pavlin, dočim igrajo ostali hazard.
Prepričani smo, da bo jutrišnja tekma nudila najboljšo igro in da si bosta nasprotnika skušala v fair igri z znanjem in taktiko; izv.ojevati zmago. Sodil bo g. Nemec. ■
Zanimivosti v nogometu
Franciia:Belgija. V nedeljo 26. t. m. se bo v Liegeu odigrala enajsta meddržavna tekma ined imenovanima državama. — Nogometno prvenstvo Italije se bliža koncu. Najostrejša borba se vrši med FC Bologna in FC Torino. Torino si je opomogel v toliko, da si pribori prvenstvo Italije,, ako mu uspe doseči z Bologno remis, sicer pa si pribori naslov prvaka Bologna. — Dunajsko prvenstvo ie stopilo v odločilno fazo. — Nikdar še ni vladalo v prvenstvenih bojih tako zanimanje, kajti dosedanji prvaki so si vedno zasigurali tako ugodno razmerje v točkah, da jim je bilo prvenstvo ob zaključku prvenstvenih bojev zagotovljeno. Tokrat pa sta si Admira in Brigitenauer A. C. Priborila vodilni mesti in izid prvenstva na Dunaju zavisi le od izida zaključene prven stvene tekme med navedenima kluboma. — Na Dunaju bo v nedeljo nastopil proti Rapidu madžarski prvak FTC Budapest pojačan z najboljšim srednjim napadalcem Madžarske Szentmiklos-syem. (Vasas).
5341 km »Tour de France*.
Minulo nedeljo je pričela velika dirka »Tour de France« na 5341 km dolgi progi, Najdaljša etapa celokupne proge znaša 360 km, najkrajša Pa 103. Dirka, catere se je udeležilo 183 najboljših dirkačev Francije in Belgije, bo zaključena v Parizu 17. julija.
Prva etapa Pariz—Dieppe (180 km) je potekla v ostri borbi. Prvi Pr*" vozil na cilj Francoz PelHssier v času 5:55:41. Tesno so mu sledili Ledrogo, Cuvellior in Huot. Belgijski favorit Van Slembrock jo prispel peti v času 6:02:%. PelHssier je vozil na uro s povprečno hitrostjo 30 km in 420 m.
•
Hazenska tekma RapidrMaribor. Ob
Vili. se bo na igrišču Maribora vršila hazenska tekma med prvima družinama Maribora in Rapida. Sigurno je, da bo Maribor izšel 'z hoja kot zmagovalec, vendar bo nastop začetniško družine Rapida in renomirane sedmon-ice Maribora iako zanimiv, predvsem vadi tega, ker bo Maribor nastopil z izPremenjeno
Shakespeare: Kar holete
V	prekrasnem Župančičevem prevo« du leži ta Šekspir pred nami, za to se je tudi naše gledališče zanj odločilo. Q. Šest je izrežiral mnogoštevilne prizore vseh petih dejanj z enim samim presledkom tako ekonomično, da je predstava končala že po dveh urah; če omenimo, da ta brzina ni bila na škodo sceneriji,^ ki je bila vedno vzorno pr° mišljena in dobro izdelana, potem moramo biti gosP. režiserju res hvaležni. —-Igralo so je živahno in s takim prepričevalnim veselje«, da je to tudi občinstvo občutilo. Čeravno bi bilo mogočo biti o posameznih prizorih tudi nekoliko drugačnega mnenja, vendar ic treba priznati, da so se tokrat vsi igralci brez izjemo poglobili v svojo vlogo in nastopili najboljše. Komedija se sicer ponovi danes, a upamo, da jo bomo videli šo v prihodnji sezoni, ker sta dvo predstavi Šekspirjevega dela tudi na našem odru premalo.
postavo. Rapidova družina pa se bo ; skušala čim uspešneio uveljavljati. — j| Sodil bo g. Cizel.
Maribor nar. I.:Rapid nar. I. Ob 14 nastopita prva naraščaja Maribora in Rapida. — Sodi g. Sorko.
Maribor rez.:Rapid rez. Ob 16. se bo vršila zanimiva tekma rezerv Maribora in Rapida, ki sta si popolnoma enako- • vredna nasprotnika. Sodil bo g. Turino.
Merkur rez.:Svoboda rez. Na igrišču Rapida se bo ob 9. dopoldne vršila tekma rezerv Merkurja in Svobode. Sodi g. Fišer.
Merkur v Celju. Jutri popoldne gostuje v Celju proti Atletikom prvo moštvo Merkurja. Upamo da bo dostojno varovalo prestiž mariborskega športa.
Danes in do pondeljeka
Kralllca Saba
Kajviijl ljuhavni roman sveCa!
Fenomenalni velefilm prve vrste. Razkošje na dvoru kralja Salamona. Kolosalna dirka konjev
in voz. .. Večni ritem ljubezni in strasti.
Višek režijske umetnosti!	379
Kino Union	Telefon	329
Sokolstvo
Vidovdan. Poživljamo članstvo k' čim. večji udeležbi na svečano odkritje spomenika na Vidov dan, 28. t. m. ob 10.30 v parku kasarne vojvode Mišiča na Tržaški cesti, padlim borcem v koroški ofenzivi leta 1919 bivšega mariborskega, sedaj 45 pešpolka. Članstvo, ki se ne udeleži 5. pokrajinskega zleta v Ljubljani, naj se udeleži slavnosti v kroju. Zbirališče, oziroma odhod iz Narodnega doma točno ob 10. uri.
Vozne olaišave za zlet v UuMjant. Za V. pokrajinski zlet v Ljubljani je dovoljen do 6. julija sledeči popust na železnici: 75% popust udeležencem zleta, ki se bodo izkazali s sokolskimi legitimacijami in potrdilom uprave zleta; 50% popust za posetnike, ki se bodo izkazali s potrdilom uprave zleta, da so se udeležili zleta. Za 75% popust je kupiti na osnovi članskih izkaznic polovico vozne karte, za 50% popust pa celo vozno karto, ki velja v zvezi s potrdilom uprave zleta tudi za Povratek. —« članske izkaznice se boefc) izdajale v nedeljo dne 26. in na Vidov dan 28. tm. od 10. do 12, ure v društveni pisarni Zdravo! Tajnik.
Starešinstvo Mariborske Sokolske župe poziva okoliška društva, da se po korporacijah v kroju udeleže odkritja spomenik« junakom, padlim za obrambo naše Koroške, na Vidovdan 28. tm. Zbirališče sokolskih korporacij ob 8.30 v Narodnem domu. Zdravo. Starešinstvo MS2.
ITO
V MarfUorti, cTrte 25. tT. T$2?.
Marlfiofsli! VE ČERNIK Jufra.
ffran 5.
Šahovski turnir Kečke-metu
Udeležba dveh Jugoslovenov.
Danes, dne 25. junija, bo otvorjenv Kečkemetu na Madžarskem mednarodni mojstrski šahovski turnir, na katerega so bili povabljeni mojstri iz vseh držav Evrope. Turnirja ‘so. udeležujeta med drugim tudi dva Jugoslovana: Asztalos iz Sarajeva in Vukotifi iz Zagreba. Znani jugoslovanski mojster Boris Kostič bo na turnirju le kot poročevalec jugoslovanskih listov.
Na turnirzu zastopajo: Ruski velemojster dr. Aljehin Francijo, ruski velemojster Niemcovič Dansko Maroc-zi Madžarsko, Grunfeld (Dunaj), Colle (Belgija), Yates (Anglija), Berntson (Švedska), Kmoch (Dunaj), Ahues (Berlin), Brinkmanu (Kiel), Takacz (Dunaj), dr. Vajda (Budimpešta), Ludovik Steiner in Sarkozy (Budimpešta), dr. Tar-takower (Pariz), Przepiorka (Varšava), dr. Asztalos (Sarajevo), Vukotič (Zagreb), Gilg (Moravska Ostrava) in Mi'd-ler (Dunaj).
Samomorilska manija na Dunaju
Samomorov je vedno več. Eni pravijo, da je to vsled splošno nizke veljave življenja od vojne sem, drugi pa trdijo, da v današnji dobi ni upov in nad na trajno dobro in trajno srečo ter da zlasti mladina gleda v bodočnost, kakor v kako slepo okno. To v polni meri potrjujejo objave statističnega oddelka dunajskega magistrata o samomorih v preteklem letu. Lani je bilo 247 samomorov in 870 samomorilnih poskusov Dunajčanov izpod 30 let. Četrtina od teh še ni bila stara niti 20 let in še ni prav spoznala življenja. Dvetretinsko večino teh mladostnih samomorilcev tvorijo dekleta.
Dunajčank od 16 do 20 let bo po statistiki okrog 60.000 in tako se lahko reče, da približno vsaka tristota Du-najčanka od 16. do 20- leta izvrši samomor ali pa samomorilski poskus. Motivi tega silnega beganja iz življenja so različni. Zdravniki vztrajno zatrjujejo, da je misterij pubertete glavni vzrok težkih duševnih katastrof. Jasno je tudi, da gmotni motivi bolj vodijo v samomor kot pa ljubezenske afere, najbolj gotovo je pa, da ne bo samomora z enim samim vzrokom. Mlado bitje lahko še tako vroče pre-V^f-me ^kežettva je še vedno do-Y ... razhcmh izhodov. Prvotni glavni želji se hitro pridružijo druge- ene v Tiadomestek, druge pa s čisto nasprotno smerjo.'Največ samomorilnih vzro
kov pri mladini bo pač v tetn, da mladina izgublja nade v bodočnost jn veselje do življenja, ker starejši brezupno govorijo v svoji gospodarski depresiji.
Kako vrniti mladini veselje do življenja? — V tem je ves problem.
leJopralneaa dne %a jedno odpravljeno.
Nepopisna radost na snežnobelem perilu ni samo užitek za naše lepote žejno oko. Pogled na čisto perilo nam vzbudi posebno prijetna in osvežujoča čustva, kar je v stanu le izredno čisto perilo.
Srečno ljudstvo, k! tte ve niti za svetovno vojno!
Neverjetno: toda resnično:	naša
zemeljska obla ima dežele in ljudi, ki so šele letos doznali o strahoviti svetovni moriji, ki je divjala od 1. 1914. do 1918. Njim ni pomagala vsa moj derna tehnika in ves radio prav nič jn je poteklo torej celih 13 let, da so °Ni obveščeni o klanju, ki je zajelo ves svet. Neki parnik, ki je priplul iz A‘Jf®Y.erneiših voda med Azijo in mivr> °’ le Prinesel v Evropo zani-v r e^’ da nimajo prebivalci otočji svetovni morski ožini niti P°ima
zvedelo tamošnje	U’	fi™
važne svetovne dogodke° prej* je ta
n? oTist?hToben°a°fiUH-Že ^Sa 19R s kontinenti pa tam ni.a’ Dru** ™
Potni Usti za vso Evropo?
Kakor poročajo iz Pariza, se’neča francoska vlada resno z mislijo di pokrenc pri vseh evropskih državah akcijo za uvedbo potnih listov, s katerimi bi bilo omogočeno potovati po vsej Evropi brez posame?inili, ponekod zelo dragih potnih viz.
Nekdaj Je bilo pranje perila najnepri-ietnejše delo vsake gospodinje, čemur se ni moglo z nobenim sredstvom pomagati. Z iznajdbo Rinsa pa, kot najnovejšega proizvoda znanstvenega razis-kavanja na polju izdelovanja mila, so se razmere temeljito predrugačile. Kajti Rinso očisti tudi pri uporabi hladne vode perilo črez noč, prihrani velik trud, čas in denar, ker se je potrebno držati samo treh pralnih navodil in sicen-;
Pomešati Rinso glasom opisa na zavoju — namočiti Perilo — in iz-iplakniti ga v čisti vodi.
ati
RINSO IzdaluJaJ« UUX* tvorni«« I
Zločinski brat
Florentinskega grofa Franco Caisa-lli-ja so pred meseci nepričakovano odpravili v blaznico. Nekaj časa se je ugibalo, kaj je mladega moža spravilo ob um, potem so pa pozabili nanj, kakor se pozabi na vsako tragedijo. Sedaj pa vzbuja velikansko senzacijo aretacija mlajšega grofa Caisalli-ja, 20 letnega Mihaela, nekega zdravnika in še par drugih oseb. Dognalo se je, da je mlajši grof Caisalli starejšega s pomočjo napačnega zdravniškega spričevala spravil v umobolnico, da bi postal neomejen lastnik velikega premo ženja:	Prve	pomisleke na zločin je
vzbudilo to, da je mladi grof kmalu po bratovi internaciji v umobolnici Prodal velik kos posestva za dva milijona lir.
Upor v ameriški jetnišnici.
.,y Langzinski jetnišnici so uprizo-
Jetniki veliko rcvolto, ker je bilo prepovedano doslej dovoljeno nabav-Hr Cl?aret- 300 jetnikov se je zaba-nijsntstr ^ veI‘ki peščeni jami jetija vIpkiP <!V(?rišča' za te barikade so ] S1 14 Paznikov za talce z
se izvrši ido takoj ustrelJ*eni, če moral-i zaSf; -,ctniška uprava je
nimi jetniki	>?0ffaiania z l,P°r-
Wnilmv S I Izf,rulm upora je nekaj
hoteli ikatft P°be^niIo, ker niso noien caKati, da se drugi nocodiio z
upravo glede cigaret. I,0ff0aiJ0 z
Ogromna kazen za tihotapca.
Pred sodiščem v Ludwigshafenu v Nemčiji so se zagovarjali te dni stari tihotapci tobaka, čaja in kave. Šostori-ca Nemcev m Nizozemccv je že od leta. 1923. spravljala po nedovoljnih potili imenovane stvari iz Nizozemske v Nemčijo. S pomočjo strojnika nizozemskega parnika »Princ Henrik« so vtihotapili obtoženci nič manj kot sto centov tobaka in sto centov kave. Holandec Bot je bil obsojen na 2,590.000 mark globe, kar znaša v našem več kakor 35 miljonov dinarjev, ostali obtoženci Pa na denarne kazni od 77.000 do 290.000 niarfc,	'
Po 25 letih obsojen na smrt
Poslednje porotno sodišče v Lycku na Pruskem je razpravljalo o obtožbi proti nekdanjemu posestniku Ragov-skemu, ki je pripravil leta 1902. svojo svakinjo do tega, da jo zastrupila soproga, t. j. njegovega brata Po umoru sta se Ragovski in bivša svakinja poročila. Morilka je bila leta 1921. obsojena na smrt radi umora soproga in kasneja,po-miloščena na 15 let težke ječe. Ragovsiki se jc sicer leta 1925. umaknil na Poljsko, kjer pa ni ostal dolgo. Takoj po vrnitvi v domovino je bil aretiran — Obsodba, ki je bila izrečena torej 25 let Po njegovem zločinu, se je glasila na smrtno kazen. Porotno sodišče pa je sklenilo (predlagati pomilostitev: s spremembo smrtne kazni v težko ječo.
Država stoletnih starčkov.
Na Bolgarskem je bila poverjena po sebna medicinska komisija z nalogo, da preišče, koliko ljudi irfia država starih nad sto let. Že samo v Sofiji so odkrili osem takih starčkov in stark. Vsi so izjavljali, da so uživali predvsem mlečna jedila in se izogibali alkohola. V vasi Novoselci so našli med 800 prebivalci dvajset ljudi starejših kot sto let. Po dosedanjih ugotovitvah sklepajo, da ima Bolgarska blizu tisoč oseb, ki nosijo že več kakor deset križev.
Vaščani hoteli sežgat? „copernico“
Orožništvo postaje Ribnik pri Kah* lovcu je imelo veliko truda, da pomiri seljake iz vasi Zaluka. ki so se podali na pohod proti »copernicam« in moram ter so neko 661etno starko že hoteli sežgati na grmadi. Vas in orožništvo je vznemiril 221etni Nikola Krz-nari«: ki je rano zjutraj pritekel ves zasopljen s poročilom, da so ponoči, ko je spal na senu, navalili nanj dve ženski in en moški ter ga odvedli s seboj. Pravi, da ga je celo noč ta trojica, od katere je spoznal 66 let staro Jano Radman, jahala in tlačila kakor more in čarovnice. Ko so seljaki to slišali. so takoj zgrabili staro Jano in sežgali bi jo bili, če je ne bi rešila orožniška patrulja, ki je ugotovila, da je jašeni in tlačeni fant precej zmeden in da je povrh še nekje vasoval, kjer se je najprej malo napil, potem pa se še pretepal z drugimi fanti radi deklet.
Smrtne nesreče v gorah
Iz Avstrije poročajo zadnje dni « težkih smrtnih nesrečah planincev. V torek sta se ubila na Gamsecku (Raxal-pe) I7letna praktikantinja nekega podjetja Josipina Poller z Dunaja in njen: spremljevalec Andrej Actinoss, visoko-šolec dunajske univesrze. Oba sta bila znana hribolazca.
V sredo popoldne so našli ob vznožju severne stene Grunsteinkamma na Tirolskem truplo 20letnega visoko šol ca Wolfganga Kleina iz Drezdena.
Istega dne se je težko ponesrečil na planini Rax Franc Macht z Dunaja. Na nekem sicer ne nevarnem mestu mu je spodrsnilo in je padel več metrov! globoko ter si zlomil obe nogi.
Nova nahajališča diamantov.
so odkrili nedavno blizu reke Oranje v Južnoafriški Uniji. Vrednost dose-daj najdenih diamantov znaša že nad 40 milijonov dinarjev. Največji eksem plar tehta 81 karatov in je sam vreden 2 milijona dinarjev. Diamanti so popolnoma čisti in jih prištevajo strokovnjaki med najlepše in najdragocenejše na vsem svetu. Ko se je raznesla vest o novem odkritju, je vlada Južnoafriške Unije prepovedala nadalj-no izkopavanje diamantov v tem kraju, ker se boji nadprodukcjje dragih kamnov.
Kako se skušajo kaznjenci rešiti ječe
V kaznilnici Tegel poleg Berlina jft zadnje dni obolelo večje število kaz-. njencev na zastrupljenju. Vodstvu kaz nilnice je bil ta pojav zelo sumljiv in je uvedlo strogo preiskavo, ki je imela popoln uspeh. Kaznjenci so si na nepojasnjen način pribavljali svinčeno belino in jo v večjih množinah zavži-vali ter kmalu nato težko zboleli. Ugotovilo se je, da so počeli kaznjenci to nevarno igro samo zato, da bi jih kot težko bojne čimprej odpravili iz kaz-nilnice in bi se tako rešili ječe. Preis* kava, ki še ni zaključena, je bila v prvi vrsti usmerjena v tem smislu, so li pazniki morda sami dobavljali proti nagradi kaznjencem strup.
Samomor prevestnega orožnika.
V Ulcinju je izvršil samomor start orožnik Savo Šaletič, ker ni mogel preživeti sramote nad ubegom neke' ga kaznjenca. Zandar Šaletič je bil rodom iz Črne gore, star preko 50 let in od mladih let v orožniški službi. Vedno se je ponašal, da mu še nihče ni utekel, če mu je enkrat prišel v pest. Sedaj na stara leta je pa nesreča hotela, da mu je ušel neki Arnaut, katerega je vodil v zapor skozi prav ne-prikladno sotesko. Begunca je nekaj časa zasledoval, ko pa je uvidel, da je zasledovanje v goščavi in skalovju nemogoče, se je pa rajši ustrelil, kot bi nosil odgovornost za beg kaznjenca. Ta odgovornost seveda ne bi bila ravno težka.
Lov za gospodom baronom.
Nemški kriminalni policiji dela le delj časa nemale preglavice jahalni učitelj Ludvik Oertel, ki uganja že nekaj let po svetu velike sleparije in nastopa pod imenom »vitez Oertel Eglofsteitiski«, da pride tako lažje do vrednostnih papirjev, ki se jih ne brani niti direktno ukrasti. Berlinski kriminalni komisar Kanthack je sledil prebrisanemu lopovu že v Dresden, Monakovo, Koln, Frankfurt ob Meni in celo na Dunaj. Toda vsakokrat, ko je manjkalo samo še korak do njegove aretacije, je Oertel izginil in komisar je mogel doznati le to, kako sijajno se je vitez povsod zabaval- Za njegovo izsleditev je razpisana visoka nagrada.
Ugrabljeni milijoni
Poman ameriškega Jugoslovena. 45 XVIII. GORDIJSKI VOZEL.
Hudo pa mu je bilo vendarle. V Strenovem je preživel najlepšo mladost. Vsako drevo, vsaka hiša, vsaka ulica mu je zbujala spomine, krasne, a ker davno minule, vendarle obenem bridke.
Tukaj je srečaval preparantko Emo Delakovo, majhno dekelce, velikih sinjemodrih oči, kakor tekoča kri rdečih šobastih ustec. Svoj prvi sanjavo idealni plamen. Srečaval jo je, vzdihal in plamenel za njo, a dolgo se je vzlic vsej svoji zaljubljenosti niti pozdravljati ni upal. Ko je hrepenenje prestopilo vse meje, je začel pesniti na njo ter ji pisati od čustev vrela pisma. In tudi ona mu je pisala •.. neštetokrat.. . vedno sanjaveje, idealneje, vreleje. A nikdar se nista sešla, nikdar si segla v roke. Sama sta hotela tako. boječa se za čistost svoje ljubezni. Ah, nepozabno krasni so bili tisti časi toli čistega, nesebičnega hrepenenja po sreči in harmoniji! Nikoli več ni užil tako sladkega, romantično viteškega, trubadurskega blaženstva kot v svoji prvi, neskončno nežni in neskončno poetični lju-
bezni do male Eme. Ko je dovršila učiteljski izpit, je izginila iz Strenovega, kakor se razpuhte sanje zarana. Nikoli več ni slišal o njej. Li še živi? . . . samica? . . • stara suha devica? . . . morda srečna mamica, okrogla debeluška? ... Se ga li še spominja? Pozabljena je njuna ljubezen . . . usahnila je kakor prebujno cvetoča kamelija . . . pogubila so se njuna pisma ... nič ni ostalo kot spomin, lep, svetal in čist . . . Spominja pa se še sedaj edinega njenega naročila v nekem rožnobarvnem pisemcu: »Kadarkoli boste videli v svojem življenju zvezdo večernico, mislite si, da gledam jaz na vas ter vas pozdravljam!« Kako sentimentalno, in vendar • . . in vendar nepozabne vrstice!
Bridko je postalo Jacku in nehote je težko vzdihnil. Minulo je in nikdar več ne bo tako . . .
A stopal je zopet mimo gimnazije in se spomni, da mu je stric svetnik sinoči povedal, da je profesor Luka Binder že nekaj let v hladnem grobu. Jack se je ozrl po oknih II. nadstropja ter poiskal tista tri, za katerimi je sedel, ko je dobil prvič — karcer.
Siten, kapricast, malenkosten je bil profesor Luka, trmast in zamerljiv, a tudi dobrosrčen in pravičen mož ter izvrsten učitelj.
Študenti so se bili v premoru za šalo in zabavo prerivali. Nesreča je hotela, da je tovariš odletel v kateder ter mu odbil pokrov. Poškodbe ni bilo mogoče popraviti in pokrova ne zapreti. A pod pokrovom je bila razredna knjiga, v njej pa so bili
zabeleženi redi za vse dijake in v vseh predmetih. Torej tajnost vseh tajnosti!
Jack se ruvanja slučajno ni bil udeležil. Sedel je v klopi in se — tiščeč obe pesti na ušesa — učil naloge, ki je ni doma — kakor navadno — niti pogledal. Kdo se je opotekel v kateder, kdo je tovariša preveč butil, kako se je vsa nezgoda pripetila: vse mu je bilo neznano.
Ko je vstopil razrednik, profesor Luka, je vse molčalo in trepetalo. Luka pa se je zgrozil nad strašnim zločinom, pobledel in zaječal je s svojim flst-lom:
»Za boga, kdo je bil zločinec!«
A vse je molčalo. V prvih klopeh so sedeli odličnjaki, ljubljenci profesorjev, hinavski lizuni in krivohrbtniki, petolizniki in špiclji-
Nanje se je obrnil profesor Luka najprej z vprašanjem: »Kako se je to zgodilo? Kdo je krivec?«
A drug za drugim so smelo lagali: »Ne vem, gospod profesor! — Nisem bil v razredu, gospod profesor!«
In vendar so morali vsi videti, kaj se je godilo tikoma pred njihovimi klopmi. Nekateri so bili celo med ruvalci in pretepači okoli katedra, a zdaj so strahopetno lagali, dasi so o drugih prinašali profesorjem vsako otročarijo na nos.
In Luka je vprašal tudi Jacka: »In vi, Belič? Kdo je to storil?«
Mali o
Mali oglMi, U »folijo v poaro. uoimto# in aocijtln« nam»n« oblinotva: vsaka baaada 30 p, najmanj« aaaaali Dh, &•_
Mizarske pomočnike
n fino pohištvo išče velika staia ■metna mizarska delavnica v Zagrebu. Nameičenje stalno, plača dobra. Ponudbe na upravo »Veternika* pod iiiio .Stolar
339
Enonadstropna hiša
z IS okni na ulico in dvema gradbenima parcelama na piodaj. Naslov ae izve v upravi .Veter-
266
Verziran manufakturist
povsem zanesljiv s prvovrstnimi teiucncami se sprejme v večji trgovini s mešanim blagom v Mariboru. Ponudbe pod iiiro »T.J. 631" na upravo .Večer 366
Zlata jama!
Proda se bila s pekarijo, 2e 30 let obstoječa, M najprometnej-lem kraju v Lj ubijam. Natančneje pove Rudoil Bizjak, juveiir Maribor, Gosposka ul. 16.	368
Kovčki in potne torbice
vseh vrst in velikosti najceneje i IVAN KRAVOS, Maribor, leksandrova cesta 13.	221
E
Oonilne jermene za žage, milne, mlatilnice itd. priporoča IVAN KRAVOS, Man-bor, Aleksandrova cesta 13. 220
Prazna soba
Velika, dvorani slična v središču mesta se odda zascDaiku au mu-ktvu. Vprašati v upravi lista, ubo
Učenec
se manufaatiuno ugovino iz dobre lodoine, z dooumi soismuj> spričevali se spreju* pn tvrdki <1. Rreac, Maiiuor, oravni ug io.
in
Lepo s®leno stanovanje
4 do 6 soo s kopalnico v lep. legi Manoora s« odda. r onuaoe pod .3 r.jmijeu X«27“ na upra-vo .Veternika .
Reven ablturijent
■čiteijUaik daje msuu*cije. 386
Ženitve, dopisovanje in ogla.
•i trgovskega ali reklamnega aaafieja: vaaka beaede 60 p. najmanj« znesek Din 10 —
Meblovano sobo s posebnim vhodom se odda solidnemu gospodu. Prednost Imajo oficirji. Naslov pove uprava. 373
Zelo lepa soba
z balkonom, separatnim vhodom, električno lučjo, v vili oddam gospodu 1. julija, Čopova ul 10.
378
Elegantno opremljena soba
na parku z uporabo glasovirja do 1. julija za oddati. Kje pove uprava lista.	332
Kontoristlnja
z večletno prakso želi takoj na-
stopiti odgovarjajoče mesto. Do-1 pod.Korrt .Veternika
plae
vo
[orrtoiistinja* na upra-381
Hromatlčna harmonika
tri vrstna, dobro ohranjena, se poceni proda. Vpraiati pri Močnik, Wildenrajnerjeva ulica 17/11
376
.d kupuje
v« ^	pri
> I. Trpin-u
Maribor, Glavni trs & 17
J61
obleke, perilo, svilo i. t. d. ker ima res dobro in poceni
'[iTfilfijfF
onemu hišnemu gospodarju, kateri mi nudi stanovanje 2 do 3 sob s pritiklinami, v mestu. Točna pojasnila iz prijaznosti v trgovini okvirjev
Miho Vahtar, Maribor, Gosposka m
ulica štev. 24.
DEBBBBBBBBBBBBBBBBB®
V založništvu Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54, nasproti glavne pošte, je izšla knjiga:
Zadnja pot
kapitana Scotta
Po Scottovem dnevniku in drugih virih priredil Pavel Kunaver
Broš. stane 36 Din, vezana 44 Din
4-a
Vafeljne
za sladoled, vseh vrst kekse, blškote in drugo najfinejte pecivo pripoioča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova cesta 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite doma če tvornice keksov V. Bizjak in drug, Rog. Slatina.	369
Najboljše pecivo 3i
ter vsakovrstne kekse in prepečence priporoča pekarna Josip Čebokli, Maribor, Glavni trg v.
Praktlkantinja
za trgovsko pisarno, prednost tudi sibohtvaSčins. Pismene ponudbe pod .Brezplačna praksa* na upravo.	337
Motorno kolo B. S. A.
priklopnim vozom Se skoraj novo se proda. Veletrgovina V. Weixl, Mailbor.	883
Gospodinja
z 4 letno punčko iSče službe pil boljši družini. Naslov v upravi .Večernika*.	389
Prosta stanovanja
•talno in preko noč>tnic prazne sobe, lokale, najugodneje od-daste v najem pri .Marstanu*. Koroška cesta 10/1.	386
VENECIN
lzvamedna zdravilna voda proti revmatizmu In Išiasu, žehdčnih In Pravšnih bolečin tsr z« leč«n c ran
dobiva sa zopet v vsaki lekarni. Skladišče za giosiste: l«l« d. d., Ljubljana
Najfinejie čajno maslo
iz sladke pastelizirane smetane od Prve prekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič, Aleksandrova cesta 31.	370
ZAHVALNICA
Gosp. Apotekar Blom, Subotica.
čast ml e izrestrti Vas, d su mi Vaše Larucin kapsule bile od vrlo dobre pomoči kod spolne bolesti i da je kepanje povse prestalo. — Spoštovanjem
K. M., Maribor.
LARUCIN KAPSULI dobivam »e p.> ceni od Din 20-— u s rim apotekama, — Olavno skladlšta : APOTEKA BI.UM SUBOTICA.
367
E 2338/27-6.
Dražbeni oklic.
Dne 16. avgusta 1927, dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25. dražba nepremičnin
ad L zemljiška knjiga Počehova, vi. št. 13, stavbišče, h!3a s 6 sobami, vinsko kletjo, gospodarskim poslopjem, dvema vini-čarijama, vrt, njive, velik vinograd;
ad II. zemljiška knjiga Košaki, vi. št. 69, vrt, gozd, njiva ad III. zemlpška knjiga Vosek vi. št. 8, 4 travniki, njiva Cenilna vrednost: ad I. 161.626 Din, ad. II. 24.055 Din, in ad HI. 18.238 Din.
Vrednost pritikline: 33.8x5 Din.
Najmanjši ponudek s pritiklinami vred: ad I. 130.294, Din ad II. 16.036-66 Din in ad III. 12.148-68 Din.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 15. jun. 1927,
g)iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"i!i^	nudi	am
T“f" f	L. Ornik	I Tudl
na |	*	*	S na
obroke11	Q	Iobrokel|
lilillillliillllllllllilllilliliHHiili?	IvOrOSKa LBSia 9	miiiiipiipiiMiiuiiiuiiuiiiiiii
Izdaja Konzorcij »Jutra* v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detela, v Mariboru.