1^0 XLVI - Št.64 - CENA 70 SIT Kruni n*rpk 1A »vo.k><. 1QQ1 Kranj, petek, 20. avgusta 1993 Jav na dražba za KOP-ovo premoženje KOP prodali po izklicni ceni ^ je t je, ki je od 14. decembra dalje v stečajnem postopku, so kupili toetijsko-gozdarska zadruga Sloga Kranj, zasebno podjetje LE Tehnika in jjj^nika Pavel Žibert in Anton Kosec. C|)anJ< 19. avgusta - Danes je bila na Temeljnem sodišču v Kranju javna dražba, na kateri so po i/kli-5j. ,Cen' 2,3 milijona mark prodali celotno KOP-ovo premoženje: upravno stavbo, proizvodne objekte, Hm'naist hektarjev zemljišča in vso vgrajeno opremo. Na dražbi se je kot edini dražitelj pojavila f .etiJ$ko gozdarska zadruga Sloga Kranj, ki pa je nastopala tudi v imenu zasebnega podjetja LE en»"ka iz Hrastja ter obrtnikov Pavla Žiberta iz Kri ranja in Antona Kosca s Cegelnice pri Naklem. nadaljevanje na zadnji strani dl *rjan Roblek, direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga, ki je skupino kupcev zastopal na draž-ljj(l>red stečajno sodnico Vesno Boštar in stečajnim upraviteljem Stanetom Sorčanom. - Foto: G. Ši- £3. Mednarodni Gorenjski sejem v Kranju jročina ni osula obiska ^ina razstavljavcev se lahko pohvali s prometom, večerni obiskovalci Pa 2 zabavnim programom sejem v teh dneh poteka v znamenju 60. jubileja, razočarani |0v»ty 20. avgusta - Ob tem, ko so sosedje v Celovcu na sejmu, Četo *' sejem v teh dneh poteka v znamenju 60. jubileja, razočarani % av'jai°' da j'm Je vročina sesula obisk in so pričakovani obi-sej^a'c' raJe OD Vrbskem jezeru kot na sejmu, se na Gorenjskem kov iiV branju lahko pohvalijo. Obisk res ni tolikšen, kot so pričaše ' Pred začetkom prireditve, ki jo bodo pojutrišnjem, 22. avgu-o(,j' *aPrli. Vendar pa je sejem (vključno z večernim programom) pa j a'o do srede zvečer že blizu 60 tisoč obiskovalcev. Zadovoljna 'e s prometom tudi večina razstavljalcev. vci začenjajo nogometno sezono ^ra'ij, 20. avgusta - Ta konec tedna se začenjajo slovenske "ogometne lige. Sezono na Gorenjskem bodo že jutri popold-Qe odprli kadeti in mladinci Creine, ki letos nastopajo z imenom novega sponzorja, Gorenjskega glasa. Pogodbo o spon-*°rstvu sta ta teden podpisala direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec in predsednik NK Gorenjski glas Creina ™°fis Zdešar, "glasova" pa obljubljajo, da bodo krojili vrh slovenske mladinske lige. Najbrž pa bo letos težje edinim gorskim prvoligašem v članski ligi, Živilom Naklo, ki prvo Kolo začenjajo oslabljeni, pomerili pa se bodo s "trgovskim" konkurentom, ekipo Potrošnika. Več o začetku lig je zapisa-1,0 na športni strani. • V. Stanovnik, foto: G.Šinik — * Čeprav je osrednja značilnost letošnjega sejma potrošniška naravnanost in je sejem tudi z blizu tisoč razstavljala dobro založen in po ugodnih sejemskih cenah z najrazličnejšimi izdelki, je vendarle tudi priložnost, kljub vročini, za različna poslovna srečanja. Poslovneži s Hrvaškega, predvsem pa iz sosednje Koroške, so pravzaprav kar vsakdanji gostje na sejmu. Eno pomembnejših srečanj je bilo na primer tudi v ponedeljek, kjer so predstavniki avstrijske zbornice za Koroško in slovenske gospodarske zbornice sklenili, da bodo kot osnovne opredelili v prihodnje sejemske povezave med državama in pokrajinami. Še vedno tako med razstavljala kot med obiskovalci oziroma v javnosti odmeva sobotna prva sejemska maša, ki na naslednji prireditvi prav gotovo ne bo več nobena posebnost, tako kot ni po drugih sejmih v Evropi. Sicer pa sejem, kljub nekaj manjšemu številu obiskovalcev, tokrat že kaže sliko utesnjenosti. Delna obnova stare hale A je lahko le skromna rešitev za prihodnje sejemske prireditve. Sejem v Kranju vse bolj potrebuje še eno, sicer že načrtovano halo, katere izgradnjo pa trenutno zaradi lastniških zadev še ni videti. Letošnji sejem, ki poteka ob praznovanju jubileja 500-letnih pravic za prirejanje sejmov, pa je predvsem tudi potrditev, da Kranj je mesto, ne le z najstarejšo sejemsko tradicijo, marveč tudi prostor, kjer sejmi upravičeno imajo ime sejem. • A. Žalar Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Minister Jazbinšek očitno vztraja pri svojih zamislih So v helikopterjih nevarni odpadki Objava razpisa za dopolnilne dejavnosti s področja ravnanja z odpadki v nekdanjem rudniku urana Žirovski vrh potrjuje sume, da občine in krajanov ne bodo upoštevali. Škofja Loka, 19. avgusta - »Ko lete nad Škof jo Loko helikopterji - to pa se zadnji čas dogaja tudi ponoči - že zvonijo telefoni in me ljudje sprašujejo, ali prevažajo v rudnik nevarne odpadke. Na zahteve po pojasnilu o teh letih, dobim odgovor, da gre le za vaje.« S temi besedami je predsednik občinskega izvršnega sveta Vincencij Demšar pojasnil razpoloženje ljudi, ko so na seji obravnavali dejstvo, da je ministrstvo za okolje in prostor objavilo javni razpis o programih uvajanja nadomestnih dejavnosti v nekdanjem RUŽV. Pravzaprav sta bila v Uradnem listu Republike Slovenije v začetku tega meseca objavljena dva razpisa: o reviziji (ponovnem pregledu) programa trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku Žirovski vrh ter o dopolnitvi tega programa s programi uvajanja nadomestnih dejavnosti. V slednjem je med drugim jasno zapisano, da naj bi kandidati ponudili pripravo razpisne dokumentacije za projekte in poročila o vplivu na okolje za preizkus odstranjevanja nekaterih posebnih odpadkov, kar samo potrjuje ugotovitev, da se ministrstvo za okolje, kljub dejstvu, da se ožje okolje in občina temu odločno upirata, ni odreklo načrtom o predelavi nevarnih odpadkov v nekdanjem še tako spornem rudniku urana. Uresničujejo se torej besede ministra Mihe Jazbinška, ki je v nedavni TV oddaji o RUŽV zatrdil, da je potrebno uporabiti v Sloveniji enkratno ekološko infrastrukturo tega rudnika za reševanje vseslovenskega problema odpadkov. Na seji škofjeloške vlade so ugotovili, da imajo v bistvu tri možnosti: počakati na rezultate programov, ki bodo prispeli na razpis; opozoriti javnost na ne-spoštovanje izrecnih zahtev ožjega okolja in občine; ali pa začeti takoj proti (slovenski) vladi "vojno" - na osnovi dokumentov in sklepov občinske skupščine zahtevati razveljavitev omenjenega razpisa. Ugotovili so, da mimo volje ljudi, ki se boje za že tako načeto okolje, nikakor ne smejo, zato so predlagali takojšen sklic komisije, ki se ukvarja s problematiko nekdanjega uranskega rudnika. Napovedana upravna reorganizacija in novi zakon o urejanju okolja utegneta že do konca tega leta občino pri kakršnem koli morebitnem ukrepanju močno omejiti ali celo onemogočiti, dejstvo pa je, da se v vseh dosedanjih razpravah o podobnih za okolje spornih objektih zatrjuje, da se bo spoštovala tudi volja ljudi. • S. Žargi V Gorjah in v Bohinju še vedno pobirajo cestnino Groba zloraba Triglavskega parka Kranj, 19. avgusta - Gorjanci vztrajajo pri pobiranju cestnine. Triglavski park opozarja, da od teh prispevkov ne dobi ničesar in da gre za grobo zlorabo imena Triglavski park. Cestno podjetje Kranj odstranjuje oviro, ki jo po odhodu policistov ali delavcev Cestnega podjetja takoj nato spet postavijo. Gorjanska krajevna skupnost še naprej vztraja pri pobiranju mitnine v Krnici, pred vstopom v dolino Radovne. Triglavski narodni o pobiranju cestnine - tudi v Bohinju -takole sporoča javnosti: »Na območju Triglavskega narodnega parka, predvsem v Bohinju in v Radovni, so letos poleti samoiniciativno začeli pobirati cestnine, parkirnine in prispevke za piknik prostore. Ker je bilo ob protestih obiskovalcev večkrat neresnično citirano, da pobirajo prispevke za Triglavski narodni park, izjavljamo, da je vsaka utemeljitev groba zloraba imena in pojma Triglavski narodni park, saj javni zavod Triglavski narodni park od teh plačil ne dobi ničesar, ta plačila pa tudi niso namenjena varstvu zavarovane narave, kar je osnovna naloga naše ustanove.« Kaj pravi direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Drino-vec? »Pred štirinajstimi dnevi smo o oviri v Krnici obvestili UNZ Str.3 • Gladovno stavkam že petnajst dni Str.5 •CiKtolfegtao k što i !iftfe@ Str. 10 • Ko odprem usta. fašisti tulijo. župan pa mi izključi mikrofon Str. 18 • tiferaf lil rt) lAiftoi li" Kranj in jih prosili, naj ukrepajo, odločbo o odstranitvi ovire je izdal tudi republiški inšpektor za ceste. Tudi osebno smo se oglasili v Gorjah: ko smo tam, se ovira odstrani, ko odidemo, jo spet postavijo. Zakon o cestah ne predvideva, da bi kdo na tak način zapiral promet in zato po tem zakonu tudi ne more biti kaznovan. Verjetno pa se oviranje prometa na tak način mora kaznovati po drugih zakonih. Po cesti skozi Radovno je malo prometa in po sedanjem načinu financiranja ta cesta ne more priti v prioritetno financiranje. Prioritete ne določa Cestno podjetje, ampak republiška Uprava za ceste. Ovire, ki so jih postavili v Bohinju, pa so ovire na lokalnih cestah in zato niso v naši pristojnosti.« In kaj pravijo Gorjanci? O tem na 5. strani. • D. Sedej TRADICIJA - ZANESLJIVOST GORENJSKI SEJEM KRANJ, 13.-22. 8. 1993 - vse za kmetijstvo, gozdarstvo - največja slovenska trgovina - sejemske cene, ugodni nakupi SPROSTITEV - ZABAVA BOGATA GOSTINSKA PONUDBA VEČERNI ZABAVNI PROGRAM - PROST VSTOP NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Janez Poštrak Fronta "neizvoljenih" Sprenevedanja Vseh vrst sprenevedanj že poznamo. Zasebnih in javnih. Že od nekdaj in od časa osamosvojitve naprej. In ne le zaradi poletja, se zdi, da se približujemo vrelišču na slovenski politični sceni. Če so poslanci in ministri na dopustih, še ne pomeni, da cirkusantnih. tragikomičnih in drugače žalostnih ekscesov, ki bodo pripeljali lahko tudi do tragedije, ni. Za obrambni resor, recimo, bi bilo prav žalostno, če bi počival kje na palubi Sinjega galeba. Že iz prejšnjega sistema vemo, kaj je državna budnost, ne vemo pa pravzaprav več, kaj je (bila) Udba: bavbavček z domoljubno primesjo ali partijski gestapo. Ali celo kadrovska šola za poslance v kakšnem novem (nekomunističnem?) sistemu? Ker pa je jasno, da v pluralnem parlamentu niso le oni, se jih pač razpoznava po sposobnostih razumevanja demokracije. Pa tudi to ne drži popolnoma. Ko že "desnica" z gotovostjo ugotavlja Krambergerjevo komunistično komplotarstvo - to je: rušenje zdravih sil in poštene demokracije - na podlagi končne Kučanove zmage na prvih predsedniških volitvah, potem ni več jasno, zakaj "desnica " z vso svojo gromoglasnostjo čedalje bolj odvrača od sebe velik odstotek "neopredeljenih". K "levici"? K obstrukciji morebitnih predčasnih volitev? Ah. komunisti, kijih je vse polno, zdaj ko ni Partije, in obratno: "rušitvena dela", kaže, niso le vaša delovna specialnost. So razna sprenevedanja namerna ali le butnglavska? Navajenim jedkih in domiselnih zunanjepolitičnih komentarjev in pohlevnih notranjepolitičnih - mislim na bivše čase. mar ne? - se komu še zdi, da je vsemogoče medsebojno zmerjanje in verbalno pobijanje drugače mislečih grda posledica boljševizma. Pa ni. Prebirati je potrebno le predvojnega (tiste štiriletne vojne mislim) Slovenca, Jutro in, seveda. Stražo v viharju. In je zanimivo. Dobili boste občutek, ki seve ni prijeten. Je "deja vu ", pa tudi "in tief. O miselni, politični, ideološki in družbenosocialni razdeljenosti slovenstva govorim. In o nestrpnostih, samoizolacijskih skušnjavah, ki so nas ugonabljale, ko smo imeli "velike" zaščitnike in nas bodo toliko bolj zdaj, ko smo sami svoj (prepirljivi) gospodar. Prav, če že hočemo vse znova spoznavati, vse znova začeti in končati. Napaka, ki se nam lahko še zelo maščuje, slovenske politike je prav v že poganskem čaščenju minicioznosti zdrave pameti. Kako drugače sploh razumeti trenutna kaotična stanja 9 Najsi-bo v zakonodajni, izvršilni ali sodni veji legalno in demokratično izvoljeni strukturi oblasti v sistemu, ki se ga priznava kot demokratičnega ? In smo se zanj odločili, glasovali, volili, ne glede na spremljajoče strahove o morebitni (ali nujni?) zlorabi ali napačno interpretirani volji volivcev. Volivci s(m)o večinoma res naivni. Tega ne kažejo toliko rezultati ne prvih ne decembrskih volitev, ki sploh niso naivni, ampak realni prikaz in dokaz volje Slovencev, kot nas o tem skušajo prepričali strankarski tehnologi oblasti, ki za nameček niso "uspeli". Fronta neizvoljenih nas prepričuje o (pravzaprav ni povsem jasno ali) kupljenih ali prodanih volilnih rezultatih. Da o nenačelni in protinaturni koaliciji ne nakladam. Da je pravilno in zveličavno le mnenje skupine, ki ji pripadaš. Vsem drugim navkljub. Brez konsenza ali poskušanja vsaj, da bi za našo prihodnost vendarle našli kakšno skupno točko - npr. slovenske državljane. Pa tudi doživeli smo že enkrat, da si krvavo dosledno privoščimo razračunavanja v najbolj kritičnih trenutkih - ko smo pre/ okupirani s preživetjem celotne skupnosti. (Dalje prihodnjič) • Janez Poštrak Predlog Slovenske ljudske stranke Tretja univerza za Slovence po svetu Ljubljana, 19. avgusta - Slovenska ljudska stranka je v svoj kul-turno-izobraževalni program vključila predlog za ustanovitev Univerzitetne poletne šole, ki bi mogočila povezovanje Slovencev, ki so razseljeni po svetu, tudi na znanstvenem področju. Sloveniji z dvema univerzama bo dobrodošel tudi vpliv in priliv znanja iz sveta, tovrstna poletna šola pa naj bi postala nacionalna ustanova, ki bi se financirala iz posebne fondacije in mednarodnih pogodb. Idejo za tak predlog so predstavniki SLS dobili na obiskih pri Slovencih po svetu, kjer bi poleg gospodarskih vezi in sodelovanja v politiki rabili tudi povezovanje na gospodarskem in kulturnem področju. Zlasti pomembno bi to bilo za izseljene Slovence druge in tretje generacije, ki ne čutijo več korenin neposredno v Sloveniji, čutijo pa narodno in kulturno pripadnost. ! SEJEM - NAROČNIKI I GORENJSKEGA GLASA - AKCIJE - ! SEJEM - NAROČNIKI t Danes ie zadnjič v sejemski naročniški akciji objavljamo nagradni kupon. Vanj vpišite odgovor ter ga iz časopisa izrežite tako, da bo na drugi strani ostal Vaš naslov. Nagradno vprašanje: NAPIŠITE IMENA IN PRIIMEK VSAJ TREH NOVINARK OZ. NOVINARJEV GORENJSKEGA GLASA: Izpolnjen kupon lahko oddate še danes, jutri in pojutrišnjem na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa na Gorenjskem sejmu, kjer je postavljen boben za žrebanje, v katerem je že kar lepo število Vaših kuponov. Ker smo sejemsko nagradno vprašanje na takem kuponu objavili že štirikrat, mimogrede poglejte v zadnje štiri številke Gorenjskega glasa, če niste morda pozabili vpisati odgovora in poslati kupona za naročniško žrebanje "500 nagrad ob 500-ietnici gorenjskih sejmov". Ker t" žrebanj© v nedeljo (pojutrišnjem) zvečer, kuponov ne pošiljajte no pošti, saj bodo prispeli prepozno in ne bodo upo-števar! v rebanju. Torej: za eno od 500 nagrad (najbogatejše so napisane na desni strani v našem vabilu na sejemI) sodelujete tako, da iz časopisa izrežete ta kupon z vpisanim odgovorom in Vašim naslovom, ki je že odtisnjen na prejšnji strani časopisa. Slovenski nacionalsocialni liberalni blok Opozicija bo zborovala septembra Napoveduje se vroča politična jesen. Bodo nastale nove koalicije? Ljubljana, 19. avgusta - Vse večje nezadovoljstvo z vladno politiko zahteva, da pride do preureditve opozicije, ki bo septembra v ljubljanskih Križankah pripravila zborovanje. Na njem nameravajo opozoriti ljudstvo na privatizacijske prevare in nezainteresiranost sedanje vladne koalicije, ki nas pelje v gospodarski polom, zato naj se podpora volivcev preveri na predčasnih volitvah. Da se obeta vroča politična jesen, kaže vse več dogodkov, ki pričajo, da se krepi vse glasnejša opozicija. Po mnenju Saša Lapa zadnje izjave Združene liste socialnih demokratov, da ne morejo prevzemati odgovornosti za delo vlade, v kateri imajo premajhen vpliv, kaže na skorajšnji konec te "nenaravne črno-rdeče komsomolske" koalicije, kar po njegovem pomeni izdajo koalicijskih zaveznikov ter poskus, da bi krivdo za neuspeh zvalili na desnico. Brane Prešeren, predsednik Narodne stranke opozarja, da je čas, da se pomisli na interese Sloven- cev in ne tujcev, zato naj se uvede stroga omejevalna priseljenska politika, vsem, ki pa so pridobili državljanstvo na osnovi lažnih ali dvomljivih podatkov, pa naj se državljanstvo odvzame. Desnica vidi gospodarsko prespektivo v kmetijski orientaciji, oplemeniteni z obrtniško oz. malogospodarsko dejavnostjo, razvoju prometne infastrukture in okolju prijaznem turizmu. Tajnik Liberalne stranke Danijel Malenšek meni, da bi bilo septembrsko opozicijsko zborovanje primeren Ob aferi z orožjem Pravosodni minister zaščitil sodnike Ljubljana, 19. avgusta - Kritika obrambnega ministra Janeza Janše je po mnenju ministra za pravosodje pritisk izvršne oblasti na pravosodno, ta pa naj bi bila v demokratični družbi neodvisna. Javno tožilstvo v Mariboru pa je objavilo vprašanja, ki jih obrambnemu ministru nameravajo postaviti na zaslišanju. Janez Janša ne more trditi, da je v kritiki pravosodja nastopal le kot zasebnik, pač pa je v tej zvezi kot obrambni minister neizbežno predstavnik izvršne oblasti, meni minister za pravosodje Miha Kozinc. Taka kritika pa pomeni pritisk na pravosodje, ki je v vseh demokratičnih družbah nedopusten. Zato se bodo o ravnanju obrambnega ministra slovenske vlade na vladi morali pogo- voriti, primerno pa bi bilo tudi opravičilo. Ni res, da pravosodje ni po volitvah v letu 1990 doživelo sprememb in kadrovskih okrepitev, saj je bila v tem času imenovana slaba tretjina novih sodnikov. Mariborsko javno tožilstvo pa je včeraj izdalo pojasnilo z razlogi, ki so narekovali potrebo, da se v postopku raziskave afere z orožjem na mariborskem letališču zasliši tudi Janez Janša kot priča. Obrambni minister namreč orožje ni samo odkril, pač pa navedel tudi glavnega osumljenca, trdil, da je orožje dekonzervirano in pripravljeno za uporabo in torej ni bilo namenjeno drugam -pri najdbi orožja je sodelovala specialna vojaška enota, ki ga je tudi pregledala precej prej, kot je bil o najdbi obveščen preiskovalni sodnik, pojavljajo se neskladja med trditvami obrambnega in notranjega mi- trenutek, da se nekatere st^ ke opredelijo za pozicijo" opozicijo, pri čemer so bH1 tesnejšemu sodelovanju GA bljeni Zeleni in DemokratiH tudi Slovenski krščanski krati, ko bodo spoznali sw zmoto in izstopili iz vlade predstavniki strank Slovenj ga nacionalnosocialhega }r ralnega bloka tudi podpis kritiko pravosodja Janeza $ še, ki de se skriva v slonoko^ ni stolp neodvisnosti, dujejo pa kadri iz časov t<^ tarizma. • Š.Ž. nistrstva, nujno potrebno P*i tudi pojasniti, zakaj voj*5^ obveščevalna služba, ki je. venstveno zadolžena za po5' I orožjem, toliko časa ni f .. odkriti te nevarne pO»J Dvakratni neodziv ministf* obrambo, ki lahko s svoj1 podatki mnogo prispeval k I daljnji uspešnejši prei»i kritiziranemu poteku IC n skave zagotovo ni v prid GLAS Rozalija Debeljak je na sejemskem žrebanju pred dvema letoma dobila traktor Podarila sem ga sorodnikom kolikor let - Kolikor let — toliko nagrad; toliko kave 'Kljub temu da mi do osemdesetega leta manjka le še nekaj noči, kot rada rečem, še nikoli v življenju nisem dobila kakršne koli nagrade. Zato sem bila pred dvema letoma nemalo presenečena, ko sem zvedela, da sem bila na Glasovom sejemskem žrebanju izžrebana za traktor," se te dni spominja Rozalija Debeljak iz Bohinjske Bistrice. Gospa Rozalija, ki živi v majhni hiši ob železniški postaji v Bohinjski Bistrici, pa seveda traktorja ni potrebovala. "Spomnim se, da je tiste dni, ko je bilo objavljeno, da sem dobila nagrado, neprestano zvonil telefon in neznanci so me spraševali, ali jim ga prodam, za koliko in tako naprej. Jaz se seveda na traktorje nič ne spoznam in nisem vedela, ne kakšen je in ne koliko stane. Vendar pa sem se odločila, da ga podarim svojim sorodnikom tukaj na Rovtu v Bohinjski Bistrici, ki mi veliko pomagajo. Tako sem se jaz s traktorjem takrat le slikala, sedaj pa ga imajo moji sorodniki, "pravi Rozalija Debeljak. Tudi na letošnji Gorenjski sejem je nameravala priti, potem pa je vmes prišla znankina smrt in pot v Kranj je kar opustila. "Kljub letom še vedno rada kam grem, najraje v hribe, ki jih imam rada že od nekdaj. Predlani sem bila na Črni prsti, upam, da bomo šli tudi letos. Seveda, ko se bo malo shladilo," pravi gospa Rozalija, ki pri svojih leti ne upa več, da bo še kdaj pri žrebanji dobila kakšno nagrado: "Traktor je bil moja prva in gotovo zadnja nagrada in zelo sem bila hvaležna, da sem jo dobila." KUPON poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj X X X X j VREDNOST 50,00 SIT j x u i POPUST PRI NAKUPU ENE VSTOPNICE ■ u Jti ZA ODRASLEGA. ■ GORENJSKI SEJEM KRANJ, 13.-22.8. . y ¥.1 Z IZREZANIM KUPONOM IZ ■ cA) cA) I GORENJSKEGA GLASA LAHKO V . ČASU SEJMA PRI SEJEMSKI BLAGAJNI . i/ y ^KUPITE VSTOPNICO ZA 50,00 SIT CENEJE J A\ SEJEM - NAROČNIKI GORENJSKEGA GLASA-AKCIJE Za dosedanje (in nove) naročnice in naročnike GORENJSKEGA GLASA letos na Gorenjskem sejmu ob 500-letnici sejmarstva na Gorenjskem - NAROČNIŠKA AKCIJA, 500 NAGRAD IN SE KAJ! V sejemski naročniški akciji Gorenjskega glasa sodelujete z izpolnjenim kuponom. Žrebanje bo pojutrišnjemv nedeljo, 22. avgusta 1993, od 20. ure dalje na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma. Izpolnjen kupon lahko oddate v boben za žrebanje na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa na sejmu (tik ob glavnem sejemskem vhodu, kjer Vas čaka tudi kavica). V žrebanje za 500 lepih nagrad bodo vključeni kuponi vseh naročnikov, ki imate plačano naročnino ali pa jo poravnate preko tekočega računa s trajnikom). V ŽREBANJE BOMO VKLJUČUJ TUDI VSE NOVE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA, KI SE BOSTE NAROČILI DO VKLJUČNO 22. AVGUSTA DO 19. URE - in izpolnili kupon za žrebanje na našem razstavnem prostoru na sejmu. NAGRADE: 1. LOKA KAVA - toliko kilogramov najboljše Loka kave, kolikor let šteje izžrebani naročnik! 2. DRUŽINSKE POČITNICE NA JADRANU (Plava laguna Poreč) - 5 nagrad 3. ROLLERII ROCES (ASA Naklo) - 4 nagrade 4. SATELITSKA ANTENA, z montažo (Satex Maribor) -2 nagradi 5. ZAMRZOVALNA SKRINJA (LTH Škofja Loka) 6. VTDEO OMARICA (Alples Lesni program Železniki) - 2 nagradi 7. TELEFONSKI APARAT COMET (Iskra Terminali Kranj) - 2 nagradi in še 483 drugih lepih nagrad! Poleg 500 nagrad v naročniški sejemski akciji Gorenjskega glasa tudi posebna sejemska presenečenja: Za najmlajše obiskovalce sejma: lična čepica Gorenjskega glasa z nagradnim kuponom za posebno žrebanje (pozor: čepico, Id je oštevilčena, shranite do objave rezultatov tega žrebanja v Gorenjskem glasu!) Dobrodošli na našem razstavnem prostoru na sejmu! SEJEM - NAROČNIKI GORENJSKEGA GLASA-AKCIJE Uttaaovttelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORfcNJSKI GLAS KRANJ Uredniika politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajan Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovcan, Jože KoSnjek, Lca ' Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglase Blciweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, tclcfax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur n kirurgi napisali mnenje in predlog za odpravo pripora, *mpak to ni nikomur mar. Danes je že deseti dan, odkar gladovno stavkam. Za tak drastičen način sem se odločil zato, ker si drugače ne znam pomagati. Moje zdravstveno stanje je iz dneva v dan slabše, saj sem SnujŠal že več kot štirinajst kilogramov. Zakaj to nikomur nič De pomeni? Tega vam ne pišem z na- se tudi odločil za gladovno menotn izsiljevanja, ampak je stavko. Stanje, v kakršnem to edini način, da pride v jav- sem in to, da sem v priporu, nost. V priporu sem zaradi ta- se mi zdi nečloveško! *° imenovane ponovitvene Pa še to: ko je govor o 100 ftevarnosti, kar štejem za pre- tonah orožja, so vsi zunaj, za-JUdiciranje krivde, zato sem me kot navadnega smrtnika pa se nihče ne zmeni. Bolečina je iz dneva v dan hujša in stavko bom nadaljeval do nadaljnjega... Zdaj, ko to pošiljam, je sreda, 18. avgusta, in je že petnajst dni, odkar stavkam.« Podpis: MIRO VUKOVlC. Poklicali smo Zapore Radovljica in izvedeli, da ima Miro Vukovič res roko in nogo v mavcu. Roko naj bi si poškodoval pri »malo bolj agresivnem sprehodu« v zaporu, res pa je tudi, da je Miro Vukovič gladovno stavkal in da je v času pripora precej shujšal. Stavko pa naj bi v sredo, 18. avgusta, ko je oddal pismo, prekinil. Na Temeljnem sodišču v Kranju so dejali, da stalno spremljajo zdravstveno stanje Mira Vukoviča in da je začel odklanjati hrano 5. avgusta, tisti dan, ko mu je bil po sklepu višjega sodišča podaljšan pripor. Ker so ga pod zdravniškim nadzorom tudi stalno tehtali, so lahko le ugotovili, da v času gladovne stavke ni nič shujšal. Res pa je, da je v petih mesecih pripora bistveno zmanjšal svojo težo. Ko smo poprosili za dovoljenje, da bi Mira Vukoviča v zaporu obiskali, naši prošnji niso ugodili. Z obrazložitvijo, da dovoljenje za obisk tistih, ki so v priporu, izdajajo le ožjim sorodnikom in da ni običaj, da bi pripornike obiskovali novinarji. Takšna praksa -obisk novinarjev - naj bi slabo vplivala na ostale zapornike, ki bi lahko to tudi izkoriščali.« D.Sedej Inšpektorji v trgovinah in gostinskih lokalih Natakarji delajo na črno 2f°fja Loka, 19. avgusta • Sistematični inšpekcijski pregledi dese-tev ^°.st'ns'lm lokalov v škofjeloški občini so pokazali največ krši-P/i delavcih, ki v teh lokalih delajo, saj so očitno pogosto zapo-, JJi na črno, pri pregledu trgovin, skladišča in pražarne podjetja a' pa so pripombe predvsem na razmere v skladišču in pražarni. j Največ kršitev, ki so jih ugotovili sanitarni, tržni in delovni in-stin L°L' i VSwob Pomoči policije opravili pregled v desetih go-nem ' loka,,h Po vsej občini Škofja Loka, je pri več kot očit-' Vn H.em 2aPos,OVahJu delavcev v teh lokalih, kar seveda pota S° de,avci brez potrebnih zdravstvenih pregledov, ko potreDn'h dokazil o poznavanju higienskih predpisov, ka-tudi brez ustreznih oblek. Vse to vpliva na stanje v lokalih, tud" t* po'e8. ugotovljenih manjših pomanjkljivosti najpogosteje ne '• urn'k poslovanja, to pa za okolico najpogosteje pomeni Škor'r V času Počaka. Pri obravnavi poročila inšpektorjev se je la J?'°Ska občinska vlada prav ob tem problemu najbolj zadrža-Su' SaJ pogoste pritožbe pričajo o tem, da bo pri obratovalnem ča-pr gostinskih lokalov potrebno napraviti več reda. Sprejet je bil len? * ' ^a naJ se Ponovno pregleda občinski odlok o poslovilo aU 'n po PotreD' dopolni tako, da bo posamezne lokale kalih*- ODravnavat' selektivneje, pač glede na zvrst, pogoje v lo- »n okolici, v katerih poslujejo, ka" • emat'čni inšpekcijski pregled vseh trgovin podjetja "Lojeni v ?onud'' precej ugodnejšo sliko razmer v tej najbolj razšir-p0 ,v.''sko-trgovski mreži prodajaln v občini, saj, razen manjših t0 manJkljivosti in drobnih malomarnosti, večjih napak inšpek-*tan,n,SO ug°tovm- Kot zelo neustrezno pa so inšpetorji ocenili p0 Je .v centralnem skladišču, pakirnici in pražarni kave tega 2aDJefJa'.kjer je za čistočo in zlasti sanitarne in delovne pogoje razrnS preslabo poskrbljeno. Kljub skromnim prostorskim vih ii3m " dokončno bo mogoče razmere urediti le z zidavo no-pr skladišč - so inšpektorji naložili podjetju takojšno ureditev le j°rov za zaposlene, boljše čiščenje ter tako ureditev pražar-> °-a ne bo onesnaževala okolice. • Š.Ž. S seje škofjeloške vlade Za svetovanje sedaj še agencija Škofja Loka, 19. avgusta - Ni dvoma, da je za sredstva za sofinanciranje malega gospodarstva pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti potrebno kandidirati, so ugotovili na seji škofjeloškega izvršnega sveta, niso pa prepričani, ali je res potrebna ustanovitev svetovalne agencije. Odločitev o tem, da se občina Škofja Loka vključi v program pospeševanja malega gospodarstva je bila na občinski vladi že davno sprejeta, kar nekaj razprave in pomislekov pa so bile deležne zamisli o tem, kakšne organizacijske oblike takšna kandidatura zahteva. Na torkovi seji, je bila članom občinske vlade ponujena ustanovitev svetovalne agencije za pospeševanje obrti in podjetništva, pri čemer naj bi po razpisu "Za sofinanciranje malega gospodarstva" na ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije pridobili polovico potrebnih sredstev. O tem, kje naj bi agencija delovala: ali na občini ali pri škofjeloški obrtni zbornici, ni bilo dilem, saj je strah, da bi vse skupaj zvodenelo in rezultiralo le s še enim dodatnim občinskim birokratom več, kaj hitro opravil svoje, poleg tega pa je obrtna zbornica ponudila prostore in možnost, da se agencija pridruži službi, ki jo ta zelo aktivna zbornica že ima. Posebno vrednost so videli v možnosti, da bo informacijski sistem agencije predstavljal dopolnitev že delujočega sistema zbornice, več pomislekov pa je bilo na predlog članov (zlasti svetovalnih družb, ki naj bi sodelovale v mreži). Ob pogoju, da bo agencija na razpolago vsem, da bo v upravnem odboru zagotovljen tudi občinski vpliv, so se v izvršnem svetu z kandidaturo strinjali in iz sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva ter proračunske rezerve zagotovili tudi potrebna sredstva. • S. 2. V AVGUSTU SEJEMSKI POPUST ŽA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO Pokličite "S 064/403-871 EURO GLOBTRADE Trgovina Voklo je firma, ki zastopa najboljše med najboljšimi. Na sejmu v Kranju in od danes naprej v Gornji Radgoni razstavljajo plug norveškega proizvajalca KNERNELAND. ki je zmagal na 24 od skupaj 25 svetovnih prvenstvih v oranju. Daleč pred ostalimi je tudi proizvajalec traktorjev JOHN DEERE. Nova serija 6300 daleč prekaša konkurenco po sposobnostih traktorja in kakovosti vgrajenega materiala. Ta "mercedes" med traktorji je med drugim edini traktor, ki je narejen na šasiji. Traktorista obdaja pravo udobje, s klimatsko napravo, največ 75 dcb hrupa, elektronika in gumbi za upravljanje hidravlike, 24 avtomatskih prestav naprej in 16 nazaj, za sklopko pa daje proizvajalec neomejeno garancijo za vso življenjsko dobo traktorja. Omeniti je še potrebno, da se v traktorju pretaka 96 litrov hidravličnega olja na minuto in da dvigne na zadnji hidravliki kar 5.700 kg. Foto: G. Šinik Tisoč kilometrov po Sloveniji Miha Logar potuje peš v najboljši družbi Marindol, avgusta - Miha Logar iz Kranja, po novem študent 1. letnika novinarstva, sicer pa zapriseženi tabornik iz rodu Stražnih ognjev, se je sam peš podal po Sloveniji Če mu bo sreča mila, bo prehodil tisoč kilometrov. Potuje v najboljši družbi, sam, kajti tako je najbolj neodvisen in tudi lažje najde stik z drugimi ljudmi. 19-letnega Miho smo srečali v taborniškem raju, v Beli krajini, kjer se je četrti dan svoje maratonske poti ustavil pri prijateljih. Z njihovo pomočjo smo ga dodobra izprašali o nenavadnem podvigu. Zakaj potuje peš, zakaj ne denimo s kolesom? * "S kolesom gre že vsak, po dveh pa potujemo le največji norci. S kolesom bi bil v enem samem dnevu iz Cerknice, kjer sem startat, v Beli krajini, in bi ne srečal toliko ljudi, kot sem i'ih na svoji petdnevni pešpoti, 'ešačenje je izziv, treba se je potruditi, omogoča pa ti tudi, da res doživiš naravo in srečaš ogromno ljudi." Mihu se sicer ne zdi kaj posebnega, da je kos Slovenije premeril s koraki. To je zaenkrat njegovo osebno doživetje, ki ga vestno zapisuje v popotni dnevnik. Kasneje, ko se iz načrtovane avanture izcimi petsto ali celo tisoč kilometrov po domovini, pa bi rad te vtise objavil. Kje ga je vodila pot prvih pet dni? "Startal sem na otoku Cerkniškega jezera in jo ubral proti vzhodu. Šel sem skozi Loški potok, mimo rekreacijskega centra Glažuta okrog Kočevske gore, v Slovensko vas, Kočevje, Knežjo lipo, Brezovico, Dol ob Kolpi (tu sem obiskal cerkniške tabornike, ki so mi poklonili svoj simbol, čarovnico na metli) v Vinico in Podklanec. Tu sem dobil štirinožnega sopotnika, psa, ki sem ga krstil za Tineta. Kot sem objubil, sem se ustavil pri svoji taborniški druščini v Marindolu, da zajamem sapo in potem nadaljujem do petsto ali tisoč kilometrov." Miha nam je dotlej napravil 140 kolometrov, kakih 30 dnevno, na hrbtu pa je prenašal dobrih 23 kilogramov teže. Najtežjega dela prtljage, 4-kilogramskega šotora, sploh ni potreboval, ker je prenočeval pri dobrih ljudeh. "Bolj ko ljudje živijo v civilizaciji, bolj nezaupljivi so. Na vasi pa so ljudje, vsa čast jim, resnično dobri. Kogarkoli sem zvečer [prosil, ali lahko prespim na seniku, vsakdo me je povabil v hišo n me pogostil kot svojca. Pri iskanju stika z ljudmi pa je treba vedeti, da moraš ti napraviti prvi korak, da se ti ljudje odprejo... Navezal sem tudi nekaj zanimivih znanstev z Romi, medveda pa kljub pričakovanjem še nisem sreča." Miha se vsako jutro že zarana odpravi na pot, da se izogne najhujši vročini. Najraje bi potoval ponoči, toda ponoči težko iščeš poti in jih primerjaš z onimi na zemljevidu, še težje pa ponoči potrkaš pri ljudeh in jih prosiš za prenočišče. Miha je med hojo, ki je trajala šest, sedem ur dnevno, veliko popil, staršem in prijateljem pa se je s potovanja oglašal ne z razglednicami, pač pa s kosi zemljevida, ki so kazali, kje ga trenutno vodi pot. In kam ga bo vodila te dni? "Najprej pojdem do izvira Krke, nato pa bom obiskal še nekaj tamkajšnjih krajev. Rad bi prišel do Sotle." In tako naprej do tisočega kilometra! Na poti skozi mnoge neznane kraje in k še prijaznim ljudem želimo Mihi še veliko lepih doživetij. O njih bomo nedvomno še brali in zagotovo zvedeli, kako velika je lahko Slovenija, ki smo jo na štirih kolesih vajeni premeriti v pičlih treh urah. D. Z. Žlebir V Martuljku odkrili termalno vodo Gozd Martuljek, 19. avgusta - Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko pri Geološkem zavodu Ljubljana je v okviru projekta mineralne vode v Zgornjesavski dolini s sondažno vrtino v bližini hotela Špik odkril termalno vodo. Voda naj bi med tisoč in tisoč dvesto metri imela temperaturo med 28 in 32 stopinjami Celzija, črpati pa bi bilo mogoče do 20 litrov vode na sekundo. Raziskave naj bi nadaljevali še po drugih krajih gornjesav-ske doline, dela pa naj bi veljala okoli 3,2 milijona dinarjev. Jeseniški izvršni svet se je z raziskavami v Gozd Martuljku že seznanil in podprl prizadevanja, finančno podporo pa bo nudil tedaj, ko bodo znani rezultati vseh raziskav. Prizadevanja, da bi raziskali, če je v Zgornjesavski dolini termalna voda, so stara najmanj deset let. Zdaj gre zahvala Pe-trolu Špik v Gozd Martuljku, ki se je odločil, da se poišče termalna voda, in začetne raziskave tudi financiral.• D.Sedej Proizvodnja in trgovina d.o o. Če imate prostor, mogoče kakšen univerzalni mizarski stroj in znanje, vam pri vas postavimo stroj za izdelavo lesene igrače in zagotovimo delo. Pisne ponudbe na: EMERCOR, Kidričeva 55, Škofja Loka Vizualna uspešnost Upajmo, da bo nova lokalna samoupravna uspela bolje razrešili nekatera vprašanja s področja tako imenovane komunalne infrastrukture, kot uspeva to občinam oziroma porabnikom občinskega proračuna zdaj. Neredko se prav na tistem ekološkem delu komunalne infrastrukture dogaja, da zadeve rade (za)škri-pljejo. Pa niti ne toliko v podeželskih oziroma od središč odmaknjenih krajevnih skupnostih, marveč kar v mestnih, predvsem pa v tistih, ki so tik na robu središč. Res je, da so komunalna podjetja odgovorna in dobivajo tudi sredstva za to, da skrbijo za čistočo, ki se potem odraža skozi redni odvoz smeti, v mestih pa enkrat, dvakrat, redko kje pa večkrat, urejanje zelenic, parkov in podobno. Boljše urejanje so ponekod (v občinah) sklušali urediti z vključitvijo javnih del. S slednjimi so prvi koraki in težave nekako mimo, vendar marsikje se z njimi še niso prav znašli in si predvsem nekako ne znajo prav pomagati. V občinah oziroma krajevnih skupnostih, kjer še vedno zelo trdno veljajo sprejeta merila za razdeljevanje denarja iz občinskega proračuna krajevnim skupnostim, kjer so uveljavljena merila s potrebno lastno udeležbo, da krajevna skupnost lahko uspe na natečaju za takšno ali drugačno akcijo in rešitev problema, se ekologija še ni prav uveljavila. Če se že zgodi, da so v krajevni skupnosti pripravljeni zbrati denar in se z delom lotiti urejanja, če bi jim pomagala občina, se potem zgodi, da za tovrstne programe in kandidature na natečaju zberejo premalo potrebnih točk. Recimo torej, da bo nova lokalna samouprava znala bolje ceniti tovrstno urejenost in bo nekako "prebolela"še vedno zelo cenjeno "vizualno uspešnost", in bo poskrbela za to, da bo "stopilo v oči" tudi tisto, za kar smo marsikdaj še vedno nekako navajeni, da se pač ne vidi. • A. Žalar Odpadki na Pokljuki Odvoz smeti ni zastonj Koprivnik, 20. avgusta - Konec minulega tedna je bila Pokljuka predvsem pa Goreljek polna odpadkov. Razlog je bil, ker radovljiška Komunala odvozov smeti ni dobila plačanih. Kaže pa, da se bodo zdaj vendarle uspeli sporazumeti oziroma stvari nekako denarno premostiti. Za naprej pa bo odvoz odpadkov, urejanje in pluženje cest treba urediti drugače, ne pa s pobrano turistično takso. Na Goreljeku na Pokljuki je po vojni zraslo okrog 175 zasebnih počitniških hiš ter domov in med njimi tudi dva penziona ter Šport hotel Pokljuka. Do zdaj je bil odvoz odpadkov oziroma smeti organiziran bolj "na prostovoljni osnovi" pravi predsednik krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše Janez Korošec. Za odvoz je skrbelo Turistično društvo Pokljuka, ki je pri lastnikih počitniških hišic pobiralo po dva tisoč tolarjev na leto za tovrstne stroške. Tako zbranega denarja, pri čemer pa ga največkrat niso uspeli pobrati od vseh, pa je za odvoz odpadkov, urejanje in vzdrževanje cest, za zimsko službo vsekakor premalo. "Ker je denarja zmanjkalo so v društvu skušali stroške za odvoz smeti poravnati s turistično takso, čeprav se tudi te ne nabere toliko, če bi namenili vso, da bi pokrili tovrstne stroške. Zato bo denar treba dobiti drugače, saj je povsod drugje tako, da smeti (recimo odvoz) plačajo tisti, zaradi katerih jih je treba odvažati." O tem se bodo pogovorili skupaj z izvršnim svetom Javnim podjetjem Komunala, krajevno skupnostjo in Turisitčnim društvom Pokljuka predvidoma prihodnji mesec. Rešitev pa ne bi smela biti preveč zapletena, saj bi na primer Komunala od vsakega lastnika počitniške hišice izterjala odvoz smeti na podlagi kvadratnega metra ali po kakšnem drugem merilu. Kar pa zadeva vzdrževanje cest (urejanje in zimsko pluženje) pa so tudi že marsikje drugje tovrstne probleme rešili. Ponekod koristniki prispevajo do 30 odstotkov k stroškom, pojavlja pa se tu in tam tudi že neke vrste cestnina. Za Pokljuko in ceste na njej, po mnenju Janeza Korošca to ne bi smelo biti preveč nenavadno. Vsekakor pa turistična taksa najbrž ne more pokrivati stroškov celotne tako imenovane komunalne infrastrukture. • A. Žalar varnost KRANJ p. o. podjetje za varovanje premoženja razpisuje prosta dela in naloge: 1. VODENJE KOMERCIALE 2. KOMERCIALISTI ZA DELO NA TERENU Pogoji: 1. Poleg splošnih pogojev iz zakona se zahteva še: - srednja ali višja izobrazba ekonomske, finančne oz. tehnične smeri s poznavanjem varovanja oz. izkušnjami na področju trženja varovanja, - vozniški izpit B kategorije, - aktivno znanje slovenskega jezika, pasivno znanje tujega jezika (nemščina, angleščina) 2. Poleg splošnih pogojev iz zakona še: - ustrezna izobrazba V. oz. VI. stopnje ter poznavanje trženja varovanja, - vozniški izpit B kategorije ter lastno prevozno sredstvo Pod točko 1. se delo sklepa za nedoločen čas , s poskusno delovno dobo. Pod točko 2. pa se sklepa pogodbeno delovno razmerje z možnostjo sklenitve rednega delovnega razmerja v primeru uspešnosti. Pisne prijave pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Podjetje za varovanje premoženja Varnost Kranj? Bleivveisova 16, 64000 Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem razpisu. Praznik v krajevni skupnosti Orehek - Drulovka Številčno podvojena in urejena krajevna skupnost V desetih letih delovanja, ocenjuje predsednik skupščine KS Orehek - Drulovka Vladimir Lah, je krajevna skupnost doživela velik razvoj tako glede urejenosti bivalnega prostora kot glede medsebojnih od- nosov. Orehek - Drulovka, 20. avgusta - Različna športna tekmovanja ob krajevnem prazniku, ki ga v krajevni skupnosti Orehek - Drulovka praznujejo že vsa leta sredi avgusta, so se v nogometu, tenisu, balinanju, odbojki, streljanju, začela že minuli teden. Končana bodo v soboto, 21. avgusta, ko bo pri nakupovalnem centru Drulovka družabno srečanje ob prazniku. Slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti pa bo danes (v petek), 20. avgusta, ob 19. uri v šoli na Orehku. Primestna krajevna skupnost Orehek-Drulovka v kranjski občini spada med tiste, ki so se v zadnjih desetirMetih po številu prebivalcev podvojile. Danes ima krajevna skupnost v naseljih Orehek in Drulovka okrog tri tisoč prebivalcev. Nekdaj bolj podeželska kot primestna krajevna skupnost je sicer obdržala vse nekdanje značilnosti takratnega domačega okolja, vendar pa je posebej v zadnjih letih z novogradnjo v Drulovki in z razmahnitvijo različnih zasebnih in drugih de- javnosti postala sodobna, predvsem pa urejena krajevna skupnost. Nedvomno so poleg zasebne pobude k temu poleg same gradnje novega dela v Drulovki pripomogla Živila, ki so v Drulovki zgradila nov in predvsem sodobni nakupovalni center, ki je prevzel nekako vlogo središča različnega dogajanja v krajevni skupnosti. Tako bo pri centru jutri tudi družabno srečanje ob krajevnem prazniku, Živila pa so tokrat prevzela tudi organizacijo praznovanja. Središče dogajanja je postal nakupovalni center Živila v Drulovki in prostor ob njem. Jutri bo tu tudi družabno srečanje ob krajevnem prazniku. "Nekako spontano je v naši krajevni skupnosti s širitvijo in povečevanjem števila prebivalcev raslo tudi medsebojno sodelovanje, tako krajanov, kot dejavnosti," razmišlja predsednik skupščine krajevne skupnosti Vladimir Lah. "Velika spodbuda za to je prav gotovo športni park z igrišči, kjer je letos poleg štirih teniških igrišč s peščeno podlago zdaj v izgradnji tudi igrišče z umetno travo. Sedanja igrišča, na katerih radi igrajo člani kolektivov, ki so jih pomagali zgraditi, so zelo zasedena. Novo, z umetno travo, pa bo zgrajeno po tako imenovanih višjih standardih, za tekmovanja ekip vseh starosti. S postavitvijo ograje pa bomo omogočili tudi sponzorjem njihovo reklamno oziroma proizvodno ali dejavno-stno predstavitev." Letos sta v krajevni skupnosti nekako prevladovali dve akciji. Kar zadeva že pred leti zgrajeno kabelsko omrežje za TV programe so se s TELE-TV in PTT podjetjem Kranj sporazumeli in dosegli, daje njihovo omrežje zdaj priključeno na kranjsko in se je po eni strani tako izboljšala kakovost sprejemov, povečalo pa se je tudi število programov, saj imajo zdaj imetniki kabelskih priključkov 24 televizijskih programov in 8 radijskih. Povečalo pa se je tudi število priključkov in jih je tako zdaj okrog 500. Druga akcija pa je razširitev telefonskega omrežja in števila telefonskih naročnikov v krajevni skupnosti. Akcija še vedno nekako ni stekla v novem delu Orehka, kjer pa v krajevni Vladimir Lah skupnosti upajo, da bodo vd darle uspeli dobiti dovolj vih naročnikov, sicer za lef načrtovana izgradnja in raz^ tev telefonskega omrežja v t«1 delu krajevne skupnosti nc J uresničena. To pa bi bilo ško* po tolikšnih prizadevanjih, bi celotno KS pokrili s telefo«" jo. "Problem, ki se ga že nek1 časa lotevamo in se počasi v<| darle premika, je hrup, ki w moti krajane ob sedanji Ljjj bljanski cesti. Kaže, da se različne službe in odgovori vendarle sporazumeli za rešUn V krajevni skupnosti smo m pravljeni in imamo za to tudi * nekaj časa pripravljenega neM denarja." Ob prizadevanjih za čimbolj šo urejenost na vseh področH pa so bili letos kar malce raJ^j Čarani, ko so se prijavili na "J tečaj, da bi se z lastnim deloj in širšo pomočjo lotili tudi tjl ko imenovanega ekološke« urejanja. Na natečaju ni$l uspeli. Prepričani pa so, da b Sicer pa bodo prav o tem tu di o urejanju kabelskega tet te; lefonskega omrežja spregovot1; li tudi danes (petek) na red"1 seji skupščine krajevne skup" nosti, ki bo v šoli takoj po slav' nostni seji ob letošnjem krajev nem prazniku. • A. Žalar Priznanje za prizadevno in uspešno vodenje KS Zdaj gradijo gasilski dom Ob letošnjem prazniku občine Kranj je listino o priznanju dobil tudi Ludvik Pavlin iz krajevne skupnosti Šenturška Gora. Šenturška Gora, 20. avgusta - Krajevna skupnost Šenturška Gora v kranjski občini z naselji Šenturška Gora, Apno, Ravne, Sv. Lenart, Sidraž, Viševca in Vrbovje ter z okrog 300 prebivalci, med katerimi je tudi kar lepo število lastnikov počitniških hišic, je ena tistih gorenjskih, nekdaj demografsko še veliko bolj ogroženih krajevnih skupnosti, kjer so ljudje odhajali v dolino. Drugačni politiki, ki se je začela pred petimi leti ali še kakšno leto več in nadaljevanju v zadnjih letih in danes gre zasluga, da so se te krajevne skupnosti na področju gospodarske infrastrukture precej spremenile. Mednje sodi tudi krajevna skupnost Šenturška Gora. Vendar, če bi boljše in ureje-nejše prometne povezave in druge pogoje pripisovali zgolj denarju nekdanjih samoupravnih interesnih skupnosti ali pa sedanji občinski pomoči, bi bila danes prenekatera takšna skupnost ali posamezen kraj v njej, prazna. Zasluga je drugje. Praviloma in povsod so se ljudje sami odločili, da poskrbijo zase, izbrali pa so ljudi, ki so se bili pripravljeni žrtvovati, da so različne akcije stekle. Običajno pa so bili to najprej predsedniki KS in največkrat tudi zelo delaven gradbeni odbor s predsednikom. V krajevni skupnosti Šenturška Gora je bilo v zadnjih letih takšnih infrastrukturnih akcij zares veliko. Zgradili so telefonijo, napeljali vodovod, obnovili javno razsvetljavo, poskrbeli za avtobusno povezavo, asfaltirali ceste, prekrili so staro šolo, razširili makadamske ceste, urejali odvodnjavanje, prekrili farno cerkev in obnovili cerkev sv. Lenarta. Zdaj pa gradijo tudi gasilski dom. "Dela na cerkvi sv. Lenarta še niso povsem končana, vendar pa je med večjimi akcijami zdaj izgradnja gasilskega doma," razlaga Ludvik Pavlin, ki je predsednik gasilskega društva in hkrati podpredsednik krajevne skupnosti že kakšno leto, prej pa je bil kar šest let predsednik krajevne skupnosti. "Ko sem pred leti sprejel dolžnost predsednika, sem se odločil, da moramo dobiti cesto, ali pa bom šel s Šenturške Gore. Razmišljal sem namreč že, da bi se preselil v Domžale. To je bila ob vseh drugih najtežja akcija, ki se je začela pred petimi leti. Spominjam se, da mi je takrat eden od poznanih krajanov rekel: Ludvik, če boš uspel urediti cesto, dobiš plaketo z zlatim vencem! No, takole za šalo naj rečem, da cesta je, plakete z zlatim vencem pa Še ni. Pa recimo, da je zdaj to letošnje občinsko priznanje. Res pa je, da smo bili v vodstvu krajevne skupnosti pri vseh akcijah, teh pa res ni bilo malo, zelo zavzeti, enotni, imeli pa smo tudi izredno veliko podporo krajanov. In nenazadnje, moram pou- Ludvik Pavlin, šest let predsednik zdaj pa podpredsednik KS in predsednik Gasilskega društva. dariti, da nam je v vse akcije uspelo bolj ali manj uspešno vključiti tudi lastnike počitniških hišic. Tako smo pravzaprav vsi skupaj v krajevni skupnosti ob seveda pomoči občine, uspeli urediti tisto osnovno, da so mladi začeli ostajati doma in da danes ljudje jasno vidijo in vedo, kaj in kako jutri naprej." Čeprav so časi zdaj neprimerno težji, je enotnost ostala, le denarja je precej manj in tako trenutno nekako še ne vidijo konca pri gradnji gasilskega doma, v katerem bodo tudi Trenutno so brez denarja, veni* pripravljajo prireditev. Upajo t1 tudi na širšo podporo. prostori krajevne skupno*1' Pričakujejo, da jim bo šij* skupnost priskočila na pom^ sami pa bodo skušali dobiti kaj denarja za nadaljevanje &\ na način, kot ga danes dobiv11 jo gasilci še marsikje. Tako V do 29. avgusta pripravili vesel' co z različnimi igrami, srečel" vom, načrtujejo pa tudi nast pri Bledu, 19. avgusta - Gorjanci se očitno ne zmenijo za |>govore, da pred cesto v Radovno ne smejo pobirati vstopnine. P'eveč so ogorčeni, da bi popustili in še več: uvedli bodo poseben OaČin obnašanja za Pokljuko, morda pa jeseni za izletnike na "okljuko tudi zaprli promet skozi Gorje. V Krnici v Gorjah so na svoj način zaprli cesto v dolino "adovne: postavili so leseno Hizo, nanjo položili ročno blagajno in zahtevali, da sleherni, 5> se z avtomobilom poda v dolino, plača prispevek za ureditev ceste. Izletniki so plačevali, a se obenem prijemali za glavo: kaj zdaj to pomeni? Mar °omo poslej na sleherni cesti naleteli na tovrstne "ovire" in Plačevali neke prispevke? Na kakšni zakonski osnovi? Kaj je vodilo Gorjance, da so meni nič tebi nič na tak način zaprli cesto? Pogovarjali smo se s predsednikom krajevne skupnosti Antonom Poklukarjem, ki je prav fcČrpno pojasnil ukrep, z opozorilom, da bodo tako ravnali *e naprej. "Krajevna skupnost Gorje že od leta 1988 prosi republiško upravo za ceste, da bi na cesto v dolino Radovne položila asfalt! Brez uspeha! Vrtimo in vrtimo telefone, da bi vsaj na Cestnem podjetju Kranj izvedeli, kako je z asfaltiranjem, a na Cestnem podjetju nihče ne dvigne slušalke, kaj šele, da bi se Jim zdelo vredno pisno odgovoriti," pravi Anton Poklukar. Kje je zapisnik o prevzemu zajetja? "Prvi problem je asfaltiranje prvih 300 metrov ceste v dolino, kjer so stanovanjske hiše. Kar pojdite in si poglejte, kako se valijo oblaki prahu, tako da morajo stanovalci zapirati okna, neužitna je postala vsa Gorjanci se ne dajo: tudi v primeru, da dobijo odločbo, da ne smejo pobirati mitninc pri vstopu v dolino Radovne, bodo vztrajali, saj pravijo, da jih Cestno podjetje Kranj le preveč Mgo vleče za nos. Izkušnje kažejo, da večina obiskovalcev Mitnino plača, pritožujejo se le tisti, ki po besedah Antona Poklukarja"...vozijo avtomobile, ki so dražji od 40 tisoč mark!" zelenjava na vrtovih! Zdi se nam zelo čudno, da ceste niso asfaltirali tedaj, ko so tu gradili vodno zajetje za vso Radovljico. Cesta je v neposredni bližini zajetja in prav zanimivo bi bilo izvedeti, kakšna je zaradi onesnaženja kvaliteta vode v zajetju, ki je zgrajeno za oskrbo Radovljice! Sprašujemo se, zakaj ne moremo od občine dobiti tistega zapisnika, v katerem so bile po izgradnji navedene vse morebitne pomanjkljivosti? Prepričani smo, da je tudi projekt predvideval, da se morajo urediti brezine, da se morajo zatraviti in da se cesta mora asfaltirati! Druga težava je v tem, da za dolino Radovne, ki je v Triglavskem narodnem parku, ni nobenega režima: piknike imajo obiskovalci na zasebnih parcelah in na pamet jim ne Eade, da bi pospravili za seboj, j ude m Še vedno ne gre v glavo, da so minili časi, ko je Bilo "vse naše"! Lastniki zemljišč obupujejo, saj je to množico izletnikov nemogoče nadzorovati. Pozdravljajo našo pobudo, da bi se uvedel določen red, ki bi lastnikom zemljišč prinašal primerno odškodnino za tako uporabo zemljišč. Poseben režim obnašanja tudi na Pokljuki Podobno je v Rečici in na sami Mežakli, kjer se ob sobotah in nedeljah na veliko pečejo če-vapčiči in odojki, le redki pa pospravijo za seboj. V Radovni perejo avtomobile, po gozdovih prekomerno nabirajo gozdne sadeže. Saj vemo, kako nekateri blejski gostinci v jutranjih urah na Pokljuko spremljajo Italijane in druge goste, ki množično nabirajo zelišča in gozdne sadeže... Gorjanci zahtevajo kazensko odgovornost Kdo je kriv za propad objektov v Radovni? Gorje, 19. avgusta - Velika stanovanjska objekta v Radovni sta Povsem uničena. Krajevna skupnost Gorje je poskrbela vsaj za to, da so v okviru javnih del očistili okolico, zahtevali pa so, da se "gotovi kazenska odgovornost za propad objektov. Lokacija za Petične goste. Že Kranjska industrijska družba je v Spodnji Radovni ob hJŽinah postavila nekaj objektov in njihova nekdanja podoba Je danes vidna le še v Tehnič-nem muzeju jeseniške Železarne. Njihov sedanji ostanek Pa je v naravi naravnost obupna Podoba malomarnosti in neodgovornosti sedanjih gospodarjev... kakor je dolina Radovne izjemno lepa podoba alpske do-™oe, tako so v njej propadajoči stanovanjski objekti pravo nasprotje: nekdaj velike in mogočne stavbe na obrežju reke Radovne, v gozdičku, so se do tal porušile ali pa se še bodo. Iz sten že kar nekaj časa rastejo drevesa, vse, kar je bilo uporabnega, so očitno odnesli. Očem naključnega obiskovalca bi se zdelo, kot da je tod enkrat v daljni preteklosti divjal požar... A ni bilo tako! Stanovanjski hiši sta v lasti radovljiške občine in v upravljanju radovljiškega Alpdoma. V njej so živeli stanovalci - na koncu očitno takšni, ki jim sploh ni bilo mar za objekt, saj so kurili vse, kar je bilo v hiši Naključnemu obiskovalcu bi se zdelo, da je v Radovni pred davnimi leti gorelo, pa ni bilo tako. Vse ie propadlo zato, ker za °bjekte niso skrbeli in nikoli vanje nič vložili...- Foto: D.Sedej lesenega. Ko ni bilo več kaj pokuriti in zavreči in ko ni bilo več ne oken ne vrat, so se morali pač sami odseliti. Na to sramoto v spodnji Radovni že nekaj časa opozarja gorjanska krajevna skupnost, ki je poskrbela za to, kar je lahko: v okviru javnih del so očistili vsaj okolico propadajočih stanovanjskih objektov. V radovljiški skupščini so postavili delegatsko vprašanje, kdo je odgovoren za propad objektov in za odgovorne zahtevali celo kazensko odgovornost! Gorjanci menijo, da odnos občine do njenih objektov v Radovni ni prav nič drugačen, kot je njen odnos do podobne lastnine po vsej občini. Taktika občine in upravljalca naj bi bila namreč taka: objekta ne bomo obnovili, ampak vanj naselili boli problematične stanovalce, ki bodo objekt tako uničili, da potem obnova sploh ne bo več smiselna, saj bi bila predraga! Če bi se našel nekdo, ki bi bil pripravljen investirati na tej lokaciji, potem Gorjanci ne bi dopustili, da bi se tod pojavil kakšen množičen turizem v kakršnikoli obliki. Ne le zato, ker se zavedajo, da je lokacija preveč dragocena in bi se ji ne oi mogli odreči petičnejši investitorji, ampak tudi zato, ker je v bližini zajetje pitne vode za Radovljico. Povsem enako podobo razpadanja in brezbrižnega odnosa do objektov v Triglavskem narodnem parku pa kažejo tudi domovi na bližnji Mežakli: počitniški dom LIPe Ajdovščine je že leta in leta nedokončan in propada, zgradba, ki je v lasti Univerze Zagreb ?a se bo to zimo sesedla. očitniški dom Železarne pa je zaprt in ga Železarna prodaja. D.Sedej Odločili smo se tudi za štetje avtomobilov na Pokljuko: prejšnjo nedeljo smo našteli 869 vozil, a na Pokljuki ni bilo nobene prireditve! Zato bomo tudi za Pokljuko zaradi prekomernega obiska uvedli določen režim obnašanja! Res ne bomo več dopuščali, da po Pokljuki tako zelo motijo živino in jo ves dan preganjajo sem in tja, da zvečer vsa zbegana in upehana sama pride v dolino! Mislimo, da nadzorniki Triglavskega narodnega parka ne naredijo dovolj: prav zanima nas, koliko ljudi so že kaznovali ali prijavili! Občasni nadzori ne morejo zajeziti množičnih kršenj, ki se pojavljajo v naravi. Zaprli bomo cesto skozi Gorje Na cesti v Krnici pobiramo vstopnino zato, ker hočemo asfalt do spomenika, najbolje pa bi bilo, ko bi bil vstop v Radovno možen le s kolesi. Ko bomo dobili odločbo, da vstopnine ne smemo pobirati - do zdaj je še nismo videli - potem bomo vedeli vsaj za pravi naslov, kamor se moramo obrniti. A s tem zapiranja cest še ni konec. Cesta skozi Gorje je prava katastrofa in Cestno podjetje nas že nekaj časa pošteno vleče za nos. Obljubili so nam, da bodo s temeljitimi vzdrževalnimi deli začeli tako, da cestno podjetje poskrbi za material in opravi strojno delo, vsa ročna dela pa v okviru javnih del opravi krajevna skupnost. Ogroženi so predvsem otroci, ki hodijo v šolo. Če s tem ne bo nič, bomo v času, ko otroci hodijo v šolo ali iz nje, promet skozi Gorje močno omejili!" D.Sedej Poljsko poletje z iskrško folkloro V začetku avgusta se je vrnila z desetdnevne turneje po vzhodnem delu Poljske folklorna skupina Iskra Kranj. Na povabilo poljske sekcije C.I.O.F.F. (mednarodne organizacije za folklorno dejavnost, ki deluje pod okriljem UNESCA) je zastopala Slovenijo na III. mednarodnem festivalu pod naslovom "Poljsko poletje s folkloro" v Wtodawi. Poljaki so na festivalske prireditve, ki so istočasno potekale v več mestih, povabili 21 folklornih skupin iz 18 držav, med drugim iz Kanade, ZDA, Južne Koreje, Urugvaja, Turčije, Indije, Italije, Belgije, Belorusije in Ukrajine. Prireditve so bile izredno dobro obiskane, saj je na nastope prišlo tudi do pet tisoč gledalcev vseh starosti. Razen tega so gruče ljudi na pločnikih z velikim navdušenjem spremljale povorke folklornih skupin, ki so se pred nastopom s plesom in pesmijo po mestnih ulicah predstavile domači javnosti. Mesto Wtodawa leži na tromeji med Poljsko, Ukrajino in Belorusijo, pred drugo svetovno vojno pa je meja z bivšo Sovjetsko zvezo potekala 300 km vzhodno od mesta. Glavna gospodarska panoga v pokrajini Poleskia je kmetijstvo, pospešeno se razvijata zasebna obrt in trgovina. Dolgih vrst pred trgovinami ni več, na prodajnih policah je bilo videti precej uvoženega blaga. Folklorna skupina, katere sponzor je družba Iskra Števci Kranj, je za nastope po Poljski pripravila pester program izvirnih slovenskih plesov z Gorenjskega, Primorskega, Bele krajine in Goričkega. Plesalke in plesalce sta spremljala glasbeni ansambel in tamburaški orkester. Turneja je bila za 40 udeležencev naporna, ne le zaradi 1400 km dolge poti z avtobusom od Kranja do Wtodawe, ampak tudi zaradi vsakodnevnih nastopov na prostem v različnih poljskih mestih: v Wrodawi, Lublinu, Siedelcih, Biali Podlaski in v turističnem naselju ob jezeru Biale, glasbeniki pa so še imeli snemanje za poljski radio. Organizacija festivala je bila zadovoljiva, tudi nastanitev skupine v bližnjem dijaškem internatu je bila primerna. Nad nastopom in programom slovenske skupine so bili očitno navdušeni zlasti Američani, ki so skupino povabili na njihov festival prihodnje leto v Murfreesboru v zvezni državi Tennesse. D. Stanjko Na Gorenjskem sejmu v Kranju PRODAJA NA DROBNO PO VELEPRODAJNIH CENAH veliko izbiro šolskih potrebščin -uvožene teniške copate (po 1.160 SIT) ročni šivalni stroji (po 3.600 SIT) - še in še... Spoštovani starši, v času Gorenjskega sejma z nakupom šolskih potrebščin pri ZEBRI Kranj, privarčujete tudi do 50% izdatkov, ki bi jih imeli pri običajnem nakupu. To pa še ni vse! Izžrebali bomo 50 nagrad za naše kupce nad 2000,00 SIT. Prva nagrada je 1.000DEM, druga nagrada GLASBENI STOLP, od3. do 8. nagrade mlkmani, od 9. do 15. RADIO TRANZISTORJI in še vrsta drugih nagrad. Pri 2000,00 SIT nakupa vam pripada kupon za žrebanje, tako, da si z nakupom za višje zneske povečate možnost, da boste izžrebani pri nagradah. Vabljeni na Gorenjski sejem, pri paviljonu Zebra Kranj. Vašalebra PROIZVOQNJA iN TRGOVINA, GREGORČIČEVA 10 TEL: 064/211-752, 211-787 i FAX: 064/216-088 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja slike in likovne objekte slikar Karel Kuhar. V galeriji Mestne hiše je na ogled 3. Medregionalna likovna razstava. V Kava baru Pungert razstavlja slikarka Bernarda Šmid iz Lesc, v Kava baru Kavka pa akademski slikar Levon Hajkazuni iz Armenije. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta razstava grafičnih listov z naslovom Lepe iene-lepe obleke. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del članov likovne skupine DO ME L iz Železnikov. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled retrospektivna razstava slikarja Janeza Varla. V avli občine Radovljica je na ogled razstava del članov Likovne sekcije KUD Radovljica. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Tadej Rupel, član Fotografskega društva Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja Josef Apportin iz Nemčije. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Jože Slak - Djo-ka. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. Zaradi adaptacije strehe gradu je zgornje nadstropje zaprto za ogled. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah v Zirovskem vrhu. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled drugi del študijske razstave čevljarskega orodja. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure -vse do šuštarske nedelje. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: KISELŠTAJN ŽIVI KULTURI - Danes ob 20.30 uri bo v gradu Kiselštajn afro reagge žur. Nastopila bo ljubljanska ragge skupina Sunny Orchestra. Sponzorji: Merkur Kranj, Gorenjski tisk Kranj, Zeleni Kranja, Pizzerija Parma Kranj, LDS občinski odbor Kranj, Mars prodajalna - galerija Kranj. KRANJ: ODRSKA LEPLJENKA - V soboto, 21. avgusta, bo ob 20.45 uri v farni cerkvi gledališka skupina Beseda uprizorila odrsko lepljenko Božji vitez na slovenski zemlji, ki govori o škofu Antonu Martinu Slomšku inje nastala konec prejšnjega leta. KRANJ: JAZZ TRIO - V sklopu kulturnih prireditev Poletje v Kranju "Pod marelo" se bo v petek, 20. avgusta, ob 20. uri predstavil jazz trio The Event. Program: standard in latino jazz. KRANJ: KONCERT FINSKEGA ORGANISTA - V župnijski cerkvi v Kranju bo imel danes, ob 20. uri, koncert finski orga-nist Matti Hannula. Igral bo Bacha, Mendelssohna in finske mojstre. Vstopnine ne bo. RADOVLJICA: FESTIVAL STARE GLASBE - V soboto, 21. avgusta, bo v radovljiški graščini zadnji izmed koncertov II. Festivala Radovljica 1993. Nastopil bo I Villani iz Dannstadta z villaneli, moreskami, canzonami in madrigali italijanske renesanse v kostumih in z maskami commedie deli' arte. Začetek koncerta bo ob 20.30 uri. BOH. BELA: IGRA IN KONCERT - ZKO Radovljica in DPD Svoboda Bohinjska Bela organizirata v okviru Radolškega poletja v nedeljo, 22. avgusta, ob 10. uri v Jami pod Babjim zobom igro Ervina Fritza Komisija za samomore v režiji Lojzeta Ropreta. Po končani predstavi bo koncert komornega zbora Anton in Janko Ravnik Bohinj pod vodstvom Jurija Dobravca. TRŽIČ: KONCERT - V gostilni Pr'Primošk v Pristavi bo v soboto, 21. avgusta, ob 20.30 uri koncert moškega pevskega zbora KUD Lom pod Storžičem in dua Vesna Stefe - Sonja Zore iz Jelendola. TRŽIČ: ORGELSKI VEČER - V soboto, 21. avgusta, bosta ob 18.30 v tržiški farni cerkvi nastopila organist Tomaž Meglic in Matej Rihter s trobento. m cREina- Podjetje za proizvodnjo kmetijskih in industrijskih strojev in naprav p.o. 64000 Kranj, Ulica Mirka Vadnova 8 Na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 4. 8. 1993 in v skladu s statutom razpisna komisija razpisuje dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon, izpolnjevati še naslednje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo strojne, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri - da imajo vsaj osem let izkušenj v stroki, od tega vsaj tri ali pet let na vodilnih delovnih mestih - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika - da imajo sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razviden iz dosedanjih zaposlitev Direktor bo imenovan za 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati posredujejo na naslov: CREINA Kranj, p.o., Mirka Vadnova 8 s pripisom "ZA RAZPISNO KOMISIJO* v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. Izšel je prvi slovenski pesniški priročnik ORODJE ZA ISKANJE RIM V sredo so v knjižnici Slovenskega bibliofilskega društva v Ljubljani predstavili prvi slovenski pesniški priročnik ali slovar odzadnih zlogov in besed, ki ga je za svoje člane uredilo in založilo Slovensko Bibliofilsko društvo. Kot je povedal predsednik društva, Miran Ivan Knez, je bila osnova besednemu zakladu priročnika baza obstoječega programa za odkrivanje slovničnih napak v slovenskih besedilih, imenovan Besana. K temu je dodanih še približno štirideset tisoč osnovnih besed iz Pleteršnikovega, VVolfovega, Janežičevega in Breznikovega slovarja ter iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Tako je nastal fond z več kot petsto tisoč gesli. S krčenjem besednega zaklada (izpustili so vsa lastna imena, medmete, besede z več kot šestimi zlogi in glagol-nike) so dosegli končni fond z nekaj manj kot tristo tisoč gesli za predvidenih petstopetdeset strani knjige. Priročnik je izdelan po organizacijski orientaciji na zadnjo črko zadnjega zloga v besedi. Tako je pri uporabi potrebno poiskati najprej po zadnji črki rimoidne besede oz. zloga. S številkami od ena do tri so razporejene eno in dvozložnice, trizložnice ter štiri in več zložne besede. "Vsakomur, ki se je že srečal s pesniško muzo, je znano, da mu je bilo najtežje zbezati iz spomina (če jo je imel že sploh vsajeno) primerno rimajočo besedo želenega pomena. Toda njegov spominski center je vse prepogosto zatajil, kar je povsem razumljivo. Tej, za marsikaterega obetajočega pesnika odločilni težavi, bo sedaj odzvonilo. Po zgledu večine drugih civiliziranih narodov, bo tudi slovenska pesniška duša dobila svoje pomembno pomagalo, da bo po potrebi z lahkoto našla primerno besedo z želeno rimo. Po mnenju marsikoga je ponudba večine rimajočih gesel tako bogata, da od 2 —f-nem tarifnem,prebegnem,pobegnem,pre- đo 2 — k-nem utegnem, raztegnem, privzdignem, nai zadrgnem.odrgncm.skomizgncm.oddai usahnem, živahnem, posmehnem, navdihnem, zavzdihnem, i zatohnem, odkrhnem, kaćinem, zvezdinem, gagmcin, m strankinem, starkinem, miškinem, kavkinem, maminem, zarinem, vidrinem, hčetmem, prerinem, pritnum, porinei tetinem, stečajnem, slučajnem, oddajnem, prodajnem, r obmejnem, temeljnem, brezciljne m, zlovoljne m, pogoj ne m, o predvojnem, ovojnem, povojnem, obmolknem, umolknem 2 — l-ncm 2 --al-nrm 2 — el-ncm obalnem, globalnem, zrcalnem, vrač; fevdalnem, legalnem, dvigalnem, vži jahalnem, dihalnem, pihalnem, kuhi nikalnem, lokalnem, tiskalnem, term igralnem, moralnem, centralnem, pluralnem, sesalnem, pv mešalnem, pavšalnem, fatalnem, podtalnem, letalnem, vrt plavalnem, sevalnem, zahvalnem, šivalnem, kovalnem, leža dvodelnem, sardelnein. igclncm, krogelnem, zelclncm, ver pastelnem, deželnem se bo iščočemu težko odločiti," piše v uvodu v priročnik. Na predstavitvi priročnika je Miran Ivan Knez še enkrat poudaril bogastvo slovenskega jezika, saj ima v primerjavi z angleškim kar šestkrat več ri-manih besed. "Zal pa slovenski pesništvo, razen nekaj bleste-Čih del, ni imelo velikega razcveta tudi zato, ker niso imeli sestavljenega pesniškega slovarja, kot so ga imeli zahodnoevropski že v prejšnjem stoletju. In ne le veliki narodi. Baski, na primer, imajo takšen slovar že skoraj sto let." Pesnik Janez Menart je v spremni besedi k priročniku zapisal, da kljub temu, da dandanes mnogi pesniški ustvarjalci pišejo v tako imenovanem proznem verzu, to se pravi brez ritma in rim, pisanje v vezani obliki ni nikdar presahnilo. "Vsaj pri nas takšno pisanje v zadnjih letih celo izrazito pridobiva na upoštevanosti. Tako je na primer celo sonet, znan po svoji formalni vklenjenosti, postal spet ena najpriljublje-nejših pesniških oblik. Verzno oblikovanje, h kateremu v pomembni meri sodi tudi rima-nje, samo po sebi seveda ni umetnost, temveč le besedna spretnost. Je pa ta spretnost, in še zelo velika, potrebna vsake- mu pesniku, ki poše v sklenjen' obliki. Na kratko v prispodob1! povedano: brez rim ni soneta Za pesnika seveda^ni nujno, d' piše v rimah, če pa se je odloi1' zanje, jih mora, kolikor se I* da, obvladati. Zato bi lahko rt kli, da slovarji rim nikakor f( porajajo pesnikov, vsekakor pi lahko trdimo, da so (lahko) ' pomoč vsakemu pesniku, ki y to že sam po sebi." Priročnik je zaenkrat izšely nakladi petstotih izvodov, rtf voljo pa je zaenkrat le članov bibliofilskega društva. NačrtU' jejo seveda še obsežnejše izda je, kljub temu da založništv" nikakor ni osnovna dejavno*1 društva. Primarno se namr^ ukvarjajo s preprečevanjefl1 uničevanja knjig. Čimvečjern11 številu bralcev želijo omogoči^1 dostop do najrazličnejšega ČU' va. "Zavzemamo se za zako* sko prepoved uničevanj3 knjig," je povedal predsednik društva, "te so v teh časih že ta ko drage, da si jih le malokdo lahko privošči, po drugi stran1 pa ogromne količine knjig kon ča na odpadu. Pa so namenja ne ljudem: knjiga je opredirtf tena misel in spomin. Naš intC' res je, da jih ljudje preberej0 čimveč. Obstoj in razpoložlj1' vost beril je predpogoj za M stoj in kakovost najnovejši'1 misli oz. Podatkov, kot mate riala, iz katerega se lahko pri pravi kaj boljšega." • M. A. II. kolonija likovnih samorastnikov Gorenjske KOKRICA 93 2. fotografski ex - tempore Idrija 1993 SREČANJE FOTOGRAFOV 21. in 22. avgusta bo v Idriji 2. fotografski ex-tempore, na katerega organizatorji vabijo vse amaterje in profesionalce iz Slovenije in tujine. Filmi morajo biti poslikani na območju Idrije v soboto, 21. avgusta, in nedeljo, 22. avgusta, do 19.45. Tema je prosta. Sprejem in označevanje zapakiranih filmov bo v soboto in nedeljo od 6. do 12. in od 14. do 20 ure v prostorih Foto M, Prelovčeva lb v Idriji. Za sodelovanje je obvezen katerikoli 35-milimetrski film, ki zahteva E-6 razvijanje in ima maksimalno 38 posnetkov. Vsak sodeluje z največ tremi filmi, ki jih prinese s seboj. Udeleženci bodo pri oddaji filma morali plačati približno 1.000 tolarjev za stroške razvijanja, okvirčkov in poštnine, organizator pa se obvezuje, da ob vse oddane filme razvil v istem kvalificiranem laboratoriju in z njim pazljivo ravnal. Tričlanska žirija bo od vseh diapozitivov izbrala ustrezno število za uradno projekcijo, ki bo v petek, 27. avgusta, ob 21. uri v restavraciji hotela Ydria v Idriji. Za najboljše so predvidene tri nagrade v višini od 25 do 10 tisoč tolarjev in nagrade sponzorjev. • M.A. OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun Geodetska uprava občine Škofja Loka objavlja delovno mesto ADMINISTRATIVNEGA SODELAVCA ZA KATASTRSKO KNJIGOVODSTVO v Geodetski upravi občine Škofja Loka za določen čas (nadome*ščanje uslužbenke na porodniškem dopustu). Poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delavcih v državnih organih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - strokovna izobrazba V. stopnje geodetski tehnik, - 2 leti delovnih izkušenj, - znanje računalništva, preizkus ZUP in opravljen strokovni izpit za delo v državnih organih, - poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: Sekretariat za občo upravo in proračun, Občina Škofja Loka, Poljanska c. 2. Klub Galerija Dežman Kokrica organizira v sodelovanju z ZKO Kranj drugo kolonijo samorastnikov Gorenjske, ki bo od 2. do I septembra na Kokrici pri Kranju. Delo bo potekalo pod strokovnim vodstvom mentorja, najboljša tri dela pa bodo nagrajena na osnovi ocene strokovne žirije z nagradami od 10 do 35 tisoč tolarjev. Od vsakega avtorja bodo ocenili po eno delo, ki bo hkrati ■ brano za razstavo in bo ostalo last kluba za kritje stroškov orga' nizacije. Izbor tehnike in motivike bo prost, organizator pa b" podelil tri pripravljena platna tistim slikarjem, ki bodo slikali I oljni tehniki. Kolonija bo ob vsakem vremenu, zato organizator)1 pričakujejo pismeno prijavo najkasneje do srede, 25. avgusta Število udeležencev bo omejeno, informacije pa so na voljo p° telefonu 218-956 in 214-552. • M.A. 11. Festival RADOVLJICA 1993 NASTOP VIOLONČELISTA EDUARDA VALENZUELA j Na 3. zaporednem koncertu letošnjega 11. Festivala RADOVLJICA 1993 je v četrtek zvečer v baročnem dvorcu radovljiške graščine nastopil mladi violončelist Eduardo Valenzuela. Mladi glasbenik, po rodu iz Latinske Amerike, ki je imel priložnost nadaljevati svoje šolanje v veliki tradiciji ruske violončelistične šole, je tokrat izvajal v Radovljici "v soju sveč" tri zaporedne Bachove solo suite. Po študiju v Santiagu se je Valenzuela izpopolnjeval v MoskV pri Nataliji Šahovskaji, priznani študentki Mstislava Rostropovi" Ča. Proslavile so ga nagrade na tekmovanjih "Čajkovski" v Moskvi in še posebej prva nagrada na tekmovanju "Johann Sebastia" Bach" v Leipzigu. Laskave ocene njegovih nastopov spremljaj0 koncertno pot Eduarda Valenzuele od Kolumbije do Francija Poljske, Nizozemske, Nemčije in držav bivše Sovjetske zveze. Morda je tudi zato postavil na kcjncertni oder v Radovljico Vfl tri prve (od šestih) Bachovih solo suit št. 1 v G-duru, št. 2 v d-mo-lu in št. 3 v C-duru (BWV 1007-9) ter za dodatek še Sarabando ' 4. stavek iz 5. predzadnje Suite v c-molu. Plesnost kontrastni^ baročno-motoričnih stavkov: Preludij, Allemanda, Couranta, Sa-rabanda, Menuet I. in II. ter Gigue pomeni hkrati tudi zapored; nost vseh Bachovih Suit za samo violončelo, pa je hkrati najbolj groba in splošna ocena zahtevne Bachove glasbe tako za izvajalca kot tudi za občinstvo. Tega se je tudi tokrat v Radovljici nabralo kar precej in kar spet opogumlja letošnje organizatorje j Agencijo Klemen Ramovš Management, da s podobnim programskim doziranjem in organiziranjem podobnih festivalov ir> koncertov znotraj tega, tudi nadaljuje. Mladi violončelist je morda začel tale četrtkov koncert malce bolj plaho, v nekaterih primerih celo netočno, intonančno oporečno in tehnično slabo. Toda to so bile le majhne in kratke hibe omenjenega umetnika, kajti ne smemo pozabiti, da gre v zapisu Bachove solo glasbe (violina, violončelo, čembalo,...) za izjemno zahtevne parte glasbe. V celoti pa je tokratni violončelist le izpeljal celoten radovljiški večer dovolj suvereno, tehnično dognano in muzikalno zanimivo. • F. K. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Denacionalizacija v Škofjeloški Jelovici Čigav bo obrat v Preddvoru? Stojan Žibert, direktor Jelovice: "Denacionalizacijskih zahtevkov ne bi smeli reševati na hrbtih delavcev." Škofja Loka, 18. avgusta - "Jelovica je kot zavezanec za vračanje Podržavljenega premoženja dobila Sest zahtevkov, med katerimi Se največji (zahtevek Božene Deu - Eržen, ki je dedinja nekdanjega gozdnega posestnika, lesnega trgovca m lastnika nekaterih predelovalnih obratov Franca Dolenca) nanaša na obrat v Preddvoru in na obrat montažnih hiš na Trati," pravi stojan Žibert, direktor Jelovice, in poudarja, da se v podjetju zavzemajo za takšno reševanje zahtevkov, ki ne bo ogrozilo socialne varnosti zaposlenih. Kako bo denacionalizacija vplivala na položaj Jelovice? "Denacionalizacija bo ne glede na to, kako bodo upravni 0rgani rešili posamezne zahtevke, za podjetje zelo boleča, M bomo izgubili del premoženja. Ker ne želimo, da bi jo reševali na plečih delavcev, se zavzemamo za kompromisne fešitve, ki bi bile sprejemljive 2* podjetje in za nekdanje lastnike. Pri največjem zahtevku smo načeloma za to, da obrat v Preddvoru s 84 zaposlenimi, ki na leto razžagajo 15 do 20 tisoč hlodovine, izdelujejo Pa tudi podboje, polkna, in nekatere poliizdelke, v naravi yrnemo Dolenčevi dedinji, vendar na to pristajamo le pod določenimi pogoji." * Jih lahko navedete? "Prvi pogoj je ta, da bi bila sedaj zaposlenim v preddvors-kem obratu zagotovljena naj- manj taka socialna varnost (vključno s plačo), kot jo imajo v Jelovici. Drugič: upravičenka naj bi Jelovici plačala razliko med sedanjo vrednostjo premoženja in vrednostjo ob podržavljenju. Tretjič: novi lastnik naj bi v Preddvoru uveljavil program, iz katerega bi bilo razvidno, da sedaj zaposlenim zagotavlja dolgoročno perspektivo. Četrtič: vračanje v naravi ne bi smelo ogroziti celovitosti proizvodnega programa Jelovice, kar z drugimi besedami pomeni, da bi Jelovica tudi po "osamosvojitvi" preddvorskega obrata želela z njim poslovno sodelovati. In petič: ob morebitnem vračanju v naravi bi se morali nekdanji lastniki odpovedati zahtevkom do vsega drugega premoženja v Jelovici in plačati Še razliko med vrednostjo premoženja." * Kako daleč ste s pogajanji? "Ker gre za zelo pomembne zadeve, smo se z dedinjo nekdanjega lastnika začeli pogovarjati že pred dvema letoma oz. še pred tem, ko je tudi uradno začel veljati zakon o denacionalizaciji. V Jelovici se zavedamo, da je glede na nedorečenost zakonodaje možnih več končnih rešitev, vendar si namesto dolgotrajnih sporov in pravdanja na hrbtih delavcev želimo kompromis. Čeprav se pogajanja vlečejo že dve leti, ta za zdaj še ni dosežen. Kdaj bo, je težko reči, saj to ni odvisno samo od nas, ampak tudi od druge strani. "Manevrskega prostora" za pogajanja je na naši strani že zelo malo, saj od pogojev, ki smo jih postavili kot predpostavko za sklenitev kompromisa, ne mislimo odstopiti." * In kakšno je stališče Jelovice do ostalih zahtevkov? "Nekdanji lastniki oz. njihovi dediči zahtevajo, da jim v naravi vrnemo tudi žago v Cerkljah in obrat v Kranju, vendar temu nasprotujemo, ker je sedanja vrednost žage in obrata bistveno večja, kot je bila ob podržavljenju. Dva zahtevka se nanašata na že pozidano zemljišče v Škofji Loki in okolici. Ker vračilo v naravi ni mogoče, bodo nekdanji lastniki lahko dobili le odškodnino iz Slovenskega odškodninskega sklada." C. Za-plotnik V Zbiljah se niso odrekli turističnemu razvoju Mladi delajo z novim elanom Te dni mineva 40 let, odkar so v Zbiljah ustanovili svoje turistično društvo -Razvoj ob jezeru je v osemdesetih letih zastal, sedaj pa ga mladi skušajo ponovno oživiti. Zbilje, 20. avgusta - Ko je kazalo, da bodo od turizma v Zbiljah lahko živeli le Še redki posamezniki, saj v kraju ni bilo več drugega kot nekaj turističnih sob in nekaj hrupnih prireditev na **to, so konec lanskega leta mladi domačim prevzeli delo v Turističnem društvu in sklenili, da uresničijo svoj koncept razvoja. To pa pomeni, da želijo v kraju razvijati turizem s poudarkom na uživanju v lepi naravi ta pa ga v glavnem vlaga v Mavčiško jezero! Želimo, da denar ostane v Zbiljah, da se porabi za urejanje okolice jezera in tudi, da se končno reši sanacija jezera," razmišlja Iztok Pipan, ki je kot drugi mladi v kraju prepričan, da bo v Zbiljah turizem še cvetel. V.Stanovnik Izguba gorenjskega gospodarstva Polletni minus - 8,7 milijarde tolarjev Kranj, 18. avgusta - Kranjska podružnica Službe družbenega knjigovodstva je pred kratkim pripravila tudi poročilo o finančnih rezultatih gorenjskega gospodarstva (in posameznih občin) v letošnjem prvem polletju. Kot je razvidno iz poročila, je gospodarstvo v prvem polletju imelo 8,7 milijarde tolarjev izgube, od katere je približno polovica (4,3 milijarde tolarjev) odpade na jeseniško občino, domala 2,1 milijarde na kranjsko, nekaj manj kot 1,5 milijarde na radovljiško občino, 489 milijonov na škofjeloško in 370 milijonov tolarjev na tržiško občino. Letošnja polletna izguba gorenjskega gospodarstva je (nominalno) za 77 odstotkov višja kot v lanskem prvem polletju. Najbolj je porasla v tržiški občini (več kot sedemkratno), v radovljiški (za 171 odstotkov) in v jeseniški (za 130 odstotkov), medtem ko je bila v kranjski in škofjeloški občini približno na lanski ravni. Iz finančnega poročila je tudi razvidno, da je gorenjsko gospodarstvo v prvem polletju ustvarilo 1,5 milijarde tolarjev dobička, od tega 694 milijonov v kranjski občini, 627 milijonov v radovljiški, ostalo pa v škofjeloški, tržiški in jeseniški. C.Z. Junija manj za plače kot maja in aprila Med občinami najbolj "poskočila" Radovljica Kranj, 13. avgusta - Na Gorenjskem so zaradi zakonskega omejevanja junija za plače zaposlenih namenili 0,8 odstotka manj denarja kot maja in 2,2 odstotka manj kot aprila. V gospodarstvu so bila junijska izplačila za 0,8 odstotka nižja od majskih, v družbenih dejavnostih za 2,8 odstotka, pri drugih pravnih osebah pa so bila celo za 2,9 odstotka višja. Znižanje plač v družbenih dejavnostih, ki je bilo še zlasti izrazito maja, ko so bila izplačila kar za 13,9 odstotka nižja od aprilskih, je predvsem posledica časovnih zamikov v mesečnih izplačilih pa tudi tega, da so lansko razliko do plač, opredeljenih s kolektivno pogodbo, smeli izplačevati šele letos. V gospodarstvu je bila povprečna letošnja plača v prvem polletju za 38 odstotkov višja od povprečne lanske, v družbenih dejavnostih za 54 odstotkov, pri drugih pravnih osebah pa za 55 odstotkov. Primerjave med gorenjskimi občinami kažejo, da so v letošnjem prvem polletju plače in nadomestila plač v primerjavi z enakim lanskim obdobjem najbolj porasle v radovljiški občini (za 87 odstotkov), najmanj v tržiški (za 69 odstotkov), približno enako (od 76 do 79 odstotkov) pa v kranjski, jeseniški in škofjeloški občini. Za pogodbena in avtorska dela, regres in druge pravice iz delovnega razmerja so na Gorenjskem v letošnjem prvem [>olletju namenili 3,6 milijarde tolarjev (polovico več od anskega povprečja), iz naslova socialnega zavarovanja, solidarnosti in borčevskih pravic pa nekaj manj kot 1,3 milijarde tolarjev, kar je 3,9-krat več od lanskega povprečja. CZ. Tako so že lani in letos spomladi uredili del prostora ob Jezeru, obnovili so letni bife in čolnarno, za velikonočne praz- nike pa so po treh letih odprli gostilno Jezero. V zadnjih tednih so začeli z urejanjem parkirišča nad jezerom, kar je letos Ob 40-letnici TD Zbilje bo jutri, v soboto, slavnostna otvoritev prenovljenega parkirišča nad jezerom, sledila pa bo Zbiljska noč. Na prireditvi, katere glavni sponzor je West, bo igral ansambel Strmina, razen tega bo še ognjemet in srečelov, ves izkupiček pa bo namenjen za novo parkirišče. Urejanje jezera in okolice je glavna naloga, ki v prihodnje čaka zbiljsko turistično društvo. Foto: V.Stanovnik Najlepši je Portorož Pri Turistični zvezi Slovenije so končali s prvim krogom ocenjevanja slovenskih krajev. V akciji, ki poteka pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in prostor, so ocenili dve tretjini od skupno 5945 naselij v Sloveniji, ocenjevalne kraje pa so razdelili na sedem skupin in jim dodelili ocene od ena do deset. V skupini izrazito turističnih krajev je prvo mesto zasedel Portorož, med mesti nad 20 tisoč prebivalcev je najlepša Nova Gorica, med turističnimi kraji Ptuj, med zdravilišči Rogaška Slatina, med izletniško - tranzitnimi kraji Mojstrana, v tako imenovani skupini drugih krajev pa so najlepše urejene Kotlje. Akcija, ki poteka pod geslom "Moja dežela, urejena in čista", naj bi spodbudila krajane, krajevne skupnosti, podjetja, gostince, šole, bencinske črpalke, mejne prehode ..... da Poskrbijo za urejenost okolice in tudi tako prispevajo, da bi se turisti v posameznih krajih dobro počutili. Po prvem krogu ocenjevanja akcija še ni končana, saj jo bodo Še nadaljevali in ob koncu leta najboljšim podelili tudi priznanja. V.S. njihova največja investicija. "Mladi, ki smo lani prevzeli delo v domačem Turističnem društvu, se zavedamo, da hrupne zabavljaške prireditve ne sodijo v naš kraj in ob jezero, zato smo se odločili, da te ukinemo in razvijemo tako imenovani eko turizem. Od vseh prireditev bomo obdržali le tradicionalno Zbiljsko noč, sicer pa je naš cilj, da Zbilje, ki so bile lani izbrane kot najlepši izletniški kraj v okolici Ljubljane, postanejo prostor za oddih. Tako imamo v načrtu v prihodnjih letih urejanje obale jezera, polaganje tlakovcev, urejanje stopnišč, sajenje okrasnega grmičevja, pa tudi nakup novih čolnov. Narejene imamo tudi projekte za sanacijo jezera, po katerih bi bilo lahko jezero sanirano v treh mesecih, vendar seveda denarja za to nimamo," pravi tajnik TD Zbilje Iztok Pipan. Ker pa je razvoj turizma v Zbiljah še kako odvisen od jezera, njegova sanacija pa se iz leta v Teto prelaga, so se mladi odločili, da bodo v primeru, če ne bo rešena do prihodnje pomladi, začeli s protesti. "Protestirali bomo pred Elektrogospodarstvom, pred ministrstvom za okolje in če nam na pomoč ne bo priskočila Turistična zveza, tudi tam. Dovolj nam je, da se nihče ne zanima za rešitev jezera, da Elektrogospodarstvo daje denar Ribiški družini Kranj, ki naj bi skrbela zanj, OBVESTILO DIJAKOM IN STUDENTOM! Pred Vami je začetek novega šolskega leta. Kot vsako leto Vam tudi letos ponujamo nekaj novosti v zvezi z nakupom vozovnic za prevoz v šolo.Če vam vozni redi naših avtobusov _ustrezajo, Vas obveščamo, da Vam V ŠOLSKEM LETU 1993/94 NUDIMO NASLEDNJE MOŽNOSTI NAKUPA VOZOVNIC: - blok desetih vozovnic(kuponske) - ugoden komercialni, - mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust, - polletna vozovnica - ugoden komercialni popust, - celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust, - enosmerne vozovnice (za vse zgoraj navedene vozovnice). Mesečne vozovnice lahko kupite na dva čeka, polletne ali celoletne vozovnice pa celo na tri čeke. Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu oziroma letu.V upanju, da naša ponudba prevozov zadovoljuje Vaše potrebe, Vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, - v Bistrici pri Tržiču v Gasilskem domu, - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, - v Ljubljani Turistnična agencija Integral, Slovenska ul. 56, - v Ljubljani Turistnična agencija Integral, Kolodvorska ul. Dodatne informacije in vozne rede našega podjetja zahtevajte na prodajnih mestih ali po telefonu 064/50-394 ali 064/50-067. Ob konca šolskega leta borno Izžrebali 90 Imetnikov naših vozovnic, ki Jih bomo odpeljali na Čudovit celodnevni Izlet. PREDPRODAJA VSEH VOZOVNIC SE ZAČNE 16.8.1993 Ne zapravite za prevoz več denarja, kot Je res najno potrebnol Želimo Vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! Kolektiv INTEGRAL TRZIC POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Mercedesova "Vizija A 93" Na bližajočem se frankfurtskem avtomobilskem salonu bo Mercedes-Benz predstavil študijo bodočega enoprostorskega avtomobila s prednjim pogonom. Z novo študijo so pri Mercedesu naredili korak naprej pri snovanju novega sodobnega koncepta individualističnega vozila, ki je namenjeno predvsem zahtevam sodobnega prometa v urbanih področjih. Pri tem so konstruktorji v majhno kombijevsko limuzino motor namestili pod potniško kabino namesto spredaj, kar je predvsem pomembno z vidika varnosti in potniškega udobja. Kljub temu da je avtomobilček dolg samo skromnih 3,35 metra, je to po notranjih merah in udobju še vedno pravi Mercedes, seveda pa ima vgrajene tudi vse varnostne elemente od varnostnih pasov, do zračnih vreč pred voznikom in sovoznikom ter integriranega otroškega sedeža. Komfort se pri tem avtu piše z veliko začetnico. Voznik, poleg ob vsej potrebni opremi, uživa tudi ob klimatski napravi, hi-fi sistemu in celo ob mobilnem telefonu. Mercedes Benz Vision A 93 Prototip so opremili z majhnim trivaljnim dizelskim motorjem z močjo 44 KVV/60 KM, ki pri hitrosti 90 kilometrov na uro porabi le 3,1 litra nafte, v povprečju pa le 3,8. Precej zmerna je tudi bencinska različica (prav tako trivaljnik), ki ob moči 55 KW/75 KM v povprečju potrebuje le 5 litrov goriva na 100 km. Ob tem so razvili tudi električni pogonski agregat z močjo 40 KW, ki ga poganja natrij-nikelj kloridni akumulator, brez polnjenja pa vozilo lahko prevozi 150 kilometrov. Zaradi skromne teže vozila električna izvedba tehta samo okoli 1000 kilogramov. Razvoja sodobnega avtomobila brez ekologije ni več, zato dizelski in bencinski motor glede izpušnih plinov ustrezata strogim ameriškim in evropskim predpisom, konstruktorji pa so razvili tudi okolju prijazen hladilni sistem. • M. G. Y.C.C. KRANJ, Stara c. 25 tel.: 064/214-766 V redno delovno razmerje sprejmemo izučenega, izkušenega in vestnega avtokleparja na našem servisu. Informacije : Mazda Y.C.C., Stara c.25, Kranj, To I : 064/214-766,221-626 Proizvodnja in trgovina d.o.o. Komercialistom • potnikom z igračami nudimo prodajo lesenih igrač iz lastnega proizvodnega programa. Pisne ponudbe na: EMERC0R, Kidričeva 55, Škofja Loka Delegacija Koroške gospodarske zbornice je obiskala Gorenjski sejem Sodelovanje med pokrajinama Podpora medsebojnemu sodelovanju na neposredni, regionalni ravni - spodbuda oživljanju sejemske dejavnosti v okviru skupnosti Alpe - Jadran. Kranj, 16. avgusta - V začetku tedna je Gorenjski sejem obiskala delegacija gospodarske zbornice Koroške. V razgovorih so poleg predstavnikov sejma sodelovali še predstavniki gospodarske in obrtne zbornice Slovenije. Vsi so se strinjali, da je potrebno še naprej ohranjati dolgoletno tradicijo dobrih odnosov med sosednjima pokrajinama, saj samo stiki na meddržavni ravni niso dovolj. "V okviru gospodarske zbornice je moje načelo pluralizem interesov," je dejal podpredsednik gospodarske zbornice Josip Škoberne. "V praksi to pomeni podporo neposredni povezavi med Kranjem in Celovcem, skupnost Alpe - Jadran pa je eden boljših načinov reševanja te problematike." Tudi predsednik obrtne zbornice Slovenije. MIha Grah, je dejal, da je glede na vizijo prihodnjega razvoja Evrope regij konkretno sodelovanje med Gorenjsko in Koroško temeljnega pomena za ta prostor. "Smo v času gospodarske recesije, ne le v Sloveniji, tudi v Avstriji, Evropi in vsem svetu. Za naše proizvajalce je Slovenija zanimiv trg in obratno, sejmi pa odlična priložnost za prodor na tržišče. Veseli me dobro sodelovanje med regijama in tudi glede nadaljnega sodelovanja sem optimist," je povedal Kari Kofler, predsednik gospodarske zbornice Koroške. Na vprašanje direktorja Gorenjskega sejma Franca Ekarja kako uskladiti številne konkurenčne sejemske prireditve v Sloveniji, sta predstavnika obrtne in gospodarske zbornice odgovorila, da že v jeseni načrtujejo srečanje vseh sejmarjev, vključno s predstavniki države, ki se bodo poskušali dogovoriti o sodelovanju med posameznimi sejemskimi hišami. "V moderni družbi se teh problemov ne da urediti z delitvijo koncesij, veliko pa pričakujem od uvidevnosti, zdravega razuma in dogovora med samimi sejmarji, kajti, če bo med njimi prevladalo pripričanje, da je brutalna konkurenca edino pravilo, bodo vsi takšni sestanki brezsmiselni." Na koncu je PPC Gorenjski sejem delegaciji Koroške predstavil projekt izgradnje nove sejemske hale v Kranju in povabil Korošce k sofinanciranju. Predlog so ocenili kot zanimiv in ga bodo proučili. • M.A. Avtomobilske novice MEŠETAR Koliko za prašiče in pujske? Prašičji sejmi po Sloveniji so dober "cenovni barometer" tudi za Gorenjsko in za vse tiste, ki se zanimajo za nakup ali prodajo prašičev in pujskov. Na sejmišču pri gostilni Mokar na Ižanski 303 v Ljubljani so prašiče, težke najmanj 100 kilogramov, prodajali po 190 do 200 tolarjev za kilogram, v Šentjerneju se je cena za tovrstne prašiče prav tako "dvignila" do 200 tolarjev, na brežiškem sejmu so jih ponujali po 180 do 200 tolarjev za kilogram. I" kolikšne so po Sloveniji cene pujskov? Cene so precej različne, odvisne od povpraševanja, in se gibljejo med 250 do 300 tolarji za kilogram. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. ŠKOFJA LOKA Trgovina Trata, tel.: (064) 632-473 in 632-533 Po izredno ugodnih cenah vam nudimo ves gradbeni material: cement, apno, železo in mreže. MBV-6, betonske bloke, pregradne bloke vseh vrst, siporeks, zidake, schiedel dimnike itd. Najnižja cena za stiropor. lendapor, kombi plošče, salonit plošče, cement (uvoz iz Italije)... Nudimo vam tudi vse za kmetijstvo: semena, koruzo, krmila, razna žita, zaščitna sredstva, stroje, orodja itd. STREŠNIK RRAMAC v cementni barvi po zelo UGODNI CENI! Možnost prevoza na dom oz. na gradbišče! Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, v sobotah od 7 do 12. ure. Oglasite se in se prepričajte o dobrem nakupu! Gradbeni material, semena, krmilno koruzo, žita In ostali reprodukcijski material je motno kupiti tudi v ostalih poslovalnicah Kmetijsko gozdarske zadruge. Daewoo: Po uspešni prodaji modela racer (prvi kontingent je že skoraj razprodan), pričakujejo, da bodo konec leta na slovenskem trgu začeli tudi s prodajo manjšega modela tico, ki je narejen na osnovi suzuki-ja alto, karoserija pa je delo italijanskega oblikovalca Ber-toneja. Maruti: Po daljšem zatišju se na domačem avtomobilskem trgu ponovno pojavljajo priljubljeni indijski marutiji, prav tako narejeni na osnovi starega modela suzuki alto in z 800 kubičnim bencinskim motorjem. Sicer pa ima končno tudi ta avtomobilska tovarna svojega pooblaščenega zastopnika. To je podjetje Globus Motor International iz Ljubljane, ki ima po Sloveniji tudi nekaj prodajalcev in serviserjev, pravo razširitev dealerske mreže pa šele načrtujejo. Poleg oskrbe z rezerv- nimi deli za prihodnje leto načrtujejo tudi bogatejše opremljeno izvedbo. Trenutna cena marutija je okoli osemsto tisočakov. • M. G. foto bobnar Kmetijski pridelki na tržnicah Krompir: na tržnicah v večjih slovenskih mestih ga prodajajo po 50 do 70 tolarjev za kilogram, na kranjski, denimo, po 50 tolarjev. Jajca: na večini tržnic jih ponujajo po 12 tolarjev, le na Primorskem so precej dražja - po 18 tolarjev. Jabolka: na ljubljanski tržnici so po 100 tolarjev za kilogram, na kranjski celo po 110. Stročji fižol: cene se sučejo od 140 do 180 tolarjev za kilogram-Solata: na kranjski tržnici je po 200 tolarjev za kilogram, prav toliko tudi na ljubljanski, na celjski po 180 tolarjev... A Agromehanika R&U d.o.o. Cankarjev trg 6,64220 Škofja Loka Tel: 0641633-192 Telefonski aparati PANASONIC. Servis kombiniranih štedilnikov. Prodaja, servis in montaža bojlerjev. zavarovalnica tilla d.d. Ste komunikativni, prijazni, Vas veseli delo z ljudmi in Vam ni odveč delo na terenu? Po strokovni usposobitvi Vam ponujamo vabljiv zaslužek Iščemo pogodbene sodelavce za kraje na Gorenjskem in sicer: Kranja s širšo okolico Gorenje vasi in Železnikov s širšo okolico Bleda in Bohinjske Bistrice s širšo okolico Jesenic in Kranjske gore s širšo okolico Pisne ponudbe pričakujemo na naslov: Zavarovalnica Tilia d.d..Predstavništvo Kranj, Likozarjeva 1a, lahko pa nas pokličite po telefonu 064/214-976 in 064/218-686 SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA v Šolarji - prihaja navo šolsko leto. V prodajalnah trgovskega podjetjalOKA. smo vam pripravili veliko izbiro zvezkov ter drugih šolskih potrebščin po izjemno ugodnih cenah. V prodajalnah s tekstilom pa vam nudimo metrsko blago ter ostalo blago za jesenske in zimske dni po ugodnih-znižanih cenah. Pričakujemo vas v 5lagovnem centru Medvode, Pri Lukežu, v Modi, Cicibanu in Športu v Akofji Loki ter v Blagovnici v Železnikih. UGODEN NAKUP JE PRlJ^Jc^' NAKUP Naj se evangelij zgodi tudi v našem življenju Dragi bratje in sestre! Slišali smo božjo besedo iz evangelija sv. Luka (LK 1,39-56), ki nam Poroča o srečanju božje Matere Marije s sorodmco Elizabeto, ki jo je blagrovala: "Blagor ji, ker je verovala" (Lk 1,45). V tem je Marijina veličina. Zaradi svoje vere, ki je spet le božji dar, je postala božja Mati. Evangelij Pa poroča o Marijinem odgovoru, o njeni zahvali Bogu, ker se v vsej ponižnosti zaveda, da je Bog velike reči storil njej in po njej vsem rodovom v zgodovini. Tako nam evangelij prikaže božje delovanje, ki je zmeraj prvo in odločilno, in Človekov odgovor in človekovo sodelovanje, kjer Bog najde človeka tako pripravljenega, kot je bila božja Mati Marija. Ob obletnici posvetitve božji Materi Mariji v letu mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije se hočemo na tem kraju najprej iskreno zahvaliti Bogu, da nam je po Priprošnji božje Matere Marije ohranil mir in nas varoval. Ko doživljamo v Bosni in Hercegovini še vedno nerazumljivo vojno in ko slišimo o tolikšnem nasilju po svetu in o lakoti in trpljenju, mora biti naša zahvala toliko bolj iskrena. Obletnica pa naj bo tudi izpraševanje vesti, ali je posvetitev, bodisi slovenskega naroda, bodisi posameznih družin in osebna posvetitev božji Materi Mariji res kaj pomenila za naše življenje, ali pa je bila le zunanja slovesnost. Zunanja slovesnost ima svojo vrednost le, če jo vsakdo potrdi v svojem življenju. Posvetitve božji Materi Mariji v povezanosti z Bogom nočemo nikomur vsiljevati. Osebna potrditev posvetitve v življenju v veri, upanju in ljubezni je osebna odločitev. V težkih časih, ki jih doživlja naša mlada slovenska država, posebno še zadnje mesece, se naši zahvali pridružuje iskrena prošnja, da bi se posvetitev božji Materi Mariji, življenje po veri, v zvestobi Bogu in Cerkvi čimbolj pokazalo tudi v našem osebnem, družinskem in narodnem življenju. Naša prošnja je, da bi se vsaj nekaj tega, o čemer nam poroča evangelij, zgodilo tudi v našem življenju. To pomeni dvoje. Prvo je, da bi bilo božje delovanje tudi v nas močno, da bi Bog posegel v naše življenje v svoji milosti in nas pritegnil k sebi. Vera, odkritje Boga, pot k Bogu v vsem negotovem iskanju in duhovni zmedenosti današnjega časa je poseben božji dar. Tako je bilo v zgodovini slovenskega naroda, tako je tudi v osebnem življenju danes. Če gledamo na zgodovino slovenskega naroda in na svoje osebno življenje, smemo z Marijo reči, da je Bog v našem življenju storil velike reči. Zato pa je tudi naše upanje in naša iskrena prošnja, da bi še naprej Bog deloval v nas. Drugo pa je naš odgovor, ki naj bi bil vsaj malo podoben odgovoru božji Materi Mariji: življenje iz vere v ljubezni in v oznanjevanju Kristusovega evangelija in v prenovi osebnega, družinskega in javnega življenja. Kako silno potrebujemo takega odgovora na božjo po-nudboin božje vabilo, doživljamo zlasti zadnje čase, ko odkrivamo, kako zelo so se izgubile pristne človeške, moralne in krščanske vrednote, kako malo ljudje o njih vedo, kako malo lih spoštujejo in sprejemajo kot merilo za svoje življenje. Marija nas vabi, da bi se v resnici spremenili in spreobrnili. Naroča nam, kar je rekla v Kani Galilejski, ko je Jezus na njeno priprošnjo storil prvi čudež: "Karkoli vam reče, storite" (Jn 2,5). Dragi romarji, dragi bratje in sestre, spoštovane poslušalke in poslušalci! Spet se bomo vrnili iz tega Marijinega svetišča na svoje domove. Marija bo ostala naprej naša Mati in nas bo spremljala v življenju. Vsem želim obilo božjega blagoslova. Naj vas in vaše družine in ves naš slovenski narod spremlja obilni božji blagoslov po priprošnji božje Matere Marije. Zato jo prosimo: Z ljubim Sinom nas blagoslovi Devica Marija. Amen. Dr. Alojzij Šuštar v pridigi na Brezjah, 15. avgusta 1993 VILMA STANOVNIK Veslači se bojijo, da bodo izrinjeni iz blejskega veslaškega centra Koje vodstvo Veslaškega kluba Bled dobilo denacionalizacijski zahtevek za del Male Zake, so ugotovili, da zemljišče sploh ni njihovo, oziroma v lasti Veslaške zveze Slovenije, ampak je lastnik Re-gatni odbor. Bled, 17. avgusta - Tako kot ob vsej obali Blejskega jezera je te dni zelo živahno tudi v Mali Zaki, kjer imajo blejski veslači svoj center. V dneh najhujše gneče se s čolni komajda prebijejo do vode in tudi to je eden od vzrokov, da so povzdignili glas in zahtevajo, naj se usoda veslaškega" centra reši. Zal mi je, da se moram v teh dneh, ko se z Seveda se veslači ne jezijo na kopalce, ki se prihajajo hladit v Malo Zako, vendar pa jih moti režim, saj nikjer ne piše, oziroma ni urejeno, kje je prostor za veslače in kje za kopalce. veslači pripravljamo za svetovno prvenstvo in ko imamo tako dovolj težav s poškodbami v ekipi, ukvarjati še" lastništvom in režimom v našem centru, vendar 3a je moja dolžnost, da si za razvoj bloškega slovenskega veslanja izborimo pravega upravljalca v Mali 2aki. To pa je lahko samo klub, ki vzgaja tekmovalce," šo poglavitne misli Miloša Janše, slovitega blejskega trenerja. "Problem je, ker obiskovalci Male Zake ne vedo, kje so. Tega pa niso krivi oni, pač pa pa mislim^ dejstvo, da veslaški center ni urejen tako, kot bi moral biti. Ozadje težav pa je dejstvo, da tukaj ni enotnega upravljalca vsega prostora. Gre za nekakšno kombinacijo lastništva med in ■OHOBK :v-> ■ iiiiiuMHll.»....."«iiii^miiiiii.......in «*^-*»«^ Mala Zaka je bila veslačem do sedaj drugi dom, kraj, kjer so trdo trenirali, po povratkih z velikih tekmovanj in uspešnih nastopih pa tudi slavili. Danes imajo občutek, da so iz svojega doma vse bolj izrinjeni. Veslaškim klubom Bled kot enim društvom in Regatnim odborom Bled, ki pa je drugo, tudi samostojno društvo," pravi Miloš Janša, ki na svoji koži najbolj občuti režim v Mali Zaki, saj z veslači vsak dan prihaja na treninge. Veslači nočejo biti odvisni od radodarnosti Ravno to, da sta v Mali Zaki naenkrat dva lastnika, pa je spodbudilo vodstvo veslaškega kluba Bled, da začne dolgoročneje razmišljati o usodi veslaškega centra. Zemljišče v Mali Zaki je namreč pred petintridesetimi leti blejski občinski ljudski odbor dodelil Veslaški zvezi Slovenije kot prispevek za razvoj veslaškega športa, precej novega pa je bilo v veslaškem centru urejenega in zgrajenega zlasti ob svetovnem prvenstvu leta 1989. Takrat pa so se začeli križati tudi interesi med veslaškim klubom in organizacijskim odborom prvenstva, ki je predlagal, da bi na Bledu ustanovili nekakšno društvo za vodne športe, veslači pa bi bili v tem društvu ena od sekcij. Trenerji naj bi skrbeli za delo z veslači, vodstvo pa naj bi skrbelo za organizacijske in denarne zadeve. "V klubu se s tem nismo mogli sprijazniti, saj smo pre- Nadaljevanje na strani 10. Hrvaško Aida Na rtu Kamenjaku sem. Naprej, levo in desno je še sama slana voda, ta zibelka iivljenja. Žareča krogla, ki nas le nekaj dni neusmiljeno cvre, se daleč na obzorju potaplja v osvežujočo slanost. Prihaja večer in z njim meteoritski del in Luna in dolgočasno večerno livljenje Istre, ki le nekaj zadnjih let sameva. Vojna siromasi tudi Istrane. Nocoj gremo v Pulo, v amfiteater poslušat Aido. Šesta največja še obstoječa rimska arena na svetu je polna, a ljudje še kar naprej prihajajo. Vsepovsod policija, redarji so nervozni. Očitno pričakujejo veliko ribo. (Tega so vajeni.) Končno pride, kdo drug kot doktor Franjo Tulman, predsednik republike, predsednik vladajoče HDZ, partizan, jugoslovanski general, doktor zgodovinskih znanosti, pred leti oponent sistema, ki ga je soustvarjal. Aplavz je skromen. Publika (očitno so prevladovali Istrani) zalivi, ko napovedovalka pozdravi puljskega lupana. Nemec, sedeč za menoj, me vpraša, kdo da je ta, ki ga publika tako prisrčno pozdravlja? Kaj to pomeni? "Prekleta politika," zagodrnjam, "brez nje očitno tudi nocoj ne bo šlo." Nemcu pa vljudno razlolim hrvaške razmere. Da bi bil kar se da razumljiv, končam: "Saj veste, gospod, Istrani so regionalisti, nekaj podobnega kot vaši Bavarci." Uvertura gre h kraju zato bolj zamomljam, kot jasno rečem: "Ne Evropa drlav, Evropa regij je naša prihodnost." Obmolkneva. Upal sem, da bo nocojšnji večer (vreme je poskrbelo, da sta bila dva) v znamenju muzike, umetnosti: Visoki gost večera gospod Franjo, zagotovo pa sosedova radovednost, sta vse pokvarila. Poslej je vse: priznano dobra muzika, več kot solidni pevci, bogata scenografija, mnolica solistov, lepe balerine,... le dobra spodbuda mislim, ki so se mi začele motati po glavi. Več kot 120 let je minilo od tedaj, ko je Verdijeva romantična opera prvič zazvenela. Od tedaj dalje je del t. i. leleznega repertoarja sleherne operne hiše, ki kaj da nase. V Aidini zgodbi in muziki je vse: junaštvo, izdaja, ljubezen, sovraštvo, so arije, zbori, celo sekstet, koračnica, romanca,... vsega, kar srce poleli. V njej je mogoče prepoznati sedanje hrvaške razmere, ki so tudi mešanica vsega od občutka zgodovinskega zmagoslavja vezanega za formiranje lastne drlave do vsakodnevnih tragičnosti - teh je vse več. Uradna Hrvaška še vedno kot zbor v Aidi ponavlja: Vojna, zmaga ali smrt! Ta ubrana glasnost pa le nekaj časa ne more prikriti resnice: Hrvaška je sokriva te zadnje balkanske morije. Uradno Hrvaška sicer napoveduje skorajšnjo zmago nad srbsko vojsko, srbskimi uporniki, oz- četniki kot mediji različno poimenujejo nasprotno stran, a čutiti je, da gre le za propagando, ki ji nihče ne naseda več. In resnica: Hrvaška še dolgo časa ne bo gospodar nad tretjino svojega drlavnega ozemlja. Ljudje to vedo in zato jih je strah, lelijo si zmagovalca, o njem sanjajo. Morda so tudi zato prišli poslušat zbor, ki je pel: Pridi, junaški vojvoda, pridi med nas junak! Na pot nasujemo cvetja tebi v priznanje zmag! Da, da, Hrvaška Je ogrolena, kot nekoč Egipt. Vprašanje je, kdo bo hrvaški Radames iz drugega dejanja Aiae? Gospod Franjo, zdi se, je dolgo mislil (morda še misli), da je on. A stvari teko drugače. Ne bo me čudilo, če bo ta hrvaška Aida seveda tekla naprej, bo vednonestanovitno ljudstvo kmalu pelo: Rodames! Naša sodba je taka: kot brezčastnel umreš kaznovan! Pod oltarjem v svetišču je raka, v njej zazidan boš liv pokopan. Vračamo se nazaj v Premanturo. Vojna pri sosedih, premišljam, bo še dolgo realnost, posledice tudi - tudi za nas. Bomo, Slovenci, spet dobili status Vojne krajine kot nekoč? Potrebno bi bilo strniti sile, a ne gre in ne gre. Edino orle in krokarje le spet zdruluje vonj po mrhovini. Pravijo, da sovralnika sicer v Thebah ni. a menda je med nami samimi. In zgodovina se ponavlja. Zal ni nič romantike v tem ponavljanju. Žiri, 17. avgusta 1993 71 dobro poznali tiste, ki naj bi vodili takšen klub in zato smo se upravičeno bali, da se bo denar porabil še za marsikaj drugega, ne le za razvoj veslanja. Zato takrat nismo hoteli biti podrejeni pod skupno streho in ko danes ugotavljamo, da ne vemo, kam gre denar, ki ga v veslaškem centru od parkirnin in najemnin pobere Regatni odbor, mislim, da smo se odločili prav. Denar, ki se zasluži v veslaškem centru, naj bo temu centru in veslanju tudi namenjen", pravi Miloš Janša. Dve društvi na istem sedežu Ker po končanem svetovnem prvenstvu veslači niso hoteli, da bi bil lastnik v veslaškem centru kdo drug kot oni, je Regatni odbor ustanovil svoje društvo, z istim sedežem in s podobno dejavnostjo kot Veslaški kJub Bled. Miloš Janša: "Bojim se, da bo veslaški center, ki je bil zgrajen za razvoj veslanja v Sloveniji, izgubil svojo vlogo, veslači pa bodo prikrajšani za finančni vir, ki ga center ustvarja." V času, ko so bili veslači od doma na svetovnem prvenstvu na Tasmaniji, pa se je zgodilo tisto, zaradi česar vodstvo Veslaškega kluba Bled noče več odlašati z dokončno odločitvijo, kdo je pravzaprav lastnik v Mali Zaki. S pogodbo so namreč prenesli lastnino Veslaške zveze Slovenije, se pravi zemljišče v veslaškem centru, na Regatni odbor. To pa so pri Veslaškem klubu Bled odkrili šele letos spomladi, ko je prišlo do denacionalizacij skega zahtevka za del zemljišča v Mali Zaki. "Prepis je bil opravljen brez soglasja Skupščine veslaške zveze, brez soglasja klubov, brez česarkoli. Ker pa so bili pri Veslaški zvezi Slovenije in pri Regatnem odboru takrat eni in isti ljudje, pa tega, razen nekaterih, ni nihče vedel. Tako smo po dveh letih in pol od prepisa zvedeli, da Veslaški klub ni več lastnik zemljišč v Mah Zaki, ampak so zemljišča prepisana na Regatni odbor. Tako sedaj ne vemo, s čim lahko razpolagamo in s čim ne. Veslaški center je tako ostal brez pravega gospodarja, naš cilj pa je, da zemljišče ponovno pride v veslaško sfero, če pa ga bo država podržavila, pa bomo skušali dobiti koncesijo," pravi Miloš Janša, ki se je odločil, da ne bo več molčal in bo zahteval pravice za veslače in za razvoj veslanja na Bledu. Zaveda se, da je bil morda predolgo tiho in ni takoj zahteval, da se stvari uredijo, vendar pa ga sedaj skrbi to, ker se spričo neznanega lastništva za veslaški center nihče več ne zanima in ga ne vzdržuje, kot bi bilo treba. Grobarji veslaškega športa? "Ko smo ugotovili dejstvo, da ima regatni odbor, ki med drugim ni član Veslaške zveze, v rokah zemljišče Veslaške zveze, smo hoteli, da se sesta-nemo in predlagamo, da Regatni odbor ponovno pride k nam in dela, kot je prej v okviru kluba (zadolžen za organizacije regat), ter seveda, da je zemljišče spet last Veslaške zveze. Franc Čop: "Če bo na Bledu Erevladalo mnenje, da veslaš-ega kluba in centra ne rabimo, naj se vsaj ve, kdo je grobar našega veslanja!" Ta poskus ni uspel, sedaj, ko pa kaže, da se razmere ne bodo uredile, pa bo treba ukrepati, saj je trenutno stanje v Mali Zaki pač takšno, da Regatni odbor pobira parkirnino, veslači pa se jezijo na neurejen režim in kopalce, ki jih ovirajo pri treningu," pravi predsednik Veslaškega kluba Bled Franc Čop in dodaja: "Če bo pač na Bledu prevladalo mnenje, da veslaškega centra ne rabimo in da veslaški klub tukaj ni potreben, potem naj se vsaj ve, kdo je grobar blejskega veslanja!" Pocakajmo na jesen! Ko so pri Regatnem odboru slišali za očitke Veslaškega kluba Bled, so sklenili, da polemike trenutno ne bodo pogrevali in da odločitev, kaj bo s klubom in veslaškim centrom, preložijo do jeseni. Vinko Marolt: "Mislim, da bo jesenski dež ohladil strasti in se bomo lahko pametno o vsem pomenili." Dolgoletni član organizacijskega odbora blejskih regat in sedanjega Regatnega odbora Vinko Marolt pa ob tem pravi: "Člani Regatnega odbora mislimo, da te dni ni pravi čas, da urejemo zadeve v zvezi z Malo Zako, saj veslače čakajo pomembna tekmovanja. Jeseni pa bomo sedli skupaj in zaplet skušali rešiti. Kljub vsemu lahko rečem, da očitki Veslaškega kluba, da ne vedo, kaj je počel Regatni odbor, ne držijo, saj smo mi skrbeh in še skrbimo za objekte v Mali Zaki, kupih smo kombi za klub.... skratka, delali smo v sodelovanju s Stankom Slivnikom. Moje mišljenje glede nadaljnjega sodelovanja pa je, da bo v vsakemprimeru nekdo mo-ral skrbeti za prireditve in finančno plat veslaškega centra in veslačev, za sponzorje in podobno. Gotovo to niso veslači in trenerji, ker je pač v današnjem času to man-agersko delo. Da tega ne zmorejo, so dokazali, ko niso znali prav vnovčiti dragocenih medalj z olimpijskih iger. Glede režima v Mali Zaki, pa je vendarle jasno, da bodo poleti tam kopalci, da pa s tem še zdaleč ni rečeno, da bodo veslači izrinjeni iz svojega prostora, saj bomo režim uredili tako, da jih nihče ne bo oviral pri delu." Pocakajmo torej do jeseni, ko se bodo stvari v Mali Zaki (upajmo, da v korist veslačev) rešile. t JOŽE KOSNJEK Za Gorenjski glas govori Samo PAHOR iz Trsta, občinski svetovalec in borec za pravice Slovencev v Italiji Ko odprem usta, fašisti tulijo, župan pa mi izključi mikrofon "Jaz ne zastopam nobenih skrajnih stališč. Spoštovanje ustave ni noben ekstremizem, v nobeni državi, tudi v Italiji ne. Jo ni nobeno posebno, revolucionarno, prekucuško, protidržavno dejanje. Italijanski republiki sem dvakrat prisegel, kot vojak in kot profesor, in tudi zato imam pravico zahtevati spoštovanje ustave," pojasnjuje svoj upor zoper kršenje pravic Slovencem profesor Samo Pahor. Pred dobrim tednom smo brali, da vam na seji tržaškega občinskega sveta spet niso pustili govoriti slovensko. To se vam pogosto dogaja. "Od lani sem tržaški občinski svetovalec in če spregovorim slovensko, rečem uvodoma gospod župan, spoštovani kolegi najprej v slovenščini, nato pa italijanščini, v fašističnem delu dvorane krulijo, tulijo, ropotajo in podobno, župan pa mi izključi telefon. Če v slovenski republiki manjšinec spregovori italijansko ali madžarsko, se kaj takega ne dogaja. To je stvar civilizacije, kulture. V Italiji se tega ne zavedajo in zato živimo Slovenci v sorazmerno težkih razmerah. Mar so jim zakoni in ustava. Če jim nekaj ni všeč, delajo po svoje. Pod fašizmom so z nami grdo ravnali, sedaj pa ni nič boljše. V občinskem svetu je nekaj obupnih bedakov, neizobraženih. Ničesar ne vedo, niso informirani. Govorijo, kar jim nekdo prišepne. Kes smo bili izvoljeni na različnih koncev in smo zbrani različni ljudje, se moraš na sejo vsaj pripraviti, kaj prebrati in poznati vsaj zakone in predpise, ne pa tuliti, kar so te naučili na ulici. Tudi sam bi lahko tulil, vendar to ni na ravni, ki je notrebna za občinskega svetni- Je po ustavi in zakonih uporaba slovenščine v tržaškem občinskem svetu oziroma v tržaški občini dovoljena. Prav okrog tega se je v občinskem svetu vnel hud spor. "Tržaška občina ima po novem 7 okrožij in po starem pravilniku je bila v okrožnih svetih dovoljena raba slovenščine. Sedaj je prevladala protislovenska ihta in slovenščina naj bi bila dovoljena le tam, kjer so v okrožnih svetih tudi predstavniki slovenske skupnosti. Nadzorni organ bi utegnil, tako so dejali, nasprotovati generalni uporabi slovenščine. To je z občečloveškega vidika nesprejemljivo. Tistega, katerega jezik velja manj, si užalil, odrinil, ponižal. Da to razumeš, ni treba imeti pravne fakultete. In ti nesrečniki se sklicujejo na mnenje nadzornega organa, ne pa na razsodbe ustavnega in upravnega sodišča, ki uporabo slovenščine dovoljuje. Ustava in ustavne razsodbe so jasne in v primerjavi z njimi mnenje nekega političnega organa nima nobene teže. Jaz pravim: Zimbabve je zadnja država samo po abecedi, ne pa spoštovanju ustave in pravic. Italija je za njo. Rekel sem jim: Ne delajte sramote Italiji in meni ustavi, ki je spodobna in zgledna." Slaba vest pred zatajenim narodom Vi dobro poznate razmere, v katerih živijo Slovenci v Italiji Človeka kdaj čudi, odkod in zakaj tak gnev, tako ■ sovraštvo do Slovencev. "Marsikaj pove študija, ki so jo o tej problematiki izdali Slovenci na Koroškem. Ugotovili so, da imajo nemčurji v glavnem vsi slovenske korenine. To jih zvija. Ker niso pravi Nemci, bi radi Sravim Nemcem dokazali, da so femci. Drugi vzrok za sovraštvo pa izvira iz zatajitve pripadnosti svoji skupini. Ker mi vztrajamo pri svoji skupini, pri slovenstvu, imajo slabo vest, ker so jo oni ali njihovi predniki izdali. To je hud greh. Fašistu Suliju sem rekel: daj, daj Sulčič iz Svetega Križa, kaj se boš delal, da si Italijan. Ja, sem iz Svetega Križa, vendar sem Italijan. Tako so se odločili moji predniki, mi je odgovoril. Take sorte človek tudi neki Macan, Hrvat po rodu, ki je v Kanadi, med obiskom pri sorodnikih, govoril hrvaško. To mi je tudi osebno potrdil. Rekel sem mu, da sočustvujem z njegovo zahtevo, da se v Italiji zaščiti tudi hrvaška manjšina. Na zadnji seji sveta pa mi je očital žalitev, ker ga imam za Hrvata, tik zatem pa je bil spet zato, da jaz govorim slovensko, če se bo v Italiji zaščitila tudi hrvaška manjšina. Tržaški župan je Staffler iz Južne Tirolske. Sedaj se piše Staffieri. Dela se pa super Italijana, čeprav je nemškega rodu. Videl sem njegove papirje. Njegov praded je bil celo poročen s Slovenko Marjano Jezeršek. Ko sem ga na eni od sej nagovoril v nemščini, je sprožilo v dvorani plaz smeha. Tudi za sprostitev je treba poskrbeti." Kaj je zapisano v italijanski ustavi o zaščiti manjšin. "Ustava je v tem delu precej ohlapna. Pravi, da republika ščiti manjšine s posebnimi predpisi. Za našo deželo Furlanijo Julijsko Krajino so v prehodnih določbah določili, da se ta zaščita izpelje takoj. Ustava je bila sprejeta 1. januarja leta 1948. Dejansko so nam priznali samo tisto, kar smo takrat že imeli. Priznali so nam radijsko postajo, ki je že oddajala, ko so prišli Italijani v Trst. Priznali so nam šole, ki so takrat že delovale. Priznali so nam gledališče, ki je bilo takrat tudi že ustanovljeno. Leta 1975 je zakon določil, da moramo dobiti tudi televizijo. Ker je takrat, ko so dobili Italijani Trst, nismo imeli, je še danes nimamo. Preteklo je že 18 let. Noben protest ne zaleže. Nazadnje so se izgovorili, da država nima prostega kanala. To je grozljiva sleparija. Vse, kar imamo, smo si izbojevali, po geslu Mao Tse Tunga: Sravica prihaja iz puškinih cevi. Laba slovenščine na sodiščih je relativna: nekje jo dovolijo, drugje ne. V državnih uradih še gre do neke mere. Povsod nimajo tolmačev. Na občini pa o slovenščini absolutno ni govora. Kot da bi bih leta 1933 pod Benitom Mussolinijem." Italija se boji priznanja manjšin Globalni zaščitni zakon za Slovence le zgodba brez konca. Pojavljalo se razni osnutki, pa so se doslej vsi zgubili pred sprejetjem. "Zgodba se začenja leta 1970. Takrat, 25. aprila, je bil predložen prvi osnutek. Potem so razne stranke predlagale najrazličnejše osnutke. Vlada ie prvič predložila svoj osnutek januarja 1990, imenovan po ministru Antoniu Macanicu. To je grozljiv, protiustaven osnutek, ki predvideva odvzem pravice do rabe slovenščine celo tam, kjer sedaj ta Eravica že velja. Macanico se je ranil: ne krivite mene, jaz nisem kriv, jaz sem napisal tisto, kar so zahtevale stranke oziroma njihove izpostave v Trstu. Te dni krščanski demokrati in še nekateri drugi ponovno vztrajajo na tem osnutku. Papir je daleč od evropske ravni. Jaz rotim naše politike: ne zahtevajte evropske ravni zaščite, terjajte slovensko raven zaščite itahjanske in mad- Trikrat v zapor Oblasti so vas zaradi vašegt protesta zoper nespoštovanlj pravic Slovencev trikrat zaprtt-Vaš način protesta je svojevrsten zanimiv, in kot pravite, tufi uspešen. "Jaz nisem za linijo pogajanja s politiki, ampak za dokazovanj* praktičnih kršitev ustave in zakonov. Treba je iti na urad, kje' kršijo zakone, in potem na sodišče, kjer ti slejkoprej dajo prav Zbrcal sem policaja, pa sem bil oproščen, poštno ravnateljstvo P* je odprlo okence, kjer se lahko plačuje v slovenščini. Slovenščina se uveljavlja prek sodb sodišča, na sodišče pa greš lahko le v primerih kršitve ustave in zako- Samo Pahor iz Trsta se je rodil leta 1939 v Trbovljah v učiteljski družini, ki je pred fašizmom zbežala s Primorske. Od leta 1963 dalje je profesor na slovenskih srednjih šolah v Trstu, od leta 1969 pa deluje tudi v Mednarodni organizaciji za zaščito ogroženih jezikov in kultur. Sest let je bil tajnik sekcije za Italijo. Od lani je tržaški občinski svetnik, izvoljen kot neodvisni kandidat na listi edine slovenske politične stranke v Italiji, Slovenske skupnosti. Italijanski javnosti je znan zaradi svojega načina protesta zoper kratenje pravice do uporabe slovenščine. Trikrat je bil obsojen in zaprt, pa vedno oproščen, ustavno in upravno sodišče pa je razsodilo njemu v prid žarske manjšine. To je najvišja stopnja zaščite v Evropi. Evropski dokumenti namreč pravijo, da se zagotovi manjšim to in to, če je njeno Število takSno ali takSno. Edino Slovenija ne povezuje številčnost manjšine z ravnijo zaščite. Večkrat ponavljam naslednjo primerjavo: če so od ene vrste rož ostale samo še tri, potem ne smemo reči, naj izginejo še te, ampak si moramo prizadevati, da se ohranijo. Šibkejši je nekdo, višjo stopnjo varstva in zaščite potrebuje. Če bi bili sami močni, zaščite sploh ne bi zahtevali. Tri milijarde Kitajcev ne potrebuje posebne zaščite. Nam pogosto pravijo, naj se pustimo prešteti. Našim politikom sem že večkrat povedal svoje mnenje: da, če bodo prešteli vse Slovence, tudi tiste, kijih je fašizem razselil po vsej Italiji, pa Dance, Grke, Katalonce, Okci tance, Pi em on teze, F ur lane in vse, ki se nimajo za Italijane. Samo nas Slovencev pa ne. Znano je, da je bilo pred fašizmom v Italiji 21.000 Albancev, okrog 15.000 Grkov, pa precej Nemcev v Aosti in Piemontu, Hrvatov. Tega pa italijanska oblast noče. Ce bi preštela vse manjšine, bi jih neposredno priznala. Italijanska zakonodaja priznava zaščito samo priznanih manjšin, s čimer Italija posredno priznava, da so tudi nepriznane manjšine, te bi bi s preštevanjem legalizirala. Samo Slovenci pa se ne smemo pustiti prešteti, ker bi nas s tem še bolj stisnili." Skupno zastopstvo Slovencev je pripravilo svoj osnutek zaščitnega zakona. Katere so njegove značilnosti "Osnutek so pripravile stranke, v katerih sodelujejo Slovenci. Ne vem, ah je osnutek že končan. Menda nekaj malega še manjka. Jaz nisem sodeloval, niti me ni nihče kaj vprašal, čeprav sem na tem področju že dolgo aktiven in se imam z marsičem pohvaliti. Če nekdo nekaj razlaga, ni nujno, da mu verjameš, če pa prineseš dokaze, moraš verjeti. Besede so namreč eno, dejanja pa drugo. Jaz sem uspel z dejstvi. Ima dve pozitivni sodbi ustavnega sodišča m dve razsodbi tržaškega upravnega sodišča meni v prid. Odprta je luknja, ki se širi tudi s pomočjo sodnikov. To meče nacionaliste s tira. Pravijo, da jim niso všeč, kol da bi bile razsodbe nekaj, kar ti je lahko všeč ah ne..." nov. To je ustavna pot, kdor pa krši ustavo, dela proti narodu, državi in je v bistvu izdajalec te republike. Tudi naši. slovenski politiki so podlegli sovražni propagandi. Tudi po desetih letih še nejdete slovenskega politika, ki ( bo trdil, da je po posebne01 statutu iz leta 1954 dovoljena slovenščina le v tistih občinah, kjer nas je vsaj 25 odstotkov. To ni res. Ta odstotek velja samo za napise imen krajev, uhc, trgov in uradov. Nekateri mi očitajo, da sem skrajnež in da višam odstotek glasov fašistov. Pravim jim: Dragi moji. Ne zastopam nobenih ekstremnih stališč. Spoštovanje ustave ni ekstremizem. Ce tako govorijo, lažejo in sleparijo kot barabe. Nisem ekstremist, Če mi da prav ustavno sodišče, Hi ima zadnjo besedo in zoper njo o1 mogoč priziv. Ljudje mi pravijo, da sem pogumen. Ni potrebeO poseben pogum, če si na stran' zakona. S tem ne zahtevaš nič posebnega, revolucionarnega* prekucuškega, protidržavnega Samo nesrečniki Italijani mislijo, da Slovenec ne more biti dober državljan. Naši politiki premalo migajo in se preveč bojijo za glasove." Do slovenskih politikov v Italiji ste neprizanesljivi, kritični "V občinski svet sem bil izvoljen kot neodvisni kandidat na listi Slovenske skupnosti. Za kandidaturo sem se odločil, ker se je Slovenska skupnost odločila, da ne bo slepo sledila krščanski demokraciji. Dejansko sem kritičen do vseh grupacij, v katerih so Slovenci. Pred leti, ko je delovala še mešana meddržavna komisija, so Italijani vedno rekli, da je pf njih s slovensko manjšino vse v redu, ker ni pritožb. Če bi šli vsak dan v en urad, kjer kršijo pravico do uporabe slovenščine, bi ime' pritožb na kupe. Čim spregovorite slovensko, rečejo: tukaj smo v Italiji. Ravno zato, ker smo I Italiji, imamo pravico govorit' slovensko. Ah niste prebrali ustave, bi bilo treba reči in dokumentov o kršitvah bi imeli oa vagone. Rečejo mi: ti znaš, mi pa ne. Odgovarjam jim: jamčim vam, da sem se rodil nepismen. Vse, kar znam, sem se naučil naknadno. Tudi to, da je treba na urade in terjati pravico za slovenščino. Kot italijanski državljan sem dolžan zahtevati, da se spoštuje zakon. Ne delam pregrad med Slovenci in Italijani. Na strani zakona sem. Italijanskj republiki sem dvakrat prisege' zvestobo, kot vojak in kot profe sor." Vremenoslovd nam za konec tedna napovedujejo sončno in spet bolj vroče. LUMIM€ SPR€M€MB€ V torek, 24.avgusta, bo Jt prvi krajec. * daje bilo ravno v teh dneh objavljeno tajno poročilo nekdanjega konzula ZDA v Paler-g«l Ralpha Jonesa, iz leta 1984. X njem ste označeni kot politik, Za katerega mnogi pravijo, da J*povezan z mafijo." Andreotti: Američani, postopajo s svojimi arhivi zelo velikopotezno. Vsekakor bi rad videl, če bi takrat delili svoje skrbi z menoj, ^oročilo konzula je treba brati v nJegovi celoti. Po masovnih aretacijah mafijcev v letu 1984 je šlo Predvsem zato, da bi ovrgli trditev komunistov, da se proti Mafiji ni mogoče energično bo-n". dokler KPI ni na vladi. jim dovolili sodelovati v vladi. SPIEGEL Komunisti so vendar Že leta 1977 sprejeli pripadnost Italije k NATU in EGS. Andreotti: Toda nezaupanje je ostalo pri naših zaveznikih. Na vrhunskem sestanku vodilnih industrijskih držav G-7 v Puerto Ricu je takratni zvezni kancler Helmut Schmidt dal v imenu ZDA, Anglije, Francije in Nemčije obrazložitev, da bi vstop komunistov v italijansko vlado pomenilo prelom z zvezo. Italijansko ljudstvo, pa se je samo odločilo za zahod, in mu tega nihče ni ukazal. SPIEGEL Zakaj pa so potem desničarske ekstremne skupine, pogosto celo v sodelovanju z italijansko tajno policijo vimenu antikomunizma vedno znova širile teror in ustrahovanja. S * Vse prve stvari v življenju se ponavadi najbolj iivo vtisnejo v spomin. Zagotovo še veste, kdaj ste dobili prvo harmoniko? "Prvo mi je posodila moja teta. Vem, da je bila že precej zdelana in da smo jo najprej peljali "na servis" v Ljubljano. Tam so jo toliko popravili, da se je dalo z njo igrati. Ko sem bil v četrtem ali petem razredu, so mi starši na posojilo kupili Melodijino harmoniko, ki se me je potlej dolgo držala." * Ste jo potlej pogosto Jemali v roke? "Če le doma ni bilo dela, sem jo rad pobrisal notri in jo raz-tegoval. Navijal sem plošče in igral. Katero pesem sem se najprej naučil igrati, se ne spominjam; vem pa, da so bile tedaj najpopularnejše Slakove in da je te najraje igral tudi Prgavov Tone." * Toneta pogosto omenjate. Kako to? "Ljudje tod naokrog ga dobro poznajo. Vsi, ki so ga le kdaj slišali igrati, vedo, da je izreden talent. * Ste povsem samouk? "Povsem. Formalno nimam niti Gašperji, to smo mi... (zadaj, od leve proti desni) Niko Legat (trobenta), Danilo L ukan (pevec), Franci Ttfler (bas bariton), razreda glasbene šole. Ko sem Vinko Podobnik (kitara), (spredaj) Jelka Hafner (pevka), Robi pred štirimi leti začel igrati tudi Primožič (klarinet), Brane Tičar (harmonika) in Kondi Pižorn (saljivec). klavirsko harmoniko, sem šel nekajkrat k Avseniku, da mi je pokazal osnovne spretnosti. Nekaj glasbenega znanja mi je dala tudi Liljana Rihtar, profesorica klavirja iz Ljubljane, ki ima v naši vasi počitniško hišico." * Obvladate notno pisavo, lestvice...? "Kaj dosti ne. Poslušam posnetek, vzamem v roko harmoniko in poskusim. Enkrat, dvakrat, varjati. Pod mentorstvo nas je trikrat... Da se skladbe naučim, vzel Slavko Avsenik, ki pravi, traja resda malo dlje časa, kot da bi morali vaditi po štiri, pet bi sicer, če bi znal igrati po ali celo šest ur na dan, če bi notah, vendar mi potem tudi hoteli igrati vrhunsko. To za bolj ostane v spominu." zdaj ni mogoče, ker se z glasbo ukvarjamo samo ljubiteljsko in * Ste se harmonike ie kaj vsi še hodimo v službe. Želimo naveličali? si, da bi se glasbi lahko še bolj "Le kako?! Zdaj smo se z glasbo šele začeli resneje uk- Nadaljevanje na strani 16. KOMENTAR. [ PREJELI SMO Naše morje "Buči, buči morje adrijansko, nekdaj bilo si slovansko..." -Tako nekako se začenja tista znana ljudska pesem, kije še ne tako dolgo nazaj dvigala duha naših primorskih rojakov. In v tem oziru ji ni kaj očitati. Sicer pa zna biti trditev, ki jo ponujajo njeni verzi, močno sporna. Slovansko je morje adrijansko resda bilo in še je - hrvaško in črnogorsko namreč; tisti del-(ček), ki je danes slovenski, pa še nikoli ni bil tako naš, kot je prav v teh vročih dnevih in tednih, ko se na njem dobesedno preriva vesoljna Slovenija oziroma dobršen del njenih sedanjih prebivalcev. "Nekdaj" pa ni bilo tako. Ko so Slovenci prišli v obmorske kraje, so se tedaj ie latinizirani staroselci zatekli v utrjena obalna mesta, ki so vse do 1945 (oz. 1954) ostala pretežno romanska! Zares slovansko je postalo le njih (kmečko) zaledje: Hin-terland. Trst, Koper, Izola in Piran (pa še Umag, Novigrad, Poreč, Rovinj in Pula) - to so bila vse do omenjenih let mesta s pretežnim italijanskim prebivalstvom. Kar je bilo v njih Slovencev (Hrvatov), so bili pristaniški delavci in težaki, gospodinjske pomočnice, nekaj obrtnikov in trgovcev, še manj meščanov in nekaj izobražencev. Ti so res bili trd(n)i Slovenci - vsaka jim čast - vendar to ne spremeni dejstva, da je bilo večinsko prebivalstvo italijansko. V letih po 1945 in še zlasti po 1954, ko je bilo odločeno, da Izola, Koper in Piran pripadejo Jugoslaviji, pa se je v njih Zgodilo pravo "etnično čiščenje". Meščani italijanskega rodu so trumoma odhajali. Bolj jih je gnal strah pred slovanskim komunizmom kot komunizem sam, hkrati pa jih je Italija sama vabila, naj pridejo. Njihova mesta (hiše) so nato poselili prišleki iz notranjosti; najprej Slovenci (za primer: rudarji, ki so s celimi druiina- posvetili in da bi postali profesionalci. Ali bo to mogoče že z novim letom, še ne vem. Veliko je odvisno od tega, ali bomo dobili menedžerja, ki bo skrbel za naše nastope v Nemčiji." * Kako vam uspeva usklajevati glasbo in delo? "Zaposlen sem na kranjski pošti, kjer mi gredo dosti na roke. Dopust lahko dobim, kadarkoli ga rabim; problem je le v tem, ker mi ga prehitro zmanjka. Vsako sredo zvečer igramo na vrtu gostilne pri Jožovcu v Begunjah, vsak konec tedna na veselicah, koncertih in raznih prireditvah." * Minuli konec tedna je bil med najbolj natrpanimi. Kje vse ste igrali? "V sredo pri Jožovcu, v petek dopoldne na otvoritvi Gorenjskega sejma, popoldne na sprejemu za begunjske gasilke pri Jožovcu, zvečer spet na sejmu, v soboto na gasilski veselici v Brežicah, v nedeljo v Beltincih na buraških dnevih, kjer nas je poslušal tudi predsednik države Milan Kučan." * Kako bi predstavili člane ansambla? "Veliko glasbenikov vidi v na-rodnozabavni glasbi le denar in le Avsenike, ki so tudi finančno uspeli, medtem ko pot do zaslužka ni tako lahka, kot se marsikomu zdi. Gašperji si želimo predvsem kvalitete. Vsi člani so pravi glasbeniki, s srco in dušem. Pripravljeni so delati, se potruditi in tudi zastonj jim ni težko igrati. Moja desna roka je kitarist Vinko Podobnik iz Hotemaž, s katerim se kot prijatelja tudi sicer zelo dobro razumeva. Kondi Pižorn iz Preddvora je Miha Naglic mi prišli iz zasavskih revirjev, da bi delali v premogovniku Seča, so naselili del Pirana), pozneje pa še došleci iz cele Jugoslavije. Če prav vem, Slovenci v piranski občini še danes niso v absolutni večini (jih ni 50 odstotkov). To seveda velja le pozimi, poleti pa se slika povsem spremeni. Mare tedaj ni več nostro, temveč naše! Da bi obala od ustja Dragonje do Debelega Rtiča ne ostala slovenska tudi v prihodnje, ni bojazni. Čeprav je med tamkajšnjo stalno populacijo vse več in preveč takih, ki bi se Italijanom prodali ie za eno liro in jim zlezli v rit. Njih (u)sluinost do vsega italijanskega, od blaga prek iivih ljudi do kulture, je prav neverjetna! O tem pričajo ie tako malenkostna dejstva, kot je to, da na obali praktično ni mogoče dobiti slovenskega sladoleda (prevladujeta italijanski in albanski, in to ne le zato, ker je prvi dejansko boljše kakovosti), kot tudi večja in več vredna dejstva: od italijanskih pokojnin (ki jih Italija gotovo ne daje "na lepe oči") do naivne zaupljivosti, s kakršno je npr. bivši visoki predstavnik slovenske driave (primorskega rodu) svojemu italijanskemu kolegu izpovedal driavno skrivnost. Prisotnost Slovencev iz Hinter-landa v adrijanskem Kuesten-landu je zato ne le potrebna, ampak tudi nujna. Jo pa drago plačujemo, tako turisti kot tisti, ki bi si radi ob obali ali nad njo kupili kaj nepremičnega; bodisi zato, ker bi zamenjali za ono na Hrvaškem bodisi zaradi presti-ia ali celo iz potrebe, kakršno imajo, denimo, astmatiki. Cena kvadratnega metra za zdaj le v obetu zazidljivega zemljišča nekje v bregovih nad obalo (ki velja v notranjosti Slovenije eno marko) je ie 100 DEM (z besedami: sto mark)! Bo naše morje (ekološko) preneslo naval tolikšne populacije? Morje letos sicer ne cveti, je pa kljub temu iiva kloaka. Mestne kanalizacije so speljane naravnost vanj, brez čistilnih naprav, kakršne imajo na kontinentu ie vsa večja naselja. Je pač tako: če bi to morje ostalo avstrijsko ali italijansko, potem bi bila njegova obala danes naravno in krajinsko lepo ohranjeno letovišče, saj ne bi bilo treba ne koprske luke ne tovarn in še marsičesa drugega ne; za vse to bi zadoščal Trst! Slednji pa bi imel bistveno večji pomen, kot ga ima zdaj, ko gospodarsko stagnira in ostaja leglo fašistične in šovinistične golazni. Kaj pa, če se bo triaški Hinter-land razvijal v takem ritmu in s tako močjo, da se bo slej ali prej spravil s Trstom, to staro in nepozabljeno slovensko bolečino? Geslo bi tedaj bilo: (tudi) Trst bo naš!? Ko je bil Brane Se Branko... Na enem od Številnih osnovnošolskih nastopov. šaljivec in povezovalec programa, ki si je nabral dosti izkušenj že z vodenjem Gledališča čez cesto. Niko Legat iz Begunj "piha" v trobento in ima dobre stike z Avseniki. Robi Primožič, klarinetist, po rodu Primorec, ki zdaj živi v Preddvoru, je še najbolj glasbeno izobražen, saj ima srednjo šolo in igra tudi pri ?olicijski godbi. Basist Franci išler iz Kokre je edini, s katerim sva v ansamblu že od vsega začetka. Pevka Jelka Hafner z Godešiča pri Škofji Loki je trenutno na porodniškem dopustu. Približno do novega leta jo bo nadomeščala Vida Selšak iz Besnice, ki je pela pri ansamblu Melos, še prej pa pri Šumu. Moški glas v ansamblu je Danilo Lukan, doma z Brezovice pri Ljubljani." * Igrate tudi zastonj? "Vsako leto imamo vsaj en nastop, na katerem igramo zastonj ali za bistveno nižjo ceno. Predlani smo brezplačno igrali na tomboli, katere izkupiček je bil namenjen za obnovo orgel in cerkvenega zvonika v Preddvoru, letos smo po "sindikalni ceni" igrali na lovski veselici na Pangeršici, zastonj smo igrali že tudi na raznih sprejemih in prireditvah... * V javnosti je slišati ocene: Gašperji - drugi Avseniki, Gašperji - nasledniki Avseni-kov... Kakšna je pravzaprav vloga Avsenikov? "Te primerjave se mi ne zdijo najbolj posrečene, saj je nemo goče igrati in peti tako, kot so to znali Avseniki. Gašperji želimo imeti svoj slog in nočemo biti novi oz. mladi Avseniki. Ko je Slavko Avsenik nehal igrati, mu je ostalo še veliko napisanih sklad. Imeli smo to srečo, da jih je odstopil prav nam. Sinu Slavku, ki je glasbeno zelo izobražen, pa je še naročil, naj nas toliko nauči, da se bodo dobro slišale." * Gašperji! Od kje ime? "Tako se reče pri nas doma v Novi vasi. Člani ansambla so se menjali, ime, ki se je na Gorenjskem in v Sloveniji že kar dobro "prijelo", pa se ie ohranilo do danes. Tudi ob zadnji spremembi zasedbe ni bil nihče proti temu, da smo še naprej Gašperji." * So doma ponosni, da se hišno ime sliši tako daleč? "Doma je tako kot povsod: če uspevamo, je vse v redu, a če ga Nečedni posli turistične agencije "Valuk" Po predhodnem telefonskem pogovoru med vami in menoj v petek, 13. avgusta 1993, vam po vašem predlogu tudi takoj pošiljam pač karseda skrajšano verzijo pisma oz. pritožbo čez poslovanje ali bolje zavajanje ljubljanske La. VALUK. Le-ta je našo skupino 47 potnikov prinesla okoli, pa kakšne naše predhodnike verjetno tudi Zdi se nam prav in potrebno, da obelodanimo našo neprijetno Zgodbo (primer za odkrito goljufanje...) tudi ljudem iz vaše regije oz. vašim bralcem. Menimo, da to ne sme ostati zamolčano pred širšim krogom ljudi. Doiiveto z Valukom po Rusiji dejansko presega vse moine meje šarlatanstva in goljufije. Upam, da ste to pismo še pravočasno prejeli (v ponedeljek!) in da ga boste tudi čimprej objavili v vašem časopisu. 47 potnikov nas je potovalo s to La. v Rusijo. Mi smo izbrali izlet: Lvov - Moskva - St. Peterbug - Helsinki za 11 dni in ceno 460 DEM z odhodom 30. julija 1993 iz Ljubljane. Valuk obljublja (zapisano lepo črno na belem!): 11 polnih penzionov, nočitve v hotelih B kat., brezplačne oglede za dosti znamenitosti,... Mi smo obveznosti do Valuka ie davno izpolnili, saj so eni plačali vse ie 2 meseca pred odhodom. Skoraj vsi smo šli tja prvič in smo ieleli zvedeti od njih čimveč informacij. Usluibenka pa nas je odslovila, kaj sprašujemo, saj vse lepo piše na programu. Morda bi se jim razvezal jezik, če bi jih še dodatno plačali. Njihova neso-lidnost se je pokazala tik pred odhodom, ko so šestim dali rezervacije, ostalim pa ne. Tam navzoč šef Valuka pa se je ob pritoibah le nasmejal. Antire-klama jim očitno nosi več koristi od reklame in pohvale zadovoljnih potnikov. Neprijetnosti so si potem kar sledile: Izletnikov avtobus je bil pač luksuzen le zaradi videa, WC pa nam ni bil polomimo, so pripombe, kritike... Največji kritik je moja mama, ki na nastopu ne "izpusti" nobenega tona in mi potem tudi pove, kaj si misli, in mi tudi naravnost reče: "Včeraj ste pa slabo igrali." Sicer pa so doma zadovoljni, da se ukvarjam z glasbo in da se hišno ime sliši daleč naokrog." * Ste veseli popularnosti? "Mi popularni sploh še nismo, ljudje pa nas poznajo, spremljajo naše nastope. Včasih sem kar presenečen, ko nas, kljub temu da se bolj poredko pojavljamo na televiziji, prepoznajo tudi na Štajerskem, Dolenjskem. Nekdaj, ko smo nastopali v televizijski Košnikovi gostilni, smo dobivali tudi dosti pošte. Pisale so nam predvsem mladoletnice." * Kot "muzikantje" zabavate ljudi. Se kdaj postavite v obratno vlogo in porečete: danes grem pa jaz na veselico, koncert? "Zelo redko. Ob koncu tedna igramo in ni časa. Le enkrat, ko nam je zaradi dežja odpadel nastop, smo šli na veselico, a Še tam smo se pogovarjali samo o tem, kako igra ansambel, kaj igra, v čem smo mi boljši itd." * Glasbeniki neradi govorijo o zaslužkih, pa vendarle sprašujem, kolikšni so pri Gašperjih? "Zaenkrat so še precej skromni, ker veliko vlagamo v inštrumente in opremo. Letos so nam jo tudi nekaj ukradli, čez noč smo bili ob petnajst tisoč mark. Ceno nastopov določamo na osnovi ocene, koliko ljudi nas bo prišlo poslušat, se zabavat. Nekateri pravijo, da smo zelo poceni, spet drugi so mnenja, da smo predragi." dostopen, tudi klima ni vedno delovala. Za 30 ur voinje v eno smer je to pač še kako važno. Avtobus pa je bil v slabem stanju. Zato je moral do meje ustaviti. Nato je odpadla še večerja v čardi, ki je bila v programu. Bili smo lačni, ker smo zaupali v napisano in nismo imeli dosti hrane s sabo. Polni penzioni so bili pač le na papirju. Da o običajni vsebini lunchpaketa za 2 dni(!) raje niti ne govorimo: 2 mala sendviča, kos peciva, mali paradižnik in paprika. V hotelu smo spali le 4-krat. Vsa hrana na poti, tudi hotelska je bila vsaj 2 dni stara in zelo enolična. Avstrijci in beograjski švercerji so pač v istem hotelu dobili pestrejšo hrano, predvsem pa ne taboriščne porcije. Z nami je hotelsko osebje ravnalo vsepovsod krat-komalo zelo ignorantsko. Urnik ogledov je bil pač prenatrpan in Valuku je vaien le izpolnjen plan 6500 km v // dneh, počutje potnikov in njihove zmoinosti pa ga sploh ne brigajo. Ponoči res nismo mogli spati ne v vlakih in ne v hotelih. Valuk nam je omogočil enkratno presenečenje, lov na bogato in nezaieleno fauno (ščurki in stenice). Pa še nekaj brezzvez-nih "kiksov" v organizaciji izleta: Kar 9 ur smo se vozili v eno smer v Helsinke, da smo bili tam le 3 ure. V Moskvi bi bili lahko 1 dan več, namesto da smo pohajkovali brez zveze po Lvovu. Naš "vodič" Marko pa je sploh zgodba zase. Kako lahko pošlje Valuk na to še za odrasle naporno pot nekoga, ki je v vlogi vodiča prvič in to pač brez predhodnih priprav, ne zna rusko in je hudo skregan z geografijo. Sprva se je vedel zelo vehementno in arogantno. Privoščil nam je le uvodni pozdrav (predstavitev) in zelo ostre besede o njegovih pravilih. V glavnem je celo pot molčal, kot da je tudi on le turist in ne vodič ali oseba, ki zastopa agencijo. Tako je vse, ki nam kaj pač ne bi bilo všeč, mirno dobesedno nagnal iz avtobusa sredi noči v Budimpešti. Nezaslišana predrznost! Če ne bi šoferja in nekateri potniki ie poznali Budimpešte, bi tam tudi zgubljali dragoceni čas. Zanimivo za širši krog je morda tudi to, da so isti ljudje, ki so nam sestavili program, dali temu "vodiču" povsem druge informacije o poti.To je bilo v grobem le nekaj, kar si je dovolil na naš račun Valuk oz. njegov šef. Cena tega izleta je največ 200 DEM z dobičkom agencije vred. Odsvetujemo vsem Bralcem kakršnokoli pot z Valukom, da vas ne bodo tako prinesli okoli. Raje se na daleč ognite Rusije in Ukrajine. Naše zadnje besede: NIKOLI VEČ NIKAMOR Z VALUKOM! Družina Faletar, P o lansko v a 35, Ljubljana-Čmuče Občinski odbor Liberalno demokratske stranke Radovljica Izjava o Bledu Junija 1993 je klub Ni na* vseeno pri OO LDS Radovljici pripravil pogovor z naslovotfi Bled, kako naprej? Izhajali smo iz tega, da Bled koj poslovni sistem še ne posluj? uspešno; da potrebuje vizij6 razvoja in varovanja; da potrt-buje razumen dogovor mt» denacionalizacijskimi upravičenci in zavezanci, ki bo omogočil, da bo sistem v prehodne? obdobju funkcioniral; da j1 treba opredeliti sprejemljive pogoje, pod katerimi ielimo, f investitorji oz. novi lastnic nastopijo na Bledu. Udeleiba številnih uglednih turističnih in javnih delavcev te' njihovi prispevki v razpravi fj nam biti spodbuda pri oblikovanju izjave o Bledu, ki vam j6 predstavljamo. Element, ki trenutno povezuj1 Bled, je njegova infrastrukturi Da se bo ta razvijala (od eko loške sanacije do obvoznice, o* športnih objektov do festivali dvorane in grajskega komplt' ksa), je smotrno, da ostane ^ enotnem upravljanju in načrtovanju. . Že zato je smotrno, da na Bled» nastane sistem gospodarske pO vezanosti, npr. v obliki konce1' na. Koncem je oblika zdrU' ievanja krajevnih gospodarski osebkov, ki jim ne krni samo stojnosti. Omogoča enotno pro močijo in trienje, načrtovani1 razvoja in izpeljavo sprejet^ projetkov. Izjemnega pomena je, kako M izpeljano lastninjenje na Bledu Denacionalizacijski upravičen^ naj dobijo svoje lastninske d? leie v podjetjih. Vnedar ob tetf preprečimo prodajo vitalni* prvin blejskega poslovnega si?, tema tujcem. Tuji kapital rut prihaja na Bled kot sveži kapM za investicijske naloibe v on* jeni vrednosti. Zavzemamo se za to, da 6°, omogočen čimvečji notrafi}1 odkup zaposlenih, ostanek 0 se lastnini z javnim razpisom. Predlagamo, da podpremo Z*, misel o investicijski druibi, I bo delovala na Bledu. njenih osnovnih nalog bo spol? bujanje turističnega razvoj* Gorenjske. Izjavo posredujemo političnih strankam, skupščini občine V' izvršnemu svetu Skupščine 09 čine Radovljica (v zvezi Z invf sticijsko družbo pa ustrezni*1 naslovom na Gorenjskem), krt jevni skupnosti, turističnem* društvu in turističnemu gospo darstvu na Bledu z ieljo, v ponujene zamisli podprejo tf odgovorno in zavzeto sodeluje jo pri njihovem uresničevanju- Za OO LDS Radovljica Jože Dežman Radovljica, 9. avgusta 1993 Titova 53 b, Jesenice Izgradnja in vzdrževanje industrijskih dimnikov, hladilnih stolpov, drugih objektov visokogradnje objavlja prosto delovno mesto DIREKTORJA družbe energoterm d.o.o. JESENICE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba gradbene ali druge ustrezne smeri - aktivno znanje nemščine ali angleščine - dve oziroma tri leta delovnih izkušenj Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Informacije po tel. 81-743. ENERGOTERM d.o.o. JESENICE Kadrovska služba POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Dobre izkušnje z izdajo obveznic Obveznice za investicije Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje Loka Škofja Loka je lani oktobra bilo med prvimi, ki se je odločilo za izdajo obveznic v skupni vrenosti 7,4 milijona nemških marko. Po skoraj enem letu, ko so jih prodali veliko večino, te poteze ne obžalujejo. Zbrani kapital skrbno nalagajo. Od oktobra so prodali za nekaj manj kot 6 milijonov mark obveznic.ki so nominirane v nemških markah, z 10- odstotnimi letnimi obrestmi in odplačilno dobo sedem let. Danes ugotavljajo, da je oblika pridobivanja kapitala pod po-goji, ki so jih ob izdaji sami oblikovali in kljub padanju obrestnih mer v bankah, še vedno zelo smotern način v primerjavi z bančnimi krediti. Zavedajo se velike odgovornosti, ki jo tak način zbiranja sredstev pomeni, in skrbno pazijo na to, da je denar dobro naložen in da krije svoje stroške. Sredstva iz obveznic so namenjena za investicije: želijo do- končati izgradnjo nakupovalnega centra v Medvodah (aktiviranje 3. nadstropja in dopolnitev ponudbe v ostalem), pripravljajo pa izgradnjo večjega nakupovalnega centra na Vrhniki. Prvi kupon, ki je zapadel I. aprila, so že izplačali (prvi dve leti gre le za obresti), poleg varnosti, ki jo zagotavljajo, pa je prednost teh obveznic tudi v možnosti vnovčitve (v primerih nakupa za gotovino s popusti) v trgovski mreži tega podjetja. Prodaja obveznic še poteka, čeprav po zaključku izdaje prve emisije 31. marca le še v podjetju in ne več v bankah in drugih finančnih institucijah. "Drobni" odkup delnic posa- meznikov pa predstavlja manjši del odkupljenih delnic (le za dobrih 200 tisoč DEM), saj so veliko večino odkupili poslovni partnerji in investicijski sovlagatelji oz. izvajalci. Po tem, koliko se njihova obveznica pojavlja v finančnem prometu, sklepajo, da se je dobro uveljavila. Ob lastninjenju podjetja predvidevajo tudi možnost, da bi obveznice večjih kupcev spremenili v delnice. Računajo, da bodo vse preostale obveznice prodali ob začetku gradnje na Vrhniki spomladi prihodnje leto, dopuščajo pa tudi možnost trgovanja na borzi. Vsekakor je to oblika, s katero so pridobili možnost investiranja, kar pa v časih znane investicijske suše ni pomembno le za njihovo podjetje, pač pa tudi za celotno gospodarstvo. • Š. Ž. Srbsko-črnogorska poslovna razglednica Najnižja plača - M milijarde dinarjev1. Če bi tujcu, ki se ne spozna n° jugoslovanske razmere, pripovedovali, da zaposleni v dveh republikah nekdanje Jugoslavije Prejemajo na mesec najmanj tri milijarde dinarjev plače, bi si verjetno mislil, da zelo dobro zaslužijo in da gre za gospodarsko (finančno) uspešno državo. Resnica je, žal, bistveno drugačna: ne gre za dobre zaslužke niti ne zo gospodarsko močno državo, ampak za samozvano Zvezno republiko Jugoslavijo, ki kot dežela v vojni dosega največjo produktivnost v kovnici denarja na Topčiderju. Od prejšnjega petka dalje je v Srbiji in v Črni gori v obtoku nov bankovec za pol milijarde dinarjev, ki bo vsaj deloma nadomestil malo ali nič vredne bankovce iz serije od 100 do 5.000.000 dinarjev. Ker so stomilijonski bankovec izdali natanko sedem dni pred petstomilijonskim (polmili-jardnim), je pričakovati, da bo še pred koncem avgusta zagledal luč sveta bankovec, ki bo imel devet ničel in bo vreden -reci in piši - eno milijardo dinarjev. Če se od visokih številk spustimo na realna tla, se hitro izkaže, da je bil bankovec za petsto milijonov dinarjev takrat, ko so ga dali v obtok, uradno vreden 20 nemških mark, na črnem trgu pa vsega osem mark. Koliko mark bi "iz njega " dobili danes, ne vemo, po logiki stvari, ki so postale zakonitost srbskega in črnogorskega vsakdanjika, pa je mogoče sklepati, da že bistveno manj kot pred enim tednom. V začetku avgusta je bila namreč marka uradno vredna enajst milijonov dinarjev, 13. avgusta že krepko čez 24 milijonov. Še hitreje se je vzpenjala na črnem trgu, kjer so na prvoavgustovski dan marko prodajali po 20 milijonov, manj kot dva tedna kasneje pa že po 60 milijonov dinarjev. Ker je inflacija podivjala, so srbska vlada, sindikat in gospodarska zbornica sklenili, da bodo najnižjo plačo popravljali trikrat na mesec. Prvega avgusta so se dogovorili za milijardo dinarjev, 11. avgusta so jo povišali na 2,8 milijarde, kolikšna bo od 21. avgusta dalje, še ni znano. Ob tem, ko se ljudem zaradi številk vrti v glavi, so beograjski statistiki izračunali, da bi štiričlanska družina za "dan življenja" potrebovala pol milijarde dinarjev. Za dnevno časopisje je bilo treba pred enim tednom odšteti 10 milijonov dinarjev, za kilogram kruha 12 milijonov in za liter mleka 14 milijonov dinarjev. • C. Z. 64228 Železniki, Odprto vsak dan od 8 do 19 ure. ob sobotah od 8 do 12 ure p)!r@(3ig]j)!fi!§ alples ALPLES LESNI PROGRAM • ALPLES JF^Of-U^TTVEIMI PROGRAM Hme gostinskega [OBJEKTA HcRAJn L— i SPECIALITETE, Imenu I CENA 1 ODPRTO l^OSTILNAZ^ Jtrboje j vsako soboto I in nedeljo kosila 500 SIT I vsak dan 11 -23 pet., sob. 11-01 torek zaprto KAM IZLET? i CILJ, ČAS POTOVANJA, [PRIJAVE Milnim iiiiiii'i ii mini1111 m1 umi mimimimFvizzzs DATUM ODHODA CENA 1 1 PREVOZ 1 j GOSTINSKE j STORITVE OPIS POTOVANJA RIM-SORRENTO 4 dni LENAZIRI tel.: 691-624 GARDALAND IN A0.UALAND 2 dni UNA ŽIRI tel.: 691-624 BABAC KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 ŠKOFJA LOKA Tel.:620-960 3x pol. I RIM - CAPRI penzion POMPEJI - VEZUV h nočitev I OBISK ZABAVNEGA z zajtrkom [ IN VODNEGA PARKA POČITNICE polni penz. (+49 DEM) ovtob. prev. (+35 DEM) Novi dvojčki Ljubljana - Banka Slovenije je izdala drugo serijo druge emisije dvodelnih prenosljivih blagajniških zapisov, ki so v javnosti znani predvsem kot "dvojčki". V pooblaščenih bankah jih prodajajo od torka, 17. avgusta, dalje, tedaj pa so v bankah tudi prenehali prodajati blagajniške zapise prve serije- Za drugo serijo druge emisije dvojčkov veljajo enaki pogoji kot za vse prejšnje (izplačilo v tolarjih in nemških markah), razlika je le v tem, da so se v skladu s politiko zniževanja obrestnih mer znižale obrestne mere tudi pri dvojčku. Za tolarski del dvojčka velja obrestna mera R plus osem odstotkov, za devizni del pa je 5,625-od-stotna. Nominalna vrednost dvojčkov znaša 130 tisoč tolarjev za male apoene in 1,3 milijone tolarjev za velike. Večina se odloča za delavski odkup Ljubljana - Republiška agencija za privatizacijo je doslej le trem podjetjem v Sloveniji, med drugim tudi škofjeloškemu Embalažnemu grafičnemu podjetju (EGP), potrdila program lastninskega preoblikovanja, skupno pa jih je prejela 21. Ce vemo, da se bo po privatizacijskem zakonu lastninilo kar 2.600 podjetij v Sloveniji, je to manj kot en odstotek. Zanimivo je, da se kar 19 podjetij od skupno 21, kolikor jih je agenciji že posredovalo program lastninjenja, odloča za notranji odkup. V republiški agenciji ocenjujejo, da na osnovi tako majhnega vzorca podjetij še ne morejo napovedati, ali bo notranji odkup prevladujoča oblika lastninjenja. Da za zdaj prevladujejo podjetja, ki predlagajo notranji odkup, je po mnenju agencije razlog v tem, da je to najmanj zapletena oblika lastninjenja, medtem ko vse druge zahtevajo tudi daljši čas za pripravo programa. rKOLIKO JE VREDEN TOLAR NMUPNl/HtODAJNI 1 NAKUPNI/PRODAJNI NMUPffl/PllODAlNl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 HRD A banka Kranj(Tržič, Jesenice) 69,75 70,50 9,32 9,95 2,40 3,20 AVAL Bled, Kranjska gora 70,15 70.35 9.92 10,00 2,90 C0PIA Kranj 70,20 70.60 9,90 10,05 i . * CREDITANSTALT N. banka Lj. 70,15 70,60 9,85 10,10 EROS (Stari Mayr),Kranj 70,10 70,45 9,90 10,00 2,50 3.00 GE0SS Medvode 70,20 70,40 9,92 9,99 2,50 3,00 HRANILNICA L0N, d. d. Kranj 70,06 70,49 989 9,99 . - HlOA-tržnica Ljubljana 70,20 70,45 9.92 9,99 2,60 2,85 HIP0TEKARNA BANKA, Jesenice 70.05 70,55 9,85 10,05 2,60 8.40 INVEST Škofja Loka, Tržič 70,00 70,50 9.90 10,00 2,00 3,10 LB-Gorenjska banka Kranj 68,50 70.80 9.55 10,06 ■ i ■i.. MERKUR-Partner Kranj 69,90 70,10 9.93 9,96 . MERKURŽelernlška postaja Kranj 69,90 70,10 9,93 9,96 2.60 3,60 MIKEL Slražisče 70,05 70,45 9,90 10,00 2,50 3,20 OTOK Bled 69,81 70,51 9,84 9.96 2,37 2,87 POŠTNA BANKA.d. d. (na poŠtah) 68,60 70,40 9,25 9,92 SHP-Stov. hran. In pos. Kranj 70,10 70,40 9,89 9,96 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 69.90 70,10 9,93 9,96 2,60 4,00 SLOGA Kran| 70,05 70,50 9,85 10.00 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 68,50 9,54 SLOVENIJATURIST Jesenice - - TAL0N Žel. postaja Trata 70,00 70,49 9,80 10,00 2,50 3,30 TJAŠA Kranj :» ■ ' ::? ? VVILFAN Kranj 70,20 70,40 9,92 9,99 2,50 3,00 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 70,10 70.39 9,90 10,00 ;V .... 3.00 F-AIR d. o. o. Tržič 70,18 70,50 9,89 10,00 POVPREČNI TEČAJ 69,86 70,44 9,81 9,99 2,46 3,17 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata provizijo. Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 9,80 tolarjev._ POSOJILNICA - BANK - BOROVUE tel. 9943-4227-3235 VAŠ ZANESLJIVI PRIJATELJ V VSEH BANČNIH ZADEVAH! STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republika Slovenije za statistiko Ljubljana Povprečne plače v podjetjih in drugih organizacijah v Republiki Sloveniji, junij 1993 BRUTO VI93 NETO VI93 SIT SIT SKUPAJ 72758 SKUPAJ 44789 GOSPODARSTVO 68126 GOSPODARSTVO 42201 NEGOSPODARSTVO 89099 NEGOSPODARSTVO 53920 BRUTO t - VI 93 NETO 1 - VI 93 sit SIT SKUPAJ 71308 SKUPAJ 43900 GOSPODARSTVO 65618 GOSPODARSTVO 40659 NEGOSPODARSTVO 91963 NEGOSPODARSTVO 55660 BRUTO I-VI93 NETO I-VT93 I-V192 I-VI92 SKUPAJ 171,4 SKUPAJ 176,3 GOSPODARSTVO 166,8 GOSPODARSTVO 171.5 NEGOSPODARSTVO 180,1 NEGOSPODARSTVO 186.2 jave za rubriko sprejemamo na fax 215-366 °zi rom a v ogla riko sprejemamo n isni službi, Bleivvei sova 1 6, Kranj Novost pri Zavarovalnici Tilia Rentno zavarovanje Rentno zavarovanje je nova oblika zavarovanja, ki ga Zavarovalnica Tilia ponuja v sklopu tako imenovanih osebnih zavarovanj, s katerimi skušajo odvrniti od denarnih skrbi in s tem poskrbeti za živ -I jenjsko obdobje, ko jim ne bo več treba delati. Pri rentnem zavarovanju zavarovanec določeno obdobje plačuje mesečno premijo, ki lahko traja od pet do osemnajst let, po preteku plačevanja pa glede na višino premije in starost zavarovanca prejema določeno rento. Poleg tega upravičencu pripada tudi sorazmerni delež od 90 odstotkov dobička, ki ga zavarovalnica ustvari iz vseh rentnih zavarovanj. Rentno zavarovanje lahko sklenejo osebe v starosti od 21 do 65 let. Sicer pa praktično ponazorjen primer rentne-ga zavarovanja izgleda takole: zavarovanec, ki je star 36 let, se odloči za plačevanje mesečne rente v višini 100 nemških mark za obdobje desetih let. Ustrezni koeficient znaša 0,75 marke mesečno, zato renta znaša 75 mark. Zavarovanec bo tako do svojega 46. leta s plačevanjem premije vložil 12.000 mark, rento pa bo prejemal vsaj do svojega 78. leta, v primeru smrti, pa njegov pooblaščenec določen v zavarovalni polici. To pomeni, da bo zavarovanec prejemal rento vsaj 32 let, v tem času pa bo vsota znašala 28.800 mark, ki bodo še dodatno oplemenitene z deležem letnega dobička. Ali naslednji primer: 41 let star zavarovanec bi rad po 12-letnem plačevanju prejemal mesečno rento 300 mark. Ustrezna premija za 1 marko rente je 0,98 marke, zato je ustrezna premija 294 mark. V dvanajstih letih zavarovanec vloži 42.336 mark, v 25 letih (od 53. do 78. leta) pa bo prejel 90.000 mark. Seveda ta vsota navzgor nikakor ni omejena, saj zavarovanec prejema rento tudi po dopolnjenem 78. letu. Zavarovalnica Tilia sklepa zavarovanje v tuji valuti (DEM, obojestranske obveznosti pa se izplačujejo v tolarjih. Poleg tega zavarovalnica za trimesečno plačevanje premije priznava 2 odstotka, za polletno 4 odstotke in za letno 6 odstotkov popusta. Možno je tudi enkratno plačilo z najugodnejšim izračunom rente. Zavarovalnica Tilia ima izredno konkurenčne pogoje tudi pri ostalih vrstah osebnih zavarovanj: pri življenjskih in nezgodnih, kamor spadajo tudi šolska zavarovanja. Ta ponudba je v zadnjih počitniških dneh še posebej zanimiva, saj se bodo šolska vrata že kmalu ponovno odprla. Vse ostale podrobnosti lahko dobite na sedežu predstavništva zavarovalnice Tilia v Kranju, Likozarjeva 1a, telefon 218-686, in v poslovalnicah v Škofji Loki na Titovem trgu 4, telefon 620-696, ter v Tržiču na Predilniški 14, telefon 53-571. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Najnovejša ocena posledic suše Krme bo manjkalo Suša je (bo) "pospravila" 1638 ton žita, več kot 20 tisoč ton krompirja, okoli 44 tisoč ton koruze za silažo, od 65 do 80 odstotkov druge košnje, že 30 do 40 odstotkov tretje... Kranj, 17. avgusta - Ker suša noče pojenjati, imajo dosti dela tudi v gorenjski kmetijski svetovalni službi, kjer morajo sproti spreminjati poročilo o posledicah suše in o škodi. Iz zadnjega poročila, ki so ga pripravili za republiško ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo (in nosi datum 11. avgust), je razvidno, da je suša najbolj prizadela krmne rastline (travinje in koruzo), sicer pa tudi žita in krompir. Pri žitu, ki je zdaj že varno spravljeno v skladiščih, je ocena že dokončna. Strokovna komisija je ugotovila, da je suša "požela" 934 ton pšenice in 704 tone ostalih žit. Na 460 hektarjih njiv je bil pridelek pšenice za 20 odstotkov manjši, na 320 hektarjih za 30 odstotkov. Pri ostalih žitih je bil na večini njiv (na 617 hektarjih) 20-odstotni izpad pridelka, na 120 hektarjih 30-odstotni in na 15 hektarjih 10-odstotni. Suša je prizadela ozimna žita že v začetku razraščanja, kasneje pa še med cvetenjem in oploditvijo. Posledica tega je bilo manjše število klasov, manj zrn v klasu (le od 32 do 35) in bolj drobno zrnje. Kot ugotavlja mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, so pravočasno košeni in dobro oskrbovani travniki v ravninskem predelu Gorenjske dali povprečen pridelek. Na hribovskih in višinskih travnikih je bila prva košnja za 35 odstotkov manjša od povprečne, na izpostavljenih sončnih legah pa celo za 60 odstotkov. Druga košnja je bila v ravninskem predelu manjša za 80 odstotkov, v hribovskem pa za 65 odstotkov. Ker suša ovira tudi obraščanje travnikov po drugi košnji, je doslej že tudi pridelek tretje košnje zmanjšan za 30 do 40 odstotkov. V kmetijski svetovalni službi ocenjujejo, da je suša zmanjšala pridelek zgodnjega in semenskega krompirja za 30 odstotkov ali za skupno 5.085 ton. Izpad pridelka poznega krompirja bodo ugotavljali kasneje, že zdaj pa ocenjujejo, da bo pridelek manjši 30 do 40 odstotkov, kar na 2149 hektarjih "krompirjevih njiv" pomeni izpad več kot 15 tisoč ton pridelke. Dež, kolikor ga sicer pade, namoči le zgornjo plast zemlje, kar je za normalno rast krompirja premalo. Kar zadeva koruzo za silažo, ocenjujejo, da bo na 865 hektarjih njiv pridelek manjši za 40 odstotkov, na 2.240 hektarjih za 30 odstotkov in da bo gorenjska govedoreja ob več kot 44 tisoč ton krme. Suša je najbolj prizadela posevke, ki so bili seja-ni na njive po spravilu prvega odkosa rži ali mnogocvetne ljulj* kc.O C. Zaplotnik V Gozdu jim stari vodnjaki še koristijo d o o,TRŽIČ Trgovina s pohištvom na Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi: ugoden nakup, najnižje cene, popuste * Kotne sedežne garniture TOM Mirna v umetnem usnju za 68.500,00 SIT * Kuhinje GORENJE, SVEA, MAR LES 25% popust * Pohištvo GARANT 25% popusta STALNA PRODAJA! tel.: 064/222-268 Diversey DOLENČEVA 3 OREHEK - KRANJ TEL: 214-115 ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 13.,URE SREDA TUDI OD 16. DO 19. URE A- čistila za gospodinjstvo ■ ^ - čistila za velike kuhinje B • premazi za trde pode, čistila WlW za čiščenje mehkih podov - čistilo za AMC, Zeppter in rostfrei posodo - čistila za čiščenje mlekovodov - dezinfekcijska sredstva - čistila za odstranjevanje mlečnega in vodnega kamna - novo tudi pri nas: D0SYL g g g - aparati na visoki pritisk %Agn_n ' samoh°dni čistilni aparati Wr9wtfQ% • industrijski sesalci • sesalci za gospodinjstvo - čistilni aparati za pranje tepihov, oblazinjenega pohištva, pomivanje trdih podov, hidro sesanje... - rjometalni stroji - ČISTILNI PRIPOMOČKI: za čiščenje oken, pomivanje parketa, super krpe s 6-mesečno igarancijo in še marsikaj... Obiščite nas v hali A na Gorenjskem sejmu v Kranju! Sistemi za čišćenje Trikrat dež, pod zelnatimi listi pa suho "Bik in tele sta zaradi suše že šla iz hleva," pravi Vevarjev Zdravko. Gozd, 17. avgusta - "Zdaj nergamo, ker ni vode in moramo čakati na gasilce in cisterno iz doline, sicer pa smo jo hitro siti, ko pridejo nalivi in "trgajo" ceste, nosijo prod po travnikih..." pravijo v vasici Gozd v tržiški občini, na 864 metrih nadmorske višine, kamor tržiški gasilci že od februarja dalje s cisternami vozijo vodo v vodnjak. "Ko bi takrat, ko so gradili vodovod, le malo poslušali stare ljudi in bili pri gradnji bolj natančni, ne bi bili brez vode," se pritožujejo vaščani, ki imajo zaradi suše in presahlega vodnega vira kar precej nevšečnosti. "Suša je ena nesreča, cene so druga" Vevarjev Zdravko, po domače Podlogarjev, nam je pripovedoval o tem, kako imajo domala vsako poletje malo težav z vodo, kako skoraj vsak dan nosijo iz pet ali šest metrov globokega hišnega vodnjaka vodo za osem glav živine, kako so speljali kapnico v poseben zbiralnik, ki pa je zdaj tudi suh... "Skratka - bilo bi veliko prijet-neje, če teh težav z vodo ne bi bilo in bi živina le pritisnila na plovec napajalnika in pila," pravi Zdravko in poudarja, da kljub redni oskrbi z vodo (gasilci jo ponavadi pripeljejo trikrat na teden) stare hišne "šter-ne" pridejo še kako prav. Sreča je, da jih imajo še domala pri vsaki hiši in da jih novi gospodarji niso zasuli, kot so sicer že marsikje storili! Suša je Podlo-garjevim že doslej prizadejala precej škode: prve košnje je bilo manj kot ponavadi, otave je bilo čisto malo, paša je slaba, pozna se tudi zelenjavi. Krme je že zdaj za tretjino manj, kot Zdravko Vevar bi jo moralo biti, končni izpad bo še precej večji. En bik in eno tele sta že šla od hiše in če suša ne bo pojenjala, se zna zgoditi, da bodo čredo še zmanjšali za kakšen rep. "Krme se ne splača kupovati", pravi Zdravko in ugotavlja, da je suša ena nesreča, cene in razmere v kmetijstvu pa druga. France Mali pri hišnem vodnjaku "Cene so nizke, vsega je zadosti, le kam bo kmetijstvo to pripeljalo," se sprašuje Zdravko, ki je nekdaj delal v tržiških tovarnah Rog in Triglav, zdaj pa se že sedmo leto posveča samo kmetiji. Iz gozda ni veliko dohodka, pozna se, da je bila vas med drugo svetovno vojno podgana in da so za obnovo domačij potrebovali veliko lesa. "Še kravam se čudim..." Malijev France, po domače Princ, je vse kaj drugega kot princ. Težavne hribovske razmere pa tudi zapleti pri oskrbi z vodo mu ne dopuščajo, da bi živel kot princ iz pravljic ali kot nekateri novodobni princi. "V zadnjih dveh mesecih je trikrat deževalo, a nikdar tako, da bi bilo pod zelnatimi listi mokro. Trave bo za polovico manj, krmilne pese in kolerabe za tretjino... Pašnik je tako rjav in požgan od sonca, da se še kravam čudim, da se sploh hočejo pasti. Dva ali tri repe bomo morali dati iz hleva, sicer bo zima predolga," je pripovedoval France in vseskozi nejevoljno pogledoval v hišni vodnjak, v katerem je vode samo še pol metra. Ce bo še te zmanjkalo, jim ne bo preostalo drugega, da bodo tudi "družbeno", iz doline pripeljano vodo začeli dajati živini. Ce ljudje ne morejo brez vode, tudi živina ne more!© C. Zaplotnik Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni Praznik zemlje, stroke in srca Gornja Radgona - V soboto bodo v Gornji Radgoni odprli 31. mednarodni kmetijsko živilski sejem, na katerem bo na 16.500 kvadratnih metrih notranje in 19.000 kvadratnih metrih zunanje razstavne površine sodelovalo več kot tisoč razstavljalcev iz 21 držav. Sejem bo odprt do 29. avgusta, vsak dan od 9. do 19. ure. Za odrasle bo vstopnina 400 tolarjev, za mladino 200. V času sejma bo več stro- spodinjskih šol v Sloveniji. kovnih posvetovanj in predstavitev različnih dejavnosti. Jutri, v soboto, bo pogovor o aktualni problematiki slovenskega kmetijstva in o uresničevanju v parlamentu sprejete razvojne strategije. V nedeljo, ko bo dan čebelarjev, bo najprej predavanje o izkoriščanju čebelje paše v slovenskih gozdovih, popoldne pa velike konjske dirke s prvenstvom Slovenije za triletne kasače in z dirko najhitrejših domačih in uvoženih konj. V ponedeljek bo dr. Janez Rus predaval o plemenski vrednosti konj, predstavili bodo novo slovensko revijo Kmetovalec in podelili priznanja najbolje ocenjenemu mleku, mesu, mlečnim in mesnim izdelkom, izdelkom iz sadja in vrtnin ter kmetijski mehanizaciji in inovacijam. V torek bo več predavanj o pridelovanju, namakanju, predelavi, pakiranju in prodaji vrtnin ter o vlogi go- Pri Sivkarju na Koprivniku Pastirska veselica Koprivnik - Pašna skupnost Koprivnik nad Sovodnjem v Poljanski dolini prireja v nedeljo na kmečkem turizmu Pri Sivkarju pastirsko veselico, na kateri bodo postregli z domačimi dobrotami, za zabavo pa bo igral ansambel Glas Slovenije. Pašna skupnost je znana po tem, da je pred sedmimi leti združila osemnajst hektarjev senožeti od enajstih lastnikov in jih tako rešila zaraščanju. Na njih zdaj vsako leto prepa-se okoli trideset glav živine. • C. Z. Kranjska Agromehanika bo predstavila delovanje italijanskih traktorjev Carraro, kutin-ska Ina Petrokemija protein-sko-fosforno mineralne dodat- ke za živinsko krmo, dunajska Laska pa program pekarskih strojev francoskega proizvajalca Bongarf. V sredo, ko bo tudi dan slovenskih zadružnikov, veterinarjev in prašičerejcev, bosta strokovni posvetovanji o namakanju v Sloveniji in o zakonu o veterini, več predavanj o prehrani prašičev, svinj, merjascev in pitancev, predstavili pa bodo tudi nove slovenske standarde za ugotavljanje klavne kakovosti prašičev. V četrtek bo predavanje o možnostih predelave mleka drobnice n&i domu, pogovor o tem, kaj mora lastnik gozda vedeti o pr°" daji lesa, ter posvetovanje o naravi prijaznem (integriranem) pridelovanju sadja. Prihodnji petek, ko bo dan govedorejcev, bodo predstavili rezultate selekcij v govedoreji, farmsko vzrejo nojev v Sloveniji in nove standarde za vrednotenje kakovosti govejih klavnih polovic. V soboto bo dan lovcev in ribičev, v nedeljo pa bo še predstavitev starih kmečkih običajev in opravil.• C. Zaplotnik V Resju že obirajo in prodajajo sadje Lani en teden prej, letos dva... Če se bo suša nadaljevala, je nevarnost, da bi sadje začelo množično odpadati z dreves. Podvin, 17. avgusta - V sadovnjaku Resje pri Podvinu so letos zaradi suše začeli obirati zgodnje sadje že teden prej kot lani, ko je bila tudi suša, in dva tedna prej kot običajno. Če se bo sušno obdobje nadaljevalo, bodo pozno sadje začeli obirati že sredi septembra, medtem ko so ga običajno med 25. in 27. septembrom. Kot je povedal Tine Bene-dičič, vodja sadovnjaka Resje, v teh dneh obirajo jablane zgodnjih sort james grieve (angleška), summerred (ameriška) in grafenštajn (domača). S prodajo bodo začeli ta petek in nadaljevali vsako sredo in petek (od devetih dopoldne do štirih popol -dne). Za kilogram zgodnjega sadja bo treba odšteti 25 do 80 tolarjev, odvisno od kakovostnega razreda in sorte. Najcenejše je sadje, ki odpade z dreves in je primerno za takojšnjo predelavo, najdražje pa tisto, ki je najkakovostnejše in najtrpežnejše. Kolikšna bo cena jabolk za ozimnico, za zdaj še ni znano. V sadovnjaku Resje napovedujejo, da bo za kilogram prvorazrednih jabolk treba (tako Vodja sadovnjaka Tine Benedičič ocenjuje, da bo pridelek sadja zaradi suše 10 do 20 odstotkov manjši, še vedno pa bo verjetno skoraj za polovico večji od lanskega. Lani so v sadovnjaku nabrali 250 do 300 ton sadja, letos pričakujejo, da ga bodo več kot 500 ton, če le sadje zaradi suše ne bo začelo množično odpadati z dreves. Večji pridelek je predvsem posledica tega, da so letos štirje hektarji nasada odpornejših sort že prešlo v polno rodnost. Prevladujejo zgodnejše sorte (alkmene, lamburne in priolov delišes), poleg teh pa v sadovnjaku preskušajo še trideset odpornejših sort, med katerimi kažejo najboljšo trpeinost francoska florina, ameriško francoski priam in ameriški liberty. kot lani) odšteti približno eno nemško marko oz. 70 tolarjev, na ceno pa bo vplival tudi zakon ponudbe in povpraševanja. Iz tujine ponudbe ni pričakovati, saj bo letošnja ietina v Evropi za petino nižja kot lani, v Sloveniji pa bo letošnji pridelek tudi verjetno malo manjši od lanskega. Suša povzroča škodo tudi v sadjarstvu. V sadovnjaku Resje jo najbolj občutijo v nasadu, ki leži na območju savskih teras. Tam je plast zemlja tanka in je odpadanje (nedozorelega) sadja z dreves večje kot v delu, ki leži na območju čelne ledeniške morene. To občuti predvsem kok-soranžna reneta, ki bo drob-nejša in je že začela predčasno odpadati. Letos, ko je bilo malo padavin, je bilo manj bolezni, zato pa so bilo toliko bolj "napadalni" škodljivci, še zlasti jabolčni zavijač, ki je tudi med glavnimi krivci, da bo letos v kmečkih sadovnjakih na Gorenjskem manj sadja, kot je kazalo po spomladanskem cvetenju. • C. Zaplotnik UREJA: Vilm« Stanovnik ZAČENJA SE LETOŠNJE DRŽAVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V KRANJU OBRAČUN MED 'TRGOVCEMA" Prvo kolo slovenske mladinske in kadetske lige bo že jutri, ko bosta ekipi Gorenjskega glasa Creine gostili ekipi Mure, tekma prve lige med ekipo Živil Nakla in Potrošnikom pa bo v nedeljo - Drugoligaš Jelen Triglav v prvem kolu v goste. Kranj, 20. avgusta - Kot kaže in kot ugotavlja tudi trener Živil Nakla Brane Oblak, bo letošnja elitina slovenska nogometna liga ■nanj zanimiva od prejšnjih. Se vedno je v njej preveč ekip, v prestopnem roku pa se je najbolj okrepila ekipa Mure, ki edina lahko kljubuje Olimpiji. Kranjčani so s Pavlinom in Jerajem precej izgubili, zaradi poškodb in rumenega kartona Jerine pa napovedi pred Prvim kolom niso ničkaj obetavne. V torek popoldne so Na- šla iz ekipe, tako da leve strani klanci odigrali zadnjo prijatelj- praktično nimam in da bomo sko srečanje pred začetkom li 8e in premagali celovški SAK z rezultatom 3 : 1. Po prvem delu Je bil rezultat izenačen, edini strelec za Živila pa je bil Mur-n'k iz enajstmetrovke. Ko je že kazalo, da bo tak rezultat ostal do konca tekme, je v 85. minuti zadel Robert Oblak, nato pa dve minuti kasneje še Robi Marušič in rezultat je bil 3 : 1. Zadnja preizkušnja pred zadetkom prvenstva pa je bila tudi priložnost za oceno o pripra-v'jenosti edinega gorenjskega Prvoligaša. - "Od igralcev v letošnjem pr-venstvu in tako tudi na prvi tekmi pričakujem samo borbenost. Le z borbenostjo bomo lahko nadoknadili tehniko, ki •le ni dosti. Dva igralca sta od- lahko igrali le po desni strani. Vendar, kljub temu da s pripravljalnimi tekmami ne morem biti zadovoljen, pa vseeno mislim, da bi morali biti po prvem delu prvenstva uvrščeni nekje okoli petega, šestega, sedmega mesta... Seveda če bodo igralci zdravi in jih ne bodo pestile poškodbe kot sedaj," pred prvim kolom prvenstva ugotavlja trener Živil Nakla Brane Oblak. "Mislim, da bo naša igra v letošnjem prvenstvu veliko odvisna od tega, kakšen bo začetek. V prvem kolu še ne bomo igrali vsi, ker je Vorobjev poškodovan, sam pa imam še kazen igre zaradi rumenih kartonov iz lanske sezone. Nato pa upam, da bomo lahko igrali vsi Janez Križaj in si po prvem delu sezone priborili uvrstitev okoli petega mesta na lestvici. Razpored imamo dokaj ugoden, pripravljali smo se dobro. Za sebe lahko rečem, da 'sem letos k sreči brez poškodb in da bom že v drugem kolu tresel mrežo," pravi Andrej Jerina. Podobnih misli je tudi Janez Križaj, ki pa bo adut Živil že v prvi tekmi: "Lahko rečem, da je ekipa sicer dobro pripravljena, da pa smo oslabljeni glede trener Brane Oblak se boji da bo oslabljena klop Živil v letošnjem letu pomenila slabšo prvenstvo uvrstitev kot lani. Zato bo ekipo morala oblikovati borbenost. Andrej Jerina na lansko sezono in da bo zato lansko peto mesto zelo težko ponoviti. Mislim pa, da je že prvo kolo zelo pomembno, že zaradi gledalcev, katerih podpora nam veliko pomeni. Zato ne smemo izgubiti." Nedeljska tekma v prvi ligi med Živili Naklo in Potrošnikom bo torej v nedeljo, z začetkom ob 16.30, uro pred tekmo pa bodo še prodajali sezonske karte, ki jih je po ceni 5.600 tolarjev že moč dobiti v Globusu, trgovini Storžič Kokrica, v NK Drulovka v trgovini v Naklem in v trgovini Živil v Radovljici. Prav tako to nedeljo se začenja tudi člansko državno prvenstvo v drugi ligi. Jelen Triglav bo ob 16.30 uri gostoval v Turnišču, pri istoimenski domači ekipi. Prvoligaški obračun v mladinski in kadetski ligi pa si bomo lahko ogledali že jutri, ko ekipa kadetov Gorenjskega glasa Creine ob 14.30 uri gosti kadete Mure, mladinski ekipi pa se bosta pomerili ob 16.30 uri. Kot pravijo na Primskovem so na sezono dobro pripravljeni, odigrali so osem pripravljalnih tekem, letošnja sezona pa bo za mladinsko ekipo krona nastopov te generacije. Zato novinci v prvi SML računajo na uvrstitev pod vrhom. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik VABILA, PRIREDITVE Hi. BLED CUP v skokih na cilj - Od danes do nedelje bo r>a letališču v Lescah potekalo tekmovanje v skokih na cilj, III. °LED CUP. Organizatorji, Alpski letalski center Lesce Bled na tekmovanju pričakujejo ekipe iz desetih držav, seveda pa ne bodo manjkali tudi naši najboljši padalci. Otvoritev tekmovanja bo danes ob 15. uri, zaključek pa je predviden za nedeljo, 22. avgu-sta, ob 16. uri. Finale Pokala Slovenije v dresurnem jahanju - člani in mladinci iz vseh slovenskih konjeniških centrov se bodo jutri Predstavili ljubiteljem dresurnega jahanja na vežbališču v Bobov-*u pri Kranju. Finalno tekmovanje za Pokal Slovenije se bo zabelo ob 8. uri, tekmovalci pa bodo nastopili v dveh nalogah, mladinci v nalogi A 2, člani pa v nalogi L 2. državno prvenstvo v orientacijskem teku - v Cerknem in okolici bo danes, jutri in v nedeljo potekalo letošnje državno pr-Venstvo v orientacijskem teku. Danes bo tekma na Črnem vrhu r*ad Idrijo, jutri in v nedeljo pa v Cerknem; Organizatorji pričakujejo poleg domačih tudi tuje tekmovalce*, proge pa bodo primerne tako za začetnike kot izkušene tekmovalce. Dodatne informacije o teku lahko dobite po telefonu 065/75- 530. začetek jesenskega dela balinarskih lig - z jutrišnjim kolom se bodo nadaljevala tekmovanja v letošnjih slovenskih ba-' 'inarskih ligah. V super ligi ekipa Trate gostuje pri Slogi v Ljubljani, v prvi ligi pa se bosta v Kranju pomerili ekipi Primskove-8a in Transporta, v Radovljici bosta igrali ekipi Ferolesa in Svobode, Huje bodo gostovale pri Bičevju v Ljubljani, 5. avgust pa D° doma gostil Hrast. Tekme v super ligi se začenjajo ob 15. uri, v Prvi ligi pa ob 9. uri. Z X. kolom bodo tekmovanje nadaljevali tudi balinarji v II. ligi - vzhod. V Velenju se bosta pomerili ekipi Instorja in Bistrice, V Ljubljani Zarja in Rogovila, na Jesenicah •Jesenice in Loka 1000, v Mariboru Branik in Virtus. V Ljubljani tskra CEO in P. Trbovlje, v Kranju Center in RLV, v Ljubljani Pa Fužine in Slavija. Vse tekme se bodo začele jutri ob 9. uri. Rokometni turnir v Škofji Loki - Rokometni klub Šešir bo med pripravami na sezono ta in prihodnji konec tedna organizi-ral dva turnirja. Prvi, mini turnir, bo že jutri v hali Poden, začel Pa se bo s tekmo med Šeširjem in Bjelovarom ob 11.30 uri. Ob uri bo tekma med Bjelovarom in Ajdovščino, ob 19.30 pa med Šeširjem in Ajdovščino. Prihodnji teden pa edini gorenjski rokometni prvoligaš doma pripravlja tako imenovani turnir sosedov, ko bodo poleg gostiteljev nastopili še avstrijski prvaki, eki-Pa West Wien, italijanski prvak Principe (prej Cividin) in hrvaški Medveščak. Turnir "Karavanke 93" - Danes in jutri bo v Športni dvorani na Planini košarkarski turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe Zadra, Smelt Olimpije, Honveda in domači Triglav. Zvečer ob 21. uri se bosta pomerili ekipi Smelt Olimpije in Honveda, ob 19. uri pa bo tekma Triglav Zadar. Jutri ob 17. uri bosta igrala poraženca, ob 19. uri pa še zmagovalca prvih dveh tekem. Turnir v malem nogometu - KMN Lambada in trgovina Fortunovc pripravljata naslednjo soboto, 28. avgusta, na igrišču v Puštalu 4. tradicionalni turnir v malem nogometu. Prijave zanj sprejemajo do srede, 25. avgusta, ko bo ob 19. uri žrebanje v okrepčevalnici Lontrg v Škofji Loki. Prijavnina je 3.500 SIT, prijave pa sprejemajo po telefonu 620-902 (Brane Fojkar) v popoldanskem času. Turnir šteje tudi za točkovanje v občinskem prvenstvu. 10. Obletnica NK Bitnje - Nogometaši Bitnja letos praznujejo 10. obletnico svojega dela. Ob jubileju bodo jutri ob 9. uri pripravili tekmo dečkov, ob 10. uri se bodo pomerili mladinci, ob 15. uri pa ekipi današnje generacije in generacije izpred desetih let. Po proslavi ob 18. uri bo sledila veselica z ansamblom Monro in srečelovom. Nogometni in teniški turnir v Selcih - Športno društvo Selca bo jutri in v nedeljo organiziralo mednarodni turnir v malem nogometu na travi, istočasno pa bo na teniških igriščih potekalo tudi prvenstvo Selške doline v tenisu. Tako jutri zvečer kot v nedeljo bo poskrbljeno za zabavo, saj bodo nastopili Beli cvet, Avia Band, Hajdi in Helena Blagne, oba dneva pa je na prireditveni prostor vstop brezplačen. V nedeljo dirka v Cerkljah ob Krki v nedeljo, 22. avgusta, bodo na improvizirani stezi na letališču v Cerkljah ob Krki zahrumeli avtomobilski motorji dirkačev v slovenskem državnem prvenstvu in v pokalu Daihatsu. Dirka za veliko nagrado Brežic se bo začela ob 12. uri, že v soboto dopoldne pa bodo potekali uradni treningi. Avstrijski prvak na jeseniškem ledu - Jutri ob 19. uri v hali Podmežaklja v prijateljski tekmi ekipa Acroni Jesenic gosti avstrijske prvake VSV iz Beljaka. Ker bodo Beljačani nasprotniki Jeseničanov tudi v začetku oktobra na tekmovanju evropskih prvakov, bo tekma še kako zanimiva. Z Jesenic so tudi sporočili, da je še vedno moč kupiti sezonske vstopnice, po ceni 7.000 SIT za stojišča in 10.500 SIT za sedišča. Prodajali jih bodo tudi dve uri pred sobotno tekmo na blagajni hale (stojišča) in v pisarni H K Acroni Jesenice (sedišča). Zanimivi teniški boji - Konec tedna bo na teniških igriščih Triglava v Kranju potekal turir "Boos open", na katerem bodo nastopili najboljši tenisači Slovenije. Manjkala bosta le Božiča, nastopili pa naj bi Por, Janškovec, Trupej, Mulej in ostali. Turnir se bo začel danes ob 17. uri s kvalifikacijami, jutri ob 9. uri pa se začnejo zanimivi boji za prvaka. [SOKEj mmmsssmssmmi V NEDELJO START POLETNE LIGE ZA POKAL BLEDA OSEM EKIP Bled, 20. avgusta - Hokejski klub Bled bo od te nedelje do naslednje sobote organizator II. poletne hokejske lige. Na tekmovanju bodo nastopale ekipe KAC in Feldkirch iz Avstrije, Asiago iz Italije, kanadska študenska reprezentanca ter najboljša slovenska moštva: Acroni Jesenice, Olimpija Hertz, Celje in Bled. Potem ko so organizatorji lanske poletne hokejske lige na Bledu ugotovili, da je to tekmovanje še kako zanimivo ogrevanje pred sezono, so se letos odločili ligo od lanskih štirih razširiti na osem ekip. Tekmovanje bo tako potekalo v skupini A (Feldkirch, kanadska študenstka reprezentanca. Acroni Jesenice, Bled) in v skupini B (KAC, Asiago, Olimpija, Celje). Večina tekem bo odigranih na Bledu, le domače ekipe bodo po eno odigrale na svojem ledu. Uvodna tekma bo v nedeljo ob 20.30 uri na Bledu, ko se bosta pomerila KAC in Celje, v ponedeljek ob 20.30 uri pa bo srečanje med Bledom in Jesenicami. V torek ob 17. uri bo obračun med Asiagom in Olimpijo, ob 20.30 uri pa med Bledom in Feldkirchom. Zanimivo utegne biti tudi v sredo zvečer, ko bosta ob 17. uri prekrižala palice Olimpija in KAC ob 20.30 pa Jesenice in študentska reprezentanca Kanade. Isti dan bo v Celju srečanje med domačini in ekipo Asiaga. Edina četrtkova tekma bo obračun med ekipo Kanade in Feldkirchom ob 20.30 uri, v petek pa se bosta na Bledu pomerili ekipi Bleda in Kande (ob 20.30) ter Asiago in KAC (ob 17. uri). Prav tako v petek bodo Jeseničani na domačem ledu v Podmežaklji skušali premagati Feldkirch (tekma bo ob 19. uri), Celje in Olimpija, pa bosta igrala v Ljubljani ob 18. uri. Sobotni polfinale med drugouvrščeno ekipo v skupini A in B bo ob 10. uri dopoldne, finale z neposrednim televizijskim prenosom med najboljšima ekipama vsake skupine pa bo ob 16. uri popoldne. Cene vstopnic na tekme bodo 400 tolarjev, za ogled finala pa 500 tolarjev. Sicer pa na Bledu prodajajo tudi že letne karte, ki so 100 DEM v tolarski protivrednosti, veljale pa bodo tako za državno prvenstvo kot evropsko prvenstvo mladincev in seveda za poletno ligo. "Glede na udeležene ekipe, ki se bodo vse predstavile tudi z novimi letošnjimi okrepitvami, lahko rečem, da bo poletna liga zanimiva in gotovo precej izenačena. Nagradni sklad bo znašal 50 tisoč nemških mark, dvajset za zmagovalce, deset za dru-gouvrščene, pet za tretjeuvrščene, poleg tega pa bomo na vsaki tekmi podelili darilo najboljšemu igralcu, izbrali pa bomo tudi najboljšega igralca lige," je na ponedeljkovi tiskovni konferenci dejal predsednik HK Bled Jože Božič, ki je tudi povedal, da so v klubu začeli s pripravami na sezono in da je cilj Bleda, da se v letošnjem državnem prvenstvu uvrsti na tretje ali najmanj četrto mesto v državi. "Nimamo ne želja ne denarja, da bi načrtovali prvo ali drugo mesto, bomo pa poskrbeli, da bo naša ekipa "ponagajala" najboljšim in poskrbela tudi za kakšno presenečenje," zatrjuje predsednik blejskega kluba. • V. Stanovnik Bled solidno na Jesenicah Jesenice, 19. avgusta - V prijateljski tekmi sta se v sredo zvečer na Jesenicah srečali domača ekipa Acroni Jesenice in Bled. V zanimivi in izenačeni tekmi je bil končni rezultat 4 : 4. Medtem ko so blejski hokejisti, za katere je nastopilo tudi šest Jeseničanov, ki bodo za Bled nastopali tudi v poletni ligi, povsem zadovoljili, pa so državni prvaki igrali precej slabše kot na uvodni predstavitvi. Gole za Acroni so dali Marko Smolej, Vari, Leonov in Kopitar, za Bled pa Rožkov, Paramonov dva in Vidmar. • B. J. mm ;SKI SKOKI Peterka prvi v nemčiji Reit im VVinkl - Na tradicionalnem srečanju mladih smučarskih skakalcev Nemčije, Avstrije in Slovenije v Reit im NVinklu na Bavarskem je osemčlanska ekipa Triglav - Teling dosegla nekaj odličnih uvrstitev. Nastopilo je 70 skakalcev iz vseh glavnih nemških in avstrijskih klubov. Kranjčan Uroš Peterka je dosegel imeniten uspeh, saj je zanesljivo zmagal v kategoriji dečkov do 13 let s skokoma 53 in 52 m ter 196,8 točke. Luka Mohorič je bil šesti, Klemen Jakopin pa osmi. V kategoriji dečkov do 15 let je bil najboljši VVolfgang Loitzl (Bad Mitterndorf - Avstrija) s 212,1 (56,5 - 54,5). Andrej Cuznar je osvojil četrto mesto, ostali kranjski sVakalci pa so se uvrstili takole: 9. Primož Delavec, 13. Sašo Bodlaj, 16. Aljoša Zelnik in 20. Roman Perdan. • J. Javornik Koprčanov ni bilo na prvenstvo Celje, avgusta - V Celju bi moralo biti v ponedeljek državno mladinsko prvenstvo v vaterpolu, ki pa ga, potem ko sta se na bazenu Merx pojavili le dve ekipi, in to Triglav in domači Neptun, ni bilo. Domačini in Kranjčani so odigrali medsebojno srečanje, v katerem so bili veliko boljši Triglavani in visoko zmagali. Rezultat je bil kar 28:1 (10:0,7:1, 7:0, 4:0). Za Triglav so nastopili: Čimžar, Gizdavčič 3, Močnik, Vidic 1, Bečič 5, Nastran 3, Balderman, Komelj 1, Bukovac 5, Klančar 2, Anto-nijevič 5, Stromajer 2 in Mervič 1. Zaradi neprihoda Koprčanov bo imela tekmovalna komisija veliko dela, Koprčane pa ponovno čaka kazen. • J. Marinček Blejti drugi v velikovcu Bled, 19. avgusta - Minulo nedeljo je bila v Velikovcu šprint regata na 500 metrov. Udeležilo se je je izredno veliko tekmovalcev iz Avstrije, Slovaške in Slovenije s kar štiristo čolni. Med njimi je bilo rekordno veliko blejskih tekmovalcev, ki so naše barve zastopali kar v 22 čolnih, dobre rezultate pa so dosegli tako v članski kot mladinski in pionirski konkurenci. Osvojili so osem prvih mest, štiri druga in štiri tretja mesta. Pri članih sta v dvojcu brez zmagala Jani Klemenčič in Sašo Mirjanič, Jani pa je zmagal tudi v skifu. Tretjo člansko zmago je dosegel mladinski četverec Miha Janša, Gorazd Slivnik, Peter Dolar s krmarjem Jakom Kajdižem. Pri mladincih je zmagal skifist Matjaž Mužan, pri mlajših mladincih pa prav tako skifist Grega Torkar. Kot je povedal Stanko Slivnik so spodbudni tudi rezultati pionirjev, saj sta v skifu zmagala Luka Špik in Grega Sračjak, ki sta nastopila tudi v dvojnem dvojcu in zmagal tudi v tej disciplini. • V. S. nzOrbi d.o.o. p.p. 45, 61101 LJUBLJANA HI? 06X/ZX7-690, 0€»l/ZX5-476 1 R. UN: O 1 o o - <3 o t 904 I S PREDPLAČILOM BREZ PTT STROŠKOV KNJIŽNA IVII V katen koti knjigi o dobn m pravdni razsvetljavi lahko preberete, da ocem pn pranju m pisanju ne ustreza prav vsaka svetloba Predvsem takrat ko dnevne svetlobe ni već oko potrebne posebno pozornost "Noć |e za spanje." pran stara resnica o zdravju, toda današnji ntem živ!|en|a nam razkošja iti spat s kurami ne dopušča već Oostikrat bedimo pozno v noć pn studiju ali branju, pisanju In oči takrat izpostavimo velikemu naporu Pn prebiranju drobnih ćrk namreć 06 ćetudi nevede napenjamo in svetilke, ki nam ponavadi svelt|0 naravnost v obraz. |im tega dela ne la|5a|0. nasprotno premoćna svetloba oko deloma slepi m utnj|a Veliko l|udi ne ve. da moraio biti pn bran|u ob Iu6 06 nuino v temi oziroma portemi. snop svetlobe pa mora biti usmerjen v predmet bran|a oziroma gledanj Morda rabi berete v postelji pred spanjem Tudi takrat, kadar partner ob vas zeli zaspati Vi pa si strašno želite prebrati še zadnje napeto poglavje v knjigi aN pa časopis, ki ga čez dan niste b* utegnili v miru prelistati Ne prepirajte se Ugasile luč in ustrezne partnerju1 Na platnico knjige pa zataknite zaponko, na katero |e pntnena KNJIŽNA MINILUČKA Pnžgite jo m zadovoljna bosta oba vi boste prebrali, kar si boste želeli, partner pa bo lahko nemoteno zaspal LUČKA JE IZDELANA IZ POSEBNO LAHKE SNOVI, zato ne pomeni bistvene dodatne obremenitve rok (poleg teze kn|ige) Lahko 10 priklopite na elektnćno omrež|e ali pa uporabite dva bateniska vložka AA velikosti JE MAJHNA iN ZLOŽLJIVA, tako da |0 lahko spravile v tcbico m vam pnde prav v številnih poiožajih na nočnem potovanju z avtobusom ali vlakom si lahko krajšate čas z branjem, kadar kampirate v šotoru brez možnosti elektnćne napeljave, je lučka idealno svetilo JE GiBUlVA z njenimi tremi premičnimi koleni lahko svetlobo nastavite pod katenm koli kotom ali jo naravnate v katero koli smer Pnpravna |e ludi v otroških sobah, ZASADI IZREDNE STABNILNOSTi IN KOMPAKTNOSTI 10 lahko brez skrbi postavite kjer koli ALI SE VAM Nfc ZDI, DA Bi KNJIŽNA LUĆKA NAVADNO DARILO KNJIGO ZELO OBOGATILA1 PARNI MINILIKALNIK V gospodinjstvu se je zadrga desetletja marsikaj spremenilo. Gospodmia ni več težaška delavka in naveličana garačka. utrjena od ponavljajočih se m nikoli končanih opravil Počne še marsikai Gospodin istvo pa je tako rekoč le dodatna dolžnost, ki jo je treba opraviti hitro m preprosto, s čim man| truda in čim man| vloženega dela Kljub lemu pa gospodinjska dela moraio biti opravljena, zato se odločamo za aparate, ki nam pnhrani|o čim več časa. Ukan|e je dolgotrajen m zamuden opravek, posebej če se vam je nabral velik kup perila Z našim likalnikom boste odknli. da |e likanje lahko hitro m neutrudl|ivo Zanj se ne bi smeli vprašati, kaj zmore, temveč česa ne zmore. Parno likanje pn nas že dolgo ni več novost, toda tako majhnega, in tako uporabnega parnega likalnika pn nas še ni bilo Na spodnji, likalni površini ima likalnik ma|hno krtačko, ki pri likanju vsa vlakna obrne v isto smer, tako da je oblačilo po likanju kot novo. Ker |e tako majhen in lahek lahko z njim likate sraice kar viseče na obešalniku, prte pa kar na mizil Gladko bo zlikal tudi debelo, zimsko blago. Če ne bi bila para prevroča, bi lahko likali oblačna na sebi1 699 SIT + PTT stroški Redko katera gospodinja ima čas vsak dan pospravili celo stanovanje Lahko pa sproti odslran|uje drobce umazance m prahu ter tako do velikega tedenskega čišćenje prepreči nabiranj već|ih količin prahu m smeti ki |ih jt- težie odstraniti Prah m drobtine so nadloga ki |e zlepa ne moremo odstraniti ie z meno FVedvsem to velia za sedežne garniture tapecirane kose pohištva ter preproge Pn vsem lem pa imamo v hiši morda se psa z dolgo dlako 2 MINISESALNIKOM ie odstranjevale umazanije zelo preprosto poleg tega pa bos'e 10 opravilo kmalu naložili ol'Oku sa| |e mimsesalnik tako ma|hen m tako žive barve da bo čiščenj otroku v igro m zabavo Zelo uporaben je tudi v avtu kjer se na preprogah m na sedežih hitro nat»ra|0 drobci zeml|e drobtine m pesek Veliki hišni sestalnik ham lu ne bo prav nič v pomoč sa| ga v avtu ne moremo poklopiti na elektnćno omrež|e Za delovanje MTNISESALNIKA pa potrebu|ele le dva bateniska vložka velikosti AA m uporabite ga lahko k|er koli Tudi v pisarni1 Zaradi izredne maihnosn ga lahko spravite v vsak predal v avtomobilu v predal za dokumente Na *>i|0 ie v beii rdeči m cmi barvi Ce ga nameravate podanti ne boste zgrešili Ka|ti MINISfcSALNlKU na uide nm najmanjša smet1 Le redke ženske nimajo težav s poraščenostjo Pravzaprav ni nobena ženska čezmerno poraščena, vse pa si želijo gladko kožo na nogah Odstranjujejo si tudi dlake pod pazduho, kar danes velja že za splošno pravilo snažnosti in spada k'negovanosti. Postopkov za odstranjevanje dlak je več Izbirate lahko med zelo bolečimi in povsem nebolečimi Ponižamo vam to zadnjo možnost, ki je obenem zelo hitra in primerna tudi za potovanja To je CINDY brivnik za ženske, ki ima enak način delovanje kot moški brivski aparat, le da dlake najprei dvigne in nato odreže tik ob koži Po uporabi bo koža žametno gladka, seveda pa jo morate takoi zavarovati z dobro kremo CB BARVO! Revolucionaren dosežek kemične mdustri|e v borbi za ohranitev mladosti Ali poznate vzrok za sivenje las v starosti7 Naj vam jih na kratko razložimo Lasje so pretežno sestavljeni iz protemov. kateri vsebujejo tudi snov MELA NIN. količina melanina pa določa barvo naših las S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje zato lasie postopo"'3 sivijo in sčasoma postanejo popolnoma beli Losion GIGIRICCI je blaga, brezbarvna tekočina ki vsebuje pigment P5 sestavi podoben melaninu Z vsakodnevnim nanašaniem na lase bo |! pigment postopoma nadomestil melanin Rezultata ne dos:f takoj opazili, kajti GIGIRICCI deluie počasi m postopoma Okolica ne bo opazka nenadne spremembe1 Loson ne vsebuje snovi, ki bi vašim lasem škodile m jih razžirale kol 5* dogaia pn barvanju las Primerno je za vse barve las. za vse dolžine NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO. PREPRIČAJTE SE SAMI! 2.999 SIT * PTXstrošK ZDRAVJE JE VA$f NAJVEČJE BOGASTVO se strinjate7 Torei neha|l{ kaditi1 Če pa se vam to rt nemogoče, se zaščitil8 DŽIRLO GUARD DŽIRLO GUARD |e |apon ski izdelek, ki |e osvo^ svet Majhno varovalo li\ TRAJNO uporabo. 1 odstrani iz cigaretne^ dima do 97 % škodljiv' snovi Deluie po dzika^j zakonih aerodinamike i< nima filtra • zato ne " vzame cigareti arome in je trajno uporaben. DŽIRLO-GUARD omili ali celo odpravi značilni "kaditeljskt kašelj", preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh ■ najpomembnejše: raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih Pri naroči dobite poleg elegantnega črnega ustnika DŽIRLO-GUARD še prozornega, na katerem boste lahko opazovali n|ego^ delovanje KADILCU JE DŽIRLO-GUARD POTREBNEJŠI KOT VŽIGALNIK' Z zmanjševanjem telesne teže krepita organizem Vsi dosedan|i preparati za hu|šan|e (vitaminske tablete, dietetski preparati) * reševali problem zman|ševan|a telesne teže ne pa tudi ohran|evan|a ide*'"' telesne teže, lz|ema pn tem je ČANG ŠLANG ča| za reduciranje telesne teže P* kitajski receptun Je zdravilen iz naravnih sestavin m ga lahko uporabJ|amO posebno nego telesa povzroča izgubo teže plinov, nakopičenih maščob I spodbuia izgubo teka Z rednim pit|em čaja ČANG ŠLANG bodo izgorele odVeč1* telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko m gibčno Čaj ĆANG ŠLANGI* sestaven iz posebnih sestavin m |e pnmeren za ženske m moške, stare 11 mlade za vse starosti ČANG ŠLANG so nekoč pili bogati Kitaici S pit|em teS* ča|a so obdržali vitkost in gibčnost Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en s*1' požirek Škatlica ČANG ŠLANGA vsebuie 40 vrečk čaia ki so garanci|a za dosego žele"* telesne teže Po pit|u čaia ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne drv?* nepnietnosti. kajti niste pili pivskega kvasa pač pa ČANG ŠLANG. čaj s tradiff več kot 1700 let Za izgubo teže |e dovolj, da vsak dan pred obrokom popi|ete eno skodelico te? čaia Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno ohranili boste de** razpoloženje I Isti učinek boste dosegli, će popijete dve skodelici ČANG ŠLANGA pred spanjer" 699 SIT PTT stroški ČE STE PLAČALI VNAPREJ, NE POŠILJAJTE NAROČILNIC* MALI VARILEC POLIVINILA Predslavi|amo vam napravico ki |e v svetu trenutno eden na|bol|e prodaianih izdelkov med tovrstnimi To je doslei na|man|ši varilec za polivinilaste vrečke, ki jih uporabimo za zamržovanie živil Deluie na baten|ski pogon in z nprn lahko neprodušno zaprele vrečko katere koli velikosti, kar |e dobrodošla izboi|sava Do sedai ste morali recimo, meso popolnoma razrezati da ste ga lahko spravili v standardne vrečke Seveda pa |e idealen za vse velikosti vrečk VALI vam bo delo olaišai NAJMANJŠI VARILEC ZA POLIVINILASTE VREČKE NAROČILNICA] 1.199 SIT + PTT stroški 21.99 SIT -h PIT stroški IME IN PRIIMEK: UUCAJN ST.:__~ KRAJ IN POSTNA ST.: ČANG JlANG MINI SESALNIK MINI U KALNIK VALI_ ĆINPV MINI KNJIŽNA LUČKA GIGIRICI DŽIRLO GUARD ~__, NAROČILNICO POSUOTB NA NASLOV DŽIRLO d.o.o., P.P. 45, »11 Ol LJUBLJANA ŽIRO RAČUN: 50100-601-139041 'MATE TEŽAVE S SLUHOM? Pridite in pomagali.vam bomo. Pri nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega aparata, dobava slušnega aparata, baterije, manjša popravila). OATTON INT. d.o.o. - zastopnik za slušne aparate SIEMENS Vsak četrtek od 13. do 18. ure v Art optiki, Bleivveisova 18, Kranj. Prijave in informacije (064)733-313 od 19. do 20. ure. PODJETJE AGROPROMET CERKLJE vam po ugodnih cenah nudi vse vrste krmil, žitaric, semen in umetnih gnojil. V zalogi vreče za krompir po 10 in 30 kg (rumene, zelene, rdeče). Moka TIP 500 samo 35 SIT/kg. Sladkor 75 SIT/kg. Sprejemamo naročila zajarkice. AGROPROMET CERKLJE, tel.: 064/421-283, 421-294 @®SHM§IEIIGLAS AVTOSOLA Begunjska 10 ■ pri vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 MALI OGLASI ^ W 217-960 APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, Df/abljen, ugodno prodam. 0215- £50 _17785 Ugodno: izposoja električne šte-[JTarice. »215-197_18798 Tračno BRUSILKO, prodam. 067-294__i H 19077 Električni KUHALNIK prodam. *331-401 m« i»i« C'RKL,LAR prodam. 0620-668 AVTO DVIGALO, štiristeberno, progam. 0 58-389_19157 COLOR TV gorenje in črno bel TV prenosni poceni prodam. 0329-821 MULTIKULTIVATOR honda z dodat-no opremo, prodam. 0633-2O3i9iso RADIOKASETOFON nov, kvaliteten P9r°dam za 300 DEM. 0242-325 Ugodno prodam KASETAR technics, 1918a" B' 765 mal° rab'ien- »324-428 ATARI 130 s kasetofonom, Jovsti-c°m. igricami In ČB TV, prodam. *43-489_19202 Prodam 3-fazni dvotarifni števec 20 .* ceneje. 046-447_19223 Prodam 8 let star barvni TV Gorenje, 2 daljincem, antenami In ojačevalcem. V1DEORECORDER goldstar in 1x posnetih videokaset. 0422-^6, po 20. uri 19228 .Prodam 380 litrsko HLADILNO SKRINJO, staro dve leti. 0217-679 Prodam enofazni CIRKULAR stan-Gart Osijek. Sučeva 9, Kranj, Prims- ^PVO 19229 Nov HLADILNIK 60 litrski, elektrika, flgi akumulator, prodma. 0324-304 PRALNI STOROJ, Obodin, dobro 2nranjen, star 5 let in dvodelno POMIVALNO KORITO,ter KUHINJSKE OMARICE, prodam. 0 4S-872 19248 SOKOVNIK, za kuhanje soka in RADIO KASETOFON, prodam. Pan-geršič, Kovorska c. 31, Tržič. 19254 Ročno PREŠO za sadje, 30 litersko, ugodno prodam. 0 733-273 19271 HLADILEC MLEKA LTH, prodam. Zg. Brnik 96, Cerklje. 19282 Prodam KOMBAJN za izkop krompirja VVilmauss. Voglje Na Vasi 519283 PEČ ferroterm 25 KW brez bojlerja, kombinirano, še nerabljeno, prodam. Klavžar Marko, Zgoša 6, Begunje, 0733-773 19286 Novo PEČ za pizze italijanska 1400 W 500 C, prodam. 0218-571 19295 Prodam 150 litrski HLADILNIK in suha kostanjeva drva. 0621-741, popoldan 19305 Prodam OSCILOSKOP TENTRONIK 2x50 MHz ter ročno UKW postajo Jaesu FT 411 E. 045-222 19307 Industrijski šivalni stroj Singer, prodam. Cena 800 DEM. 057-963 19311_ Hladilni bazen za mleko 100 litrski, ugodno prodam. 057-963 19313 Prodam CIRKULAR za obrezovanje tramov. 045-528 19353 Prodam GLASBENI STOLP hitachi. 0633-621, popoldan i93eo Prodam 380 litrsko LTH SKRINJO pod ugodnimi pogoji. 0622-812 Prodam ohranjen TRAKTOR štore 402 s kabino. 057-976 19386 Ugodno prodam nov VENTILATOR JUGO 5,5 KW za sušenje sena. Urbane, 046-160 19399 100 hladilni bazen za mleko prodam. 0421-348_i9«3 Elek. gradbeni VIBRATOR prodam. 0713-222 19424 Prodam ali oddam, POKER AVTOMAT, cena 1200 DEM ali davek in dobiček 50:50. 0 620-726, Sebast-jan. 19454 GLASBILA DIATONIČNO HARMONIKO BE-ES-AS melodija, odlično ohranjeno, ugodno prodam. 070-015 18994 Poslovalnice v Kranju: Kino 6toržič, vrt Gostilne otari Mavr.Reginčeva 6 V naših prodajalnah boste lahko izbrali: - nedrčke vseh velikosti - ženske spodnje hlačke - spodnje majice - bodyje -jutranje halje in kopalne plašče - nogavice v modnih odtenkih - damske vložke - intimno kozmetiko iz uvoza - najrazličnejše modne dodatke^ - kopalke Ker ne razstavljamo na-sejmu, Vas Z^^s\ obveščamo, da v času sejma z oglasom iz t a Gorenjskega glasa v vseh prodajalnah ftoutique ROMANA velja 10-odstotni popust. DODATNO PRESENEČENJE: pri nakupu kopalk šc dodatnih 10 odstotkov popusta! 1^10%^: DIATONIČNO HARMONIKO, Melodija - Planinka, primerna tudi za učenje, ugodno prodam. 0 70-015 19167 GR. MATERIAL Prodam STREŠNO OPEKO bramak, rjave barve, ugodno. 049-205 19098 150 DIMNIŠKIH ZIDAKOV, ter štiri vreče APNA cena 100 DEM, prodam. 0 329-102 19162 Enocevni RADIATOR (60x90x8) ter lončene PEĆNICE, prodam. 0242- 271 19207 22 PLASTIČNIH ROLET, komplet, prodam. 0 712-019 19253 ZASTEKLJENA OKNA z roleto, 139x124, 4 kose, 1 kos 120x82, prodam. 0 57-313 19261 Prodam dvorkilna železna ograjna vrata dim (110+110) x 125 cm. 0217-677, Stirnova 4, Kranj 19284 PUNTE dolžine 240 cm, ugodno prodma. 0312-384 19298 Prodam nova okna Jelovica 20 % ceneje. 0312-259 19434 Dva nova OKNA, Jelovica, 180x140 in 140x140, prodam. 0 41-89419440 IZOBRAŽEVANJE Bi učili sina igrati na harmoniko?) Kličite 0422-423 19009 Prodam matematiko in berilo za 6. razred OŠ, cena 1000 SIT. 0331- 401 19141 Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole. 058-300, Grega 19196 KNJIGE, za prvi letnik kemijske šole, kupim. 0 218-846, popoldan. 19244 KUPIM Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. 0 53-401 15285 Odkupujemo starinsko POHIŠTVO In ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj. 0 221-037 in 48-545_16621 Kupim starinsko pohištvo ter druge stare predmete. Bagi Tomaž, Rožna dolina 34, Lescen 19102 Kupim zazidljivo parcelo v Kranju ali okolici. Šifra: GOTOVINSKO PLAČILO 19127 Kupim stanovanjsko pravico za garsonjero ali 1-sobno stanovanje. 0620-021 19132 Kupim strešno opeko valovito, rdečo s posipom ali brez 400 kom. 064- 373 19136 Kupim do 10 dni starega BIKCA ali teličko simentalko. 0421-817 19171 Kupim omare za dnevno ali otroško sobo, natur barve. 0214-626 19200 V Kranju kupim 2,5 ali 3-sobno STANOVANJE. Šifra: DOGOVOR KNJIGE, za 1. letnik, Trgovske šole. kupim. 0 218-779, zvečer. 19270 KNJIGE za 2. letnik, Tekstilne šole, smer Konfekcijski tehnik, kupim. 0 695-088 19274 Kupim malo nizko OTROŠKO KOLO. 0802-040 19291 Kupim BIKCA ali TELIČKO simen-talca, staro do 14 dni. 070-079 19298 Kupim ohranjen, nekaramboliran R 5, letnik 90-91. 0312-237 19302 Kupim knjige za 3. letnik Strojne srednje šole. 0715-802 19336 Kupim BIKA simentalca do 10 dni. 077-718, zvečer 19340 Kupim SENO. 049-071 19427 SADJE, za namakanje, kupim. 0 242-703 19443 Kupujemo, suh SMEREKOV LES, I. klasa, dimenzije 25, 50, 70 in 80 mm. 0 242-061, Pokoren. 19456 JAVO 350, cena 300 DEM, prodam. 0 736-794_19016 Prodam MOPED TOMOS avtomatik, odlično ohranjen. Sp. Brnik 37, Cerklje _190M Prodam JAWO AVTOMATIK, I. 92. 0422-682_19088 Prodam MZ ETZ 250, dobro ohranjen, registriran. 051-352 19104 Žensko KOLO rog torpedo 24 col, prodam. 0217-052 19105 Delno poškodovan TOMOS AVTOMATIK prodam. 0327-382 19120 Otroško KOLO za 5-9 let, poceni prodam. 0331-401 19142 APN 6, kolesa, kitari, sinthesiezer, pralni stroj, prodam. 0 403-873 Tri PONY KOLESA, ugodno prodam. 0 620-586 19153 PONY KOLO, manjše, prodam. 0 631-606 19155 Otroško KOLO BMX ugodno prodam. Cena 5000 SIT. 0712-037, po 18. Uli 19193 BT 50 S, brezhiben, dodatno opremljen, ugodno prodam. 041- 275 19217 FANTOVSKO KOLO, na 5 prestav, prodam. 0 241 -262_19263 Skoraj novo uvoženo fantovsko kolo na tri prestave prodam za 10.000 SIT. 057-339 19362 Ugodno prodam žensko kolo na tri prestave in fantovsko dirkalno kolo na pet prestav. 057-339 19363 BT 50 S motor, ugodno prodam. 050-826 19364 Prodam ATX, letnik 1988. 0218-948 19366_ BT 50, letnik 1988, prodam. 0421- 559 19367 Ugodno prodam MOŠKO KOLO -10 prestav in ponv kolo. 0324-538 19411_______ Fantovsko KOLO rog na 5 prestav, cena 100 DEM, prodam. 0327-155 19429_________ MOTOR BT 50 prodam. 0061/841- 284 19436 MOTOR ATX 50, z motorjem od BT, dodatna oprema, letnik 1991, prevoženih 4200 km, prodam. 0 621- 103 19441 OBVESTILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET z avtobusom v ITALIJO - PALMA NOVA, 28.8.93I Prijave na 049-442 16702___ Adaptacije - elek. inštalacije pleskarstvo, mizarstvo. 047-445 19119 RIBIŠKA DRUŽINA VISOKO prireja v nedeljo 22.8.1993, ob 18. uri, v Gorenji Vasi, veliko VRTNO VESELICO, z bogatim srečelovom, zabaval vas bo ansambel Big-Ben in M opet Snov, vstop prost. 191« Kopalni izlet Simonov zaliv 22. in 29. 8.19931 Prijave: 0691-624 19297 Cenjene stranke obveščam, da imam novo telefonsko številko 801-240I HAROLOGI FRIZERSKI SALON, Klara Prešeren-Kolman 19290 Prosimo voznika rdečega CITROEN AX kranjske reg. In druge morebitne očividce prometne nesrče, ki se je zgodila v ponedeljek, 26.7. ob 13.45 med Boh.Belo In Bledom, da pokličejo na 0061/881-908 19435 LOKALI Takoj oddam LOKAL 20 k.m. v Kranju za mirno obrt. 0242-766 19184_ Lokal v Trgovskem centu Deteljica, oddam. 0 57-431 19266 Za daljšo dobo za 10 let oddam nov, opremljen butia v strogem centru Kranja. Cena 25000 DEM + 600 DEM mesečno. 0323-171, Int. 69 aH 311-907, Int. 23_iwi6 ODDAMO prostor za obrtno dejavnost ali skladišče v škofji Loki, Kranju, Dorfarjih, Cerkljah. NAJAMEMO manjši lokal za butik v Kranju, Bledu, Škofji Loki. V najem ODDAMO 3 sobno stanovanje v Kranju. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 in 218- 693 19448 OBLAČILA KOLESA Dirkalno KOLO na 10 prestav, znamke personal, prodam. 0242- 242 18993 Ugodno prodam ženski KOSTIM in PLAŠČ. 0 622-410_ Novo lovsko obleko št. 54 poceni prodam. 076-563 19149 Prodam uvoženo dolgo belo poročno OBLEKO, kratek rokav, Št. 40. 0324-666 19185 NOSEČNICE v ORHIDEJI Kranj dobite oblačila. Nasproti gradu Ki-selstain, 0327-144, zvečer 19331 Belo poročno OBLEKO vel. 38-40, prodam. 0403-033 19352 OTR. OPREMA Poceni prodam OTROŠKO POST-EUICO z jogijem. 0325-196 19091 Ugodno prodam kombiniran otroški voziček. 0310-365 19148 OTROŠKE KOMBINIRANE itali-janske VOZIČKE, dobite že od 13.600 SIT dalje. Lahko pa kupite tudi dodatno opremo za sestavo stolčka, ležalnika in avtosedeža. Cene so zelo ugodne, plačilo na dva čeka. 0 217-020 19151 Otroški kombiniran VOZIČEK chicco atlantic prodam. 041-390 19182 TORBO za nošenje dojenčka in šotor igloo prodam. 0242-271 1920a Prodam kombiniran otroški VOZIČEK spectrum in stolček za hranjenje CAM. 046-355, Stare 19209 Poceni prodam OTROŠKI VOZIČEK. 0802-040 19268 Otroško posteljico z jogijem prodam. 070-770 19365 OSTALO DRVA meterska, razlagana, smrekov žagan les z dostavo, žagamo tudi na domu. 0325-488 1048S 15 metrov BUKOVIH DRV, prodam. 0 633-489_19036 SLICK 50 - najceneje na trgu Prešernove brigade 1, Kranj, 0325- 160 19103 SMETNJAKE Iz pocinkane pločevine izdelujem in prodajam. 0324-457 19143_ _. SMEREKOV OPAŽ, plohe, deske, ter letve 5x5 cm, prodam. 0 45-334 19245 Večjo količino odpadnega MOTORNEGA OUA, prodam. 0 312-207 19247 Suha trda DRVA, prodam. 0 46-022, Sr. vas 10. 19259 Suha BUKOVA DRVA, prodam. Zalok 11, Cerklje. 0 421 -696 19279 ŠPIROVCE in DESKE, slabše kvalitete, prodam. 0 421-696 19278 PRIDELKI Večjo količino VINA - Briški Merio -Kabernet, prodam. Informacije dobite na 0 221-233 19017 Prodam rdečo PESO, korenček in peteršilj. 0061/841-059 19097 Rdečo peso bikor, gojeno brez umetnega gnojila, prodam. 0421-393 19131 MED 350 SIT/kg prodam. Za Kranj In okolico dostava na dom. 043-495 19206 Prodam KORUZO za siliranje. Ilovka 5, 0217-062_ 19237 Prodam KROMPIR za krmo. 0421- 082_19342 Silažno koruzo in zadnji traktorski nakladač, prodam. 048-591 19402 Ječmen za krmo in odojke zaklane, prodam. 0242-638 19426 Prodam drobni krmilni KROMPIR. Žabnica 57, 0310-268 19433 POSESTI V Kranju (Orehek) prodam enonad-stropno starejšo HIŠO na parceli 950 k.m. Šifra: OREHEK_18472 V Zmincu pri Šk. Loki prodam nedograjeno HIŠO. 0064/621-474, dopoldan V ANKARANU oddam štiri posteljni APARTMA od 21. do 28. avgusta. 0066/51-444_19174 Poceni prodam GARAŽO 15 k.m. v bližini sodišča v Kranju. 0211-912 19195_ Zazidljivo PARCELO v poljanski dolini, prodam. 0691-624 19219 Prodam TRAVNIK v Šenčurju. 045-655, po 20. uri 19236 V bližini Kranja, ugodno PRODAMO starejšo hišo, na parceli 1500 m2, primerno za obrtno-poslovno dejavnost. 0 214-674 in 218-693 19450 HIŠE PRODAMO; V bližini Žirovnice, poslovno stanovanjsko, na parceli 150 m2, In eno enostanovanjsko na parceli 2260 m2. NOVO VRSTNO na Drulovki, večjo atrijsko nedokončano, v Šenčurju, STAREJŠO obnovljeno, v Begunjah, Ljubnem, Jesenicah in Treblji, ter druge. KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE NA GORENJSKEM. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 In 218-693_19451 PRIREDITVE NK BITNJE vabi v soboto, 21.8. ob 20. uri na VESELICO z srečelovom. Igra MONROEI 19018 TRIO igra na porokah, obletnicah ali lokalih, veliko petja, cena ugodna. 0 70-015 19168 DUO KARINAl Glasba za ohceti in zabave. 046-137 19176 GLASBO za ohceti in zabavne prireditve, nudi glasbenik. 0 421- 498 19239 Narodno zabavni TRIO igra za ohceti in zabave. 058-353 19346 POSLOVNI STIKI Sprejemamo vloge posojilodajalcev. Garancija pri vas doma do povrnitve kredita. Obresti 5 % mesečno. Šifra: UGODNO_19417 POZNANSTVA Zdomec; 47 let išče intelektualko, za prijateljstvo. Šifra: ZDOMEC 19031 Iščem DEKLE, za družbo, od 18 do 30 let, ki bo z mano preživela dopust. Ponudbe s sliko in telefonom. Pivk, Begunje 55/a, Begunje. 19445 SAT-VRHOVNIK ŠK.LOKA, OODE-IC 1 25 TEL: 064 633-425 RAZNO PRODAM Ugodno prodam kvalitetno izdelane SMETNJAKE) Kveder Bojan, Pre-doslje 132, 0241-128_iec»9 500 kvadratnih metrov SALONIT PLOŠČ, starih 10. let, In 100 m, SNEGOLOVOV, ograjica, prodam. 0 325-001 ali 328-730 iaeii Prikolico za osebni avto in betonski mešalec, prodam. 0327-295 19075 Prodam 5 kub.m. suhih BUKOVIH DRV. Cena 3400 SIT. 0218-647 19076_ Kostanjevo HLODOVINO za drva. 046-212 19079 Prodam 20 m DRV. 066-141 19133 Prodam 120 litrski KOMPRESOR IN 120 litrski hrastov sod. 0422-574 19135 Prodam 15 metrov BUKOVIH DRV. 0633-489_19177 INOX posodo novo, nerabljeno, prodam za 800 DEM. 0242-325 Prodam PLOHE 8,5 in 2,5 cm in neonske svetilke. 065-688 19197 GOBELIN dalmatinska pastirica, uokvirjen 70x55 prodam. 0802-189 19198 Suha drva prodam. 0682-572, po 20. uri 19201 KOSMODISK ugodno prodam za 5000 SIT. 0620-701_19333 Termoakumulacijsko peč, kavč s foteljem in keramične plošče, prodam. 0631-600 19341 Prodam raztegljiv trosed, dva fotelja, otroško kolo. 0215-025 19345 Prodam BUKOVA DRVA in BUTARE. 0421-345 19357 Prodam 12 m suhih smrekovih drv. 0696-044 19425 STAN. OPREMA BOJLER za kopalnico kombiniran (drva, elekt.), prodam poceni. 051- 399 19096 Novo kavč garnituro 40 % ceneje prodam in novi pisalni stroj Triumph. Senegačnik, Cankarjeva 17, Radovljica 19125 Ugodno prodam skoraj novo kuhinjsko kotno klop, mizo, stole. 0324-666 19187 Prodam ŠTEDILNIK 4 plin. 087 r212- 19285 Dobro ohranjen POGRAD (postelji z jogijem) 190x80 cm ugodno prodam, cena 450 DEM. 0621-692, po 19. uri, 621-734, ves dan 19303 Poceni prodam RAZTEGLJIV KAVČ, 2 FOTELJA IN 4 DELNO DNEVNO OMARO. 0218-095_19349 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO 0714-385_19356 Prodam KAVČ, pomivalno mizo -novo, plin, štedilnik. 0621-602 19394 Starejšo dobro ohranjeno KUHINJO, 3 m, z elek. štedilnikom, prodam. 0215-659 19410 ŠPORT Letalsko urejen motor Trabant, primeren za vgradnjo v UL padalo ali zmaj. 0216-331, Kranj 19113 Jadralno padalo Comet in sedež Rodeo prodam za 1500 DEM. 043-293 19118 STORITVE J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smiedniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 10247 PREMOG • UGNIT KOCKE 6.000 SIT, KOSI 6.400 SIT - RJAVI IZ ZAGORJA 12.000 SIT CENE VELJAJO ZA KRANJ GARANTIRAMO KVAUTET0I PREVOZ BREZPLAČEN MOŽNOST PLAČILA Z ODLOGOM ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI TAM ARČEK d.o.o. T__T21-50-47ali 06-09-61-17-60 PRFMnn i^ricivi wu velenjski lignit po ugodnih cenah-možnost pUČiU na 5 obnokc NUDIMO PREVOZE sprekucnlkomdoBtonl Inf Jn naročila: KUPREP d.o.o, Kranj, tet. 43-244 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. 0 733-120 15592 Pišljar servis, TV-VIDEO-HIFI, naprav uradni servis SHARP, popravljamo tudi naprave vseh drugih proizvajalcev. Smledniška c. 37, Kranj, m 323-159 17039 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE, različnih dolžin - popoldne. Prebačevo 32/a S 326-426 18302 Krovsko kleparska dela, ugodne cene gotovih kleparskih izdelkov! 0738-184, po 20. uri lasos ROLETARSTVO BERČAN nudi ro-lete, žaluzije, lamelne zavese) Tel. in fax.: 061/342-464 ali 342-703 (stanovanje) 18720 Umečem in obložim dotrajane kmečke peči, jih tudi zafugiram, položim tudi tla (poden) v peči. 085-139 18783 Obrniki pozorl Nudim vam vse računovodske in finančne storitve. Oglasite se na 0215-718 in 211-907. popoldan, šifra: DEJAVNOST 19006 Iščem zidarsko in fasadersko delo. Delam poceni in kvalitetno. 0213-628, 401-316, po 20. uri 19129 SERVIS, POPRAVILA in MONTAŽA pralnih in pomivalnih strojev. 0 329-102 in 22Ž-360_19159 Žične mreže za ograditev vrtov izdelujem. Po dogovoru opravim tudi montažo. Frlic, Zevnikova 5 a, Orehek Kranj, 0217-937 19170 ŠKODA FAVORIT SERVIS in originalni rezervni deli. 041-079, 214- 198 19199 Izdelujem kovinska vrata, ograje, gavtre, stopnice, mreže itd. 0631- 537 19216 Nudim KOMBI PREVOZE tovora in selitve. 0 215-211 19242 Nudim PREVOZE, do 17. oseb. 0 65-461 19250 POPRAVILO, varjenje plastike, odbijači, hladilniki, akomulatorji, surfi, cisterne. Poklukar. 0 725-315 19257 Izdelamo načrt za gradbeno dovoljenje. Hitro in po ugodni ceni. 0218- 937 19314 Nudimo računovodske In knjigovodske storitve - Spartak Kranj, 0216-706 19335 VODOVODNE INSTALACIJE, adaptacije in novogradnje, tudi z izkopom. 065-882 19339 Rolete, žaluzije in lamelne zavese, lahko naročite. 0061/713-310 19370 Žaganje drv na območju občine Tržič in Kranj. 057-214 19393 CANARY - vaša kozmetična nega. 0214-341, Nazorjeva 2, Kranj 19401 Centralne in vodovodne instalacije (bakrene in klasične izvedbe). 050- 848 19408 Ugodno očistimo vse vrste talnih oblog, sedežnih garnitur, avtosede-žev ter steklenih površin, čistilni servis CASABLANCA, d.o.o., 0323-171, Int. 69 19412 CITROEN CELOVEC VVIESNER •KOMPLETEN ZASTOPNIK CITR0ENA *UG0DNE EKSPORTNE CENE NOVIH IN RABLJENIH VOZIL Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE126, tel.:9943-463-21415 VOZILA*NAD.DELI*SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO RONO NOGROŠEK, MILJE 13 -izdelava in montaža, ROLET, žaluzij, lamelnih zaves in plise zaves. Cenjene stranke obveščamo, da nas trenutno dobijo na telefonu 0 061/ 651-247 19438 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinštalacije. 0 325-815_ VARSTVO Iščemo dekle ali študentko za popoldansko varstvo dveh deklic na našem domu. Zg. Bitnje, 0310-663 19126 Za dobo enega leta iščem dekle za varstvo enoletnega otroka. 0212-908, petek od 17. do 18. ure in SObOta 19396 STANOVANJA LASTNIŠKO STANOVANJE, 83 kva-dratnih metrov, 2 + 2, komfortno, Planina, ali zamenjam za manjše, tri sobno v Severnem delu Kranja. 0 325- 301, od 19. do 21. ure. 17993 V Škofji Loki, najamem ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO, za eno leto. Šifra: KLAVDUA 18077 DVOSOBNO STANOVANJE, v Železnikih, 65 kvadratnih metrov, centralna kurjava, telefon, prodam. 0 67-027 18525 V Šorlijevem nas. prodam 2-sobno STANOVANJE za 55000 DEM. 0213-752 ali 48-103 18768 Najamem 2,5 sobno STANOVANJE. Relacija Tržič, Radovljica. 0328-369, zvečer 19011 V Kranju prodam 2,5 sobno STANOVANJE 72 k.m. Cena po dogovoru. 0323-589 19086 Oddam STANOVANJE, 3-sobno, 72 k.m., neopremljeno. Šifra: PREDPLAČILO 19093 Prodam GARSONJERO na Planini II. 0326- 789 19122 Oddam sobo dvem dijakom. Tekstilna 5, Kranj, 0242-766 igi83 Oddam STANOVANJE na Posavcu. 0068/44-900 aH 064/70-542 19204 DVOSOBNO STANOVANJE, v Žireh, cena 350 DEM/m2, prodam. 0 68-494, dopoldan in 222-241 int. 237, popoldan. Krstov. 19241 Najamem manjšo STAREJŠO HIŠO ali VIKEND, s kasnejšim odkupom, Srečo. 0 47-425 19249 BREZPLAČNO STANOVANJE nudim čez študijsko leto v Kranju dvema študentkama (nekadilkama). 0214- 406 19294 1-sobno STANOVANJE 50 k.m. prodam na Planini v Kranju, cena k.m/1100 DEM. 0326-756 19297 STANOVANJE 2-sobno 58 k.m. v Bistrici pri Tržiču prodam. 0217-911 ali 51-647 19309 PORTOROŽ - 2 sobno stanovanje prodam ali zamenjam za manjše. 078-936_19332 Zamenjam družbeno 1-sobno stanovanje 42 k.m. za večje. 0328-269 19431 la. lo TRISOBNO STANOVANJE, zamenam za enosobno, z vašim doplači-m. Bistrica, Tržič. 0 53-228 19444 V Kranju na Planini PRODAMO; opremljeno garsonjero, komfortno enosobno stanovanje, več dvosobnih, atraktivno dvo in dvo in pol sobno, 72 m2, zelo ugodno. Komfortno 4 sobno (2+2), in več drugih. Z doplačilom ZAMENJAMO, lastniško enosobno stanovanje, na Drulovki, za dvosobno, dvosobno 63 m2, Planina 3, za 2+2, nizek blok, dvo in dvo in pol, 58 m2, v centru Tržiča, za 3 sobno, na Bistrici in druga. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 in 218- 693 19447 V Kranju takoj zelo ugodno PRODAMO, eno in pol sobno stanovanje, v nizkem bloku. 0 218-693 19449 Danes, 20.avgusta 1993 pričakujemo MILIJONiTEGA OBISKOVALCA Čaka ga: 5-dnevno potovanje v ZDA (Kompas Holidays) Gostje večera: ČUKI Zamenjam 2-sobno confortno stanovanje za manjše z vašim doplačilom. 0323-585 19420 Oddam komfortno stanovanje v središču Kranja 50 k.m. in garažo najboljšemu ponudniku, šifra: STEFI Zamenjam 1-sobno stanovanje 36 k.m. na Planini I. za večje. 0325-727 VOZILA DELI Po delih, prodam LADO. YUGO 45, ZASATAVA 101, 126 P, ŠKODO. 0 715-601_18064 Prodam zadnji odbijač za Jugo, volan, konfekc. kromirano stojalo. 0323-077 19081 Prednji odbijač in desna vrata za SAMARO, prodam. 0883-032 19110 Razne DELE za YUGO, ZASTAVO 101, prodam. 0 64-422, po 21. uri. 19158_ TRGOVINA Z AVTO DELI, novi, rabljeni, za Zastavo, Golf, Yugo. Avtokleparstvo Kuničar Milan, Dvorje 93, Cerklje. 0 422-221 19169 Rastavljeno DIANO po delih poceni prodam tudi oddam. 0620-51219190 Dve R 4, za rezervne dele, vozne, prodam. 0 401-315 19225 Prodam pnkolico, nosilnost 400 kg in rahlo poškodovana leva zadnja vrata za LADO RIVO, cena po dogovoru. 0861-441, Int. 2328i923e POPRAVILO, varjenje plastike, odbijači, hladilniki, akomulatorji, surfi, cisterne. Poklukar. 0 725-315 19258 Zelo ugodno prodam odbijač za PEUGEOT 205. 057-122 19308 Prodam zadnji del JUGOTA, letnik 1985 s streho in desna vrata. 053- 176 19328 Prodam rezervne dele za Z 101 in 750. 053-176 19327 VOZILA Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom v Italijo - Palma Nova, dne 28.8. 19931 Prijave na 049-442 18701 AVTO! alarmi, elektronske naprave, akustika - zastopništva, servis, AB electronic. 0 715-960 lesas ZASTAVO 750, letnik 1982, registriran do 6/94, prodam. Blaž Franc, Zg. Brnik 51. 19032 ZASTAVO 101, letnik 1979, reg. do 3/94, cena 1000 DEM, prodam. 0 713-357_19043 Z 101, letnik 79, ohranjeno, prodam. Kajba Tončka, Frankovo 42, šk. Loka, št. 17 19082 KATRCO GTL 6/84, prodam za 2500 DEM. 0310-192 190S3 Prodam AUDI 80, bencinar, letnik 1986, lepo ohranjen, cena 11700 DEM. 051-101, po 15. uri 19087 Z SKALA 55, prodam. Letnik 1988, dobro ohranjen, 60.000 km, reg. junij 94. 045-564_19099 LADO SAMARO 1.3, letnik 1986, rdeče barve, prodam. 0633-646 ■ Odkup, prodaja in prepisi vozili Izkoristite zelo ugodne pogoje. 0331-503 in 323-171, int. 12. Delovni čas vsak dan od 9. do 19. ure 19092 Prodam SAMBO TALBOT, letnik 82, reg. za eno leto, cena 3600 DEM. 0329-249 19095 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 10/ 91, prodam. Sajovic, Trnovlje 45, Cerklje 19111 Ugodno prodam ŠKODO FAVORIT 135 L. Ogled od ponedeljka do petka. Torkar, Nadižarjeva 13, Kranj (Čirče) 19114 126 P, letnik 1982, ter DIANO, letnik 1978, prodam. Urbanček, štefetova 6, Šenčur 19115 Prodam CITROEN BX 15 TGE, letnik 8/89, 39000 km, servo volan, izredno dobro ohranjen, stalno garažiran. 045-142 19117 Prodam izredno ohranjenega GOLFA 1,3 JX, bencinar, 20.000 km, metalne barve, letnik 1990. 041-586 19121 R 4, letnik 1980, 53.000 km, garažiran, reg. 4/94, prodam. Košir, Novi svet 3, Sk Loka 19128 SUBARU REX M 70, letnik 1988, prodam. 0061/613-123 19130 FIAT - TEMPRO 1.6, letnik 9/91, prevoženih 28 000 km, prodam. 0 84-782 19137 ARBIC BIRO, d.o.o. Vpisujemo v tečaje angleščine in nemščine v jesenskem roku -pri prof. Marti Kolar - Nagy. Tel. 214-341 R 4 GTL, december 1987, dobro ohranjen, prodam. 0721-340 19138 RENAULT 18 TU, letnik 1985, reg. do 4/94, prodam. Katrašnik, Zg.Bela 22, Preddvor 19139 Z 101 L, I. 1984, reg. celo leto pj-odam. Gorenjesavska c. 51, Kranj YUGO 45, letnik 11/84, rdeče barve, registriran, cena 1900 DEM, prodam. Svetina, A. Travna 23, Jesenice. 19154 BMW 316 M, prodam. 0 861-217 19156 CITROEN AX 11 TRS, registriran do 8/94, prodam. 0 242-482, zvečer. 19165 YUGO 60, letnik 6/90, reg. do 6/94, prodam. 0 81-720 19166 Z 750, letnik 1985, prodam. Visoče 7, Tržič 19172 Prodam R 5 Campus diesel, letnik 1991, reg. 6794, rdeče barve, pet vra. 0312-494 19175 R 4, letnik 1988, 46500 km, rdeče barve, prodam. 0712-037 19189 Z 101 GTL mediteran, letnik 1986, prodam. 0891-687 19191 Ugodno prodam MB 190 E 90 KW 96000 km, letnik 1989. 0211-912 19194 R 4, letnik 1981, neregistriran, motor, brezhiben, prodam za 400 DEM. 0218-007 ali 241-382 19205 GOLF, letnik 1982 prodam ali menjam za FIAT UNO z dopolači-lom. Dafina Nikolo, J. Puharja 3, Kranj 19211 R 11 GTL, letnik november 1987, rdeč, garažiran, ugodno prodam. 0312-096 19218 Z 750, letnik 1982, prodma. 0310-537, popoldan 19220 JUGO 60, letnik 3/90, ugodno prodam. 0213-319, po 15. uri 19222 AUDI 100, letnik 1978, 1600 ccm, poceni prodam. Bevc, Kamna Gorica 44 19231 126 P, letnik 12/87, prodam. »58- 209 19233 LADO 1300 S, letnik 1982, prev. 75.000 km, potekla reg., cena 1550 DEM, prodam. 082-016 19235 Z 101, letnik 1988, cena 3200 DEM, prodam. 0328-137 19240 YUGO 45, karamboliran, letnik 1985 in ZASTAVO 101. letnik 1984, prodam. 0 310-611 19248 YUGO 45. letnik 1986, prodam. 0 633-580, po 15. uri. 19252 ZASTAVO 128, letnik 1987, garažiran, prevoženih 40.000 km, prodam. Zelnik, Pivka 18, Naklo. 19268 126 PGL, letnik 1989, prodam. 0 861-454 19273 LADA SAMARA 1300, letnik 1990, 5 vrat, 5 prestav, prodam. 0 65-311 19276_ ZASTAVO 101 SKALA 55, rdeče barve, prvi lastnik, letnik 1989, prodam. Zg. Brnik 7, Cerklje. 19277 Lepo ohranjen GOLF JXD, letnik 87/ 88, prodam. 0 861-015, sobota In nedelja 801-488 19279 YUGO SKALA 55, letnik 1988, prodam. Delavska 19, Stražlšče, Grumša. 19280 FLORIDA, letnik 1990, 39500 km, rdeča, prodam. 0681-661 19292 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, reg. do 2/94. 057-558 19304 Prodam VW 1200, letnik 1976 in sode za kurilno olje. Dejak, Nasovče 24, Komenda 19310 Z 750, prodam. Gričar, Preska 4, TrŽIČ 19316 Prodam VISO 11 RE. letnik 1985. Majcen, Sp. Gorje 202 19317 Odkupim poškodovano vozilo, lahko totalka ali vozilo v okvari od let. 87 do 93! 0061/218-941_19318 LADO SAMARO 1500 s petimi vrati, I. 90, prodam za 6500 DEM. 066- 418 19319 JUGO KORAL 45, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam 0720-152 19321 Prodam FIČOTA, letnik 1982, reg. do 5.94 za 700 DEM. Podobnik, Pod-brezje 70 A 19323 GOLF JGL bencin, letnik 1981, reg. 6794, prodam. 076-276 19325 FIAT UNO 60 S, prodam. 0326-230 TAVVRIA, letnik 1992, 9800km, prodam. Frankovo 80, šk. Loka, 0633-624 19330 Ugodno prodam ŠKODO 105 L, registrirana. 058-235 19344 R 4 vozen, prodam za rezervne dele. 047-061 19347 Prodam GOLF GLS, letnik 1981, reg. december 1993. 0241-472 19348 Prodam ALFA 33 1,5, zelena deteljica. 0241-402, dopoldan 19354 SUBARU VIVIO M 70, letnik 1989, 30.000 km, lepo ohranjen, prodam. 0312-300 19355 Prodam R 4 GTL, letnik 87/12, bele barve, lepo ohranjen. 041-079,214- 198 19358 TAVVRIO, staro 8 mesecev prodam. 041-079,41-504 19359 OPEL VECTRO 1,6 I, letnik 90. prodam. Sebenje 58, Tržič, 058-477 19372_ Prodam osebni avto VVARTBURG 1,3 z golfovim motorjem, letnik 1990. 0241-164 19374 JUGO FLORIDO, letnik 1990, 46000 km^prodam. 046-078, popoldan VW, letnik 1975, prodam. Koroška 52, Tržič, 052-236_19377 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 3/84. reg. do 3/94. Mače 4a, Preddvor 19379 Z 750, letnik 1981, prodam. 051- 445 19380 JUGO 45. letnik 1987, reg. do 4/94, prodam. Cena 2700 DEM. Ivanov, c. Železarjev 13, Jesenice igsei GOLF, letnik 1979, reg. celo leto in GOLF, I. 80, za dele, prodam. Zupan, Jelenčeva 28, Kranj 19382 Z 101, letnik 1984 in DIANO reg. celo leto, ugodno prodma. 070-086i93B4 Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. 0214-628 19385 PEUGEOT 304 GTL, letnik 1981, prodam. 0214-628 19387 JUGO 55, letnik 1989, prodam 0328-078 19389 Z 101 CONFORT, letnik 1982, prodam. Repič, Savska c.3, Kranj 19390 Prodam GOLF, letnik 1981, dobro ohranjen, z veliko dodatne opreme, reg. do 3/94.041-338 19393 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1988. 043-050 19397 VVARTBURG limuzina, letnik 1986. prodam za 2300 DEM. 0213-427 19398_ Prodam R 4, star tri leta, zelo očuvan, cena zelo ugodna. 0881-449 ali 881-345 19404 Z 101, letnik 1982, ugodno prodam. 070-772 19405 Prodam Z 128, letnik 1987, reg. do aprila 94, prvi lastnik, cena 2900 DEM. Zg.Bitnje 3, Žabnica 19408 BMW 318, letnik 1980, prodam za dele. 0213-811_19409 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1989, reg. do aprila 94. Lombar, Pokopališka 1, Kokrica 19413 Prodam Z 101 comfort, letnik 1982 ali menjam za manjši avto. Čekov Boro, visoko 18 iwis JUGO KORAL 55, letnik 1989, reg. do 2/94, prodam. 044-032 19429 Z 101, letnik 1979, reg. do 3/94, zelo ohranjena, prodam. 0325-862 19432 Prodam JUGO KORAL 55, I. 91, dodatna oprema za 5800 DEM. 0216-959_19437 GUME Michelin MXL za Clio. 165/ 65/13 in platišča, prodam. 0 621- 103 19439 VW 1200, letnik 1967, prodam. 0 403-015 19442 GOLF, diesel, letnik 1990, metalne barve, ugodno prodam. 0 211-951 VVARTBURG, letnik 1978, prodam. 0 422-612 in 325-771 19452 ZASTAVO 101, letnik 1986, reg. do 6/94, prodam. 0 691-723 19453 i i i i i iiiniiiaaiiiBWMBiiiBiiiaBiiaiiiMiiaiiionimiiHiiHBiii jfe> %. MLADI VOZNIK - 'L ZA VOZNIKE B - C - E KATEGORIJE j I Vpisujemo v tečaj CPP za B - C in E kategorije. Telefon 213-160 j ''MlIMliaullMIIMIIMIIMIIMIIBMIliiaiirailMIlBMIlMIl TEČAJI NEMŠČINE - za odrasle (od 1. do 4. stopnje) « - za študente (od 1. do 4. stopnje) - za dijake (začetniki, konverzacija, utrjevanje) - za učence (od 1 do 8. razreda) Inf. po tel. 621-998. KON Škofja Loka, Podlubnik 253 (prof. Meta Konstantin) CE ŽELITE DELATI V PRIJETNI DRUŽBI, DOBRO ZASLUZITI, SE JAVITE po tel.: 064/422-714 od 8. do 9. ure in od 19. do 20. ure, g. Tone. POGOJ: Odlično znanje slovenskega jezika. ZASTAVO 101, letnik 1983, reg. do 27. decembra, prodam. 0 327-532 19455_ ZAPOSLITVE Trgovina TINKARA z živili v Hotema-žah 2 išče mlajšo upokojenko z* pomoč pri poslovodskih delih i" trgovko! 1900S Iščemo mlajšo upokojenko, ZA PRODAJO v trgovini Kalcedon, Trgovski center Bled, na Bledu Informacije v trgovini. 1902« Delo nudim šivilji z znanjem krojenja in strojni pletilji, šifra: PROSTI ČAS 19080 Redno zaposlim voznika avtomeha* nika s C in E kategorijo. Pogoj - šol* za voznika ali 10 let prakse z* voznika, šifra: REDNA ZAPOSLITEV 19094 Iščemo prodajalko za potujočo trgovino ali stojnico, šifra: PRUETN0 19108 Iščemo NATAKARJA za delo v restavraciji. Restavracija RAJ 050- 691 1914« PRODAJALKA išče redno zaposlitev 0 691-961 1919« KV PRODAJALKA išče honorarno zaposlitev. 0 84-105 191«1 SPORTINA BLED, d.o.o. Išče VOZNIKA s srednješolsko Izobrazbo Informacije vsak delavnik med 9. I*1 16. uro na 0064/78-778 ali 78-766 19192 Honorarno delo nudimo izkušenim komercialistom na področju Bleda, Radovljice In Kranja. Pogoj: V. ali Vi. stopnja strojne ali elektro smeri, avto+telefon. Pismene prijave v roku 8 dni na naslov: TRINIT, d.o.o. Letališka 33, Ljubljana 19212 Podjetje LUŠINA d.o.o. zaposli kuharja ali kuharico s končano gostinsko šolo, lahko tudi pripravnik. Informacije po telefonu: 064/64-150 Takoj zaposlim KV MIZARJA, redno aH honorarno. 0 57-313 ali 58-106 "2*>__„ Zaposlimo TOČAJKO. Ponudb« pod. Šifra: RESTAVRACIJA 192* Trgovina s tekstilom, v Šenčurju, iš£0 PRODAJALKO, šifra: 93/94 192* Honorarno zaposlimo dekle Z< DELO V TRGOVINI, na Bledu, šifri* BLED_192JJ Zaposlim dekle za delo v dnevne"1 baru. 043-502, Metod_192* KV MIZARJA s prakso takoj zaposlim, redno ali honorarno. 0061' 191-642_182* MIZARJA pripravnika s končano 3' letno šolo takoj sprejmem, možnos' kasnejše redne zaposlitve. 0061' 191-642_193* V okolici Kranja honorarno zaposlimo natakarico In kuharico aH kuharja Lahko pripravnik. Možna kasnejša zaposlitev. 0064/621-541 199^ Zaposlim kombiniranega frizerja 0214-921, doma, 323-560, salon 19315_ Pri nas zasluži dober potnik 4OO0 DEM in več. Priložnost imajo potnic z različnimi okusi prodaje. 0329-010 19361_ ^ Zaposlimo dve dekleti za delo v šanku in kuhinji. 0801-028 193»' Zaposlimo dve dekleti za delo v Sanku in kuhinji. 0801 -028 193* Samostojno gospodinjo potrebuj* družina iz okoice Kranja. Šifra: SE"' TEMBER iSfJ ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE & nadljno rejo prodam. Krivic, Zgoš* 22, Begunje, 0733-232 i77»j ODOJKE in večje PRAŠIČE za rej« prodam. Prešeren, Gorica 17, 0714' 376_\m JARKICE tik pred nesnostjo, BIK& 60, 100 in 500 kg, PRAŠIČE odojk* 25 do 100 kg, prodam. Fujan, Hras* 5, Smlednik. t«g KRAVO s teletom prodam. 108 t422- 1907« KUNCE, modri dunajčan In ožgaj^ kunec prodam. Kunci so čistokrvfl1 065-513_rtjj Brejo KRAVO po izbiri prodam Vlšelnica 13, Zg. Gorje, 0725-251 19106 ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 23. AVGUSTA 1993, ob 18. uri. VOZIU BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA JTO11-035 3 mesece staro KOZO, srnaste Pasme, prodam. »061/612-849 Prodam mladiče črne in rjave KOKERŠPANJELĆKE. «620-830 19108 ^Prodam 8 tednov stare PERZIJSKE MUCKE po ugodni ceni. «214-426 Prodam kratkodlake PEKINEZARJE, stare 8 tednov. So čistokrvni, brez fjgdovnika. «214-623_19123 TELICE simentalke po izbiri In rnešana drva prodam. «45-291 19124 ^ ^EUČKA 110 kg težkega. «66-141 TELICE za nadaljno rejo prodam. jerala, Žeje 6, Duplje 19147 Tri PRAŠIČE, 100 kg, in Šrotar kladivar, prodam. Cerkljanska Dobrava 5, Cerklje. 19160 KRAVO po izbiri, prodam. « 77-485 19163_ prodam KRAVO po izbiri. «48-024 Mlado simentalko s teletom prodam •II menjam za jalovo. Zalog 62, Cerklje_19179 Prodaja BELIH PIŠČANCEV za *akol. Suhadole 12, Komenda 19210 Prodam TELICO simentalko, staro BO leto, za rejo ali za zakol. «738- J4 _19213 Prodam dve rogati KOZI molznici, •na srnasta, ena bela, In 4 KOTLIČKE, težke cca 20 kg. Cena za skupaj 75.000 SIT. «421-861. Popoldan 19214 BOBTAIL mladiče, z rodovnikom, popijene, prodam. «691-593 19215 PERZIJSKE MUCKE prodam. »403-097_19221 P«>dam KRAVE po izbiri. «66-140 Prodam HRČKE po 50 SIT. «327- ^0 19228 Prodam čistokrvne PEKINEZE, brez Jgdovnika. «241-537_19232 Prodam 1 leto stare KOKOŠI [>«wnice, za zakol ali nadaljno rejo. jjobre Helena, Loka 4, Tržič 19234 KRAVO IN TELETA, prodam. Jako-P'č, Sp. Gorje 92. 19243 FIESTA od 17.700 DEM ESCORT od 23.500 DEM MONDEOod 30.900 DEM ASTRA od 22.500 DEM CENE SO DO REGISTRACIJE. VOZILA SO V ZALOGI. ono. VRBA d.o.o., Struževo 4, Kranj, tel.: 064/218-454 MLADE RJAVE KOKOŠI pred resnostjo, prodamo. PERUTNINARSTVO, Moste 99, pri Komendi, tel.: 061/841-471 Prodam PRAŠIČKE« 217-791 čmobeiega BIKCA, starega 7 dni. prodam. B 061/823-675 19251 PERZIJSKE MUCKE, različnih barv, prodam. « 633-461, po 18. url. 19255 Dva PRAŠIČA, težka 100 kg, prodam. B 64-364 19294 8 tednov stare, čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, prodam. B 47-156 19266 NEMŠKO OVČARKO, staro 8 tednov, nemška paritev, prodam. B 311-200 19267 BIKCA starega 5 tednov, prodam. B 632-878 19299 BIKCE SIMENTALCE, stare od 5 do 7 tednov, prodam. B 65-663 19272 Dva BIKCA prodam. Smokuč 26, Žirovnica 1802-0404, 19289 TELICO simentalko, 2 meseca staro, prodam, šter Jože, Trboje 30, Kranj 19301_ Prodam MORSKE PRAŠIČKE In samico. Zg. Bitnje 20, Žabnica 19308 Prodam dva mesnata PRAŠIČA 130 kg, domača krma. «329-006 19320 Oddam 6 tednov stare PSIČKE mešance z ovčarjem. «715-331 Prodam KOZE različnih pasem. «622-191 19324 Prodam 6 mesecev brejo TELICO. Hlebce 17, Lesce, popoldan 1932a TELETA starega 8 tednov, prodam. «64-040 19334 BRAK JAZBEČARJE ugodno prodam. So z rodovnikom, cepljeni, odličnih staršev. «70-380 19337 Prodam AKVARIJ 80 litrski z vso opremo in ribami. «53-033 19338 10 dni staro FRIZIJKO prodam. Dobro polje 6, Brezje 19343 Prodam 450 kg težkega BIKCA frizijca. Smole, Glinje 8, Cerklje 19350 Prodam 2 KOZI švicarske pasme, dobre mlekarice. «241-239 19351 Prodam ODOJKE in PRAŠIČE težke od 30 do 40 kg Debeljak, Smoldno 5, Poljane, «65-459 1936B BIKCA simentalca 140 kg težkega in delovnega KONJA ter lažje in težje PRAŠIČE, prodam. «65-482 19371 KRAŠKO OVAČRKO staro 12 tednov, prodam. «631-174 19373 Prodam domače KOKOŠI za rejo ali zakol. «45-738 19375 Poceni prodam čistrokrvne BELE PUDUE, stare 8 tednov. «215-056 19379 Prodam čistokrvne nemške OVČARJE - psičke, brez rodovnika, odličnih staršev. «421-271 19388 Prodam 7 dni starega BIKCA simentalca. «721-254 19395 Prodam 10 dni starega BIKCA črnega. «49-473 19400 Prodam JARKICE 18 tednov. 027 f422- 19407 Prodam JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE. Stanonik, »65-546 19414 PRAŠIČKE težke 25 do 30 kg, po 250 SIT/kg, prodam. »57-280 19415 KRAVO, ki bo septembra drugič teletlla. »422-258_19419 PAPIGE SKOBČEVKE različnih barv, prodam. »41-905 19430 IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE Posredniška družba išče nove POSREDNIKE. Šifra: ZAGOTOVUEN USPEH_ Z 750, letnik 1982, prodam. « 633-293_ FIAT UNO 45 S, 5 prestav, letnik 1985, prodam. Valjavec, Leše 31, Tržič, « 51-038 ZAHVALA Ob izgubi naše drage ANICE KOVAČ s Posavca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijatelje, znancem in KS Ljubno za izrečeno sožalje, darovano prelepo cvetje in sveče in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lep obred, g. Žibertu za poslovilne besede in pevcem za lepo petje. Posebej hvala sosedam g. Ani, Mariji, Saši in Vidi za nesebično pomoč. Vsem in vsakemu posebej, ki je bil v teh trenutkih z nami, še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Posavec, 10. avgusta 1993 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne SAVA VELO LEOPOLD DERLING rojen 1935 Od njega smo se poslovili v sredo, 18. avgusta 1993, ob 16. uri na pokopališču Lipica v Škofji Loki. KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica STANKA ČEFERINA iz Studom 8 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, osebju bolnišnice Golnik in vsem ostalim, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. ŽALUJOČI: žena Rozalka, hči Stanka in sinova Jaka in Marko z družinami V SPOMIN Zlati časi, kje ste zdaj, kjer srečni smo bili nekdaj, kjer moia, atija in starega ata smo imeli mi, a zdaj pa ga od nikoder ni. A ti, tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh na v srcih ie iivi in govori: Nasvidenje nad zvezdami! Te dni mineva tri leta, odkar je zatisnil oči za ta svet naš ljubi ati IVANHVASTI Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, lepo Bog lonaj. Žalujoči: žena Lojzka, sinovi Marjan, Ciril in Janko z družinama ter hčerka Jelka s Petrom V SPOMIN OdSel si tiho brez slovesa, a v naših srcih boš za vedno v spominu! 19. avgusta je minilo žalostno leto, odkar te nam je usoda na tako krut način odtrgala od nas PAVEL KOSIČ Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate sveče in ste ga kako drugače ohranili v lepem spominu iskrena hvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ena se Tebi je ielja spolnila v zemlji domači, da truplo leii. Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete PAVLE BREŠAR iz Celovca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. Černetu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in zaigrano Tišino. Posebna hvala osebju DUK Kranj, za vso nego in skrb. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Kranj, 20. avgusta 1993 ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega atija, sina, brata, strica in bratranca FRANCIJA NEMANIČ iz Kovorja se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem bratov Župan, tržiški godbi in g. župniku za lep pogrebni obred VSI NJEGOVI V SPOMIN Zlati časi so minili, kjer smo bili srečni mi, kjer moia, ata in starega ata smo imeli mi, a zdaj ga pa od nikoder nL Tam, kjer zdaj si ti, ni ne sonca, ne luči, le tvoj nasmeh v naših srcih še iivi in govori, nasvidenje med zvezdami FILIPU REKARJU * 22. avtusta mineva dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata. Ostali so le sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se res ne vrne več. Vsem, ki se spominjate njegove vedrine in kadarkoli postojite ob njegovem grobu in prižgete sVečke, iskrena hvala. Žalujoči: žena Lojzka, sin Filip, hčerki Olga in Marjeta z družinami Jesenice, 1993 ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame in stare mame MARIJE LUKANC roj. Korošec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Še posebej hvala dr. Jerajevi za vso skrb, požrtvovalnost in pomoč pri njeni bolezni. Hvala g. župniku z Brega za opravljen obred in g. župniku iz Stražišča za mašo. Hvala pevcem za zapete žalostinke in odigrano Tišino, pogrebnikom za skrbno opravljene pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Anton, hči Neva z družino Orehek, 12. avgusta 1993 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, strica in pradedka ANTONA LOGARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Stenšakovi za vso pomoč v času njegove bolezni. Iskrena hvala g. dekanu Antonu Slabetu in g.župniku Cirilu Isteniču za lepo opravljeni pogrebni obred, cerkvenim pevcem, pevcem iz Predoselj, ter kolektivoma Živila, Iskra-Števci, sodelavcem 310 UC Kranj in AMD Šenčur. Vsem še enkrat iskrena hvala, tudi tistim, ki tukaj niso imenovani. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, 12. avgusta 1993 Dar brezplodni, dar slučajni, to iivljenje - le čemu? In zakaj, ukaz te tajni je obsodil v smrt - čemu? V SPOMIN MILANU URŠIČU 24. avgusta mineva leto dni, odkar si nenadoma brez slovesa, brez besed za vedno odšel od nas. Težko je spoznanje, da te ni več, toda v naših srcih boš vedno ostal. VSI TVOJI Žiri, Škofja Loka 53 PO GORENJSKEM Nadaljevanje s 1. strani KOP prodali po izklicni ceni Ko je stečajni upravitelj Stane Sorčan ugotovil, da je do roka desetodstotno varščino od izklicne cene (nekaj več kot 16,1 milijona tolarjev) vplačala le Sloga skupaj s tremi partnerji, je že postalo jasno, da z draženjem ne bo nič, in da bo KOP prodan po izklicni ceni. Približno tri četrtine premoženja je kupila Sloga, četrtino pa ostali (nekaj manj kot 17 odstotkov LE Tehnika, 2,2 odstotka Pavle Žibert, skoraj šest odstotkov pa Anton Kosec). Kot sta po dražbi povedala Janez Eržen in Marjan Roblek, predsednik in direktor Sloge, nameravajo na KOP-ovi lokaciji do začetka prihodnje spomladi urediti osrednje skladišče in tja preseliti trgovsko in upravno dejavnost, ki jo zdaj opravljajo na Primskovem, v Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga Kranj je na dražbi kupila tri četrtine KOP-ovega premoženja: upravno stavbo, dva proizvodna objekta in del zemljišča. Skupaj z ostalimi kupci bo morala v osmih dneh od javne dražbe skleniti pogodbo o nakupu, v tridesetih dneh od sklenitve pogodbe pa plačati tudi preostalo kup- Čirčah in na Gasilski cesti v Stražišču. Objekte in zemljišče v Čirčah in na Gasilski cesti bodo prodali. Obrtnik Pavle Žibert bo proizvodnjo kovinskih predmetov, ki jo zdaj opravlja na petih lokacijah v kranjski in v krški občini, preselil v KOP, kjer bo zgradil nov objekt. Zasebno podjetje LE Tehnika, ki izdeluje telefonske in računalniške priključke za različne sisteme, je kupilo najstarejši KOP-ov proizvodni objekt, v katerem bo osredotočilo dejavnost s sedmih gorenjskih lokacij. Anton Kosec, ki je specialist za rezilna orodja, sicer pa kooperant podjetja LE Tehnika, ima na Cegelnici v Naklem omejene prostorske možnosti in težaven dostop, in namerava za svoje potrebe urediti del KOP-ovih proizvodnih prostorov. Ker je bilo podjetje prodano po izklicni ceni (2,3 milijone mark), bodo upniki dokaj dobro poplačani. 87 nekdanjih delavcev KOP-a zahteva skupaj z obrestmi nekaj več kot 80 milijonov tolarjev, le nekaj manj pa ostali upniki.• C. Z Kolesarski izlet v Kamnik Kranj, 19. avgusta - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v torek, 24. avgusta, kolesarski izlet v Kamnik. Udeleženci se kot običajno dobijo pred zgradbo Društva upokojencev Kranj ob 8. uri. Smer vožnje: Kranj - Cerklje, Komenda. Kamnik, povratek i/ Kamnika skozi Moste, Vodice in Smlednik. V primeru slabega vremena se dobijo naslednji torek. 31. avgusta, ob istem času. Za vodstvo izleta bosta poskrbela Jože Šparo-vec in Tone Resman. Srečanje upokojencev z Gorenjskega Begunje, 19. avgusta - Zveza društev upokojencev Radovljica organizira v soboto. 4. septembra, ob 10. uri srečanje upokojencev -planincev, prijateljev narave in kolesarjev Gorenjske. Srečanje bo v Krpinu v Begunjah. Na sre- čanju bo bogat kulturni program, ki ga bodo pripravile ekipe upokojencev - kulturnikov iz društev upokojencev Gorenjske. Upokojenci se lahko prijavijo na sedežu Društva upokojencev v Kranju in obenem plačajo prevozne stroške avtobusa. Stroški znašajo 200 tolarjev. V Komendo, Tunjice in Kamnik Kranj, 19. avgusta - Odsek za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 26. avgusta, pohod v Komendo, Tunjice in Kamnik. Odhod bo ob 7.30 uri iz avtobusne postaje Kranj. V Komendi si bodo ogledali lipo, cerkev, benificij in knjižnico Petra in Pavla Glavarja, v Tunjicah cerkev, ki je med najlepšimi baročnimi stavbami pri nas. Od tod bo skok v Kamnik in odhod v Kranj. Pohod bosta vodila vodnika dr. Helena Prlja in Lojze Zelnik, priporočljiva pa je primerna obutev. Zapora železniške proge Globoko, 19. avgusta - Zaradi obnovitvenih del v železniškem predoru Globoko na gorenjski progi bo ta konec tedna, v soboto, 21. in v nedeljo, 22. avgusta, proga med postajama Podnart in Lesce - Bled med 3. uro zjutraj in 18. uro popoldne zaprta. Med tema postajama bo v času zapore proge organiziran prevoz z avtobusi. RADiO KOMERCIALA: Tel:064/22M86 Fax:064/221-865 O. X" 5* Začelo se bo novo šolsko leto in z njim številne skrbi za vas in za vaše starše, zato vam želimo z našo ugodno ponudbo pomagati pri prevozu v šolo. Priporočamo nakup MESEČNE ali LETNE VOZOVNICE po konkurenčnih cenah in različnih plačilnih pogojih. Poleg v nadaljevanju navedenih ugodnosti vam ob nakupu dijaške mesečne ali letne vozovnice dajemo 30 %-ni popust. Če se boste odločili za nakup letne vozovnice, si boste zagotovili tudi zajamčeno ceno, udeležbo v nagradnem žrebanju in dodatni popust, ki si ga boste izbrali med naslednjimi možnostmi: 1. PLAČILO OB NAKUPU: a) z aotovino, čeki občanov - 12 %-ni popust b) z bančnim kreditom -12 %-ni popust in ugodni kreditni pogoji 2. PLAČILO V DVEH OBROKIH: a) polovico ob nakupu, polovico v prihodnjem mesecu - 9 %-ni popust na celotni znesek b) odloa plačila obrokov za en mesec 6 %-ni popust Plačilo odlogov je možno s čeki občanov ali z odstopno izjavo enega od staršev oz. skrbnikov. 3. PLAČILO V PETIH ENAKIH OBROKIH S ČEKI OBČANOV (prvi obrok takoj in še 4 x po 20 %) Če se ne boste odločili za nakup letne vozovnice, vendar pa boste zvesti uporabniki prevozov z našo mesečno vozovnico, vam bomo deseti nakup - vozovnico za mesec junij PODARILI oz. bo deveti nakup v mesecu juniju pol cenejši. Če ste dijaki srednje šole. ki ima po programu pol leta pouk. pol leta delovno prakso, vam nudimo nakup polletne vozovnice, veljavno od septembra 1993 do vključno januarja 1994. Od 23. avgusta dalje vas pričakujemo na naših prodajnih mestih v Tržiču, Kranju. Radovljici, Bledu in Škofji Loki ter pri Kompasu na Jesenicah, na Avtobusni postaji Kamnik, na Avtobusni postaji Ljubljana in v trafiki Cekin v Bohinjski Bistrici. S seboj prinesite staro vozovnico in veljavno potrdilo o šolanju za šolsko leto 1993/94. potovalna VAŠ PREVOZNIK /^aIS* Pasja kultura je »na psu« Val stekline se širi Kranj, 19. avgusta - Ljudje se še premalo zavedajo, kako nevaren je virus stekline. Kdaj bomo doumeli, da ni dovolj, da se ponašamo z lepim in dragim psom, zanj pa nočemo ali ne znamo skrbeti? Streljanje potepuških psov vsevprek je nezaželeno, zato lovci lastnike psov predvsem opozarjajo. Po gozdovih bodo nastavili vabe za lisice. Steklina je na Gorenjskem že od spomladi resen problem, saj se je pojavila v Škofji Loki lani, val stekline pa se širi od spomladi. Januarja se je pojavila v Kranju, nato pa tudi v drugih občinah - danes je ni le v tržiški občini. Pogovarjali smo se z mag. Romanom Grandičem, veterinarjem na Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Takole je dejal: »Steklina se res nezadržno širi, saj smo v Škofji Loki imeli več kot 40 primerov stekline, v radovljiški občini 13, pred kratkim se je pojavila v jeseniški občini na Blejski Dobravi... Na steklino naj bodo še posebej pozorni v Bohinju, kjer je bilo v zadnjem času kar precej primerov. Do konca junija smo morali cepiti deset ljudi, ki so prišli v stik z okuženimi živalmi. Ko se srečujemo s steklino, vedno znova ugotavljamo, da so ljudje še vedno premalo pozorni na to hudo okužbo, ki ne prizanaša nikomur. Literatura pravi, da je steklina stara več kot sedem tisoč let, virus pa se širi po živcih in tako bo verjetno prej ozdravljiv aids kot steklina. V literaturi sta znana le dva primera, ko sta okužena premagala virus stekline, vsi ostali so umrli. Pri nas je na steklino veliko bolj občutljiv maček kot pes, od 100 ugrizov pa je 16 pozitivnih. V Sloveniji prenašajo steklino lisice, sicer pa je po svetu zelo različno: v južni Ameriki, denimo, jo prenašajo vampirji, ki lahko naenkrat okužijo milijon goved... Pri nas so se lisice zelo razmnožile in zato jih lovci preventivno streljajo vse leto. Žal pa lovcev, ki zelo aktivno sodelujejo pri tem, da bi na vse načine omejili okužbo, družba ne stimu\ra dovolj. Največji problem so tisti lastnik; psov, ki za pse ne skrbijo in jih neodgovorno puščajo, da tekajo naokoli. Pasja kultura v tem smislu je pri nas »na psu«! V Italiji bo kazen za odvezanega psa 800 tisoč lir, pri nas so kazni simbolične. Vsi, ki se zavedamo, kako brezupna je steklina, bi radi, da bi se predvsem spremenila kultura ljudi, ki imajo pse, kajti kontomac - streljanje po vaseh - je nezaželena oblika preventive, saj se tedaj lahko pobijejo tudi psi, ki so se povsem naključno oddaljili od doma. Lovci lahko streljajo pse le v loviščih, v naseljih pa naj bi lastnike potepuških psov predvsem opozorili, naj psa privežejo. Zaradi vala stekline bodo na Gorenjskem po gozdovih do 15. novembra nastavljene posebne vabe za lisice, tako da se bodo cepile predvsem mlade lisice. V tem času pač ni primerno puščati psov v gozdove, saj psi požrejo tudi določeno število vab. Vsa živina, ki je danes na gorenjskih planinah, je bila cepljena. Cena za cepivo je bila 500 tolarjev. Veliko predvsem za tiste lastnike, ki imajo trop ovac. Ponekod so stroške v celoti pokrivale občine, drugod so cepljenje subvencionirale. Kljub prizadevanju pristojnih služb in lovcev, da bi omejili okužbe vseh vrst, pa je najboljša preventiva ozaveščenost ljudi, ki imajo domače živali. Z njimi naj ravnajo tako, kot je treba. Ni dovolj, da se hvalimo z lepim in dragim psom, zanj je treba tudi nenehno skrbeti...«© D. Sede j Planinski izlet na Limbarsko goro Kranj, 19. avgusta - Planinska sekcija podjetij Iskre iz Kranja vabi v nedeljo, 22. avgusta, na lažji planinski izlet v Zasavje. Odhod je v nedeljo, 22. avgusta, ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Odpeljali se bodo do Trojan na krofe in od tam peš po H6 poli skozi U čak čez. Planjavo do Limbarske gore. Hoje je za 4 ure. Po daljšem počitku na vrhu se bodo podali v dolino tihih gradov do zanimivih Moravč. Oprema naj bo lažja planinska, s seboj naj udeleženci vzamejo tudi nekaj hrane in pijače. Prijave sprejemajo v tajništvu ERO telefon 221- 321, interno 28-22. Cena izleta je tisoč tolarjev. Miss Tržiča Pr' Primožk Gostilna Pr' Primožk v Tržiču vabi danes, 20. avgusta, od 19. uri na gostilniški vrt, kjer bo igral ansambel Abrakadabra, nastopila bo plesna skupina, izbirali pa bodo tudi Miss Tržiča. Srečanje treh dežel v Žabnicah pod Višarjami Letošnje srečanje treh dežel bo 21. avgusta ob 10.30 v videmski nadškofiji v Italiji; gostiteljica pa bo župnija Žabnice pod Svetimi Višarjami, ki jo upravljajo slovenski frančiškani. Prireditev bo na travniku ob žabniškem žup-nišču, za primer slabega vremena pa bo ob prireditvenem prostoru postavljen velik šotor. Ker množica romarjev ne bo mogla na Višarje, bo prišla Marija k njim. Tik pred začetkom jo bodo prinesli v slovesni procesiji in jo postavili na oltar. Bogoslužje bo vodil videmski nadškof Alfredo Battisi, ob njem pa bosta med mašo spregovorila ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in celovški škof Egon Kapellari. Pri maši bodo enakopravno navzoči štirje jeziki, če lutin.ščine ne štejemo. Slovenijo bo zastopal cerlcveni pevski zbor župnije Vrhnika, ki bo sodeloval s slovenskimi pesmimi, hkrati pa bo z drugimi pevskimi zbori skupaj pel še stalne mašne dele iz korale Angelske maše. • Lojze Kerštan No ja, pa kaj Ob izidu nove kasete Adija Smolarja z naslovom NO JA, PA KAJ, bo v soboto, 21. avgusta, ob 21. uri promocijski koncert v Mali dvorani zadružnega doma na Češnjici pri Železnikih. Vabljeni! V Klubu Kanu čakajo milijontega obiskovalca Za nagrado v Ameriko Zbilje, 20. avgusta - Danes in jutri bodo obiskovalci Kluba Kanu v Zbiljah vsaj dvakrat presenečeni. Kot so sporočili iz te vse bolj priljubljene diskoteke, namreč danes zvečer okoli desete ure v Kanuju pričakujejo milijontega gosta. Nagrada zanj pa bo petdnevni izlet v Ameriko! Poleg tega bo danes v Kanuju nastopal ansambel Čuki (dobrodošli so čevlji ali torbica iz krokodilje kože, lahko pa prinesete tudi krokodilčke v očeh), jutri zvečer pa ča-*ka obiskovalce novo presenečenje - pena partv. Jutri torej ne pozabite na kopalke ali vsaj "vroče" hlačke! • V. S. KRIMINAL Ponujala nemške marke Jesenice, Škofja Loka, 19. avgusta - V zadnjih dneh so imeli policisti dvakrat opraviti s poskusom podkupovanja. V Škofji Loki so ustavili 31-letnega Miča K., doma iz Škofje Loke, saj so domnevali, da vozi pod vplivom alkohola. Mičo K-jima je ponujal 100 nemških mark podkupnine. Policisti so denar zasegli in ga ovadili zaradi kazenskega dejanja dajanja podkupnine. Malo drugače pa je bilo na Jesenicah, kjer so ustavili 27-letne-ga Fadila K. iz BiH, ki začasno prebiva v Švici. Zaradi alkoholi-ziranosti so mu odvzeli vozniško dovoljenje in izrekli mandatno kazen. Fadil jim je ponujal 200 nemških mark in ker to ni zaleglo, seje sam odpravil na Policijsko postajo in dežurnemu oddal lažno prijavo, da so mu policisti odvzeli 200 mark. Ko se je izkazalo, da laže, je v prostorih postaje začel rohneti in poškodoval vrata. Sodnik za prekrške mu je poleg denarne kazni izrekel tudi ukrep izgona iz države.• D. Š. IMAM SVOOO rAAŠMCO KAR.