r
i
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto
. $6.00
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
n
Ust ^slovenskih .delavcev y Ameriki*
The largest Slovenian Daily in rtnf United States*
□ Issued every day except Sundays g and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3S78
Entered mm Second Class Blatter, September 21, 1*3, at the Post Office at New York, N. T, under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: CHelsea 3—387«
NO. 73. — ŠTEV. 73.
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 28, 1931. — SOBOTA, 28. MARCA 1931
VOLUME TfTTT — LETNIK XXXI*
MAHATMA GANDHI JE POMIRIL KONGRESNO STRANKO
DELAVSKI ODBOR JE ODOBRIL PREMIRJE, SKLENJENO
Z ANGL. PODKRALJEM
Voditelj radikalcev je pozval svoje pristaše, naj podpirajo Gandhija. — Zborovanje v Karači smatrajo nekateri za največjo zmago nacionalističnega voditelja.—Vsi so se zgražali nad usmr-čenjem Baghata S ing ha. — Popolna neodvisnost je še vedno cilj indijskega naroda.
KARACI, Indija, 27. marca. — Vse kaže, da bo tukaj zborujoči vseindijski narodni kongres popolnoma odobril politiko indijskega nacionalističnega voditelja Mahatme Gandhija ter da bo poslan slednji kot zastopnik Indijcev na drugo angleško-indij. konferenco, ki se bo vršila jeseni v Londonu.
Delavski odbor, ki vodi usodo stranke, je danes odobril premirje, ki je bilo sklenjeno med Gandhi-jem in indijskim podkraljem lordom Irwinom.
Da je zadobil Gandhi skoro soglasno podporo kongresa, je prav posebno razvidno iz kapitulacije Subha Bosa, voditelja opozicije. Skoro v zadnji minuti je pozval svoje pristaše, naj v interesu slož-nosti podpirajo Gandhija. Baš ta skupina je povzročala zmernim nacijonalistom velike preglavice, ker je imela v svojem programu določbo, da je treba z nasiljem izvojevati svobodo.
Vseindijski kongresni komitej je sprejel resolucijo, v kateri slavi hrabrost in požrtvovalnost Baghata Singha, ki je bil s svojima dvema tovarišema obsojen na smrt ter usmrčen v Lahore.
Resolucija se zgraža nad usmrčenjem, češ, da je to surovo maščevanje ter da je bil Singh usmrčen navzlic temu, da je skoro vsa Indija zahtevala njegovo pomiloščenje.
Kongresni komiteli je mnenja, da je angleška vlada v Indiji zamudila zlato priliko, ki se ji je nudila za utvaritev soglasja med obema narodoma.
V resoluciji glede premirja med Gandhijem in podkraljem je rečeno, da je cilj Indijcev še vedno popolna neodvisnost. Strankina delegacija bo pri pogajanjih z angleško vlado vztrajala, da zadobe Indijci kontrolo nad armado, zunanjo politiko, financami ter fiskalnimi in gospodarskimi zadevami.
Predno se je komitej odgodil, je izjavil novoizvoljeni predsednik kongresa, Valabhai Patel, da je sporazum s podkraljem le provizorična odredba.
— Borba je le prekinjena, ni pa opuščena, — je rekel. — Vsak trenutek moramo biti pripravljeni, da jo zopet obnovimo.
Associated Press poroča, da so bili na vseindij-fckem kongresu sprejeti sledeči zaključki:
določbe delhiskega pakta je treba strogo izvesti;
Indija mora dobiti popolno samostojnost;
inozemsko blago je treba še nadalje dosledno bojkotirati, da se zaščiti domačo .industrijo. Pojasniti je pa treba, da se bojkota proti angl. blagu ne sme uporabljati za politično orožje. Odobriti je treba sedanje metoda bojkota proti tujemu suknu in alkoholu.
Kmetje ob obrežju naj imajo pravico pridobivati sol in jo prodajati;
kongres ne bo odobril nobene ustave, ki se ne tiče ureditve skupnega problema Indijcev in moha-medancev;
vztrajati je treba pri politiki mirnih demonstracij za pridobitev indijske svobode.
število vladnih uradnikov je treba zmanjšati in jim skrčiti plače;
Anglija mora izpustiti vse politične jetnike, ki so zaprti zaraditega, ker so izvajali civilno nepokorščino, neoziraje se na to, če so izvedli kako nasilje ali ne;
prebivalstvo Birme naj dobi pravico samodo-i ločbe.	° I" m I t
JUŽ. DR2AVE NE SOGLAŠAJO Z RASK0B0M
Glavna točka programa naj bi bil gospodarski položaj, ne pa prohibi-cija. —Strah pred prejšnjim governerjem Al Smithom.
WASHIGTON, D., C., 27. marca. Demokratski voditelji Juga so se pripravili danes na konečno potezo proti predlogom Raskoba, ki se tičejo prohibit je ter gospodarskega življenja.
V celem se vrši gibanje, naj se prepreči sprejem Rask^bovega programa na narodni konvenciji v prihodnjem letu.
Glavna točka programa naj bi bil gospodarski položaj.
Nekateri voditelji so dali izraza svojemu strahu, da bo program go-gotovo sprejet, če ne bodo organizirane sile proti Raskobu.
Program Rasgaba je po mnenju prejšnjega governor j a države New Ysrk, Al Smith a, dober in sprejem bi izsilil njegovo nominacijo za predsednika.
Priporočila Raskoba zahtevajo mocF.ficiranje 18. amendmenta, potom ustvarjenja državne -kontrole pijač.
Governer Smith se je izrazil v narodnem komiteju, da je gotov, da bo »prejet ta program v vseh podrobnostih.
POSLEDICA EKSPLOZIJE -PREISKAVA
Telegrafistu so morali odrezati obe nogi. — Poročila letalcev. — Balchen se bo vrnil.
PRIZADEVANJA BOLJŠEVIKOV
Nova odredba sovjetskih mogočnežev. — Transportni in tvorniški delavci se morajo vrniti k svojemu poklicnem delu.
ST. JOHNS, Nbva Fundlandija, 27. marca. — V Novi Fundlandiji je bila sedaj imenovana komisija, ki naj bi preiskala vzroke strašne eksplozije na krovu ladje "Viking".
Eksplozija je stala življenje 28 ljudi, nekaj jih pa še pogrešajo.
Telegrafistu "Vikinga", Claytonu Kingu, ki je bil ranjen, fca se je za-vršila eksplozija, so danes amputirali obe nogi. Njegovo stanje je kritično.
CONCORD, N. H., 26. marca. — Le začasno popravljen in težko poškodovan. Waco dvckrilnik je dospel danes semkaj na zasneženo letalno polje.
Prinesel je s §ett;j iprve fotografi čne posnetke o nesreči ki je zadela "Viking" ob Horse Island.
Kapitan Robert Fogg, pilot, je bU zadnjo soboto v družbi Bernt Bal-chena. Bil je tudi na Horse Island, kjer se nahaja še nekaj preživelih.
CORNER BROOK, Nova Fundlandija. — Bernt Balchen se je danes vrnil semkaj a š-iriurnega poleta preko Okean, v bližini Horse Island.
Baje bo opustil iskanje pogrešanega Varicka Friessela ter ostalih. V soboto zjutraj bo odletel nazaj v Boston.
VELIK BLIZZARD NAZAPADU
Blizzard, ki ni običajen v tem letnemu času, j e obiskal ozemlje med Rocky Mountains i n Velikimi jezeri.
CHICAGO, 111., 27. marca. — Danes je divjal po zapadnih planjavah velik blizzard, ki je na več mestih paraliziral ipromet. Živo srebro v toplomeru je padlo pod ničlo, kar je v tem času nekaj neobičajnega.
Veter je pihal z naglico od petde-dcsctih do dvainsedemdesetih milj na uro.
Vremenski preroki pravijo, da se bo pojavil snežni me tež <h\nes aH jutri, torej 'baš na obletnico velikega me.eža, ki je presenetil Chika-žane dne 27. marca pred tremi leti. Tedaj je padlo devetnajst inčev snega.
Najhujši vihar je divjal irad Wyo-mingtjm.
V Denver, Colo., je prvič to leto padla temperatura ipod ničlo. Ponekod so (bili pet čevljev visoki snežni zameti. Na stotine avtomobilov je bbstalo na zasneženih cestah ter niso mogli ne naprej, ne nazaj.
VEDNO VEČJI ODPOR PROTI ALFONZU
KASSEYEVA USODA SLIČNA VANZETTIJEV1
Možak, ki je bil obdol-žen, da je nameraval u-ničiti mornariški vodljivi balon, je bil izpuščen pod jamščino.
AKRON, O., 27. marca. — Sinoči se je vršilo tukaj veliko zborovanje, katerega se je udeležilo nad tisoč komunistov. Navzoč je bil tu-j di Paul Franik Kassey, ki je bil ob-, dblžon, da je nameraval uniliiti vodljivi mornariški balon "Aikron". Oblasti so ga izpustile, potem ko je bila položena zanj jamščina v vrednosti $40,000. Govorniki so primerjali njegov slučaj s slučajem Sacca in Vanzettija ter Mboneya in BiU-ingsa.
Kassey bo potoval po državi Ohio in imel govore, s katerimi bo skušal ustvariti zasse ugodno javno mne-jnje. Obravnava proti njemu se bo j začela dne 2. aprila.
| Govoril je tudi Kasey in naslovil navzoče z besedami:
— Tovariši in bratje! Baš danes sem prišel iz ječe. Ni bilo kaj prijetno. V kavi je bilo vedno par ščurkov. druge hrane mi pa sploh niso dali. Tudi spati nisem mogel. Kar strese me, ko pomislim, da bo prišel kak ublagi delavec na moje mesto. Jaz sem eden izmed vas, in sem vesel, da sem z vami.
Navzoči so mu navdušeno ploskali.
MOSVA, Rusija, 27. marca. — Več dela in manj propagande, — se glasi v odredbi, katero sta podpisati Molotov in Stalin. Ta ukrep, ki bo dobil Nastavno veljavo, ukazuje vsem delodajalcem, naj puste pri miru delovanje svojih delavcev, razven v (toliko, ket se tiče njih blagostanja.
Ukrep dolO:*a, da se morajo vsi delavci vrniti takoj k svojim poklicnim delom.
Za dobo dveh let bo ustavljeno vsako premeščen je delavcev. Oni, ki zaslužijo povišanje, bodo povišani.
Imenovanje delavcev v vladne komisije je prepovedano. Socijalno delo se mora vršiti tekom prostega Č3csx. in ravnatelji morajo gledati na to da se t-a pravila izpolnijo.
HOOVER JE BAJE ŠE VEDNO ŠVICARSKI DRŽAVLJAN
WASHINGTON, D. C., 27. marca. (Tukajšnji odvetnik Joseph C. Fehr, ki je izvedenec za švicarsko pravo, je mnenja, da je Hoover v tehničnem oziru morda še vedno švicar-'ski državljan 'ter da bi moril pri-j jeti za orožje in se boriti na strani Švicarjev, če bi se Švica zapletla v vojno.
J Postave glede švicarskega državljanstva določajo, da se rojeni Švi-'car ne more nikdar izneblti švicarskega državljanstva ter da se to dr-jžavljanabvo podedeuje od generacije do generacije.
Hooverjev prastari oče je prišel iz Švice v Ameriko še pred ameriško revolucijo. Pisal se je Andrej Htiber. Postal je sicer ameriški dr-jžavljan, toda švicarska postava ne priznava 'takega državljanstva.
MORNARIŠKI VOJAKI ZAPUŠČAJO N1CARAGV0
BALBOA, Kanalska cono, 27. marca. — VVšeraj je odplul proti Maaagl mornariški transport "Hen-deracaa". Nanj se ba vkrcalo petdeset • mornariških vojakov. Odvedel jih to v San Diego, Cal. Do meseca junija se bo vrnila iz Nicaragve v Združene države 1500 mornariških vojakov.
ANGLEŠKI PRINC ODLIKOVAL BRAZILSKEGA PREDSEDNIKA
RIO DE JANEIRO, 27. marca. — Angleški prestolonaslednik je danes podelil (brazilskemu predsedniku Getuliu Vargasu veliki križ angleškega imperija. Prestolonaslednik in brat sta prlsovovala banketu, katerega se je udeležilo nad dva tisoč gostov. Prihodnji teden obiskana gorsko mesto Petropolis, kjer je'bil nekoč sedež brazilskih vladarjev.
CAWNPORE, Ifidija, 27. marca. — Mesto, ki je bilo pred kratkim pozorišče obupnih bojev med Indijci In mohamedanci, se je popolnoma pomirilo. Po ulicah še vedno patrulirajo angleški vojaki.
Dijaki in delavci demonstrirajo v Madridu i n Barceloni. — Velike zmede vsepovsod.
MADRID, Španska, 27. marca. — Danes so poročali iz različnih delov Španske, da so izbruhnili številni dijaaDci nemiri. Že več <ini trajajo demonstracije proti monarhiji.
Slike kralja Alfonza so javno sežgali. Policija je imela dosti dela, da je preprečila večje demonstracije. Dijaki so napovedali stavko in na več mestih razobesili rdečo zastavo.
V	Madridu so vprieorili tii,-»či delavčev in dijakov mogočno demonstracijo pred medicinskim oddelkom vseučilišča.
Univerzo je bila zaprta radi teh kravalov. Med dijaki ter oddelkom civilne straže je prišlo do bojev. Ljudska množica je hotela odkorakati jproti ministrstvu za notranje saliteve. Hoteli so zahtevati opros-čenje političnih jetnikov ter so neprestano vpili:	-— Proč s kraljem! Tekom demonstracij je policija aretranih ve£ demonstrantov.
V	"drugih mescih Se prišlo isto-tako do demonstracij, a policija jih je razpršila.
Noben ni bil ranjen.
V	vseučilišču so dijaki nabili pro-klrznacie, v kaiterih so zahtevali uveljavljanje republike.
Kazali so tudi sliko republikanskega voditelja Gala-na Garcia Her-nandeza.
Povsod so visele republikanske zastave in bandera z napisi:
Republika je s tem ustanovljena!
SMRT ZNANEGA IRCA
DUBLIN, Irska, 27. marca. — Včeraj je umrl .v starosti 75 let Thi-moty Michael Healy, prvi generalni governer proste irske države. V angleško-irski politiki je igral važno Vlogo. Lord Balfour ga je nekoč proglasil za najodttčnejšega govornika angleškega imperija.
BEG KAZNENCEV
LUJNGTON, N. C., 26. marca. — Iz Harnet-t okrajne jetnišniee je pobegnilo deset zamorcev. Doslej so bila vsa poizvedovanja za njimi brezuspešna. Preiskava v jetnišnici je dognala, da so dobivali jetniki skoro (neužitno hrano. Tudi pazniki so z jetniki naravnost nečloveško ravnali.
DELAVSKA STRANKA NA PREIZKUŠNJI
Debata glede nezaupnice je bila preložena. — Stališče liberalcev še negotovo. — Voditelj za skupno delo z labo-riti.
LONDON, Anglija, 27. ma«rca. — Zmede v ctngleški strankarski politiki, ki vsebujejo nevarnosti za obstoj MacDonalda, bodo trajale naprej še po velikonočnih praznikih.
Ministrski predsednik MacDonald in Stanley Baldwin, voditelj konservativcev, sta se danes zvečer dogovorila, da bo presežena debata glede zatupnice, ki bo odločilna za obstoj delavske stranke, do 14. aprila, ko se bo zopet sestal parlament.
Vsled tega se bo moral MacDonald .pripraviti tekom velikonočnih praznikov, na predstoječo preizkušnjo sile, mesto da se odpočije.
On bo moriji porabiti vse svoje sile, da zavrne nezaupnico konservativcev, v parlamen.u ter si cb istem času tudi zagotovi podporo liberalcev.
Konečna odločitev liberalcev glede njih stališča napram vhidi MacDonalda se bo izvršila šele tedaj, ko bo ministrski predsednik dvignil vprašanje nezaupnice glede predloga Baldwina.
Danes je govoril Lloyd George kandidatom liberalne stranke.
Njegov govor je b.l sprejet s številnimi medklici. Med drugim je izjavil Lloyd George:
— Liberalna stranka ne zahteva ničesar novega Mi hočemo zasledovati isto smer, kot jo je pričakovala delavska stranka v leičh od 1910—1914.
TUDI VILJEM
SE PRITOŽUJE
BERLIN, Nemlčija, 26. marca. — Bivši nemški kajzer je poslal nemški vladi ostro pritožbo, ker je policija pretepla njegovega sina v Koenrgsbergu. Nadalje se je izvedelo, da je vložil princ Viljem Avgust tožbo proti načelniku koenigsoer-ške policije.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR
SE BO ODGODIL
BERLIN. Nemčija. 25. marca..— Če bo prodrl kancler Bruening s svojim načrtom, se bo nemški parlament odobril takoj zatem, ko bo odobril proralčun. S tem ba dana kabinetu in kanclerju prilika za neovirano delo do meseca oktobra.
Ako se mu to posreči, bo imel pol-nomoč, po svoji lastni previdnosti zvišati carine ali znižati javne izdatke, da bo ohranil proračun v ravnotežju.

i
^eglede kje živite,
v Kanadi ali Združenih Državah
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 oje že s prvim dnem vsakega meseca.
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Kislavljend prejmejo toraj denar doma, kres nniii* fatia, bred nadal jnih potov in stroškov.
Posebne .vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev ln tigrom zadnjih poftt, katere dostavljamo potUJa«
teljem v dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike v stečaju bW sreče pri deln radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slu« čajih tudi na sodni jI v stari domovini.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y,
_ Telephone BArclay 7—0380 all 0381 -
mu
m
_
_
_
_
"QUI R A I O D T
NEW TOU, SATURDAY, MARCH 28, 1931
LARGEST SLOVENE DAILY tn U. 8. A.

Glas Naroda"
•Bd Published by ■LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (a Corporation) President	l.
Benedfk, Treat.
of brafcaon of the corporation and addresses of abore officers: H« w. ltth street Borotfa of Manhattan, New York City. N. Y.
GLAS NARODA" (Voice ef the People)
Issued Beery Day Except Sundays and Holidays
£a celo leto velja list tn a dtr .
£a pol leta ______
8a četrt leta
Ameriko
----$6.00
------$3.00
-----------------.$1.50
Za New York sa celo leto
Za pol leta------------—
Za inozemstvo sa celo leto Za pol leta .....................
$7.00 ..$350 ,..$7.00 ...$3.50
Iz Slovenije.
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Qlaa Naroda" lshaja vsaki dan izvzemšl nedelj In
Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-fonroli poSUJ a ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prodano, da m nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Zapravil denar in se obesil.
Pred kratkim Je peljal iz Žirov sekirni kovač Ivan Poljanšek s hlapcem Vinklerjem Leopoldom sekire na semenj v Borovnico. Zaradi slabe ceste je moral pustiti sanke v Borovnici ter se je z izposojenim vozom vrnil domov.	, ,
[imel je tudi veliko rano na hrb-
Ko Je zopet zapadel sne?, je na- tu. Bil je še topsl, ko so ga pobrali rodi hlapcu, naj pelye voz v Borov- zbujeni Smučani. ni co ter naj obenem dvigne 2000 j
Din na železniški postaji Logatec ' sledovih ** je	da sta
Ker pa hlapca le ni .bilo domov, se ** PreSanJaii dva volkova. Trikrat
do smrti utrujeni srnjak varstva in pribežališča. Ob neki kašči prav sredi vasi iso opazili okoli pol petih zjutraj šolarji, ki so bili namenjeni k spovedi, begajoče sence. Dve sta izginili v noči, tretja <je obmirovala na piugu kašče. Bil je lejp srnjak, i Prejriznjen je imel golta nec in 'imel je tudi
jo Poljanšek obrnil do orožnikov,
so tekT-ii okoli kašče, na kar se je sr-
**GLAS NAHODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
COAL AND IRON POLICUA
boječ se, da se mu .Je kaj pripe- njak vzpel F° stc^nicah &ez Po-
tilo. Po pairdnevni odsotnosti se je
,fco pa mu je postalo usodno. Ljudje
Hlapec Aleksander Jur:enko, ki stanuje na S ari poti št. 1, je padel po stopnjicah in se hudo pobil po glavi.
Kurjač Martin Zaletel, usltužben
V	poslanski zbornici države Pennsylvania so doživeli premogovni baroni in lastniki velikih jeklani nenavaden poraz.
Sprejfita je bila namrer predloga za popolno odpravo takozvane Coal and Iron policije.
Vse druge predloge, ki so priporočale take ali take nadomestke so bile zavrnjene, med njimi tudi predloga governerja Pinchota.
Pri tem gre za privatno policijo, ki je bila v službi veleindustrije. S tako policijo se je postavljala izmed vseli oseminštiridesetili držav Unije edinole Pennsylvania.
Člane policije so najemali podjetniki, država jim je pa W"'ala policijsko oblast.
Viiij« ji privatni policisti so predstavljali najbrutalnejše <5$dje, kar jili ima ameriški velekapital v katerikoli a-meriški državi
Bili so večjidel degenerirani ljudje, ki so terorizirali premogarje in jeklarje ter so tvorili neke vrste liadpo-licijo, kateri ni bila sveta nobena stvar.
Človeška življenja — če je šlo pri tem za življenja delavcev — sploh niso imela nobene cene.
Policisti so bili divjaki v pravem pomenu besede, posebno začasa št raj ko v in izprtij. A' takih slučajih so se v
najobsežnejši meri posliitžili oblasti, ki jo jim je dala dr-|fUo siamoreznice in mu je odreza-žava.
Prisvajali so si celo pravico stikati po hišah premogarje v in jeklarjev. Onega, ki se jim je protivil, so pre tepU pa tudi pred umorom se niso plašili.
Nabolj je znan slučaj premogarja Barkoskega, katerega so najprej pretepli, potem pa enostavno ustrelili.
Srd, ki je bila naperjen proti tej policiji, je naraščal in je našel slednjič odmev tudi pri obeh kapitalističnih strankah.
Ko je Piuchot kandidial za republikansko goveruer-sko nominacijo, je obljubil policijo odpraviti.
Ko je bil pa z glasovi premogarjev in jeklarjev nomi-niran in slednjič izvoljen, je predlagal samo nekatere iz-premembe v Coal and Iron policiji
Pinehot je s tem dokazal, da se popolnoma nič ne razlikuje od številnih svojih tovarišev, ki takoj po izvolitvi temeljito jmzabijo svoje Obljube. Zato je nadvse razveseljivo, da je njegov predlog propadel.
Dvomlivo je če bo Musmaunovo predlogo odobril tudi senat.
V	senatu imajo namreč jeklarski in premogovni baroni ogromno moč. Oni so pravzaprav vladarji Pennsylvaiiije.
hlapec vrnil, — a brez denarja, ki V053-™*	ne ^P^® dale«: iz
ga je med poUjo zapravil.	^ že sredi dvorišča niso več
Ker se je zbal orožnikov in zaslu-'VaruL	sre6a- da Je šlo tisto
žene kazni, se je na kozolcu obesil.'Jutro nad ^^	s^paj v
i cerkev. Njihov živžav je prepodi
javeri, ki nasta imeli časa svoj tež-V pijanosti Je ženi iztaknil oko. ko pridobljeni plen tudi pospravilo. marca popoldne so pripeljali rešUi ^ 50 se tudi ^^ sami v splošno bolnico v Ljubljani 49-1st- .nev{?de nehote, no Marijo Rižnarjevo iz Radeč pri j Volkova sta v vasi napadia tudi Zidanem mostu. Rižnardeva je žr- neko privezano psico, ki se je u-tev svojega 82-le!inega moža, ki je muknila na pod za vrata dri se ta-prišel v nedeljo 8. marca zvečer vi- ko rešila.. V poslopje si mrcini ven-njen domov. Začel je ženo prete- dar ninta upali, pati in suvati. Mrcvaril jo je toli- !
ko č-js-a, da je žena omedlela, na- j	Ura, ki skače po sobi.
kar je priijel za nož in ji — iztak- I
nil desno oko.	I V okci:,ci Višnje gore stanuje v
Nea^estno ženo so rešili sosedje ;hišici ncka prile-na vdova 5 svc>jo ki so pozvali tudi orožnike. Rižnar-; svak-'RjJo- 9"lrtnc <^klico. Ta dekld-jevo so oddali za<lo šele 10. nrxrea v'0* je Z3Č€la Pripovedovati, kako je bolnico, ker so menili, da ne bonekeg,a dne a^2*1*. da se je ura t vzdržala transporta, in da bo po-!njcni sci,3!ci 113 steni nenadoma u-škedbam podlegla.	-stavila. Takoj nato je bila ura že
Razen nje so pripeljali v bolnico fedi_sob2 in pc>d vos^o. Dekle Je še razne ponesrečence.
čudežno uro zopet obesilo na zid. Ura je šla zopet kakor vedno. Ta čudežna potovanja ure se pa zgo-de samo, če je dekle sama v sobi.
Ljudje hodijo in si ogledujejo čudežno uro. Spričo radovednežev pa ura tiktaka kakor vedno mirno na
v Strojnih tovarnah, se je poško- j steni in se ne meni za ljudi ter jim dorval pri žaganju drv. C ricularka noče napraviti zabave, da bi sko-mu je vrgla kos lesa v glavo, ki ga čiia s stme in za,plesala svoj tajin-je težje ranil.	j stveni pje(s pc> sobi. Ko pa radoved-
Posebno nesrečen je 5-letni Vin- neži 0didej0j ^ ura p^^* ln ko Cerar z Brezovice, ki je prišel na domačem podu z roko pod re-
skače po SK/bi.
lo vseh pet prstov.
Velik požar v Markovcih.
Pred kratkim Je zgorelo dvoje gospodarskih poslopij, in tako okrog poldne. Mali 6-le.ni otrok je v hiši isl'iknil vž1 ga lice ter na dvcril-5u navlačil kup suhljadi tik pcrsloptja in ga podžigal. Nekaj časa se je veselo grel, ali ko je toil pa men že precej visoko, je stekel k sosedu ter veselo sa klical: "Danes pa bodo naši kuhatli obed. Sem jim lepo zakuril! " Predmo so se zavedli, kaj naj to pomeni, je plamen že objel celo pc~Iopj2.
Mrtev pod vosom.
Velikonočni Prazniki
Čas pirhov, vstajenja narave in drugih sladkih spominov iz mladosti	- - . v
se bližajo
Prepričani smo, da se bo tudi letos kljub slabim razmeram večje števile naših rojakov in rojakinj spominjalo svojih dragih v stari domovini, s večjim ali manjšim denarnim da. rflom za Velikonočne Praznike.
Pripravljeni smo popolnoma za točno iz. vrftitev vseh naročil, vendar prosimo, ne pre. dolgo odlašati s pošfljatvami, da nam bo mogoče dostaviti nakazane zneske naslovljen, cem pravočasno.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York u
Pccrstnik Gradič Jože iz Padeža pri Sevnici je 5. marca vozil drva iz gozda, ki leži na visokem hribu. Na slabi; ob strmem klancu ležeči cesti, mu je grozila nesreča, da se težko naloženi voz podre. Da -to prepreči, se Je oprl z vso silo v voz, ki se je v istem trenutku že podrl naoj, in fa zmečkal toko, da je fir kratkem času izdihnil. Zapušča mlado ženo in več nepreskrbljenih ctrok.
ljudje si razlagajo to storijo na r2.zne nač!ne. Nekateri menijo, da bi vdova dobila rada hišico nazaj, katero je Izgubila, ko se je omožila. Pravijo celo, da je otroka na ličila, kako na j pove o uri, ki pleše po sobi, da bi kdo mislil, da v hišici straši in 'bi bil vesel, če bi se je znebil.
NEDBALOVA ZAPUŠČINA NA DRAŽBI
Streli v cerkvi.
Iz Podgorice poročajo o razburljivem poskusu umora, ki se je dogodil v pravoslavni cerkvi v Tolo-ših. Miloš Vidakovič, kmet, star 28 let, je živel zadnje čase z neko Va-silijo Brnjorič iz iste vasi. Imela s:a se rada od leta 1928. Posledica njune ljubezni je \>il otrok, katerega za krmila za Miloša. Poznetje je Va-siljka raznela po vasi govorice, da ni Miloš praivi oče otroka, temveč njegov 'brat. Miloš se je pred mesecem oženil z nekim drugim dekletom. V nedeljo je prišel duhovnik v vas Toloži in opravil v tamkajšnji cerkvi službo Ikž^o. Ravno ko je pričel cerkveni obred, se je Vasijka neopažema. priplazila do Miloša, ki je bil tudi v cerkvi, in ga z dežnikom udarila nx> glavi.
Kakor je izpovedala, ga je hotela na ta način samo osramotiti. Miloš je pa, kakor se ije sprva sam zagovarjal, z namenom, da bi o prestrašil, vzel iz žDpa samokres in v cerkvi ustrelil na Vasiljko. Dve krogli st-3 jo zadeli, da se je zrušila pri priči na tla.
Sodna komisija je takoj odšla na lice mesta in zaislišaPja težko ranjeno Vasiljko, katero so nato odpe-. Ijali v bolnico. Miloš se ,je pa pa zločinu * am jjriyaivil orožnikom. 1 Ncče priznati, da je imel z Vasiljko ljubavne odnošaje, še manj pa. da je oče njenega otrok*a. Na rko ije streljal samo za^o, trdi on, ker se je bal, da ga ne fca napadla še z nožem, katerega so našli v njenem žei;>u.
Samomorilni poskus 14-letnega dekleta.
V	Zagrebu ije skočila z mostu v Savo neka 14-letna deklica. Nekateri mimoidoči, ki so to opazili, so stekli po nasipu, da bi nesrečnico rešili. Voda jo je pa odnesla pod žeCezniški most in odtod še 100 m naprej, kjer so jo delavci potegnili iz vode. Bila je še pri zavesti.
Na stražnici so jo zaslišali, kjer je povedala svoje ime in da je hotela v smrt, ker ji je umrl brat in je ostala sama.
Pijana žena zmrznila.
V	Svtbovcu v hrvatskem Zagorju je demon alkohol zahteval nesrečno žrtev. ž9 let ^tara kmetica Marija Brglezava je prišla po opravkih v Varaždin, kjer je nakupila razne stvari pot eni pa krenila v go-
stilno, kij er si je iprivoščila zvrhano mero dobre kapljice. Na potu domov jo je premagal alkohol. Sedla je na neki smrekov štor, kjer je zadremala in zmrznila. Naslednje jutro je neki delavce našel nesrečno ženo mrtvo. — Zapusiila. je troje otrok.
Dvojni roparski umor.
Pred par dnevi se je pripetil v selu Osijpaonici v okolici Smedere-va grozovit zločin, katerega žrtvi £•'3. -pr.'.w'7ala 20-Ietni Milc-sa.v in 18. letni Milan Rajčevič, oba sin ova dobrega kmeta. Oče Miiadin ju je poslal z vezom v gezd, da podereta nekaj dreves. Ko se nista vrnita niti pezne zrečer, se je oče v •skrb&h od-prsivil s sosedom h kolibi v gozdu. V-ia prepadeno. sta našla oba mla-deaiiča umorjena. Neznani lopovi so odpeljali konja -in vers ter tudi cropali žrbvi sami. Slekli so jima deloma tudi obleko, pustili pa na .'naju 2flo»nna bluzo, k\\kor jo nosijo kaenenjci Preiskovalni organi se nadejajo, da bodo zločinci kmalu izsledeni.
CEGAVA JE BRAZIilJANSKA CESARSKA KRONA
Volka raztrgala v vasi srnjaka.
Med dolino reke Krke in Ribniškim poljem se vleče nepregledna htetn mestoma še pragozd. Iz Novega mesta vodi preko Dvora pod Žužemberkom cesta skozi kočevsko gozdovje v kočevansko prestottco tam ab kalni Rinži. Le neka\j vasi tn vasic je spotoma, sicer eaan divji gozd, domovje najnevarnejših gozdnih prebivateev. Divjih prašičev je tam ogromne množine. Vso zemljo so prertli za krompirjem in so Oves in pšenico so poleti po-maxvdrali številni medvedi, zajci so oglodali mlado drevje, zda/] še plači ubogo ljudstvo 'volčja drhal, ki je pretekle dni iavohala nekje v gozdni globini premrlega srnjaka in ga na čivJjenje in smrt podila in preganjala.
Urni so volkovi, še hitredši je srnjak. le vztrajen ni tako; zato ni mogel uiti usodi, ki sa je doletela sredi kočevske vasi Smuke v zgodnjem zimskem jutru. Smuka je velika vas, Šteje 71 hišnih Številk, ln inoar se počreina vaft6ja godiva ni pomUtiala, temveč jo ubrala tu-, m hmmm, kjer je ▼ mlwu htt Ukal
Te dni so priš'i v bratislavsko stanovanje pokojnega skladatelja Oskarja Nedbala biriči, ki so zaple. nili vse pohištvo in stanovanjsko opremo. Povsod za postopanje je dalo dejstvo, da do danes še nihče ni p ačal zavarovalnih premij za osobje brat ftlavokega Narodnega gledališča. Med zaplenjenimi predmeti so tudi starinske dragoceno, sti.
Postopek proti zapuščini odličnega pokojnika je izzval v vsej bra. tislavski javnosti zelo mučen vtis, ker se je doslej zagotavljalo, da se bodo poravnale obveznosti pokoj, nega skladaiteja na takten in miren način. Nedbal je silno visel na sobi v biedermajerskem slogu. — Zdaj bodo vse, kar je zbral v dvaj_ setih letih svojega delovanja, pro. dali. Na dražbo pride tudi klavir, pri katerem je zložil vsa svoja de, la.
t
28 LET BREZŽE-L0DČNE BOLEZNI
"Toronto, Ont , 6. dec. 1930.—Te. kom 28 let rabim
jevo grenko vino
in vas lahko zagotovim, da me ono vzdrži zdravega ln prostega želodčnih bolezni. Paul Sychoniuk."
Trinerjevo grenko vino Je zdra_ vilo, ki doseže vse štiri važne dele telesa: želodec, črevesje, jetra m mehur. Če se pravilno delovanje teh delov zaustavi, trpi ves sistem m postanete 'bolni. Trinerjevo grenko vi_ no odpravi to in s tem vas osvobodi neprebave, slabega teka, zapeke, pli„ nov želodca, glavobola, neprijetnosti po jedi in nemirnega spanja. Dobi se pri vseh lekarnarjih. Yell. km BdravnUcav priporoča Trinerje. vo grenko vino.	(Adv.)
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE
SO RAZPRODANE
Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto.
Članarina znaša fi.—
Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane.
Uprava **G. N."
V Brariliji bodo sodniki prihod, nji teden razsodili, čegava je bra-zilijanska cesarska krona: ali je državna last, ali pa je privatna last potomcev nekdanje cesarske rodbine v Braziliji? Brazilija je bi_ la namreč nekdaj cesarstvo, zadnji cesar pa je bil Don Pedro II. C?, sarska krona sama pa je delo vi. soke umetniške vrednosti, a tudi njena materijalna' Prednost je zelo velika.
Spočetka je stala pravda, ki so jo naperili pravnuk! zadnjega bra_ zilijanskega cesarja proti brazili-janski državi, za cesarjeve potomce dobro, ker je prvi sodnik razsodil njim v korist. Sodnik je izrekel, da je krona del privatnega premežs. nja bive cesarske rodbine, torej i. majo pravico do krone dediči in ne država SodiSče druge stopnje pa je to razsodbo ovrglo in odločilo, da pripada krona državi. Prihod, nji teden bo pa izreklo svojo sod. bo o tej zadevi najvišje sodišče.
Splošno mnenje je, da bo najvišje sodišče prisodilo dragoceno kro_ no državi in s tem potrdilo razsod. bo sodišča druge stopnje. Našli so namreč listino, iz katere je raz. vidno, da so dobili zlato za krono iz državnega zaklada. Nič pa ne pove listina o dragih kamenih v kroni, ki so tudi nekaj vredni.
Dediči zadnjega cesarja so po prvi razsodbi prodali svoj delež ne. kemu veletrgovcu v New Yorku. Ta se je pa dal proti morebiti izgubi zavarovati, tako da dediči pravzaprav ne bodo trpeli nikake škode, če bo padla odločitev proti njim, pa tudi newyorski trgovec ne bo trpel škode, pač pa bo trpela 'za. varovalnica, če bo najvišje sodi. šče razsodilo v prilog državi.
Dedičem oziroma potomcem zad. njega brazilijanskega cesarja pa se ne bo godilo slabo, tudi če ne do. be pravde, ker imajo obširna vele-posestva, ki jim donašajo milijon, ske dohodke.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
ZABAVE O G L ASU J T E
"GLAS NARODA" ne č** članstvo, pač pa vrni Slovenci t vtii okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
| Peter Zgaga I
Matere zelo skrbe za svoje hčere, kar ni več kot prav.
Mladina namreč ni pri parne posebno v sedanjih Ičatsih ne. Mladina ne pozna nevarnosti življenja.
In tako se je zgodilo, da je mate hudo ozmerjala svojo šestnajstletno hčerko.
—	Sram te bedi! — j! je rekla — ker se vlačiš s tistim zanikrnežem cficrog. Ali veš. da ni nič vreden?
—	Seveda vem, — je rekla hčerka — in po pravici vam povem, da ga ne morem videti.
—	Tako? — je vzrojila mati — vidsti ga ne -moreš? O 'ti lažnjivka
■ti!
—	Nak, — ne morem ga videti, — je rekla hčerka odločno.
—	Tak nikar ne taji, nikar ne laži! Saj so te'videli, (kalco sta se po plesu umaknila v teman kot in kako si mu sedela v nSročju. No, ali boš tudi to uta'jila?
—	Jaz samo pravim, da ga ne morem videti, in pri svoji besedi o-stanem.
—	Povej, če si mu sedela v r.u-rožju ali 'ne? To te vprašam, to mi povej!
—	Seveda sem mu sedela v naročju, ampak sem mu hrbet obračala, Z2.tc, ker ga res ne merom videti.
*
Po Vel^toi noči bo zopet vrevete-la ljubezen po parkih, po samotnih alejah in vse.poVscd.
Ker mi ž?n?ke cčitajo, da dajetm i moškim prednost in di imim le za nfcške deber nasvet in lepo besedo, jim bom menda, ugodil, če bom objavil deset zapovedi za ženske, to: se cdpraivljajo na prvi sertanek z izvoljencem sr/oje^a srca.
1.	Na dogovorjeni kraj pridi prej, kaker on. Če to storiš, se lahko postaviš tako, kvjkr-no hočeš, da te zagleda, potem pa tudi časa imaš devolj, da premisliš, /kaj mu boš rekla. Najbolj važno pa je to, da bo v veliki izs dregi, ker bo misflil, da je prepono prišsl.
2.	Za iprvi sestanek si določi svoja načela. On hoče takoj vedeti pri čem je. Že pri drugem sestanku pa mu lahko poveš, da si v stanu postati sama sebi nezvesta zaradi njega.
3.	Pusti govoriti le njega; on bo prtem mstil, da bo vedno tako.
4.	Delaš se lahko bolj neumno ket; si, nikoli pa ne pametnejšo.
5.	'Pri prvem sestanku mu daj roko; en tu kasneje bolj potrpežljiv.
6.	Pri prvem sestanku mu ne delaj preveč stroškov; rrrcški takoj računajo.
7.	Dvoriti moraš ti njemu; rra to se take j vjame.
8.	Drugi sestanek določi -kolikor mogoče pozna prvem, da bo imel dovclj časa, da se bo navadil gle-dajti v -tebi svoj ideal.
9.	Takoj ipri pnvem sestanku mu pc /ej, da ga imaš za "nevarnega". To mu bo silno všeč.
10.	Vsakemu reci, da še nikdar nisi imela tako zanimivega sestanka, on bo tudi to verjel.
*
Od vserpovsed me vabijo rojaki. Zdaj so me celo v Oirard povabili.
'Nič ne rečem, prišel bi, zakaj pa ns. Toda že vnaprej povem, da ne znam pdti in da not ne poznaim: da ne igrami ndbenega inštrumenta; da nisem v Ameriki še nikdar na odru nastopal ;da se ne znam navduševati za narodne svetinje, za narodne ustanove in za narodne domove; da nisem zabaven človefe; <ta nisem govornik; da nisem navdušen za društva in za organizacije v splošnem, da včasi resno dvomim d napredku slovenskega naroda v Ameriki; da se žensk bojim — in da mi ohioska kaplja nič kaj posebno ne pri j a, ker ima preveč po grozdju okus.
Zaikaj bi ttorej hodil v Gfrard, ki je , že vsaj po dotpMh sodeč, neka-lio središče slovenske kulture v Ameriki.
*
RjOjak mi piše iz Waukegana:
—	No, kam jo boš pa letos mahnil na počitnice? Lani si imel toliko povedati o Little FaUau, tistega pa le nisi povedal, kako si bil prvi dam v Little Falls u sprejet. Tisto povej, tisto. Zakaj bi vedno le eno trobčl.
*
No, bom pa enkrat povedal, toda Mre. Masle v Little F*0s, N. Y., prosim že vnaprej sa eproščenje.
Lil RIB9II"
i _ ——m^mmm—ii
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 28, 1931
Tbe LARGEST SLOVENE D AH/". tia t.
SLAVKA GRUM:
Takole sedimo, itmu vožnje-
Nasproti je vsajen rtar mci; prav ;-a prav ni niti teko zelo star, te_ tak je in obrabljen. Nekateri ne majo ob nctoeni stvari mimo, da se Jh ne t kakorkoli dotaknilo, od rga mera J o .vzeti kaj s aeboj, kar irečajo. Nekateri so pač že tako ne_ rečni od rojstva, da gredo ob vsa-ci stvari zelo težko mimo. Da, da, alti ni tako relo star, pravim, ob_ ežen je In ukor. j en. Če zaprem o_ či, se pozibava pred menoj sCva, težka vreča.
Prede j al si je klobuk, se popra, skal. Zasrbe'.o ga je, v koži je za. lutil neugoden dražljaj in s pra-kanjem si ga je odstranil.
Kmetica poleg venomer zeha. Ne zeha vsled zaspanosti temveč va_ ena ni množestvenih prigod kros sebe. Človek ne zeha le iz zaspa no*Li. temveč tudi če je na kaj dlje časa preveč pozoren in pri tem zanemari dihanje. Tudi zelo težko prenaša molk ženica, ne prebije v teni dušečem molku življenja. S sprosčujoco nujnostjo udro iz nje besede in na vse strani se sedaj Iz povedo Je. Občutila je kot težko vest. da bi tem ljudem kaj prikrila in malone odrešenje ji sije iz lica, ko more sedaj irpovedati. da Ima dema pohabljenega otroka.
Usmiljenka onkraj v kotu ne govor:. rahlo sklonjena naprej in i belimi rokami v naročju, je vsa ni straži, da ne bi izdala kaj cd svoje., ga živfjenja. Pod poškrobljeno av_ bo se je življenje več ne tiče, vse enkraj je Smrt.
Dandanes mnogo govore in pišejo o "krizi ZM'kona". Da ta kriza ni ravno majhna, doutazuje tudi naj1-novegša papeška okrožnica.
Tudi brezposelnost vpliva prav močno na medsebojno razmerje marsikaterega zakonske gu para. Gospodarska kriza se le pre rada razširi tudi v duševno krizo. Bci jo je težko megoie še popraviti, čeprav se topo nihafcno vimo reči, ko da se me sploh ne ti. na kot mi, iz iste, nehoma k razpa-j gespedarske raamere -v .em ali o-
V O 2 N J A
BREZPOSELNOST iN ZAKONI
čejo in v svojem nenaravnem duševnem poslu ne poznam ne trud. nosti ne počitka. Živim malone v samih sanjah in v teh sem postal tako zahtevalen, da občutim kot najsurovejšo krivico, da bom nekoč zanešen v jamo. Med vojno sem monal prisostvovati ustrelitvi ne. kega Rusa.ujetnika. (Ukradel je par čevljev in bil obsojen po pre _ kem sodu.) Ker ni hotel biti od izstreljene slave še dovolj mrtev ter se je poganjal iz jame, ki je bila izkopana za njegovim hrbtom in v katero se je zvrnil, so zatolki kar s puškinimi kopiti in tlačili v ja_ mo Ta slika mi vstane vedno pred očmi, kadar moram misliti na svo_ jo smrt.
Tu sedim in topo niham v vožnji. Gledam tega" starca in sem poln zavisti do njega.
Vzpetja gričev so prevešajo ob progi, prekladajo S3 ploskve njiv. Brzojavni drogovi skačejo čez šip?. V mični globeli v hosti ob potoku se zasuče hišica, za majhen hip se zavrti pred našimi očmi in izgine. Tako za malo se je prikazala, da oi bilo tudi mogoče, da je sploh ni bi. lo. In vendar, kljub tej svoji ne. znatni pojavnosti, morajo živeti v kočlci ljudje, ki so trdno pre ver j e_ ni, da so središče vsega, da bi bil brez njih svet najbrže nemogoč in bi sploh prestal biti, če bi njih ne bi"o. O, čisto gotovo živi tam notri kako dekle, ki se sklanja čez ročno I delo in je navezana na vse mogo. če. Tudi sovraži kaj in je sploh
du nagibajoče gmote — hitro se uJnem sijaju ia^oCjšajo. maže j o in dobijo duh, če se mno_{ go ne čistijo — in vendar, komaj1 se srečamo in spogledamo z očmi, '1 že se vzpnejo kvišku ob postavah poželjenja, že se nam zahoče slu. • žit ter biti uničen od neusmiljene lepote, ki zadobi oblast čez nas. i Nekaj grozotnega je v tem med.
V nekem nemškem berlinskem |J':stu "Berliner Ta*eblatt-u" beremo o tem ta-le primer iz resničnega življenja. Je to čisto vsakdanja stvar, Via j na zunaj, ampak ven-i da.r:
j "Gospa. E. je mlada, srečna žena ; čednega moža in mati dveh lepih
SEZKANJE MRLIČEV V NEMCU
sebojnem obžalovanju. Jaz na pri- t mer se tako hitro navežem na člo. ctrok' ~ eden Je st3'r 6' dru^ 8 veka in pustim, da boli. Vedno Mcž je ^rtopnlk velike tv.-dke
mnogo boli, če se ima rad Člove* i:na *	~tudi ne ravno
zalezuje vsako misel in je nanjo soke dohodke. Žena gospodinji prA-ljubosumen. Sedaj recimo moram no 4x1 marčno in s svojo skrccnncst-1 j ubiti neko, ki je tako zelo rada'i0 <iril ** ^nm na prl-aierai vl-vesela, nad vsako malenkostjo se, čeprav mcž svcj'i ženi zakrije ji zablešče oči in tleskne z rokami nekaj svojega zaslužka, ki ga bade Mnogo ljudi hoče vedno krog se_ iro*"ja svcj'm revr'm ccrcfnikcm be, skeraj vse bi najbrže imela raj "za pcdpc-D", v rrmici pa ire prida.	Ipira rcrrin'k: v, ampak ne-sorodni-To je zelo hudo. |ce. Nesreži pa haC-e, da žena nena-
j doma zboli m mora za več mesecev i v posteljo. V hišo pride strežnica^ s Na naslednjem postajaHšču vsto_ i katera se mož pred oH-mi svoje že-
Prvl krematorij v Nemčiji so zgradili 1. 1878- in sicer v Gothi, 13 let pozneje je sledil Heidelberg, do 1. 1910, so sledili Hamburg, Jena in Offenbach, a že v naslednjih 10 le_ stih so otvorill 14 novih krem a tori, jev, do 1. 1913. se jim je pridružilo spet 12, med vojno jih je nastalo 14 :n po vojni, da konca 1. 1929, spe; 40. Ob začetku naslednjega leta so imeli Nemci 92 zavodov za sežiganj o mrličev, med tem jih je bi"o 39 v sami Pruski In med pru. skimi so 3 zgradili v Berlinu. Razmeroma malo jih je po katoliških de! h Nemčije, kar je razumljivo.
Še zanimivejše so številke, ki ka_ žejo. kako so krematorij i v tem Ča. su poslovali. L- 1929. je umrlo v Nemčiji okrog 800,000 ljudi, od teh ji je bilo 57,794 al: okroglo 7% u_ pepeljenih. L. 1919. je znašal ta odstotek komaj 0.58 in leta 1920, je vedno 1.1. V povojni dobi se je gibanje za sežiganje mrličev silno
NAJMANJŠI DNEVNIK NA SVETU
V Torresovi morski ožini v sever, ni Avstraliji ležita dva drobna o-toka po imenu Četrtek :n Petek, takQ drobna, da ju ne omenja niti največja zemljepisna karta.
Otok Petek fungira kot karan., tenska postaja za Queensland, Če. trtek, ki šteje manj nego 2000 pre_ blvalcev in ki je nekakšen center za lov biserov v Torresovi ožini, pa je zanimiv še toliko, ker izhaja na njem najmanjši dnevnik na svetu, ki ga vrhu tega izdaja še — ženska, ga- Corranova. kakor stoji zapisa, no pod njegovim naslovom.
Dnevnik se imenuje "Torres Straits Daily Pilot" in je vpisan pod tem imenom v trgovskem registru v Brisbanu (Avstralija), da more uživati prednosti, ki gredo li stom pri razpošiljanju po pošti. List obsega tri tiskane stolpce, vi sok je 27 cm, širok 20, in se tiska na ročni stroj v dokaj čitljivem ti. sku. Stane tedensko 1 šiling, po-
razširilo, kar se kaže tudi v naših. samezna številka za neabonente pa ftevilkah. Več nego polovica zavo_ ■ 6 pencev. sicer pa si izdajateljica dov je predlansko leto upepelila na' ne želi nič preveč naročnikov, ka dan najmanj enega mrliča, neka- kor bi bil° razvidno iz opombe, ki
pi droben, čudaško oblečen meži-ček: žirardi. bel telovnik, rumene čevlje. Z narejeno prožnostjo pri. stopica v voz in je sploh zelo ma-dosten. In vse tako znano mu je 3
teri kremateriji pa celo po 3—4.
ne takoj sijajno razume. Doln^ žena si nikakor ne more pomagati, j amp?k mora trpeti, dokler toTko ne czdr?vi, da moin strežnica iz hiše. Otroci so zanemarjeni, "njes*?."" ni
TELEFON JE KESIL ŽIVLJENJE
Pred nekaj dnevi je gonrorila 25.
jo stalno objavlja na prvi strani: "Vsak naročnik prejme samo po en izvod".
Kdor si predstavlja, kako majhen je otok Četrtek in kako cdrezan od življenja velikega sveta, bi men 1 da bo nudil prav malo gradiva še ?a tako majhen list. zlasti če izha. j a vsak dan In vrhu tega zelo re_ dno. A temu ni tako. Poleg lokal
itemile rečmi potovanja. Kot priden n.;.kdar domotv, ker tiči vedno pri letna ločena žrna vinskega trgov- i nih vesti, ki obravnavajo zlasti do deček si z rutico pobriše klop, pre_ j strežnici, zateon je razbl:. Žena si fa na Dunaju po telefonu s svojim godke iz življenja tamošnjih Iskal, dno sede in je na moč olikan. LiJne moro drugače pomagata kakor ! prijateljem »v -Berlinu. Rarjoiv-rr jedcev biserov, poleg naznanil o pri. stek za sprevodnika drži pripravljen v roki in sploh mu je takale pot malenkost.
Možiček se takoj razgovori s so. sedi in porazpove svojo znameni. tcjt- Šest in sedemdeset let mu je, pa mu jih nihče ne prisodi. Vsako, gar ukani najmanj za deset let, hi, hi, če ga vpraša, koliko jih šte
da zahteva ločitev. Mož nima proti imCl namen izravnati nesoglasja ,ki hodu In odhcdu parnikov, kakšne-tej 33 hi,£ vi nič.	!sc> nastala med njma. Ker pa se to! Sa majhnega oglasa in razglasa
Ni pa še prišlo de prve razp:\ ve. ko je tvrdka moža odpustila iz službe, ker ,je vsled svoje lahkomišlje-nosti zanemarjal tudi svojo službo. Žen:, ki je ,prej sama delala, ni kazalo drugega kakor du je začela zo-
V poslednjem času se večkrat svet nastal Prav Prav šele ž n-lQ je. Potovati z vlakom mu je igra- pet sama delati, da preživi sebe in
prebudim sredi noči od groze, da ter se P°tem razvijal, kakor je
rastla ona — in vendar, le za h p se je zasukala vsa dolinica pred
bom moral umreti. Z vso surovostjo cbčutim, kako bo vsega konec in me bodo zasuli z blatom Nezncsna mi je misel, da bodo gnili moji pr. iti, moje ustnice, vse moje telo je zapisano gnusnemu razkroju. Dobro pa tudi čutim, da drugi ljudje ne vedo tega in jim ni treba pre_ naiati te groze, niti izdaleč nihče ne verjame, da bo v rstlni umrl. — ' To se pač tako govori," reče se. "da vse živo nekoč jenja. Kakega starega človeka, kakega zelo dalj. nega in tujega neso včasih v pogre. bu; če ima kdo izredno smolo — tudi kakega mladega ali nam bližjega pokonča katerikrat kakšna čudna, neumljiva sila, toda — nas, nas se to ne tiče. Jaz ne tako: z vso neznosno grozo vzntkne sredi no., či v meni zavest človekove umrlji_ voiti in tedaj bi kričal, norel, be-enel. da bi prevpil v sebi zavest, nost tega dejstva. To je hudo. In življenje cbčutim tedaj kot najsu. rovejši nezm^sel. Ta starec tu nasproti se bo nekoč nekako smotre, no razkrojil, če ga zasrbi, se po. praska, ko pa bo postal nekoč zelo utrujen, bo legel ln jenjal dihati Da, skoraj bi mogel reči, da on potrebuje smrti, odpočil se bo. Če kdo zelo naporno dela, mora nekoč tudi zelo počiti. In njegov ra2flcroj ne bo nič nasilen, njegova polt že sedaj zelo nalikuje zemlji. Jaz pa sem tako iz kv ar jen, iti moram mi.
našimi očmi, 'tu sedimo mi ter mislimo. da je hišica naključje in da j to neznatno dekle sploh ne pride v poštev v svetskem dogajanju Od. visno je prav za prav od naše mi. lasti, da sploh je, vsa usoda doli. nice je odvisna cd nas, ki tu niha. mo v sunkih vožnje, če izvolimo odpreti oči ter jo sprejeti v krog naše pojavnosti.
Gospodična vstopi na postajališču, zelo gosposka je in mrzla ter vajena dogodkov; nič je ne bi mo. glo presenetiti. Pred nekaj hipi je bila še v povsem gotovih razmerah, cče je kričal na njo v kaki sobi, da je ničvredna in se bo kmalu pre. nehalo to s temi večnimi potova. nji — odkod sploh naenkrat te vsa. kotedenske vožnje? — morebiti tudi se ije morala spreti z materjo za zadnje novce v hiši, sedaj pa sedi tu Vi>a mrzla ln je — pasažir; vsa zaklenjena vase in težko rešljiva!
Vsi moški jo takoj peželimo in se skušamo uveljaviti. Skušamo pridobiti njeno naklonjenost. Kra. doma ji gledamo noge in s potvor. j eno brezbrižnostjo ugibamo, kako telo ima.
Kako to, da se moramo medse.. bo}no oboževati! Poznamo se tako prilično med seboj, dobro vemo, da so tudi bitja drugega spola klaver.
ča. Vedno ga občudujejo takole cba ztrze.ia.. Prdnevi je 'pisali na ; potniki, kako se upa sam na pot. s»lroj, ponoči pa je opravljana skrem- i Pride sprevodnik in — hola, o. no službe v nekem uredništvu. Kar j krog mežička je naenkrat vse v je m:ž eiuilvj.no zasluži, še zanj nil 1 velikem razburjenju in zmešnjavi: b31o dovolj. Fcča^i pa se je cbrnilo prekladajo prtljago, sklanjajo se na za ženo na boije. Ona je poznala ; tla in iščejo pod klopmi — spo. mnogo moževih odjemalcev in sčx-sobni starček je izgubil vozovnico, soma je dobila ena zastopstvo tiste Naenkrat je ves razburjen ter iz. tvrdke, kjer je tli prej zaposlen gubi ravnotežje: ves osramočen njen mcž. Ona je vodila plsttxno in stoji pred nami. da -se mu je tako ona vzdrževala rodbin d. Mož,, ki
ponesrečilo podjetje potovanja. Pri je m prej za ločitev ves vnet, se jeirlmjen m PrihcdnJe tem izvemo, kako mu je še prej.'pa 5ez ^ izprememl. Postal TenL°ka mrtva" Takc>J pa ie bIa šnji večer naročila žena, kam naj;je ^adek kot- med - denar! - to- ^^ l'Jlterven^a reševalne po-shrani list A in sploh sta v poste- da čeprav je na ^^^ že poza-:staje' ki 3e nesre&nici	mih
lji pozno v noč vse obravnavala,«^ ^ ga j€ ^ £),oyo p0aten0 0_ kako se ima vesti na potovanju, kradla> je wrlda	ra^-. oba
ker - no da, nekoliko slab	siMr še skupaj, ampak le za-
min ima, tu in tam kaj pozabi-!^ ^ _ hadRa pa ysak svoja sicer se mu ni treba prav me pri. toževati, — ne, zelo čvrst je še,
ni posrečilo, je Dunajčanka izjavila | domačih občinskih oblasti, priob svojemu iTJirijatelju, da je izgubila veselje do življenja in da naj nihče ;ne pričakuje od nje nv.daljnih življenjskih zna kor/.
j Berlinčan je postal zaradi te pripombe pozoren. Pozvoni je še en-;krat in ko se ni na aparatu javil ■ niti-že, je telefoniral poihrij-skemu ! ravnateljstvu na Duirj/ju in prosil, ;n3.j nemudoma pol"je svoje organe v stanovanje nesrečnice, ki namerava izvršiti siamomor. In res. ko so stražniki vdrli- v -stanovanje obupane ločenke, so na§li odprta vrata iz kcicalnJz-e v spslnico. V kopalnici je bil odprt petaliai pri plin^ci ceivi. Prostor je bil že deloma aa-jutro bi bila
KDOR SE NIMA
SL0VENSK0-AMERIKANSK1
KOLEDAR
ZA LETO 1931
CENA 50c
Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje.
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi.
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New ?ork City
43 RANJENIH
PRI KOLIZIJI
CHARLOTTE. N. C.. 27. marca. — Lokomtiva Southren Railway je zadela v voz ccstne žlcznice in ga popolnoma razdejala. 43 oseb, večinoma 'delavnv, je bilo ranjenih.
čuje "Daily Pilot" v vsaki številk tudi zanimive in res nove novico Iz vsega sveta — in to ker mu je na razpolago radio.
V ostalem pa sestoji vse osebje lista razen iz "glavne urednice" iz enega samega moža, ki opravlja '.stečajno posle stavca, tiskarja, urednika, reporter j a, upravnika in odpravnika. Nejgovo ime ni msd slavnimi !n njegovo delo se ne iz_ raža v življenju velikega s-veta. vsekaker pa ni za tisti tošč?k zemlje. na katerem deluje, nič manj pomembno nego delo katerega koli novinarja in publicista pri ka_ terem koli velikem svetovnem dnev. niku.
URUGUAYSKIMINISTER
MONTEVIDEO, Uruguay, 27. marcu. — Včeraj je resignira! general Shenone. vojrn minister v kabinetu predsednika Garoriela Terra.
Special Interest Accounts
Vsak, kdor £e nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim naši'- vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zame*. re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake
odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti.
i _ *
Vlage obrestujemo po 4°/o
in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja
in julija.
Sakser State Bank
ocfovrroftv or thi state of new york
NEW TISI, R, T.
toda tu in tam tako v naglici — zelo misliti je treba na vse takole podjetje vožnje v daljnje kraje!
No, končno se izkaže, da je vta_ knil listek v žep, prav v isti žep, kot sta ga za to določila z ceno.
Saa ni nič posebnega takole na vožnji, toda č".ovek more misliti marsikaj, pride mu to in ono pred oči. Recimo smo se vsi moški takoj zelo izpremenilt, ko je vstopila žen. ska, vsak skuša prikazati, kako je bolj znamenit. Jaz za svojo osebo se recimo sploh ne zmenim zanjo, dvomljivo je, če sem jo sploh opa. zil- Potvarjam se, da bi vstvaril dojem, da ne more nobena stvar več učinovati name. Vse imam že za seboj in takole gospodična iz de. žele — nemogoče ie, da bi me mo .
jpotsa".
In pri nas?
J. P. MORGAN V NAPOLJU
NAPOLJ, I tal'ja. 27. marca. — Včeraj sta se izkrcala tukaj z Mor-^•ganove jahte "Corsair" nadškof iz glo količkaj zanimati. Tako se ve_ ^ Canterbury in J. P. Morgan. Ogle-dem zategadelj, da bi postala po. idala ^ Narodni muzej in dru-zornejša name, kot na druge, da bi Se zanimivosti. Obiskala bosta tu-
jo uklonil, ne da bi bila tako ime. n lit na in mrzla ter da bi ona obo. ževala mene. Vedno se moremo za_ sačiti na tem, kako skušamo upli_ vati na ljudi krog sebe, da bi nas imeli radi. Zakaj hočemo za vsa. ko ceno, da bi nas vedno imel kedo rad? Ali morebiti zato, ker se nam šivi tako hudo, ker je tako groz. no misliti na smrt?
Ali je vam tudi tako težkq umre. ti? -
Čez šipe sekajo drogovi. Nobe. ne pomoči ni, ni kakega izhoda.
jdi razmia druga pristanišča ob Sre-j doz črnskem morju.
ZAŠČITA MATER
Na zborovanju angleške delovne stranke je govoril minister zdravja o visoki umrljivosti moter. Pouda. ril je, da je na Angleškem mate. rinstvo tisti"poklic, ki zahteva naj_ več žrtev; umira celo več mater ne_ go delavcev v rudokopih. Letno u_ mre 3000 žen na porodu! Treba po. skrbeti, da se zaščitijo matere pred in po porodu. Mora se ustanoviti mogočna materinska služba ne le na Angleškem ,tem več povsod, kjer žive delavske matere.
"SLAVONIC AMERICAN YEAR BOOK"
je zelo z;,nimiva knjiga, ki jo je i izdal Shivonic American Progress Club, kateri bo izdal podobno knji-!go vsako le .o v angleščini v svrho | tesnejših kulturnih odnošajev z I Ameriko.
Knjiga vsčbuje vsakovrstne član-jke, med njimi:
Slovanski narodi — poučen in informativen članek o slovanskih narodih;
Tesla — čudoviti mož — študija o največjem elektrotehničnem že-niju na svo:u;
Hrvatski harlekin je šaljiva povest iz življenja hrvatskih delavcev v Ameriki.	*
V knjigi so zastopani Tolstoj, Dostojevski. Gorki, Pavlovič, Falkov-ski, Preveden, Georges, Gecan, Kol-ski, Gregoriev in drugi.
Poleg krasnih ilustracij vsebuje knjiga tudi imenik nekaterih slo-vanskh organizacij v Ameriki.
Knjiga je posebno primerna za tukaj rojeno slovansko mladino. Strne $1.00.
Narooila sprejema tudi Glas Naroda.


SEDEM KNJIG
DEDEK JE PRAVIL...: MESIJA
MLADIM SRCEM:
SUNEŠKI INVALID:
PARIŠKI ZLATAR.
.Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. — 'Knjiga je bogat« okrašena s slikami
.Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši ljubljanski knezoškof. To je eno njegovih najboljših del.
Morda se noben slovenski pisatelj ne sna tako poglo. biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Šaša Šantel.
.Forest sa slovensko ljudstvo, v kateri so opisani raz. " burljivi doživljaji mladega mornarja.
Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco. :skega kralja Lndovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar
snači, da ft bite po nji veliko povpraševanje.
_	I«1 strani debela knjig* s slikami. V nji je natančno
BALKAKBKO-TUKSKA VOJNAorfeana vojna, Id je bila predhodnica našega esvoboje-
s**
SLOVENSKO - AMERIKANSKIvsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, KOLEDAR:..............---r*.iUL
Knjigama "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
*a L A m 1 A I O D A*
NEW TOEK, SATURDAY, MARCH 28, 1931
LARGEST SLOVENK DAILY ta D. S.
SKRIVNOST NEZNANKE
ROMAN IZ 2IYLJENJA.
Zrn Glas Naroda priredil G. P.
I ' UltUHHHI I M »4 M MM
I I . I I | | < M II I I I I i
39
{Nadaljevan j e.)
Liza j« videla, kako je avtomdbil zavil s ceste ter peljal naprej po soadal polti, ki Je direktno vodila na grad.
Dolgo časa Je zrla na ponosni grad, -dokler ni izginil pred njenimi očmi.
—	Tam gori bd lahko živela kot gospodinja, če___
Nadalje pa niso prišle njene misli. Beseda "če" jih Je pomaknila na-pred..... '
—	Oc W vzdržala zvestobo. ..
Gospod Kamer ni imel v prihodnji uri nobenega veseljja s svojo ženo. Bila Je staa>no slabe volje in nezadovoljna s svojo usodo, katero si Je atesaOa sama sebi.
Od strani Je pogledala svojega moža. Kako navaden se ji je zdel, potem ko je videla grofa TaxenVburga!
Naša Je celo ime Kamer čisto navadno 'ter se prepirala z usodo, da Ji Je naklonila toliko nesreče.
DVAJSETO POGLAVJE.
Grof Gun ter je stal še dolgo pod vtisom mučnih spominov, katere Je vzbudilo v njem srečanje z Lizo Kamer. Samemu sebi se je zdel mrk in potrt., in Dagmar je mislila, da trpi se vedno vsled ljubezni do svoje nekdanje zaročenke.
Ta domneva je uničila vse nežne kali, ki so se pričele buditi v srcu, — tako nežno, da jih je komaj zapazita.
Bila Je zelo nesrečna radltega, ker je to srečanje zopet raztrgalo rano v prsih njenega moža.
Strah, <Ja bi priznala svojo ljubezen možu, je postal zopet močnejši.
Njen ponos ee je uprl proti temu, da mora ljubiti moža, ki ji ne do-prlnaša nikake ljubezni.
Pokazala se je zopet mrzlejšo in nedotakljivo kot v zadnjih mesecih po svojem pcvratku na grad.
Grof GUrntr je to seveda dobro zapaazil.
Ko se je kcnečno oprostil svojih mučnih misli ter se skušal zopet sprijazniti z ženo, jo Je naiel zc,pet mrzlo ter nevzdržno.
To ga Je iznova za temnilo in postal je zopet ljubosumen.
—	Nikake sreče nimam v Iflubeani! — si je rekel.
Priznanje, da ga njegova žena ljubi, mu ni prišlo v prvem času niti qa misel. Postal je nekaj časa zopet pozoren nanjo, a opustil misel kot zapeljivo in neumno.
—	Tako je. — Jaz jo ljubim z vso iskrenostjo ter sem ljubosumen na vsakega človeka, kateremu se zasmeje. Nikake sreJče nimam v ljubezni!
Tako Je vlačilo pctrto razpctožemje med mladim parom. Tuja sta ti staiLa nasproti, čeprav je srce obeh koprnelo po združitvi. Drug drugega sla opazovala s ta<jnim nemirom. Pri#tem pa sta kazala drug drugemu h&ctno, enakomerno prijaznost.
Damo tež je Dagmar po Taxeburbu je bilo sedaj jpotolaženo, a bilo Je kljub temu nelkaj drugega kot je pričakovala.
N«to je prišlo deževno vreme, ki se je povsem prilegalo arzpotaženju obeh. Nista mogla niti oditi na izprehod, niti se peljati ven.
V vasi je bila le enkrat ter slaivila svoje svidenje z mladino. Srce ji Je postalo gorko ob veselju mladine.
Povabila je celo družbo na čokolado in potice. PolnoStevilno so pri-III ter napolnil veliki vrtni salon z veselim smehom.
Dagmar pa ni bila srečna pri vsem tem. Jezila se je nad mrkim razpoloženjem svojega moi%, a ni slutila, da ije sama kriva tega.
Zadovoljna je bila le, kadar je sedela za svojo pisalno mizo ter prepisovala njegov*rokopis. On jo je motreče pogledal ker je zahtevala od nJega nada>ljnega dela.
—	Ali hdieš v resnici delati naprej? Ali ti ni dolgočasno? — jo je vprašal.
Ona je smeje zmajala z glanro.
—	Ni ml dolgodčasno in razventega ni moja navada, da bi pustila dalo le -napol izvršeno. Daj mi nove pole za prepis.
Storil Je po njeni volji.
Tedaj pa je prišel njen ode, povsem neprijavljen, za dva dni. Hotel Je imeti podrcfcno poročilo, kako so dvome slavnoeti minile.
8 poročilom je bil zelo zadovoljen in ker sta si prizadevala igrati ulogo zadovoljnega paar, je rekel pred od potovanjem. Gunter)u, ko sta bila sama:
—	Veseli me zelo, da je postal vajin zakon tako miren in harmoničen. Imel sem torej prav! Pomisli, Dagmar se je izpočetka strašno upirala tej vrveži. Jaz sem moral precej energižno nastopiti. Potem pa, ko te Je videla, Je bil njen odpor končan. Privolila je brez vsakega pomišljanja. No, mislim, da sta oba zadovoljna drug z drugim!
O teh besedah je moril Gun ter dasta razmišljati. Zopet se je vpra-fcl zamišljeno, če ni Dagirar prisiljeno dala svoje besede?
Izprva se je branila.
NI Je mikalo postati grofica Taxiemiburg. Nato pa je opustila svoj odpor.
Zakaj pa ni bila takoj zadovoljna, ko jo je prosil za roko?
O tem ni dobil nikake jasnosti.
Tedaj pa mu je zopet, padlo v glavo, da je nekegn. dneva videl pisma. katera je skrivata v zeleni kaseti.
Kakšna so bila ta pisma?
Zakaj jih je tako boječe skrivate ipred njegovimi očmi?
Ali se je zgodilo nekaj v njeni preteklosti med Hollmanom ter njo? AH so bila ta pisma od njega?
Potem Je veljalo njemu strastno blesketanje njenih oči, ko je sedela •Udare* v veži ter čakala nanj ?
Stisnil je aotoQ,
Ta sum j» je takoj vrgel ptndc. kajti sramoval se ga je. Ne, ne, to lil moglo biti, ker mu je Dagmar trdno hi resno prisegla, da ne ljubi nakogu drugega. Tega se je hotel držati tn to mu 4» zopet dalo mir. Bil pa Je že enkrat varan, ker je preveč trdno zaupal! Vsled tega je oatcd lahek sum v njegovem srcu.
Postajal pa je zopet nemiren, ko se Je približal <ian, ko bi dospel Werner Holiman v Taxemburg.
Cagmar Je postala Skrajno pozorna, ker je sl4bo izgledal ter zelo mato Jedel. To Jo je zelo skrbelo, a nI vedela, kako naj mu pomaga.
I
Da se ksnebl mučnih misli, se je Gimter 2»pet zagrlobil v delo.
Sedaj Je imel dosti qpre/vfaa v cvetličnjaikih. Njegovi poskusi so obe-t.h uspeh ter mu delali vesele.
Prt mizi Je govoril le o cvetlicah in zelo pogosto jih je obiskal v njeni dražbi.
Potom prepisovanja njegovega dela se je poglobila v krog njegovih Ide) in pogosto se je čudil, kako je obvladala najtežji predmet. Ni še r«del, da Je bBa ljubezen njena učiteljica.
Tedaj pa Je prlM dan, za katerega je napovedal Hollman svoj
Upala tfe, da bo Gunter s tem razveden in bolje volje.
Werner Hollman je bil dc/oer družabnik in tudi princ Ludovik je prišel kmalu nato.
Tako je bilo, da so se uresničile vse njene sanje.
Ko je prišel Hollman, se je kazal nedolžno zadovoljnega, in Gunter je čutil ikako izginja njegov sum.
Dagnrar je nastopala napram ndemu mimo in neprisiljeno, in Hollman ji je v naivzačnosti moža kemaj dvoril.
Vsled tega se je Gunter oddahnil <ter zmenjal samga sebe, da se je uda j al takim blodnjam.
Kadar je bila Dagmar sama s slikarjem, ji je k-ngg.i tako očarljiVo obnašanje, da Je bil naivlvnost nevaren za njo.
Ta ton pa ni imel na Dagmar nobenega učinka.
(Dalje prihodnjič.)
/ TAKO JE ŽIVLJENJE
^Nikjer se razvplet življenja ne pokaže tako jasno kakor v spovedni-ci, v bolnišnici ali pa pred sodiščem.
Pred leta se je morala zagovarjati pred nekim dunajskim sodiščem 19. letno lepo de kile. Zaradi zakon o-lomstva, kajpak, kakor je to v velikih mestih že nawada. Dekle je bridko j cikalo, da jo je sodnik komaj pomiril.
Stvar je bila 'ta: Dekletov oče je hil uradnik v nekem velikem industrijskem podjetju in je očeta pogosto obiskolo v pisarni. Tam se je pa v dekleta zagledal šef tvrdke in zadeva je šla svojo običajno pot. Drider ni zalotila šefinja obeh in dekleta -tožila.
Mož, ki je bil zaslišan kot priča, je skušal biti kavalir in je vzel vso krivdo nase: ona je vsled svoje le-poite postala njegova žrtev. Poročiti se ž njo sicer ne more, za otroka bo pa dostojno skrbel....
Dekle je moralo biti po zakonu dbsojeno, dobila pa je prav majhno kazen in še to le "pogojno".
Leto kasneje pa se je moral zagovarjati pred sodiščem nekii človek zaradi pretepanja svoje žene. Ta je povedal tole:
"Spoznala sva se pred 2 leti, a zaradi revščine se nisva mogla vzeti. Pred 1 letom pa mi je ona povedala, da bo mati, in kar naenkrat je imela denarja, na kupe. Meni je rekla, d»a ji je umrl premožen stric. Tako sva se vzela in sva bila prasv srečna. Nedajvno pa sva se sprla in tokrat mi je povedala resnico: Spo-
I znala je bogatega fabrikanta, ki ga J je viabffla, dokler ga ni zvabila. Ta j je mislil, da je otrok njegov in je plačal m oskrbo otroka visoko vsoto. To priznanje pa me je tako raz-kazilo, da sem šel z nožem nad ryjo..„"
Žena je potrdila moževo pripovedovanje z besedami: "Če bi bila le tistega bogatega osla takrat vzela, namesto tepca!"
"Takšno je življenje!"
POZIV !
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N."
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7.
ure
zvečer.
Poslužujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke.


POZOR
Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
Vsakovrstne
KNJIGE
*
POUČNE KNJIGE POVESTI m ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: <!Hieiagi 3373
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN

€€
ff
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
MOLITVENIKI
SVETA URA "
v platno vez..................... .90
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez................. .90
NEBESA NAŠ DOM
v imitirano usnje vez. 1.—
v usnje vez.....................ljo
v fino usnje vez...........1.60
RAJSKI GLASOVI
v platno vez. ................ .80
v usnje vez....................1.20
v fino usnje vez.........1.50
v najfinejše usnje vez. 1.60
v bel celluloid vez. ......1.50
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez. .60
v usnje vez................... .80
v fino usnje vez.........1.—
v najfinejše usnje vez. 1.20 v bel celluloid vez.........1.20
Hrvatski molitvenild:
Ctjeha starosti, dna ve«. .......,1.—
najfinejša vea ..............1.6«
Slava Soku » mir ljudem. Ona vea 1JC
naj fineJ9 ..vea ..............1.60
Zvončee nebeški, v platno.......80
fin« vea ....................1.—
Vlenae, najfinejša vea ..........1.60
Angleški molitvenild:
(za mladino) Child's Prayerbook:
v barvaste platnice veaano .. .90
▼ belo kost vezano ..........l.io
Come Unto Me ____________________________ .30
fino vezano _____________________... .35
Key of Heaven:
fino vezano ______________________ .35
v nanje vezano ...........70
v najfinejše r*nje vezano ....1,20 (Za edraale)
Key of Heaven:
v celoid fino vezano ____________1.20
v celoid najfinejši vez ________1.50
v fino nanje vezano........ UJO
Cathode Pocket Manna!:
v fino nanje veaano........ 1.30
Ive Maria:
v fino nanje vezano....... 1.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski .............25
Angleško slovensko berilo .... 2.— Angleško-slov. in slov. mL slovar f Imerika in Amerikanef < Trni*).. 5.— Angeljska služba ali nauk kaka se
nal streže k sv. maši.......... ao
Boj nalezljivim boleznim .......75
Cerkniško jezero ..................1.20
Domači iivinosdravnik. trd. vez."'.'. 1.60
Domači iivinosdravnik. broS. ____L25
Domači zdravnik po Knalpn:
trdo vea. ......-...........150
broSlrano....................1.2s
Goapodnjatvo...................1.20
Govedoreja ......................156
Hitri računa r .................. .35
Jugoslavija, Mellk 1. rezek ____1.50
2. zrezek. 1—2 anoufc ..:,..LM
Kletarstvo (Skalieky)...........2.00
Kratka srbska gramatika....... jo

fi

Kretanje Pivnikov
■»— Shipping News —
29.	marca: Baltic, Liverpool
30.	marca:
Euro pa, Cherbourg. Bremen
31.	marca: Berengarla. ^nerbourg
New Amsterdam, Boulogne but Uer, Rotterdam
1.	aprila:
President Roosevelt, Cherbourg, Bam. burg
Deutschland, Cherbourg. Hamburg
2.	aprila:
General von Steuben. Boulogne sui Mer, Bremen
Olpmpic, Cherbourg
Westernland. Cherbourg, Antwerpen
4. aprila:
Minnekahda, Boulogne Sur Mer
7.	aprila:
De Grasse, Havre
8.	aprila:
Mauretania, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bre men
Bremen, Cherbourg, Bremen Nt w York, Cherbourg. Hamburg
9.	apri'a:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen
10.	aprila:
Paris, Havre
Homeric. Cherbourg	,
Itoma, Napoli, Genova
11.	aprila:
MiniiewuBka, Cherbourg L*apland, Cherbourg, Antwerpen
14.	aprila:
Vulcania, Trst (IZI^ET) Aquitania, Cherbourg
*
15.	aprila:
L.ev:athan. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Euroi>a, Cherbourg. Bremen Albert Bailin, Cherbourg, Hambuig
16.	aprila:
Berlin, Boulogne sur Mer. Bremen
17.	aprila: Majestic. Cherbourg
St. I^ouis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg, Hamburg Pennlaiid, Cherbourg, Antwerpen
21.	aprila:
iSerengaria, Cherbourg L;ifayette, Havre
22.	aprila:
Prej-ident Harding. Cherbourg. Ham burg
Hamburg. Cherbourg, Hamburg
23.	aprila:
I>resden, Cherbourg, Bremen T^a Bourdonnais. Havre
24.	aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rot
terdam
Augustus, X a poll Genova
25.	aprila:
H de France Havre (IZLET) Alinnetonka. Cherbourg
29. aprila:
Mauretania, Cherbourg President Roosevelt Cherbourg Ham burg
Deutschland. Cherbourg, Hamburg
Uina knjiga in berilo lafikega je-
.........................
Uvod v Filozofijo (Veberr) ......1^0
Veliki vsevedei ................ jtfi
Voščilna knjižica ............... ^0
Zbirka domačih zdravil ........ .M
Zdravilna želita .............. .40
Zel in plevel, slovar naravnega Zdravilstva ........................
Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov	JM Kako ae postane državljan Z. D. JU Kako se postane ameri&kl državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja .... JI
Kat. Katekizem ................ M
Liberalizem .................... M
Ljubavna in snnbilna pisma ____ .35
Materija In eneržija ............1.25
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 „ Mladeničem, I. zv............... o Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Mel£t)
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih In Srbih 1.90 Zdravje mladine ................lis
Zdravje in bolezen v domači hlftl. 2 zr- .........................
30. aprila:
Paris. Havre
Republic, Cherbourg. Hamburg General von Steuben, Boulogne aur Mer, Bremen
1.	maja:
Saturnia, Trst
Europa, Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Xew Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam.
Belgenland, Cherbourg. Antwerpen
2.	maja:
Minnekahda. Boulogne Sur Mer Rochambeau, Havre
5.	maja:
Aquitania, Cherbourg
6.	maja:
Leviathan, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg
Sew York, Cherbourg, Hamburg
7.	maja:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen l>e Grass«, Havre
8.	maja:
France. Havre Majestic, Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Westernland. Cherbourg, Antwerpen
9.	maja:
Columbus, Cherbourg, Bremen Minnewaska, Cherbourg
12.	maja: Berengaria, Cherbourg Ilremen, Cherbourg. Bremen Cleveland, Cherbtmrg .Hamburg
13.	maja:
America. Cherbourg. Hamburg IJerlin. Boulogne Sur Mer. Bremen Albert Bailin, Cherbourg. .Hamburg
15. maja:
♦ Me ile France. Havre Olympic. Cherbtuirg Relinnce, Cherbr»urg, Hamburg St. Louis. Cherbourg. Hamburg l^iphmd. CherlKturjj. Antwerpen Roma, Nalili, Genova
18.	maja:
Europa, Ch«-rl>ourg, Bremen
19.	maja:
Vulcania, Trst
20.	maja:
•Mauretania,Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg
Hamburg, Cherbourg. Hamburg
21.	maja:
Dresden. Cherbourg. Bremen Lafayette. Havre
22.	maja:
Paris. Havre Homeric. Cherl>ourg
Statendam. Boulogne Sur Mer, Kot-terdam
Pennland, Cherbou -g Antwerpen
23.	maja: Minnetonka, Cherbourg
26.	maja: Aquitania, Cherbourg Resolute. Cherbourg. Hamburg
27.	maja: Leviathan. Cherbourg
President Roosevelt. Cherbourg Hamburg
l>euts<-hlarid. Cherbourg, Hamburg
28.	maja:
General von Steuben, Boulogne Sur Mer. Bremen
29.	maja: France. Havre Majestic. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen
Xew Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Belgenland. Cherbourg. Antwerpen Augustus. Xapoii. Genova
30.	maja:
Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Rochambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer
PARNIKt Z ZNAKOM izlet v Jugoslavijo.
*, označi skupni
Mladeničem. II. iv............. M
. (oba zvezka skopaj jo)
Mlekarstvo ...............................1.—
Nemftko-angleftd tolmaž ........L46
Najboljša slov. Kuharica. 068 str.
lepo vea. (Kallnflek) ..........f^—
Nasveti za hifio ln dam. trd.
Nmiiiu brez ntitdja:
1.	del ....................... M
2.	del ....................................JO
Nemško slovensko slovar.........2.25
Največji spisovnik ljubavnih la
drugih pisem................. .75
Slovensko nfifllil slovar
OjaCcn beton .................. M
Obrtno knjigovodstva............ln
Perotnlnarstvo, trd. vea.
Perotninarstve. broi. ............lil
Pravila aa. oliko Prikrajevaaja perila po žl Mri I TMtd .............
Psihične Batnje m lagi ..........
.......... M
.......... .18
Prava In revetneija (Pltamlo .. jo Predhodniki In Idejni MhmUI hh akega idejalizma ..............LN
ia »adla teh. veaano ..................f._
«»»1 ...........T.^.I!!1.1..!!" .H
Ročni slov.-Italijanski in Itall-
janskl-slovenski slovar .... JO Rožni apisovnlh vsakovrstnih pisem -------------------------^0
H. zvez.................................. .80
Prorokovalne karte __________________1._
RAZNE POVESTI in ROMANI:
Ana Karenina (ioiatoj)
zanimivi roman (2 zvezka) ..$5.50 Amerika, pcvaod de^rro. doom
najbolje ..................... JB
Agitator (Kermlk) broS. ...... JO
Andrej Hofer................... 34
Beneška vedeievalka ........... JU
Bel graj ski biser ................ J5
Bell meeeaen ..........1........ .40
Bele noči. mali jnnak .......... jo,
Balkanako-TorSka vojska ...... JO;
Balkanska vojska, a slikami____ .55'
Baj in naga, povt..............
Blagajna Velikega vojvode...... .00'
Belfegor __________________________________________ .80
Bay, roman .....................65
Baraka vojaka.................. .40
Bcatln dnevnik ................ .60
Boiičal darovi.................. j5
BoiJa pot na Bleda ............ jto|
Božja pot na Šmarni gori ________ JO,
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot ca ootovanj« na ogromnih oarntklti:
PARIS 10. aprila; 30. aprila
(3.30. P. M.) (6 P. M.) lic de France 25. apr.; 15. maja (1 P. M.) (4.30 P. M.) FRANCE 8. maja; . 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.)
NajkrajSa pot po telexiilcl. Vsakdo je v posebni kabini s vsemi modernimi udobnoatTit. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprnftajte kateregakoli pooblaščenega, agenta,
aH
FRENCH LINE
1» ar ATE STHEET NEW YORK. N. V.

V JUGOSLAVIJO
PREKO HAMBURGA
z znanimi parni ki:
Cknkar:
.70
Grešnik Lenard. brc*.
mM fjvljeaja ............M\
Mrtvo amato .................15;
Romantične dnSe .....	.60 '
Cvetke ........
Cesar MM IL
Cvetina_____
Čarovnica ______
Čebelica ............
Črtice Iz ttvljcnja aa
Drobiž, In razne povesti spisal MUOnskl ......
MSOLCTX,
Dekle niza Dolga roka
zgodovinska povest
J5 j
M.
J5 J5-
JO .40
js! JO
Slavna kuhinja in neprekoaUlva
služba v vseh razredih. Redna tedenska odplutja.
ZMERNE CENE
Pripravne ieleanlike zveze z vsemi deli Jugoslavije.
Za navodila vpraS&jte kateregakoli lokalnega zastopnika ali
HAMBURG-AMERICAN LINE
30 BROADWAY, NE« YORK