Ljubljana 2000
Dogovori: »Od česa ]e v največ-ji meri odvisen nadaljnji razvoj Ljubljane.
Peter Novak: »Razvoj Ljublja-ne v naslednjih desetletjih je se-veda v največji meri odvisen od gospodarskega razvoja. Ta pa je seveda v nadaljnji odvisnosti od vrste faktorjev, od katerih je za Ljubljano najpomembnejši pro-
blem energije. Zaradi ekoloških posebnosti ljubljanske kotline si ne moremo privoščiti razvoja in-dustrijskih panog, ki rabijo v te-hnološkem postopku veliko ener-gije.
Struktura ljubljanskega gospo-darstva je že danes taka, da ne obeta ne vem kako spektakular-nega razvoja.  Irriamo predvsem
delovne organizacije, ki ne ustvarjajo nove vrednosti, nima-mo tovarn in rudnikov. V Ljublja-ni so se skoncentrirale, in ta ten-denca je vedno močnejša, pred-vsem trgovske in zunanje trgo-vinske organizacije združenega dela, ki sicer po svoje prispevajo k razvoju Ljubljane, vendar bomo morali v bodoče več pozornosti in sredstev nameniti proizvodnim organizacijam, saj si bomo le na podlagi močne proizvodne baze lahko ustvarili pogoje za razvoj mesta kot si ga želimo. Pri tem bomo morali seveda strogo upo-števati ekološke značilnosti ljub-
ljanske kotline in razvijati proiz-vodnjo, ki ne rabi veliko energije in ne onesnažuje okolja.
Dogovori: »Ko govorimo o ra-zvoju Ljubljane v bodočnosti ne moremo mimo dejstva, da smo v preteklosti zanemarili vrsto pro-blemov, ki postajajo danes akutni in predstavljajo resno oviro ra-zvoja. Bi lahko povedali, čemu moramo posvečati več pozornosti danes, da bomo laže uresničevali razvojne načrte jutri.«
Peter Novak: »No za to so lep
primer ceste oziroma njihova iz-gradnja. Vsi vemo, da so dobre cestne komnnikacije pogoj oziro-ma hrbtenica vsakega gospodar-skega razvoja v mestu in kljub temu smo danes v situaciji, da gradimo tisto, kar bi morah zgra-diti že pred desetimi leti in da bomo gradili jutri, kar bi moralo biti zgrajeno danes. Ravno tako javni mestni promet. Tu gre pri nas razvoj ravno v obratni smeri kot bi moral. Najprej smo imeli takozvani »tirni« javni prevoz, to je tramvaj, potem smo imeli tro-lejbuse, se pravi moderno obliko cestnega javnega prevoza na »gu-mijastih« kolesih, danes pa ima-mo, z ekološkega stališča, naj-slabšo varianto, to je avtobuse. Tako da sedaj, ko smo po vrsti ukinili vse »električne« oblike javnega prevoza, ponovno ra-zmišljamo o tirnem prevozu, ozi-roma o eni od oblik električnega cestnega transporta.
Dogovori: »Kot profesor imate verjetno dober vpogled v znan-stveno dogajanje pri nas. Kako vi-dite razvoj univerze oziroma zna-nosti v bodočnosti?«
Peter Novak: »Dejstvo je, da so univerzitetni laboratoriji in znan-stvene ustanove pri nas premalo izkoriščene; prav tako znanstveni potencial študentov in profesor-jev. Delo, oziroma znanstveni projekti, ki jih fakultete sprejme-jo v delo so preveč zaprti. Posa-mezne fakultete ne sodelujejo do-volj med seboj in gospodarstvo še vedno ne gleda na univerzo kot celoto, ampak vidi le posamezne fakultete. Tako ne pride do veli-kih znanstvenih projektov, ki bi rodili zares koristne rezultate. V gospodarskih organizacijah raje kupijo tujo licenco, namesto da bi zaupali domačim znanstvenim delavcem in jim seveda tudi ustrezno finančno pomagali. Mi-slim, da bi v razmišljanja o bodoči ^logi znanosti pri nas morali vple-sti tudi to, da se mora gospodar-stvo tesneje povezati z znanstve-nimi institucijami in graditi svoje razvojne načrte na spoznanjih do-mačih znanstvenikov.«
M. S.