^ka knjiSn*
TEDNIK
Štev. 16
Videm-Krško, sobota. 23. aprila 1955
Leto Vili
Pred našimi velikimi dnevi
Štirinajsto leto poteka te dni, kar je bila na pobudo Komunistične partije Slovenije ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Boj za narodno io socialno osvebojenje, ki se je pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in tov. Ti-1 ta razplamtel leta 1941, je bil pred 10 leti zaključen z veličastno zmago. Dolga, krvava in nadčloveških naporov polna je bila doba od aprilskih dni 1941 do maja 1945, ko «o vzplapolale po vsej svobodni domovini spet na- ; še zastave in smo zadihali z gio- j boko zavestjo v srcu, da si je slovenski narod v skupnem boju m bratstvu vseh jugoslovanskih narodov priboril zmago, kakršne doslej v svoji tisočletni zgodovini ni poznal.
Detos dopolnjujemo 10 let življenja v svobodni socialistični Jugoslaviji. Politične in družbene organizacije se že več mesecev pripravljajo na dostojno počastitev te pomembne obletnice Posebni odbori skrbe za čim boli pestre načrte proslav in vskla-jujejo pobude organizacij in društev. Organizacije Socialistične zveze bodo poskrbele, da bodo vsa ta praznovanja, ki jih bomo imeli kar vse leto 1955, na Hs« višini, ki jo terja pomen 10-etnice osvoboditve. Od proslav **. aprila, 1. maja, Dneva zrnate, 22, julija, občinskih praznikov- in ostalih krajevnih proslav, vse tja do 29. novembra — Dneva republike, vse bo prežeto s tehtno idejno politično vsebino. Ne praznik zaradi praznika temveč spomin na žrtve, ki so mie potrebne za osvoboditev, pogled na prehojeno pot in sestavljanje načrtov za bodoče delo — to bo v ospredju našega dela v teh mesecih.
Organizacije Socialistične zveze bodo zato predvsem poskrbe.
*e tak je bil dogovor na nedavnem posvetovanju predsednikov in sekretarjev občinskih od borov SZDL v Krškem — da kar najbolj približajo proslavo 10-letmce osvoboditve delovnim ljudem. Vsaka organizacija, društvo, podjetje, ustanova in delovni kolektiv bo v okviru tega Proslavljanja našel svoje incita in postavil spored, ki ga v okviril svojih možnosti v določenem roku zaključil. Vse proslave pa bodo pod okriljem Socialistične zveze, predhodnice ki je organizirala pod vodstvom požrtvovalnih komunistov ljudske množice, da so v ratet-v,, in enotnosti zmagale v mJ^b0dt,nem b°iu- Ko danes not c» Ocen3u?emo prehojeno da ’hr~- ^lrrnmo vedno zavedati, tovariša T.0.mnms«čne Parti je in
popolni, kot jih da bl blu~ ta '° jemo ne s-mo J T 0bCUdl1' napredni svet ’ temve« ves
jvss' ■»-
desedaniega dela našo ”spehe in socialistične graditve k
mo to primerjali s predvojno«!
ostalostjo. bomo spoznali vred nost ogromnih zmag na gospodar" skem področju našega družbe-
nega življenja. Socialistična gra- še — vse to bomo osvežili ob Občinski prazniki bodo letos 1 ev Jugoslavije je nadaljeva- praznovanju 10-letnice osvobo- ! prav posebno svečani. Prav tako
«OR ka-	___________.	.	.	. .
nje revolucije iz let NOB, v ka- ditve.
teri je sleherna zmaga korak na- Vse to, povezano s krajevnimi prej za vso jugoslovansko skup- posebnostmi vsake naše vasi. tr-
nost, ne glede na to, kje smo kak nov uspeh dosegli.
Ponosni praznujemo 10-letni- ; co osvoboditve. Naši računi do- ' raa in pred vsem svetom so či- ; sti. Mednarodna vloga socialistične Jugoslavije, ki je zadnja
ga, mesta in okraja, nam daje pester okvir, vsebino in pore n tega praznovanja.
Organizacija SZDL v naših krajih bo ob 10-letniei osvoboditve predvsem razširila in ©kr pila svoje vrste. Osnovne orga-
leta dosegla na zunanjc-politični nizacije se bodo usposobile za fronti vrsto nadvse pomembnih ! samostojno politično delo. zmag. potrjuje vsak dan znova Skupno z odbori ljudske obla-našo aktivno, miroljubno in na- j sti bodo sestavljale gospodareči no zunanjo poHtiko. Borba za. ske načrte in programe posamez-krepitev socialističnih sil na sve-1 nih krajev, zlasti za razne manj-tu, za zmanjševanje mednarodne i še komunalne objekte, igrišča, napetosti za mirno reševanje j telovadišča, obnovo vodnjakov, mednarodnih vprašanj in še in poti itd.
tudi praznik rudarjev in podobni praznični dnevi. 1. maj naj bo zares praznik veselja, množičnih izletov v prirodo in dan oddiha. Kmetijske, obrtne in splošne gospodarske razstave naj prikažejo napredek in razvoj posameznih krajev. Svobode, KUD in SKUD bodo sestavi, la programe za domače nastope in gostovaaja v okoliških krajih. TVD Partizan bodo razširila svoje vrste; Titova štafeta, Tek svobode. Teden športa in podobno — vse to je pred nami.
Zveza borcev bo sestavila širok program dela: obisk parti-zanskih družin in krajev, orga-I niziranje izletov in kulturnih gostovanj v te kraje, sestanki bivših internirancev, odkrivanje spom. plošč tn spomenikov, organiziranje partizanskih pohodov ob Dnevu vstaje itd. Mladinske organizacije. DPM. gasilci, planinci. Ljudska tehnika, strelci in vsa ostala društva in organizacije — vsi se bodo potrudili, da bomo proslavili naše velike dneve v duhu 10-letnice osvoboditve, čvrstvo združeni v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije.
LADO SMREKAR:
ZDB1VICH SVOBODI
Utihnili so borb srditi streli, iz «Sinja vstali novi smo ljudje, ponosni, hrabri, drzni, čvrsti, smeli, v obzorja nova misli nam hite.
Spet nam rodijo širna naša polja, škrjanci frfole s puhtečih brazd, na licih kmetov spet je dobra volja, za zemljo dihajo in njeno rast.
Veselo dvignimo te zlate čaše, naj rujno vince v soncu lesketa, na zdravje nas. na zdravje zemlje naše. ki ljubimo iz vsega jo srca.
Svobodna bodi večno domovina, in kruh svobode režj vsem ljudem, zato zdaj dvigamo to čašo vina, na poti v nove zarje, k novim dnen
Zamolkla pesem strojev je vesela in plavži radostno nam spet pojo, rudar ne gre več s kletvijo od dela, mostovi bratstva se k sosedom pno.
In naša vojska budno, čvrsto straži.
sijaj svobode silne Šimih kril.
naj zgrudi v prah se, kdor nas zdaj sovraži,
svoboda nam je dala novih sil.
Veselo dvignimo te zlate čaše. naj rujno vince v soncu lesketa, na zdravje nas, na zdravje zemlje naše, ki ljubimo iz vsega jo srca.
Svobodna bodi večno, domovina.
In kruh svobode reži vsem ljudem, zato zdaj dvigamo to čašo vina, na poti v nove zarje, k novim dnem.
★
Pesem je uglasbil RADOVAN GOBEC in bo izvedena 9. maja na republ ški proslavi osvoboditve v Ljubljani, na Trgu revolucije Kantato bo izvajalo okoli dva tisoč pevcev in godbenikov. Avtorju pesmi, našemu sodelavcu tovarišu Ladu Smrekarju v Kostanjevici, iskreno čestitamo k temu lepemu priznanju in mu želimo pr? njegovem literarnem ustvarjam” novih uspehov.
^ Skupno vodstvo Združenja rezervnih oficirjev okrajev Krško in Trbovlje
V nedeljo, 17. aprila, je bil v Catcških Toplicah skupni občni zbor Združenja rezervnih oficirjev okrajev Krško in Trbovlje. Na zboru So se rezervni oficirji pomenili o delu v okviru organizacije UROJ v bodočem okraju Trbovlje, v ka-bo po SIK,’itvi nekaj nad f>00 članov — rezervnih oficirjev. Razpravljali
t. maja bo na OkiCu pri 62 gospodarjih zagorela električna luč
Jutri, v nedeljo 24. aprila, bo v boštanjsk; občini šest ?estan kov članstva osnovnih organizacij SZDL. V Boštanju, Konjskem, Dol Boštanju Vitovcu, na Vrhu in v Okiču bodo člani Socialistične zveze volili vodstva osnovnin organizacij SZDL in delegate za občinsko konferenco. Obravnavali bodo tudi razna druga vprašanja.
Na Okiču se bodo tudi pomenili o zaključnih elektrifikacij-skih delih. 1. maja bo zagorela električna luč pri 62 gospodarjih in elektrifikacijskj odbor že zdaj vabi prijatelje in znance Okiča-nov, da jih ta dan obiščejo v tem .	lepem izletniškem kraju Deseta
lu v	“liT-i90 • *. 1 ° “e* I obletnica osvoboditve bo z novo
združenja ter izv^mi^11 0db°!th gospodarsko zmago v boštanjski stvo or-aniziiriiJ1 nOV° vod" obc’:'n'i nepozaben praznik Okiča-° s:aniza«je.	I nov in ostalih vaščanov.
sliKnkk° ?0lje in vclik del Spodnjega Posavja naj bi po zami-Ml okupatorjev pred 14 leti dobil novega, »večnega gospodar-
tabori5?"emskc prlf.eijence- Takrilt J'e Postal rajhenburški grad vednhT ciZa presel->evanje, skozi katerega le šlo nad 30.009 za-^ovencev. Zmaga narodnoosvobodilne vojske in ure-zločimkeC!!J?T naše vscliudske revolucije pa sta preprečili on i n klepe Nemcev.
Stanici	osvoboditve namerava Zveza borcev v Bre-
menih’ de^ettiln-e,n ttajhenburgu, postaviti v trgu dostojen spomenik desettisocem slovenskih izgnancev in preseljencev.
TTiasko praznovanje de^ske
m ad
Seja razširjenega plenuma 0K ZKS v Sevnici
15. aprila je bila v Sevnici seja razširjenega plenuma OK ZKS, na kateri je poročal sekretar Viktor Kovač o stanju v organizacijah Zveze komunistov ,n_ o raznih vprašan jih s področja borbe proti gospodarskemu kriminalu. V razpravljanju so poleg članov plenuma sode-lr>vall tudi predstavniki okraj-Pth sodišč, javna tožilca okrajev Krško in Trbovlje ter načelnika tajništev za notranje zadeve OLG Krško in Trbovlje.
O sklepih in razpravljanju Plenuma bomo obširneje poročali v prihodnji številki, o tem Pa bodo te dni razpravljali tudi n“ vseh občinskih komitejih ZKS v obeh okrajih.
Delavska mladina olovenije bo letošnji maj kar najlepše p osla-i vila. Pred osrednjo in največjo ' mladinsko manifestacijo v tem letu, kj bo v Kranju >n bo nosila naslov: »Majsko praznovanje delavske mladine Slovenije — de-! set let v svobodi,« bo mladina v Podjetjih organizirala razna zborovanja, prireditve in podobno. Na političnih zborovanj-'h mia ?ine, k; bodo tudi v našem okra-Iu’ bo mladina razpravljala med i Ofugitn tudi o t em, v čem bo i nien delež za dvig storilnosti in « tem seveda tudi proizvodnje,
°le9 lokalnih prireditev deiav-in	ki bodo posvečene
. obletnici osvoboditve naj bi se organizirale tudi lokalne raz-!_Ve’ na katerih bi razstavljali
vl°enci ^ mladl delavci in Zaključuj shod delavske mladine bo 21. in 22 maja v Kranju. Mladina v podrtjih naj že sedaj razmišlja, s čim bo sodelovala na zaključnem shodu. Doslej
stih in vaseh naj se pomenijo, koliko mladine se bo udeležilo zaključnega shoda ▼ Kranju. | Medtem ko se je proslave v j Kopru lani udeležilo 300 mladine j iz našega okraja mora biti šte-; v'lo udeležencev na proslavi v Kranju vsaj še enkrat večje.
Tateorfenia in kofonlfe za otroke padi h borcev
Tudi letos bo okrajni odbor Zveze borcev Krško skupno z Glavnim odborom ZB NOV Slovenije organiziral taborjenja in kolonije za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Okrajni odbor ZB je te dni poslal vodstvom vseh organizacij in osnovnih šol v okraju vabilo, da najkasneje do 5. maja prijavijo število otrok, ki bi šU j v kolonije ali na taborjenja. ;
Stroške kolonij in taborov bo- i sta krila okrajni in glavni od- ! bor Zveze borcev. Zato res ni nobenega vzroka, da na koristne počitnice ne bi šl<> kar največ otrok padlih tovarišev, posebno pa vsi tisti, ki so potrebni spremembe zraka, okrevanja ta po-1 čitka. Vsi prijavljeni otroci i bodo zdravniško pregledani na j najbližji ambulanti. Vsi tisti, ki j so zdravstveno ogroženi in so stari izpod 14 let. bodo šli v
imeli stalno zdravniško nadzorstvo. Zdravi, nad 14 let stari otroci pa bodo šli na tabore, ki bodo ob morju in na Gorenjskem. Zdravstveno ogroženi, nad 14 let stari otroci bodo spet imeli posebno kolonijo, kf jo bo organiziral GO ZB NOV Slovenije.
i
7DNI
PO SVETU!
Težko je v teh dneh mimo imena, ki ga po večkrat na dan omenjajo v tisku in po etru v vseh državah sveta. To je Ban-dung, turistično mesto no zahodne delu Jave. v deželi Indoneziji, ki je bila še pred nedavnim navadna nizozemska kolonija. Ko so predstavniki dežel »načrta Colombo» (Indija, Pakistan, Burma, Ceylon ,n Indonezija) poooLih m, skupno azijsko-atriško konferenco najvišje predstavnike vseh svobodnih narodov obeh celin, so prav dobro vedeli, čemu so iz brali za tako mogočno zborovanje prav to mesto. Bandunška konferenca pomeni odločen obračun s kolonializmom in rasističnimi predsodk:, s katerimi se di-čijo še nekatere evropske in afriške države, sicer polne slavospevov o človekoljubju, kulturnosti in dvilizacijt.
Azija in Afrika sta bili deželi, v katerih je klasični kolonializem prejšnjih stoletij izžemal naravna bogastva in delovno silo. Izkoriščanje te vrste so prikrival: z nekakšnim civilizato-ričnim poslanstvom. Kakšno je bilo to poslanstvo, nam pričajo naravnost porazne številke o revščini, zaostalosti tn nizki živ-
Marsikje otroci padlih borcev i r,evsCl™’ *°°'talosti tn nizki živ-5 vedo za ugodnosti, ki lih «m	ravnL.2e l! Podatki sami
ne vedo za ugodnosti, ki jih jim nudi organizacija ZvCke bor-eev. Odbori ZB, Socialistične zveze, učitelji ta profesorji naj zdaj poleg staršev in skrbnikov poskrbijo, da bo šlo na letošnja taborjenja ta v kolonije čimveč teh otrok. Prijavijo naj tudi otroke padlih tovarišev ta žrtev fašističnega terorja, ki so že izven šole, ki se n. pr. morda učijo obrti ta podobno.
Prav bi tudi bilo, da bf vodstva Sol ngodiia prošnji Okrajnega odbora ZB Krško, ki želi.
VsRm rleieoatom
SKim |n SVOBOD v krškem okraju!
Jutri, v nedeljo 24. aprila, bo od 9. uri donoidne v D»mu svo_ Lode v Radečah konferenca Okrajne skupščine Ljudske prosvete okrajev Krško ta Trbovlje. Vsi irvoHeui delegati KUD SKUD ?n SVOBOD naj se konference zanesljivo udeležijo.
i «itaole mladinski ode" v Vidmu-Krškem sporoči’ okrai-. nemu komiteju LMS da bo so-i deloval na zaključnem shodu s kratko dramo »Kronanje Matije Gubca v Zagrebu«, Za veliko republiško razstavo izdelkov mladih delavcev, ki bo tudi v Kr d nju, so sporočili svojo udeležbo samo delavci tovarne pohištva v Brežicah in tovarne celuloze na Vidmu. O tem naj bi razmišljali , tudi' mladi rudarji in drugi ‘ Mladinske organizacije v me-
posebno kolonijo, v kateri bodo | da bi mn šole redno sporočale
vse, kar je v zvezi z življenjem.
Naročnikom in bralcem
»POSAVSKEGA TEDNIK A«
Po sklepu začasnega predsedstva okrajnega odbora SZDL bodočega skupnega okraja Trbovlje se bosta s 1. majr-n 1955 /družila oba sedanja lokalna časnika okrajev Krško In Tr bovl je, »Posavski tednik« In »Zasavski vestnik« v nov lo-kalni list bodoče obsavske skupnosti komun — v »Zasavski tednik«. Naročniki obeh sedanjih okrajnih glasil SZDL bod od 1. maja t. 1. dalje prejemali novi čajnik, ki je prevzel celotno poslovanje obeh dosedanjih okrajnih listov.
« jn>nZa-SaVSki tedni,t* bo izhajal v redni tedenski nakladi 10.400 izvodov stalno na osmih in več straneh ter bo objavljal novice, dopise in prispevke svojih dopisnikov in sodelavcev iz vseh krajev sedanjega krškega in trboveljskega okraja. List bo seznanjal bralce z življenjem in delom, načrti in uspehi, pa tudi s pomanjkljivostmi vseh naših delovnih kolektivov, krajev in ljudi s področja sedanjega krškega in trboveljskega okraja. Kakor so bralci in naročniki doslej zvesto podpirali izhajanje »Posavskega tednika« v krškem okraju in »Zasavskega vestnika« v trboveljskem okraju, tako naj ostanejo -vesti tudi novemu okrajnemu glasilu SZDL bodočega obsavskega okraja — »Zasavskemu tedniku«, ki se bo svojim naročnikom, bralcem in prijateljen prvič predstavil s prvomajsko številko, ki bo izšla 29 april: 1955.
Uredništvo in uprav::
»Posavskega tednika
učenjem, ukom in vprašanji teh otrok.
ostalimi
Sneg v druai nolovici aprila!
obtožujejo države in njihove voditelje, ki so is teh dežel dolga desetletja z najbolj grobo silo samo jemali in niso dajali ničesar ali skoraj ničesar.
Pobudniki bandunške konteren-ce so dobro vedeli, kako njihovi narodi sovražijo nekdanje kolonialne gospodarje. Toda prav oni so tudi poborniki naprednega, vsemu človeštvu koristnega, treznega gledanja na sedanji svet in njegove naloge. Predvsem se oslanjajo na načela miroljubnega sožitja med vsemi narodi sveta. V tem duhu so tudi v dolgih pripravah na konferenco vplivali na ostale povabljene vlade. Niso želeli, da bi se konferenca, prva konlerenca svobodnih azijskih j n afriških narodov, spremenila samo o oder za obtoževanje nekdanjih kolonialnih Hi. Želeli
----	... ----, so.
Napovedano muhavost le- da bi se azi)ske in airiške deže-tešnjega vremena znova potrju- ,e P°meni,e o medsebojnem go-jejo sicer nepričakovane pada- sP°darskem in kulturnem sodelo-vine. Čeprav smo že dober mesec yan/u ° človečanskih pravicah v koledarski pomladi, zima še
opleta s svojim repom. Tako je 18. in 19. aprila dopoldne več ur kar krepko snežilo, pritisnil pa je tudi občuten mraz. Ce se vreme ne bo kmalu zboljšalo, bo nevarnost za cvetoče sadno drevje oz. za sadno letino. Vremenska napoved obeta sicer toplejše dneve, vendar april že
o človečanskih ,________
in pravicah narodov do samoodločbe, o položaju onih dežel in narodov, ki so tud: še danes odvisne od tujih sil, ter slednjič o miru in mednarodnem “odelova-nju z vsemi državami sveta.
Pet dni plodnega dela konference dokazuje da so v svojih prizadevanjih uspeh Dežele, ki sicer pripadajo najrazličnejšim
od nekdaj slovi po nepreračun- Tasf'm. veram in civilizacijam, ijivosti. Ce ne bo posebnih mo- nekatere pa celo zahodnemu (Pa-tenj, pa pravijo ljudje, da bi ^Ucn., Turčija, Fìl.pm’j ali morala biti letos zelo dobra le- vhodnemu bloku (Kitajska, Sciina žit in ostalih pridelkov. v.erni vietnam) našle skupen
jezik. Pod spretnim vodstvom in~ dijskega premiera Nehruja in burmanskega premiera U Nuja, pa tudi kitajskega ministrskega predsednika Ču En Laja so našle pot, po kateri so se izognile marsikaterih trenj med seboj ter sprejele vse sklepe soglasno
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vremenska napoved
:a čas od 24. aprila do 1. maja:
Od pričetka prihodnjega tedna do nekako 25 aprila nestalno vreme s pogostimi padavinami. 1'ozneje lepo vreme.	1
Neupravičene zahteve
siužkov med Tovarno poii.štva in sevniško mizarsko zadrugo, nam le-ta nazorno kaže velike razlike, katere bi moralj oceniti po vrednosti vloženega dela, ne pa po prodajni ceni Za Tovarno pohištva je navedena uma postavka za najboljšega kvalificiranega delavca 43 din, kar pa ne drži, ker ima tak delavec v resnici 51 din,
Tovarna pohištva v Brežicah nam je poslala naslednji prispevek kot odgovor na naše poročilo z 21. skupne seje obeh zborov O LO Krško, ki smo ga objavili v 14. številki »Posavskega tednika« Dasir. vno se uredništvo lista ne strinja v celoti z vsebino poslanega dopisa (vztrajamo na stališču, da bi morala biti delovna disciplina v brežiški tovarni pohištva vfcčja, kar je tudi ugotovitev okrajnih gospodarskih organov in podobno), ga vendarle objavlja z željo, da bi prispeval k utrditvi znanega stališča, da lahko pričakujemo dvig življenjske ravni edinole od kar največjega dviga storilnosti v vseh naših podjetjih.
V »Posavskem tedniku« je bil	v Sevnici- s 76 delavoi v ietu	medtem	ko je za	najboljšega
9. aprila objavljen članek z na-	1954 ustvaril 67 milijonov dinar-	delavca	v sevniški	mizarski	za-
slovom »Dvig storilnosti«. Na jev realizacije, tovarna pohištva drugi navedena uma postavka navedeni članek daje Tovarna v Brežicah pa s 87 delavci le 43 ^ din. Čudimo se, da je mo-pohištva v Brežicah svoj točen milijonov dinarjev.	goče nekje izplačevati kvabfi-
odgovor s pojasnilom bralcem Da Tovarna pohištva v Bre- oranemu delavcu 130 odstot-»Posavskega tednika«, upravičeno vprašujejo,
mogoče, da bi bila v Tovarni	odbora podjetja, niti delovnega	primeru	nišo bili
pohištva, ki jo poznajo kot iz-	kolektiva, temveč so vzroki za
voznika kvalitetnih izdelkov,	to predvsem v objektivnih
slaba disciplina vzrok, da tovarna ni dosegla večje storilnosti i
oz. boljšega uresničenja bruto da podjetje ni moglo odposlati le vzroke prometa.
gc v Sevnici zaposluje 84 delavcev, ne pa 76, kot je navedel
Bralci nam pišejo

Z rokami v žepu ne bo bo’je
Eno izmed zelo perečih opra- njem in podobnim delom. Tudi tov Dum ker je hotel s tem šan; današnjega časa je, kako čiščenje raznih pisarn se izplača
prikazat, razliko, s katero naj izboljšat: življenjsko raven na- in ostala bi upravičil zvišanje plač za 5 šega delovnega človeka. Plača dela. odstotkov	nekvalificiranega delavca ne mo-
podobna priložnostna
Seveda pa velja	pri vsakem
Do povišanja obračunskega re pokriti vseh potreb njegove delu prav h ; praktičnost iznajd' sklada plač bi bila upravičena	družine Ah ima pr manjkl/a/	o	Ijivost, preudarnost,	predvsem pa
Tovarna pohištva v Brežicah	prehrani, ali pa v obleki in obut-	varčnost Kdor	razsipa s
prej kakor vsa ostala mizarska vi. Kaj torej storiti?	plačo m premoženjem, bo skoraj
podjetja v okraju Krško, to pa Od tarnanja m praznega kriti- gotovo vedno tožil da mu gre zaradi tega, ker podjetje kot vranja bo malo dobička Tudi z nadvse slabo. 2 varčevanjem pa izvoznik odstopa družbi 80 odst	rokami v žepu gledati v zrak	ni	je že marsikdo tudi	ob mali pla-
ci-eviz poleg vseh ostalih obvez-	priporočljivo. Izrek ‘Pomagaj	si	čl poleg vsakdanjih	izdatkov pri-
nosti, ki jih morajo plačevati snm’ Pa i* velja! tn drži še ved- šel do primerne življenjske ravni. vsa podjetja Poleg tega je Mi- no. ^tior resno stremi za tem, Neka žena, preudarna gospo-zarska produktivna zadruga v kako bi si zboljšal itvljen/sko dinja, mi je povedala tole: »Na
ta se žicah	ni dosegla	zaželenega	kov nad	obračunskimi plačami.	Sevnie še danes upoštevana kot	raven bo n°sei tudi sebi pr me-	trgu sem kupila zajca za 300
..	zazeaenega	e	.	obrat dasiravnn zarm- ren nacin< ki vodi k zbol/sanju dm. S sosedo sem se dogovorila.
^____Verjetno v prvem in drugem sju,e p,rav tojlk<)	^ot To_ Na podeželju ni težko dobiti da ji ga bom polovico oasi a p na.
primeru	niso bili uporabljeni	vama pohištva v Brežicah Zato	ko* zemlie po (udi nekateri sta-	Iz kože sem	ga slekla sama in
» j. ..	. . ,	točni podatki, Pravilno b bilo, ' àt 1e do lanaW« lot« eam* novale! večjih mest s. prideluje- jo prodala podjetju za 100 din.
to predvsem v objektivnih tr- da bi v bodoče takih napačnih stavliala nlače%n* vsak obrti 1° zelenjavo, ki je potrebna v Tako smo imeli štirje za 50 d n govskih razlogih Le-ti m pa številk ne dajali v javnost, ker njk	-	^ ,	" gospodinjstvu, kar sami. Pa ne dovolj mesa za dva obeda.*
elementarne nezgode	so	knve,	ne koristijo nič, ustvarjajo pa	Sevniška mizarska zadrusa	samo so^aio in morda peteršilj; Res ie da	teko, kakor ta žena,
za negodovanje. (V	se rmW t.pra n) držal«	tuctl krompirja st marsikje pride-	ne bo mogla	storiti vsaka gospo-
r»1	T>-^	..	5 ^ &	13 Z3KO irttn tnli Ir s-, rin fin mn** •__ rJ »«•«->! • rii n i n itanrin-r r\n §Q [l&St 6 tO ki Cit
s&wtst&nt Kissrs seka-; ^ ,/sJSiSf “S sur&Jrgp» “	% ž°
primer, k; ga je na seji obeh deviznem poslovanju. Podjetje računati s tem da codietie Id m- iV ' clot>Ice:^-	marsikomu v razvedrilo in žaba- lično korist. Treba je ie nekoliko
-  J z	i	____«	...	.	V vxa U,J v,. Ivi	1 ITI H r! TD PD n ri er» rfri	»	. .	, «	•  ». . • *
bližno 13 milijonov dinarjev. odstopiti državi.
Kar zadeva primerjavo
zborov navedel tov. Jože Dum iz Sevnice, ko je omenjal visoko kvalificirani sestav v Mizarski zadrugi v Sevnici, da bj s tem dosegel višje plače navzlic temu, da imajo že zdaj 40 odst. visoko kvalificiranih delavcev.
Nadalje je navedel tov Dum, da imajo druga mizarska podjetja — pri čemer je imenoval Tovarno pohištva v Brežicah —,
3 ,d0,Segal0	! V nedeljo, 17. aprila, je imel
OTod^kri^j0dkak°r Mjzarska Rdeči križ v Sevnici redni letni goduktivna zadniga v Sevnici, občni zbor. Udeležba je bila ovedal je, da je njihov obrat manjša kot smo pričakovali
je zaradi teh sprememb .zgubilo v”gla^‘em Wa ” Vrielke I	1Dam€n.na5ega novega
». lcum,ih razlikah i» tara« ha a„bi7cS »lUrtM £'1	'1"
neetpoklic«,» pohffitva p«- viz, tamvrf m«, B0 S S ' S	n™
Produirtivna mizarslc;
iščemo neopravičenih dobičkov, a zadru-	Stane Kerin
OBČNI ZBOR RD ČE8' KRIŽA V SEi/NiCI
vo. marš komu pa tudi pomaga, spretnosti, nekaj zabojev, če že da se po enoličnem poklicnem nimamo boljših prostorov, sočne
delu telesno razgiba.
trave, regrata, sena. kuhinjskih
Marsikatera žena. ki ni v stal- odpadkov in pod. pa zajce že
nem službenem razmerju, lahko prispeva k izboljšanju ravni v družini s kakršn mkoli ročnim delom, pa tudi s pranjem, plete-
lahko redimo. — Predvsem pa je važna varčnost in iznajdljivost gospodinje
Z. S. ■. ..gospodinja z Rake
7dni po svetu
(Nadaljevanje s 1 strani)
V območju sevndške občine ima danes organizacija 296 čla« nov. V preteklem letu se ie organizacija utrdila in dosegla lepe uspehe. Julija 1954 je bila pro-stovoljna krvodajalna akcija Priči samem delu bo dovolj jasno lazilo s« je preko 150 članov in govorila spomenica, k:	jo	nečlanov — krvodajalcev. S tem
bodo ob zaključku potrdile ose 50 pokazali visoko zavest ponia-navzoče delegacije. Toda ie ra- pati sočloveku in mu rešiti zumevanje, ki so ga pokazale od življenje. Ob poplavi junija 1954 vsega početka, strpnost in dl- v Šmarju in deloma v Sevnici je plomatska razsodnost, ki je sled- RK razdelil med poplavljence njič odpravila tudi nekatera 180.000 dinarjev obleko, obutev sprva naostrena stališča, pome- in živila. Poleg teh so obdarovali rrifo ogromen uspeh, j katerim se tudi siromašne z obleko m ne more pohval ti niti ena konle- obutvijo 40 oseb. med njimi tu-renca o zadnjih letih Na Zahodu berkuloano bolni, vojni invalidi so se motili tisti, ki so pričaka- ln siromašni, je dobilo pakete z vali, ^ da bodo nekateri njihovi živili Lan: marca je organizacija privržene skušal skaliti miro- RK skupno z občinskim odborom ljubno ozračje ter usmeriti raz- izdelala načrt Za asanacijo »odpremo v drugo smer Prav tako njakov v štirih okoliških vaseh, so se zmotili, če so pričakovali. Vodnjake so doslej uredili le v da bo konferenca obstala na ko- vasl Žigrski vrh za ostale pa ni lonlalnth vprašanjih in obsodbah bilo dovolj finančnih sredstev Zgodilo se je narobe Bolj kot ^>el0 mlsHJó v tem letu nadalje kjer kol: preveva bandunške skie- va}1', ^ zimskih mesecih je. bil po želja po miru in mednarod-	23 bnmčko mladino. Tečaj-
nem sodelovanju o duhu načet alca 80 opravile izpite prav Ustanovne tostine OZN. Glavni dobro-	;
tajnik te najvišje mednarodne Na zboru je bil izvoljen nov organizacije je imel prav, ko je uPMvni odbor, v katerega pa so dejal, da bo med drugim tudi bik izvoljeni v večmi stari od-močno okrepila ugled Združenih borniki. Sprejeli so tudi načrt Za narodov in vero vanje Toda dala nadaljnje delo Čim več pozor-bo še več. Pokazala bo tud: pot nosti bodo posvetili vključevanju
Čemu ne bi ustregli ljudem ob avtobusni progi Novo mesto—Brežice?
je bila vložena Potniki morajo spel brezplodno
Pred meseci utemeljena prošnja s strani družbenih organizacij in občin našega okoliša na Avtopodjetja v Brežicah in Novem mestu, da bi se zboljšala zveza z Brežicami z ozirom na vlakovni priključek proti Ljubljani in Mariboru.
čakati V Brežicah rta oospešeni vlak, ki odhaja ob 17.49 ali pa potniški vlak, ki odhaja iz Brežic proti Zidanemu mostu šele ob 18.46.
Ljudje se upravičeno sprašuje-
Naleteli smo na razumevanje ’°' čem“ ,%et ‘f0 neu3odna n , 'j sprememba? S svetom smo pove-
Ali se res ne bi dal urediti promet med Novtm mestom in Brežicam' tako, da bi bil vozni red ugoden tudi za ljudi med Šent-
isuen izmeu suupuv sevmšKega gradu
V ! d @ sm s is I ■ ct e? s i j «si I
='i h
„ r „ ^ „ -, ...	A ' i tta roo	b,i Hfil tirofiiii r\ vrv-
na vlak štev. 618, ki odhaja iz Brežic proti Zidanemu mostu ob 14,04 Tako po je vozil avtobus
'e °d ' 'ebrua[/aiV apriIa TernejemTn Brežicami?
1955. od 10. aprila dalje pa voz: j 7
spet po starem voznem redu s |	Franc Pisanski,
prihodom v Brežice ob 15.20.	Podbočje
iZ'Irsi iSRe'siile ìmtrar
NEPOBOLJŠLJIVA TATICA stanico. Tatvino je dalj časa ta-Elža Zupanek, 26-letna gospo- jila, končno pa pod težo dokazov dinjska pomočnica iz Dola pri priznala, zagovarjajoč se da m Hrastniku, je bila zaradi tatvine imela obleke n'-ti svojcev, ki bi že večkrat kaznovana. V janu- ji lahko pomagali Zaradi te tat arju letos je prišla iz KPD Bre- vine je bila pred sodiščem obso-stanica. kjer je prestajala kazen, jena na pet mesecev in petnajst Še istega dne ko je bila izpušče- dnd zapora. -na je v večernih urah pod de- i	OKRADLA GA JE
■avmeo KPD pokradla z vrvi su- pri Alfonzu Aheiču T Cerkljah
je bila od 1 oktobra 1954 do 9. februarja 1955 kot gospodinjska pomočnica zaposlena Brigita Žnidaršič iz Pristave pri Pobočju. Imela je dostop v vse stanovanjske prostore svojega deloda-
šeče se perilo m ga odnesla na začasno stanovanje h K. v Bre-
PRED PROSLAVO 10. OBLETNICE OSVOBODITVE
—	i« <- v-«	*	Kf n.tu.tuKd.1 u	«v \j	l liki >	(ju i —— *■» ■*'w (»v« a » v. vQ.iju^cvcmjLi	^ Vseli	i ^ u	o— c	»	.	,	JslOcl m IHU J6 V	C 2 Sli	S VO j 6	Z3
zahodnim in vzhodnim silam, ki novib članov v organizacijo, ki ! priprave za letošnio m-Mli^ drustv.a Vldem ob Savi so «e do- je drtištvo vložilo za nabavo oa- poslitve v več ugrabkih iz omare
/ih še ločilo blokovski nazori da pomaga vsem nemoč- nntrehtMm	 .	°	*u	Sovorih da na čimbolj dostojen	šilskega avtomobila, zato je	rade	v spalnici vzela 65.000 dinarjev
...	,	. Piftóik Za-	volje sprejel	pokroviteljstvo	nad	ter si ves denar prilastila. Pred
prosa,h so_ delovni kolektiv DBS	proslavo	sodiščem je dejanje priznala in
Videm-Krško m delovni kolektiv :	Prireditev	se bo pričela	že v	v zagovoru navajala, da je nekaj
!rlČ!!0.-,bIo^OVsk-\ nazoJj‘'.da pomaga TSem pomoč- potrebnim, obletni« "osCoboditve^1?^0 g*a- načm^prc^ave ^In---—<^St°’e11	avtomobila, zato je rade
v taki politiki ni rešitve Dežele vSega sveta danes so že tako odvisne druga od druge ne glede na različno stopnjo civilizacije, da je smešno govoriti o dveh pot>~ tem ločenih svetovih. Odločiti se ji treba za pošteno sodelovanje mimo vseh ideoloških in družbenih naziranj.
Sicer pa potekajo dogodki po ostalem svetu nekam mimo. Av-Strljsko-sovjetska pogajanja so se zaključila z upeham in odprla pot sporazumu štirih zasedbenih !
-iš. siici Prostovoljnega gasilskega
Smrtna kazen za gm6t ž
tovarne CELULOZA, da pomaga zgodnjih jutranjih urah z budni- denarja posodila svojemu bratu
-iC bila, Pred s ponarejanjem listin In z dru- Tse Videmčane in njihovo oko- gasilskih društev* Krško ^rect™ šest mescev zapora, na povrni-
marinavo ir 4™ . „ ~	^	cjojij clu iisun m z aru- i.	yaa.iibK.ui urusiev ivrsKo breči*-	et-ev	;
mariborskim okrožnim sodiscem gimj kaznivimi dejanli, je za- hc? Pro^ram proslave bo 'Jbse- niča. Elektrarna Brestanica Ca- tev zneska 65.000 d narjev osko-
ÌSSWSKIVS«::	z *« ■»-	—........ i “'*«« ■» v,o».	........ - -
SLS- ‘	*
plomacije je vzbudilo mnogo upanja na Zahodu tudi glede ostalih spornih vprašanj. V Angliji se pripravljajo na pdtlamen-tdrne volitve, pri katetlh si obe vodilni stranki — konservativci in laburisti — obetajo Uspeh. Na Vročih palestinskih tleh so te dni zanemeli
_________	. _	_____________ dovancù Alfonzu Vahčiču ih na
,	Pivanjem. Ostali obtoženci "so 1 Razvitje novega gasilskega	| Vabimo vsa sosednja gasilska	plačilo vseh	stroškov kazenskega
g.rabeze^ tatymo,	goljufali v skladiščih, zlorab-	Rfap°r® 2 prevzem gasilskega društva da s sodelovanjem pod-	postopanja,
poneverbami in z drugačnim	Hali urarfni	avtomobila 3 odkritje spomin- nro in oovečaio oro-davo	,
goljufanjem oškodovali skup-	kakor srake	s«e plošče Padlim borcem — ga-j Hkrati ooozariamo vsa	!	NEPOŠTEN DELAVEC
nost za več kot 4 milijone di- Somsjs- »I	^silcem, ki so dah življenja »
kakor srake.	”	s«e plos<:e Paali® borcem — ga- j Hkrati opozarjamo vsa gasil- |
Sodišče j« obsodilo glavnega m™ k' 50 dal! žlvl'en>a ' i ska društva, da že sedaj -topijo Pri PodletJ'u »Vmo* Brežice je , ,	.	»o i* Delavnic obtoženca Franca Carla na	.	v stik z ostalimi društvi in poli- bil zaposlen kot delavec Ivan
železniških vozil na veliko kra- smrt z ustrelitvi in in <No’ 9,asl,1sl£: prapor, ki bo raz-j tičniini organizacijami ter pr; Marolt iz Brežic; zaupana mu je
~”t ob tej slovesnosti bo dar Hp- h-p^vììo c>«rr»iw r,Ino	bila tudi nrodaia Diva. šabes« in
Glavni krivec je bil šofer Franc stroge večietne	de!° ^ciemskim gasilcem Tudi ijamo tako važno
Cari, ki je od 1951 do aretacije leto wtoTt	h'	kolektiv tovarne CELU- svobodi,
jeseni 1954 v sodelovanju s skla- ste Jebe? ki ^o ukradene ‘ 'b , L°ZA 'e Uvidel' ko!iko	1
diščniki podjetja povzročil *nad poneverjene stvari	‘
Leo Koman
kupovale.
spopadi. Človek ima s milijone dinarjev škode. De- prikrivale ali razprodaiale Ta-vtis. da se s pomladjo vrača tudi nar, ki si ga je pridobil z golju- ko je bilo kaznovanih Več'obrt-mitoljubno ozračje	! fanjem. ž nedovoljeno trgovino, nikov, nameščencev in drugih.
Ljudje odobravajo ostro in
Kru Sna peč.
ki greje brez drv in premoga
0SCHIUMA U RAVA ZA GOZDARSTVO
BREŽICE
s svojimi revirnimi gozdnimi upravami
MOKRICE — PIŠECE — KOSTANJEVICA — VIDEM-KRŠKO — SEVNICA IN BOŠTANJ
čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije k prazniku
PRVEGA MAJA!
obletnico v denarja ki so mu ga p'ačafi razni gostilničarji za pivo šabeso in sifon prilastil poedine zneske denarja na škodo podjetja Deja nje je pred sodiščem deloma priznal deloma pa se zagovarjal, da se več ne spominja kam je denar dal oziroma, da ga je morda
„	. _ ----- — Kakor poroča mariborski »Ve-1 pokurijo v ljubljanskih pekar- izgubil ali pa mu ga ie kdo vzel.
aZe-^	^ad .	rfom	in	čer« bo	v	Vidmu	ob	Ščavnita	nah najmanj 12.000 kub. metrov	Sodišče njegovemu zagovoru m
_,t„7 ,r;V .PkKiaši,	saj	so le-ti	osmega	maja, to je za	proslavo	drv na leto. Spričo splošne iž-	verjelo in ga je zèrad: kazn've-
°CinS °	d®’avBC®4	še	desete	obletnice	osvoboditve,	Črpanosti naših gozdov je to	9a dejanja zatajitve obsed lo na
piav	v	času, ko	se	predana	v	obratovanje nova	velika obremenitev. To {>a je	tri mesece zapora in na fdac.lo
samo Ljubljana! Kakšna bi bila	vseh stroškov kazenskega posto-
šele številka, če bi izračunali,	Parlja
koliko drv porabijo vse peči v MEJE NI SPOSTAVA! Sloveniji? Les je čedalje dražji, y Cundrovcu je 2. februarja zato ga ne kaže uporabljati za !etos komisija OLO Krško pod kurjavo.	vod:tvoru pravnega referenta do-
Nova p>eč ne potrebuje za	i0£ala mojQ meci agrarnima m-
obratovanje drv ali premoga,	teresent ma Marijo Kržan m Jo-
kajti v nočnem času, ko večina	žetom Kržan. Nanovo določeno
tovarniških obratov stoji, ji	mejo je zakoličila, s č:mer pa


,	,	““ preaana v o D ra to vanj e nova
r,	.	J3 bori Proti ta- električna akumulacijska peč,
Smern i	,P,OŽ^U	ki je prva te vrste v državi. Za^
ZamNXlh,r?rtenlh drŽwlJa' misel za to SO dali naši stro-or„e”e,111 PeRtiene kovnjaki, pobudo za izdelavo organizacije ter delovni kolek- neč;	^jsl rvezni Hndslo
opÓzaSrialTliaabnietDr t° §e P0®1®1160 ljutomerskega okraja daSm« l -b ■ Ii U g0S?°" Ivan Kreft N°vo krušno peč /lina*u» vendar konstruiralo podjetje »Elek-pre,icha!i s troprojekt« (ing. Franc Srajner F0	1 to Viktor Pogačar
Na,,težja kazen je edmi odgo- podjetje »Jambor« a or na brezobzirno ropanje, ki Navadne peči, ki jih imamo ga dcvoipi-eto wmmewriW v naših krajih, potrebujejo za P «i nasj družbeni lastnini. redn0 obratovanje velike količine drv in premoga. V običajni pekatnj porabijo približno
NAJ ?IVI tn n!3> irT^MPA 50 k1113 rne'tei' drv za vsakih ti-
^ soč kilogramov kruha. Če ra-
NArE OSVOBODITVE! čunamo. da potrebuje vsak nre-
Viktor Pogačah), izdelalo pa
Črnučah, j električna energija dovaja to- jpže Kržan in. njegov «in Piane pioto, podnevi pa pridobljeno nista SOg]ašala in je siednji ta-toploto izrabljajo za peko ktu- koj po zakfiličenju vse kol čk» ha. Peč ni velika, vendar v eni izruval in zmetat proč z enim pa uri speče okrog 40 kilogramov celo zamahn i prot: pravnemu re kruha, kar je Za podeželje več ferentu. Zaradi tega ;e je moral ko dovolj Za en kilogram kru- zagovarjati pred sodiščem, ki ga ha porabi približno za en di- je spoznalo za krivega in obse nar električne energije in je djlo na 14 dni zapora in 400'■ di-hjvnìeo T.juhtiarip najmanj ?ofrt ——-ti nien», óhrurr»»»»—'-*«* narjev kazni ter ptač o «seli ir* kilograma kruha dnevno, potem precej cenbjše od navadnih peči. stroškov kazenskega postopanja
V teh dneh, ko teko v naših delovnih kolektivih zadnje, teitieljlte priprave za letošnje praznovanje tradicionalnega Praznika Vseh delovnih ljudi — 1. maja — je prav, da osvetlimo tudi tiste daljne, za delavsko gibanje pri nas pa zgodovinsko Vfežnc dogodke revolucionarnega boja proletariata v predvojnih dneh. Letos bomo praznovali 1. maj še prav pos®bnn slovesno tudi zato, ker je njegovo slavje vključeno v vsesplošno ljudsko praznovanje 10. obletnice osvoboditve.
^attimiVO" je, če nam o teh časih, H so bili pred tridesetimi in več leti burtij in polni revolucionarnega vrenja povedo kaj tovariši, ki so s svojim delom stali v prvih vrstah proletarcev. Poslušajmo, kaj pravi o tem upokojeni rodar Rudolf Brence s Senovega.
»Kaj bi ne spominjal tistih Smodiš in drugi — je organizi-Časov, čeprav so se že močno rala akcijo. Pred bivšim delav-
odmaknili,« je začel še vedno vedro razpoložen tov. Brence.
skim domom (kjer je bilo do hedavnega poštno poslopje) smo
Posameznosti sem sicer v teh postavili dve smreki, med nji-
desetletjih že pozabil, tudi imen se ne morem tako lahko spomniti, toda saj tu niso važni posamezniki. Mi vsi, takratni rudarji, ki smo se zavedal} pomena našega delavskega praznika, smo čutili, da moramo ta den praznovati kar najbolj slovesno, da moramo pokazati našo revolucionarno moč, katere Sta se takrat buržoazija in oblast vedno bolj bali.
In pokazali smo jo, vsako leto. Prvega mata So zavihrale naše rdeče, proletarske zastave v spornim, da živimo, delamo in se borimo za lepše dni. Ta dan v letu je bil nàs, pa najsi je vladal še tako krut režim, če je bilo preganiamje in trpinčenje zavednih ljudi ge tako hudo. Niso nas moglj ugonobiti. Nasprotno. Cim bolj so nas preganjali in zasledovali, tem bolj ! cmo bili žilavi, borbeni in I vztrajni.	1
Pnzd^v i maju —zvrha dimnika senovške centrale
Bilo je leta 1923, kolikor se spominjam. Bližal se je čas okrog 1. maja. Treba je bilo nabaviti rdečega blaga in sešiti zastavo. Zbiranje denarnih prispevkov je v strogi tajnosti lepo uspelo. Kupili smo poldrug meter dolgo rdečo zastavo. Tre-
nta pa 12 metrov visok mlaj, ha katerega smo obesili dolgo rdečo zastavo.
Tudi to pot smo denar zbrali s prostovoljno akcijo, ali pa
vrvi so napeljali tovariši ha najvišja drevesa s Hlebčevega hriba preko rudarskih hiš v Belem tja do bivšega trapistov-skega gozda. In tako je nad delavsko kolonijo visoko v soncu zavihrala VeBčastfta, dolga proletarska zastava...
Tik nad našimi glavami je vihrala, toda do nje je Mio vendarle daleč. Kazalo je, da ni nikjer pripeta; kakor da bi sama visela v zraku in veselo plapolala.
No. nič veselo pa se hišo obnašal; žaodarji in tedanja lokalna oblast. Za vsako ceno So hoteli. da zastavo snamemo Kdo io bo pa snel, Če je nihče ni obesil?
In tako je vihrala še cele tri dni po prazniku. . Sele močna burja je v naslednjih dneh pre-
smo brodaiali revolucionarne ' trgala žico. Zastavo smo nato
Vidiš « Te končal tovariš Brence, »priborili smo si to kar zdaj uživamo mi stari, pa tud naše Jiapredna in v novem duhu vzgojena mladina Marsikaj sm< prestali veliko žrtev je zahtevala zadnja vojna, toda to je bil končni, revolucionarni osvobodilni boj vsega našega ljudstva. Za to nam ni smelo Mti žal žrtev, čeprav je marsikatera mati morala zajokati, ker se ji sin ni več vrnil ..«
Pri tem je tovariš Brence žalostno pogledal na steno, kjer nad mizo visi spomenica za njegovim, v partizanih padlim sinom Tudi Brence. kakor mnogi drugi stali zavedni delave iz dobe pred tridesetim»; leti, je prispeval v naši borb: svoj delež...
*
Letos praznujemo Praznik de-
Sklepi
delevne konference Zveze borcev krškega ekrala
J. Letos, ko proslavljamo 10. obletnico osvoboditve, je dolinost občinskih organitacij ZB, dà bodo pobudniki števil' nih proslav o čast te desetletnice. Aktivno naj sodelujejo z vsemi množičnimi organizacijami na svojem področju, da bodo proslave kar najbolj uspešne.
2.	Se nadalje je treba posvečati vso skrb otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega terorja, zlasti pa je treba onim otrokom, ki nimajo pogojev za študij, omogočiti strokovni poklic, Za vsakega partizanskega otroka moramo vedeti, kako živi in kako je z njegovo vzgojo. Občinska organizacija ZB naj iz svojih Vrst csakeihu takemu otroku izbere tovariša, ki se bo zanimal Za socialno Stanje otroka, za njegovo vzgojo o družin:, za nlegov napredek o šoli ali v uku.
3.	Ob 10. obletnici osvoboditve je treba dokončati življenjepise padlih borcev, aktivistov in talcev ter dokončati občinske kronike. To je naloga občinske organizacije Zveze borcev.
4.	Vso skrb je treba posvečati izvenarmadn vzgoji ljudstva, poživiti delo v strelskih družinah, sodelovati v rekonstrukciji borb in organizirat: partizanske pohode ob različnih proslavah.
5.	K slovesnosti, ki bo v jeseni Organizirana na Bučki kot spomin na prvo večjo organizirano partizansko akcijo v okra-/u,_ ki je bila 1. II. 1941, je treba organizirati čimvečjo udeležbo množic, za vse člane ZB pa naj bo udeležba proslave na Bučki obvezna.
6.	Občinske organizacije Zveze borcev so dolžne sestaviti pregled vseh onih, ki so upravičeni do Članstva v organizaciji ZB, nato pa naj načrtno delajo na tem, da se bodo tl upravičenci tud vključili v vrste ZB.
7.	Organizacija ZB naj letos omogoči brezplačen zdravstveni pregled vseh borcev in njihovih družin.
8.	Okrajni odbor ZB naj čimprej imenuje komisijo z nalogo, da sestavi socialni pregled vseh borcev, njihovih delovnih tnest z višino plače po vseh podjetjih Sestaviti je treba seznam morebiti nezaposlenih borcev. Na podlagi takega pregleda je treba takoj začeti s strokovnim izobraževanjem zaposlenih borcev, preko vodstev podjetij pa je treba doseč: zadovoljiva delovna mesta za borce.
Slovenske balade in romance
V založbi »Kmečke knjige« i pogrešali v domačih, javnih in je izšla knjiga najznačilnejših ' šolskih knjižnicah pripovednih pesmi, ki so iz-1 Knjiga je razdeljena na tri brane iz bogastva ljudske pesmi dele. V prvem delu so izbrane in tvottiosti haših pesnikov od pesmi iz ljudskega zaklada. To
Franceta Prešerna do Petra Levca, Id je prav pred kratkim i izdal knjigo Svojih pesmi.
Prvomajski izlet senovških rudarjev pod Bohorjem leta 193i>
Nad 40 let je tega, ko je izšla knjiga z istim naslovom pri Mohorjevi družbi. To je Mia ena
“	----—	.	.	.tistih redkih knjig te družbe,
ba pa jo je bilo obesiti na vrh rafStf, iCe 111 23 Mkupiček ku- shranili in smo jo uporabljali la in delovnih ljudi že desetič : ki so jo naši domovi sprejeli dimnika senovške centrale, to- P1 1 blago.	; še več let, vse do leta 1928, ko v svobodi, ki smo si jo težko, ! z resničnim veseljem m fei so
rej ha najvišje mesto v revirju.1	Ko so v zgodnjih dopoldan-	smo	jo ob nekj kulturni	prire-	toda	v borbi vsega našega ljud- !	jo znova in	znova prebirali
Skupina revolucionarjev: Radej,	skih urah nato pridrveli nahuj-	ditvi	našega delavskega	dru-	stva	od prvih štrajkov preko	mladi in stari	in ei ogledovali
Bizjak, Drstvenšek in drugi so	skani žandarji, se je vnel med	štva	razrezali in iz nje	sešild	vseh	teh delavskih proslav in v	slike — ilustracije pesmi. Toda
pravočasno poskrbeli za vse po- zbranimi rudarji in žandarji i kroje za nastop.	j krvavih letih narodnoosvobo- teh knjig je danes še prav ma-
aPrila	,oster Prepir. Le za las je manj-j	Tako je šlo vsa leta	pred	dilne	vojne le priborili. Zato	lo ohranjenih.	Tako je bila za-
^ ka]°> da ni prišlo do pretepa i vojno Nič nam ni moglo óne-; Pra2nuimo letošnji 1. maj še vesta vo na vrh dimnika.	i ta krvoprelitja. Žandarji so za-! mogoči« proslav delavskega j ^astneje.
K m^:,a 51710	htevali- da se izobesi državna | praznika. Niti »Obznana«,	niti
‘r -	7	doirfom.	;	zastava, mi pa — da ne! V tem j vedno močnejše preganjanje
„ J!1	•Ml‘ Pr®rekanio smo žandarjem pod ; naših ljudi, predvsem komuni-
a j	M v	cf	n az1ar]em	nos vse skupaj podrli, tako da | stov. najnaprednejših sinov	de-
zandarp.	Mrko	so	nas poglede-	so komaj odnesli pete sicer bi
vab ter	iskali	krivce. Najna-	jim težki mlaji pomečkali be-
prednejše ljudi	so	odpeljali na	tiče.
zaslišanje, toda vse to je Mio jalovo delo. Nikomur ni prišlo Mia na misel, da bi izdal ljudi, ki so izobesili zastavo. Šele proti večeru, ko se je praznično razpoloženje prvega mala že nagibalo h kraju, so naŠT delavca,
1e za dobro plačan šiht šple-na dimnik in snel zastavo.
res nujnost, da izpolnimo vrzel s knjigo slovenskih balad in Boris Kostanjšek romanc, ker smo tako knjigo
Bes zanHppjy,,/ n;
ustavil
lavrire skupil v pri Senovem. Tudi	Be'°
se vneto pripravljali	S^°
stojno proslavimo prLJt? ,,d. Skupina rudarjev — rnni' c.e'a-so bili Božič, Rad^p™
Vidiš,* je dejal Brence. smo svo5e imeli, oni pa ničesar dosegli.
»mi
niso
Prn|fi+9r<;lza
plapola nad revirjem
lavskega razreda. Nič ni zmanjšalo naših priprav in naporov, da kar najbolj dostojno proslavljamo ta praznični dan.
v Belem sm0 jih še bolj potegnil;. Takrat nas je v tej ru-naselbini stanovalo bli-
.ludi. Bilj so to pove- volucionarnih koračnic. Nàto smo
Delavec in kmet — zaveznika v boju proti krivicam
Leta 1929 smo se prvega maja že navsezgodaj zbrali pred , ...	. ,	......
Delavskim domom, kjer je na_ Ustita ^vsem delovnim ljudem
ša godba zaigrala nekoliko re-
DELOVNI KOLEKTIV
Kavarne
Brežice
čini napredni, delavski stvari vdani rudarji z družinami. Tu-d'	svet se je že pridno
udeleževal naših akcij Nekie smo staknili dolgo žično vrv" io razpleli v drobnejšo žico ter nanjo obesil: ogromno, skoraj šest metrov dolgo rdečo zastavo' Oba konca več deset metrov
Gradivo s posvetovanja
v Cateti* To iicgfi	v k ir pri
krenili z godbo na čelu preko Bovškega na Lošce in dalje čez Jevše spet nazaj na Senovo.
To so bili nepozabni dnevi. Skoraj 200 ljudi, delavcev, žena in mladine je na tak dan lepo proslavilo praznik dela Godba, dolge ŠoVori, rajanje na prostem, na-____ to pa z veselo pesmijo ih zadovoljstvom v stcih domov! Res
k prazniku dela — 1. MAJU in se priporoča z vljudno postrežbo!
so pesmi o »Lepi Vidi«, »Mladi Bredi«, Ravbarju, Kralju Matjažu itd, V drugem delu so klasične slovenske balade in romance — pripovedne pesmi Fr. Prešerna, Fr. Levstika, S. Jenka, Stritarja, Gregorčiča, Aškerca in še nekaterih vodilnih pesnikov prejšnjega stoletja. V tretjem delu pa je izbrana epika sodobnih pesnikov, kjer so zastopani tvorci Moderne; Kette, Murn, Zupančič in Cankar ter nato njih vrstniki (R. Maister, Cvetko Golar, Petruška, Vladimir Levstik, P. GOlja, Al. Gradnik in nasledniki, ki segajo v naš čas, ko se uvršča v zbirko pesem Srečka Kosovela in M. Klopčiča ter balada pesnikov iz našega osvobodilnega boja Mateja Bora, Kajuha in drugih.
Tako je v knjigi 111 pesmi, ki SO izbrane iz del 32 pesnikov. Posebna privlačnost knjige so Ilustracije, skupaj 80 slik, ki sta jih narisala naša priljublje-fta s!ikarja-i!u strato rja Gvido« Birolla ih Maksim Gaspari.
Knjiga je že v prodaj! ih bo v svoji lični zunanji podobi z barvno sliko »Lepe Vide« rta ovitku vabila, da jo uvrstimo med knjige domače in vsake javne knjižnice, ker bomo vedno radi segali po njej in je ne bomo mogli pogrešati.
Revija za naie izseljence
(Ob prvih dveh številkah II. letnika »RODNE GRUDE")
Te dni je izšla 148 stran: obsegajoča knjiga »Gospodarska tn kulturnoprosvetna vprašanja okraja Krško*, ki jo je izdal in založil Okrajni ljudski odbor Krško. Gradivo s koristnega dvodnevnega posvetovanja o gospodarskih :n kulturno-prosvetnih
novembru in decembru obširne-fe poročal*, zdaj dostopne vsem, *1 »e zanimajo za gospodarska n faltumo-prosvetna vprašanja °'i,niega Posavja Kratkemu uvodu sledi seznam
Naša ljudska revolucija in telo napisali naš ih Itseljeticem za pokojnino Izseljencem povrat-štno se vračali v pusto vsakda- Ustanovitev nove socialistične predsednik Ljudske skupščine n kom vsi prispevki V stalnem nje življenje polno garanja in države sta vnesli hvale vredro LRS tov Miha Marinko, Univ. oddelku revije pod naslovom trpljenja, pa’tudj polno močne Spremembo tud- v odnose med prot. dr A. Mèlik ih pisatelj Dom tn družina itd. Z žiolje-vere v lepše dni ki smo si jih domovino m našimi Izseljenci, France Bevk Sledi bogato itti- j n/em izseljencev pa nas tezna-kovali v boju ža naše pravice med •odalistične družbo iti one, 1 strlrano potočilo o tem, kako so ; n/U/b poročila iz tujine. Naj-
ki so pred dav n mi leti bill pri- praznovali ptthod novega teta zvestejšim dopisnikom in prlja-
Udeleže pa je
nceo posvetovanja nato

__naše pt*avice
in v solidarnosti z delavskim razredom Jugoslavije.
Včasih smo šli na tak dan tudi bliže. Enkrat v Stolovnik, k Zakšku, drugič na Reštanj, pa, še kam drugam. Kmetje so ob takih izletih bili solidarni z nami. Nekateri so od takih praznovanj imeli tudi koristi,
siljen:	Iskati s-, kruha drugod,
ker jim ga rodni kraj ni mogel dati.
Posledica tega spremenjenega odnosa in naše vedno večje Skrbi za napredne ro/ake v tujini je tudi skrbno urejevana ir lepo opremljena revija RODNA GRU'
Slovenci v Mfihi. nato pa dank* najrazličnejše vsebine, ki jih lahko s pridom prebira ne le izseljenec, ampak sleherni naš človek S kulturnega in socialnega področja nUj omenimo članke a Prežihovem Vorancu. o naših sindikatih, o Makedoniji, ženito-
DA, ki jo letos že drugo leto po- ! vanjskih običajih, narodnih
in prija
teljem je revija letos podelil tudi lepe knjižne nagrade.
Revije ima torej namen, seznanjati izseljence z življenjem v socialistični domovini, rojake doma pa z življenjem o tujim.
Tudi mlademu rodu je posoe-| čen poseben prostor pod naslo-
28. novembra 1954 O LO Krško, rati	J* a'"7a horl
v pravkar izišli knjigi zbrano industr’*- •n razv°1u obrti zaokrožena celota in bo s govini,
okraja, korele-
,	_____ m
o kmetijstvu in o tr-in gostinstvu
iuriztnu ter
Pjidom služilo tako okrajnemu okraja ter nn on", a~L..
hudskemu odboru ih njegovi previjanje ude)M stran\h, raz-upravi, kakor tudi občinskim gem delu je obianuT1' Y drU' nndSkWl oc:horom ostalim orga- pomenu kulturno-p^Jg^01^
°.*raJ.ai sledi mu raz-
nom družbenega
MismsmMk
na posvetovanju je bila izražena 8 tabelaričnih pfegtedov s ji zelja, da ugotovitve, pobude in ročja gospodarstva v okrni,, P/orfn, napotki dvodnevnega po-1 Knjigo, ki jo je lično natisni-svetovanja predHavn kov ljudske la t skarna Ljudske pravire ,, oblasti,' ljudskih poslancev stro- Ljubljani (kar pa v knjigi m-
ko s° lahko naskrivaj v vino- j štlja v svet Slovenska izseljen- šah ter o pripravah za tli. Ljub- vam Za mladi rod Ker je revija
točih stočili marsikakšen sod-i ®^a matica v Ljubljani,	1	' ' *	" ' " -----
ček doma pridelanega vinca. Pa i Pre(i seboj imamo letošnjo ja-tudi sicer so kmetje Simpatizi- ! nuarsko In februarsko števlko ralj z našim bojem, prvega ma- Takoj na prvih straneh beremo ja pa so se z'nami radi tudi! toPle besede ki s° >ih za novo
ijanski festival, ki bo posvečen počastitvi 10 obletnice osvoboditve.
Bolj praktične narave so sestavki e priznanju delovne dobe
razveselili.
„!z krvi rdeče raste roža svobode..
In prav nič ni pomagalo tedanji oblasti. Ne hišne preiskave, ne zasliševanja, pa tudi zapori niso preplašili naših ljudi. Prvi maj — delavski praznik, smo vs$no^ praznovali v taki ali ' drugačni obliki, doma na Se-
fudi grafično okusno opremljena, bo brez dvoma lepo opravila svojo plemenito nalogo, lahke pa rečemo že zdaj, da zavzema med našimi revijami prav lepo mesto.
è
DELOVNI KOLEKTIV
»	,	_	'	c l i v/	«-'/	^ o j 1 r'u (s FtfljlQl fu	J	, vruTitči Ud Otri”
ovn/akov in ostalih tovarišev omenjeno), bodo interesenti Inh novem ali pa v bližnjih gozdo-
T7P ni rtofei/s .. rsnrr/vht "7 ----'	*	..	.	«Uit ____.	•< o
ne bi ostali v pozebi Z zanimivo knjigo, ki vsebuje kopico rozl'č-n h analiz, ugotovitev in navodil poleg koristnih številk in pregledov dosedanjega razvoja ne-katerih najvažnejših področij družbenega življenja krškega okraja, bodo p*odne misli posvetovanja, o katerem smo lani o
ko dobili v prihodnjih dneh tudi v knjigarnah v Sevnici, Krškem in Brežicah in v trafikah krškega okraja, medtem ko jo bo tajništvo OLO poslalo vsem udele- \ žencem posvetovanja, vsem šo- j lam. delovnim kolektivom, usta- ’ novam in občinskim ljudskim odborom v okraju.	1
voh, na hribih, v prost; prirodi ali pa v domačih prostorih. Oblast ni mogla v naših srcih zatret-i tega. kar smo čutili in za kar smo se borili. Naša dé-iam'a pa so potrjevala, da naša moč raste, da se bliža dan. ko -Mavec. gospodar dela to truda.
ELEKTRARNE
BRESTANICA
pozdravlja ob mednarodnem prazniku dela — 1. MAJU vse graditelje socialistične Jugoslavije in Jim želi v bitki za srečnejše življenje naših narodov kar največ novih delovnih zmag in uspehov'
NAJ ŽIVIJO BORCI IN AKTIVISTI NASE REVOLUCIJE,
POZDRAV 10. OBLETNICI OSVOBODITVE!
Dobro so šzkonstili čas kmedšsko-gospodarski šoli
Društvo prijateljev tniacUne, Gojenke se zahvaljujejo vsem.
na Senovem je poskrbelo tudi za tisto odraščajočo na adino. ki je zapustila sole m ostala sama brez vsake zveze s kulturnim življenjem Ker je odraščajoča mladina najbolj duševne dojemljiva. je bila pobuda za ustanovitev	kmetij sko-gospodarske
šole zelo koristna V okraju je bila prva ki je začela redno delati že 15 novembra lani. »Umik KGS je treba prilagoditi krajevnim razmeram in sodobnim potrebam.« je poudarila voditeljica KGS in upraviteljica osnovne šole Kristina Radej Tako so tudi storili Dekleta so bila razdeljena na dve skupini, ki sta tedensko menjaje šivali in kuhali Dvanajst ur na teden je bi; teoretičen pouk ki je obsegal slovenščino, računstvo, kmetijstvo zgodovino, zdravstvo, biologijo in družbeno moralo Poleg izobraževalne vrednosti je polagala šola pozornost na delo, ki je poleg znanja in poštenja največja odlika sociali stičnega človeka Mladina je pokazala zanimanje in znanje na zaključnem izpitu in razstavi ob koncu šole. Gojenke so opravile povprečno izpite s prav dobrim uspehom Na razstavi so pokazale kuharske in
k; so jim nudili materialno in moralno pomoč:	OZZ Krško,
občinskemu ljudskemu odboru Senovo KZ Dolsko, Preskrbi, KSŠ tn upravi rudnika Senovo.
Soia je nudila gojenkam dve brezplačni ekskurziji Obiskale so važnejše kmetijsko-gospodarske ustanove v okraju Krško in Opero v Ljubljani.
Posebno zahvalo zasluži voditeljica KGS Kristina Radej.
Prav bi bilo da bj bile takih in podobnih šol še več Izobraževanje doraščaioče kmečke fai delavske mladine je nujno po-
„Pozdrav pomladi“ v Kapelah pri Dobovi
PGD Kapele bo priredilo 'kupno z godbo oa pihala jutri T nedeljo 24 aprila, ob 14 uri popoldne v gozdu pn Ravnah tradicionalno »Jurjevanje« — Pozdrav pomladi Vs; prijatelji po mladj vabljenji	D. V.
Mladina na Raki
Na Rak; je precej mladine, ki pa je žal slabo povezana med seboj in se premalo pozna Da bi se mladina združila k skupne' mu sodelovanju, je bil v nedeljo 17 aprila, organiziran skupen ogled igre na Bučki, ki jo je priredila tamkajšnja mladina. Petindvajset mladincev in mladink je šlo z Rake na Bučko Zado-
POLEG STR8KGVNEGA JE VAŽNO PREDVSEM TUDI
poetično delo rezervnih oficir'©?
trebno. koristno in pn mačRni I voljni st> ugotovili, da b> bili tudi zaželeno.	P. J. taki izleti večkrat potrebni L. K.
is Pod ora pri Setrtrci
ssrzs.zzjì
Prejšnji mesec so se » Krškem zbrali rezervni oficirji pododbor« UROJ Vldem-Krško ;n na letnem občnem zboru pregledal! doseoe nje delo Iz poročil« predsedn k* odbora Antona Rihterja ie bilo zaznati da ie bila ena izmed prvih nalog organizacije borba za politično aktivnost združenja In za čistost like rezervnega oficirja JLA Seveda je treba gledati politično delovanje članov UROJ skozi delo ostalih organizacij zlasti ZKJ In Socialistične zveze. * katerih so rezervni oficirji med najdelavneišim- člani. Pravtako pa je treba znotrat vrst UROJ posvečat- vso skrb graditvi moralnega lika rez oficirja Druga najvažnejša naloga le skrb za strokovno izpopolnieve nje rezervnih oficirjev Skrb za predavanja, strokovne vaje ob;-ske enotam JLA pomoč pri predvojaški vzgoj- mladine td — vse to je v delovnem programu UROJ
Pododbor UROJ v Krškem tako je ugotovil predsednik tovariš Rihter lan: ni bil kos »sem tem nalogam Ne moremo sicer govoriti o nedelavnosti organizacije. vendar so jo član- prešla
vojaških filmov, dva krat pa so člane z organizacijo UROJ v &•-si člani ogledali praktične vaje dočih občinah, opozori; na sodega mizi j e JLA Krško Udeležba lovanje s strelskimi družinami članov na predavanjih je b«la in s centrom predvojaške vzgoj« slaba Pododbor zajema šlrcko
področje na katerem je 112 članov Marsikakšna naloga je zadela n., finančne težave ;n zgolj zaradi njih ni bila uresničena čeprav bj se lahko dosegio tudi kaj več zlasti v povezavi z akt. j oficirji, pr; pomoči izvenarmadni ;
sfvXS? olo ! m
in ri garnizije V dem-Krško so ! Zel da nekdani' ^
M prizadeval' pomagat, združe-j 2eTVni	zapostavljeni Do-
nju v raznih obiikah in se jim ga,(a ^- da cbčutijo posamezniki
‘ potem ko kritizirajo nepravilnosti posledice zaradi svoje odkritosti Člani so zato predlagali
Organizacija rezervnih oficir^ jev pa bo pridobila na ugleda tudj s tem. da se bo bolj sakov doslej zanimala za socialno stanje članov Pomagat; bo tretia. da bodo posameznik pridobiti ustrezno višjo kvalifikacijo Člani so kritiziral, odnos nekaterih
se jim
je predsednik za pomoč tud-zahvalil
V razpravljanju so člani predlagali da bi naj bila predavanja v bodoče bolj zan.miva m prak tična S predvojašk m centrom na občini naj b: rezervni oficirja bolj sodelovali Vsega znanja ki ga rezervni oficir nujno potrebuje, pa samo predavanja seveda ne morejo dat; Potrebno je tudi da se vsak sam izobražuje s pomočjo strokovne literature Prav bi tud; b'lo da bi člani sami od časa do časa pripravljali strokovna predavanja kakor je
umrla mati predsednika zabu-kovške občme FRANČIŠKA PIPAN Rojena na Primorskem
s koristnimi nasvetj marsikomu olajšala boi Kljub visok.m letom se je zanunatla za vse tekoče
naj rezervn; oficirji v takih primerih sam, zahtevajo ureditev zadev od upravnega odbors in delavskega sveta takega podjer ja.
Pri volitvah »o biB v noe upravni odbor občinskega odbora UROJ izvoljeni naslednji tovariši; Tone Rihter, Julij Gliha, Leopold Stanjko Slavko Marčen Marjan Špan, Jože Stera-berger, Jože Zivič Tone Medved in Vlado Barbič, v nadzorni odbor pa: Jože Vodopivec Janez
se je z možem m otroki umakni- novice in dogodke ter vedno vse la pred taši=tiin;m terorjem v pravično in preudarno prehodila
Jugoslavijo in se naselila v Pod gorju kjer sta ustvarila lep dom
Zato jo bomo vsi, tj smo ie poznali težko pogrešali, posebno
je lepo vzgojil- m preskrbela. Komaj sta si uredila domačijo so ju pregnal; Neme; In m pre-
vzorno gospodarstvo. Otroke pa še njen mož, s katerim te 1--i ,	ni obhajala zlato poroko sredi
sorodnikov -n prijateljev Težko
......	. .	.... i •- - -<»----- ------— ■- r-- io bodo pogrešal- njen sin In
sivnjske izdeike. Za za kija čeri ^ selil: na Hrvaško Po osvoboditvi hčerke, do katerih je gojila taso dek.eta prideliia kulturni, s is se zopet vrnila v Podgorje.	ko zgledno ljubezen
program, ki je obsegaj burko- B:la je vzorna žena -.n skrbna	Naj ji bo lahka domača zem-
»V posredovalnici« recitacije m mati, da malo takih Pn ovojih Ija, svojcem pa naše iskreno so-odlomke iz Avsenakove knjige številnih letih je bila preudarna žalje!	M B
»iz starega ptskra« in nastop
okteta SVOBODE Nato se je razvila prijetna zabava Po končanem obračunu praktičnega dela so dekleta poravnale samo 20 odstotkov dosega zneska, ostalo pa je krij šolski odbor iz prispevka za šolo
Mar se tako skrbi za onemoglega človeka?
V Vrhjeh 57 živi v sobici sta-r», za vsako delo nesposobna že na kot preužitkanca. 2e v čas-, stare Jugoslavije je njen sin ki se je priženil v Globoko na posestvo z mlinom prodal posestvo v Vrhjeh s preužitkom za očima jn mater Ko je očim po osvoboditvi odšel v dom onemoglih na
Novico iz občim V doKt-lrško
Pred dnevi ie bil v Celulozi na vellča-stnejša Tudi delovni ko-
Prirejenih je bilo 9 strokovnih ( zbora Tone Zupančič Med aru I Svah in Jože Bajc. predavanj in 3 kino predstave g:ir je tov Zupančič seznani!
SSN0VSK.S VESTI
Občni zbor DRMIT. Minuli di, da je posameznik iz vrst teden je bil na Senovem redni tehničnega osebja pn upokojitvi letni občni zbor Društva -udai- uvrščen » pokojninski razred skjh in metalurških tehnikov ir polkvalificiranega delavca, kar inženirjev za področje Senovega pa je glede na strokovno «po-Tokrat so temeljito pretresli do- sobnost in kvalifikacije tehn-.č-
Na cesti Senovo—Velikj Kamen so po taljenju snega in po deževju plazovi precej onesposobil; del ceste tako da nodo potrebna nujna popravila, kj na-v bodoče preprečijo plazove.
sedanje delo. ki je bilo v mino- nega in nadzornega osobja če- Občinski ljudski odbor bo poskr
lem letu precej plodno Za člane	stokrat nepravično To vprašanje
odbora so lani priredil; več po-	bo treba rešit: z posredovanjem
učnih ekskurzjt v rudarska pod	Centralnega odbora — ter do«e-
jefja in elektrarne kjer so se	či da se tehn-čno-nadzornemu
podrobneje seznanili z razomn : osobju prizna višja kval-fikacita. delovn.mi pogoj- m uporabo j Tud: v bodoče bo delo društve Vidmu sestanek vse v tovarni za-	lektiv	Celuloze je obljubil	da bo	!	tehnike Na občnem zboru so	usmerjeno v reševanje razn;h
poslene mladine da ie izvolila	pred	tovarno, kjer bo proslava.	'	pretresali vprašanje kvalifikacij	tehničnih vprašanj in v vzgojo
odbor Ljudske mladine Sestanka	zgradi! oder in slavolok	» ob-;	nadzornega in tehničnega oseb-	novega mlajšega tehničnega kaše je udeležilo približno 50 mia-	likj	zobčastega kolesa.	Tudi	ia * rudnikih Le-to je z asti ob	dra Priredili bodo »eč strokov-	_	______
dincev jn m.ad nk O pomenu ostala podjetja naj bi pomagala i čutno prizadeto v kvalifikaciji ; nih ekskurzij, predvsem pa na- ! soboto, dne 23. aprila 1956, ob — i i-j.-i.- _i,jì— i- i-~	•	■ ■	•	" •	• ■	1 ob upokojitvi sa- se često zgo- j meravajo obiskat- nekatere uaše 20 uri uprizorila Kestlovo ko-
premogovn ke nekaj članov dru ; medijo »Trije vaški svetniki« v
bel. da se to delo sedaj temeljito opravi tako da bo v bodoč« cesta vama pred spomladanskim plazovjem.	K
Vesti Iz Brežle
Dramska sekcija S KUD »Stanko Crnelič« iz Brežic bo v
odbora Ljudske mladine k' bo pri tehnični izvedbi prvomajske skrbel za politično in društveno proslave, življenje mladine v tovarni ter o	*
vlogi mladine v borbi za večjo jg, mladinskem sestanku r stor.lnost. sta govorila tovariša Kr§kem je mladina razpravljala
Rado Barovič in Franc Habinc.
★
Podjetje »Elektro« na Vidmu je obljubilo da bo za proslavo 1. maja brezplačno izvršilo v«e potrebne instalacije in ozvočenje
o tem, kako bo okrasila dvorano
kar na'lepše kateri bo
Veliki Trn
V nedeljo je bil mladinski sestanek, na katerem te mladina razpravljala o pr pravah za ob-
štva pa bo odšlo na krajše orak-ttčno «poznavanje delovn.h pogojev v trboveljskih revirjih Na kraju ie bil soglasno izvoljen ponovno dosedanji m-oiMjvT
jutri obč.nska mladinska konte- črnsko konferenco Sestanka se renca.	j je udeležil tudi podpredsednik
*	i začasnega obč.nskega komjte'a
Na sestanku pododbora rezerv- LMS tovanš Lavrenčič ki je go-
Mokrice, je ostala četrtine zem- , Vidma-Krškega Ta sklep je sore- nih oficirjev v Krškem kj je bil voril o nalogah mladinske org« Ije materi Ker pa je kupec dol- | jelo v želji da b- bila letošnja 15. aprila, je bilo na dnevnem nizacije
žeto zemljo le zorati vse ostalo proslava 1. maja čim lepša m pa naj bi starka opravila sama. živi v veliki bedi ker takega dela več ne zmore. Okoličani zahtevajo, da se ta zadeva uredi. O stvari je odbor Rdečega križa v Kapelah že obvesti Svet za socialno skrbstvo pri OLO Čudimo pa se da «e sin ae zaveda kaj je dolžan svoji materi, posebno še ko ne živi take slabo. saj ima posestvo z živino In mlinom Njegova mati pa mora še za vodo prosjačiti da ji jo kdo prinese ...	D. V
Ba kdo iz Brežic srdeiovd! v „Kurirjii“?
V ponedeljek 11 aprila sta prispela v Brežice dva pred?tav-nika »Triglav« filma. Ustavila sta se v gimnaziji, kjer sta med dijaki in dijakiniami iz-biraila primerne osebe za vloge ▼ slovenskem partizanskem filmu »Kurir«. Več dijakov sta preizkusila v raznih vajah, nekaj jih je bilo tudi fotografiranih.
Menijo, da bodo s snemanjem novega filma jorav kmalu začeli	K 3
redu predavanje o zgodovini tankovskih enot. Po predavanju so
Mladinska organizacija na Ve-
novj dvorani Opekarne v Brežini Za veselo komedijo, Id so jo že dvakrat igrali v Brežicah,
je veliko, zanimanje.
.	Reševalna pes taja Brežice so
odbor na čelu s predsednikom ^ preselila. Reševalna postaja v tov Ivanom Cviklom.	j Bre2 Caj, se je te dni preselila
Gradnja stanovanj v Senovem v nove prostore v pisarniški je v polnem razmahu. Sicer so po hiši (bivši Adamus) Ima dva malem gradili preko cele zime. j lepa prostora za pisarno in de* kolikor so pač dopuščale vre- : žumo službo Za stranke, ki menske razmere S pričetkom prihajajo izven delovnega časa pomladi pa je na gradbišču in ponoči, go uredili na cestni
V Brestanici so ustanovili mladinski kajakaški klub
Ze dva meseca smo se pogovarjali. kako bi ustanovili kajakaški klub Nismo vedeli, kje j bi črpali snov za predavanja, i Spomnili smo se. da imamo člo- | veka ki bj nam lahko pomagal Tovariša Lada Likarja Id je bil dolgo časa na morju in ima pomorsko akademijo, smo prosili, da nam pomaga Rad se je odzval našemu povabilu Toda nismo imeli prostora kjer bd imeli sestanke Na pomoč nam je priskočila Elektrarna, ki nam je dala sobo. v kateri se bomo sestajali. Na prvem občnem zboru smo izvolili predsednika, tajnika. blagajnika gospodarja i11 štiri odbornike Snov za predavanje bomo črpali iz Statuta PBSJ Sklenili smo. da bomo zgradili dva kajaka za tekmovanja.
Naš klub bo sodeloval skupno s KUD, ker v Brestanici ni nobenega športnega društva Š E
& W LS A — v «-»A» f V»	-	S	-	—	, - ■ "	— *	— 
oficirji razpravljali o ; likem Trnu je sklenila, da bodo nasproti trgovskega podjetja strani zvonec, tako da je na
rezervni
tem, kako bodo sodelovali pri proslavi 10-letnice osvoboditve.
-nc.
vsi člani, ki so že dopolnili »Preskrbe* čedalje bolj Sivo. 18. leto, zaprosili za sprejem v Seststanovan ska hiša ki jo gradi rudn ška uprava, že vidno raste prav tako lepo napredujejo dela pri gradnji gasikkega do
Socialistično zvezo
splošno reševalna služba v Brežicah odlično organizirana
T. M.
Boštanj
V soboto 16. aprila, je trii živinski in svinjski sejem kj je bil
ma in stanovam' nad njim. Oboje bo še letos gotovo Uprava rudnika namerava še v
letošnjem letu pričet; z gradnjo zelo slabo obiskan Vzrok za moderne	dvrnajststanovanjske tako slab obisk je v tem. ker so
hiše za rudarje Tako ie bilo kmetje na polju, da bi nadokna-«klenjeno na zasedanju delav- dili zamujeno Ponudba živine je skeps sveta S tem bo tudi delno pa majhna tudi zato ker kmetje ublaženo pereče stanovanjsko potrebujejo živino za dek>. vjorašanje na Senovem.
Tečajnice UK iz Brestanice pozuravijajo vst tovarišice podobnih tečajev v Spodnjem Posavju In jim želijo mnogo uspehov v zdravstvenih aktivih
Ponovno na magnetofonskem
traku. Tokrat je Senovčane presenetila ekipa Radia Ljubljane ki ! ie & poti na Videm mimogrede i »skočila« tud- na Senovo Za zagrebškimi snemale; sc sedaj ' še Ljubljančani »ujeli« na svoi I trak nekaj novejših pesmi, ki jih je zapej senovšk; moški nktet, poleg tega pa je bilo tudi nekaj »uspelih« pogovorov s senovškimi i poslušale; radia — ki sedaj »er-1 jetno komaj čakajo, da se bodo i slišali v oddaji Radia Ljubljane
Pomnik ljudstvu, ki naj bi izumrlo
Zveza borcev v Brestanici želi postaviti spomenik vsem, ki jih je okupator pregnal v izseljenstvo
Seme naj pade v plodno zem- je v nekdanji »coni A« vztre-Ijo, vzklije naj in iz njega naj petalo srce ob strahotni besedi: dozori klas. da se bo zašibila selitev! Rajhenburg! Ti si nosil roka, ki mu bo tehtala vred- takrat ime, ob katerem s« se
zašibile nege najmočnejšim mo-.	...	. ... I žem, ob katerem so navrevale
Tako naj bi bilo z	solze in se je kresala kletev
silnega sovraštva, kličoč pre-
nest
ki se je poredila v Brestanici,
bivšem Rajaenourgu, pa ja ven- jj;etstvo nanje, ki so v svojem dar lastna deset in desetasocem znlagoslavju gazjjj najsvetejšo naših Ljudi, ki jih je leta 1941 pravjco človeka, da živi na iztrgala nacistična oblastnost z i svoj. zemlji Smrt vsakolnur, njihove zemlje z brezobzirno k(Jor ni z nami! _	^
pisali na norci, ko
z
težnjo, da enkrat za vselej udnši slovenski živelj, zbriše _ ^	^	_
s te zemlje našo govoric«, naša tem7’že poMEvi-ope. imena in navade tn izkorenini vse, kar bi količkaj dišalo po naše.
svoj prapor napeti jim je bilo pod pe-
rì,!. zgraditev spomenika v
In to ljudstvo je bilo zapisano smrti Po rjerarskib cehah naj bi girili naši ljudje, po Bavarski in Pruski naj bi se
Brestanici je last vseh množic potujčevali, po Poljski in Ukra-nešega ljudstva, zlasti še onih Jini naj bi — irpedrezani s ko-©d Rake d« Mokric, od Dobove reninomi — pozabljali na svojo do Bizeljskega in Bistrice ob remilo in izdajali. Stokrat pre-Sot’f, je lest nišlf» delavcev in klej 1» Ml o«črt. in šele zgodn-kmetov, vseh naših ljudi, ki jim vina bo znala prav oceniti sre-
čo, ki ga je preprečila. Slovenska zemlja je bila na nacističnih kartah že razkosana na pasove, s katerih naj hj izginil poslednji naš človek in utonil v tujini. Naši ljudje so se tega zavedali. Ko so jih trgali z domačij, so se sklanjali k svojim njivam in polju bevali prst. ki jo je stoletja močil znoj njihovih prednikov. V culicah so odnašali s seboj ilovico — troho svoje domačije, da M ob mislih nanjo nikdar ne izdali svoje zemlje.
Rajhenburškl grad je Ml kakor zločinec. Desettisočem je ubijal srca, čeprav ni bilo na njih druge krivde, kakor da so ljubili svojo zemljo, kakor so jo ljubiti morali. Nove in nove množice siromakov je požiral. Po grajskih serpentinah so neprestano hrumeli kamioni. Med smrad izgorevajočega bencina se je meša? dih po našj zemlji. Grad na hribu ne je goltal, ne-ofiienijtvo in razmetaval na vse vetrove: v Vestfalijo in Saško,
v Šlezijo in Hanover, v te mrzle dežele tujine.	I
Vere v vrnitev ni bilo. Le najmočnejši so jo hranili v prsih — blagor njim. kajti lo- ; čitev brez nje je bila hujša od | smrti. Bil je to viharen večer, ’ kj je napovedoval najhujšo noč | našega ljudstva, obsojenega na ! iztrebljenje.
Toda tudi najbolj črno noč ! vendarle naznani zvezda. Nje- ■ j nega žara. pa če na mah spet ; izgine, ne pozabi nesrečnež v ; i najhujši temi. S strastjo se ga I oklene pred obupom. Tako je bilo v tistih mračnih jesenskih j dneh. Med pretresljivo slovo od : zemlje ie kanila iskrica upanja, j Nenadoma so se oglasili streli. Za njimi je zapokalo na vseh straneh. Uporno so zatreskale mine na železnici, kakor bi hotele s svojim gromkim glasom pribiti: »Pa vendarle ne bo po vaše!«
In res, misel na partizane in upor. ki se je začel na življenje In smrt. je bila edina svetla lučka zanje, ki so odhajali. Vžigala lih je. hrabrila, ko jih je davil obun in so že tonili v tvVm svetu. Domovina jim je : trkala na srca. vaMIg iib ie in jim bila najdražji pojem vred-
nosti in ljubezni. Grad v Raj-henburgu je storil svoje. Zakrknil se je, kot se zakrkne zločinec, ki ga sleherno oko gleda z zaničevanjem. Se je opravljal svoje umazane posle, toda najhujše je bilo storjeno v jeseni 1941.
Cas pa je tekel neizprosno dalje in odmerjal vsakomur po zaslugah.
Zatresli so se kontinenti, padali s« mogočniki in poravnali račun. Naše ljudi je poklicala domovina v svoje narečje, v tovarne in rudnike, med njive in travnike in vinograde in med tople stene domačij.
Klicala jih je, da bi je ne zapustil; nikdar več. V prsih jim je kipelo od prečudne sile, ki je prej v sebi skoroda zaznali niso: domovina, naša. izmučena in teptana, pa vendarle na'a kat še nikdar! In spot so bili, k- so se sklanlalj k svoli grudi, obogateni z neprecenljivimi izkušnjami.
Mimo Rajhenbnrga jih je vodila pot v srečo. Zakaj da je to na.ivišja sreča, to so čutili v v«em svolerti Mstvn. Zidine na peè’nah niso bile več grozotne In mračne, Le kot sanje so bile, spomin na smrtonosno bolezen.
Krmelj
V Krmelju so preuredili trgovski lokal nasproti rudnika Stene in inventar so na novo prepleskali poleg trgovne so pa uredili še prostor za pisarno ter prostor za sindikalne in druge sestanke kolektiva.	*nc.
10 LET SVOBODNE GRADITVE — 10 LET NOVIH ZMAG!
iz katere so se po nerazumljivem naključju vračali v zdravje. To zdravje pa jim je prinašalo novo življenje v svobodni Jugoslaviji.
Grad Rajhenburg je pomnik najhujše krivice, ki je bila kdaj i prizadejana našemu ljudstvu. Kaže pa ti»di na elementarno | resnico vseh časov, da mora kri-I vica nazadnje vendarle v prah. ! vseeno če je služila silaku-norcu ali svetovom.
! Misel na spomenik kliče na 1 uresničitev. Štirinajst let je minilo že skoro od tiste strahotne jeseni. Teda tista jesen ne sme v pozabo. Rajhenburg. skozi katerega je moralo vse gorje našega ljudstva, naj dobi svoj vnanji obraz v kamnu alj bronu. jjomnik na trnovo pot tega ljudstva, a tudi na njegovo zmago.
Spomin naj bo na čase groze in oster opomin vsem in vsakomur. da trajen mir ni cvetka grobe sile« močnejšega, temveč sad pravega razumevanja, strpnosti in resničnega sožitja Ljudstev fn držav.
Misel na ta spomenik je lepa In plemenltg. pomagajmo ji. da postane resnica!
Lojze Avsenak

jai(fìi?a
Ob prvem javnem Veselem večeru DPD SVOBODE Videm-Krško
borovanje prosvetnih delavcev
Presenečenje, ki so ga pvipra- /ji pevce »Razpona«, potem ko vili požrtvovalni člani »Svobode« je obrazložil vsebino in značil-VLdem-KrSko v petek, 15. aprila nositi razponov. Medplanetarno zvečer v partizanovi dvoraai v izvozno suho robo so postavili Kratkem, se je začelo že s tem, i na ocier nato pevci videmskega da večina ljudi sploh ni vede a, j okteta »Kremen«, ki so ubrano kako nevairno eksplozijo sredi , zapeli Ribničana Urbana. Sle-meeita je pripravilo noveusta- • di lo je jezikovno predavanje o novljeno »Društvo prijateljev ; slovenščini za S’ovcnce, vmes smeha« — DPS Vstcpnice «o | pa je nastopil Pepček z duho-bdie razprodane, preden so ljud- ; vitimi kupleti in raznoterostmi, je za prireditev sploh zvedeli! j Parodija Aškerčevega Lepak na Vidmu je ^'5-------------------J-
__ ___ ___ _ sicer zelo
samotno oznanjal tla bo Veseli večer ta in ta dan, vendar Krčani za to niso. zvedeli. Vsem, ki so prvi javni Veseli večer zamudili, je bilo res žal — in igralci ter ostali nastopajoči člani in prijatelji »Svobode« naj to čimprej popravijo s ponovitvijo uspele prireditve!
V nabito polni dvorani sta začela Veseli večer »radijski« napovedovalec in napovedova-lec-specia’èst za televizijsko oddajo na »ultra kratkih valovih krškega vodovoda«. Takoj, ko sta se predstavila navdušenim gledalcem in poslušalcem, se je na odru zabliskalo in neznansko zagrmelo, da sp zatrepetale šipe v dvorani in so se od strahu odprla usta prenekaterega nepripravljenega obiskovalca. Ko se je dim malo razkadil, smo zagledali na letečem krožniku (priletel je na oder naravnost iz vesolja, ki smo ga videli v daljavi!) orkester ček, ki je spremljal pisan spored v še bolj pisanih oblačilih. Na »S-bombi« je sedel eden izmed godbenikov, ostali pa so lovi.i ravnotežje in akorde na viseči ploskvi krožnika.
-----______________Brodnika se je sicer začela stereotipno, Izzvenela pa je v zelo duhovit in posrečen zaključek na račun slavnega mostu med Vidmom in Krškim. Salve smeha je sprožil tudi nastop »Krške filharmonije« pod zdravniško taktirko; sodelovalo je več vidnih meščanov, instrumente pa je velikodušno posodila gasilska godba. Zaključna točka je bil prepir med videmskim in krškim šo-larčkom, ki se je končal s popevko in orkestrom. Slednji v predstavi ni bil tako ubran in enoten, kakor bi bilo želeti. Kazalo je, da glasbeni vložki niso bili — razen dveh, treh primerov — dovolj naštudirani.
Vendar, na nekaj spodrsljajev
v sporedu, za katerega so imeli izvajalci na razpolago prav malo časa, ne smemo gledati prekritično. Namen in uspeh prireditve odtehtata v polni meri nujne začetniške napake, ki pa so bile redke. Prireditev je potekala v znamenju pravega smeha, čeprav je eksplozija »S(me-hove) — bombe« v začetku prestrašila nekaj gledalcev Videli smo precej izvirnih nastopov, čuli več duhovitih opazk na račun nekaterih družbenih dogodkov v našem mestu, bilo je nekaj posrečenih kostumov in veliko dobre volje, da bi se ljudje nasmejali od srca. To so člani in sodelavci Svobode tudi dosegli — in zato je treba prirediteljem in sodelujočim prvega Veselega večera čestitati k pogumu in trudu!
»Kaj takega še!« so želeli ljudje ob koncu prireditve. Mnenje. da s smehom učinkovito zdravimo prenekataro bolezen, bo kar držalo. Zato pričakujemo, da Svoboda ne bo pozabila.
Društvo profesorjev, predmet, nih učiteljev in učiteljev za krški okraj je imelo svoje društveno zborovanje v soboto, dne 16. aprila, v Zadružnem domu na Bizeljskem. Udeležil se ga je tudj podpredsednik okr. odbora SZDL Franc Kolar.
Lepa zadružna dvorana je bila primeren prostor za zborovanje, saj je sprejela skoraj 200 učiteljev in profesorjev, ki poučujejo na naših osnovnih šolah in gimnazijah, ter večje število upokojenih učiteljev in nčiteljic k; žive v okraju.
Posrečena je bila zamisel, da je društveni odbor povabil na zborovanje tudi upokojene učitelje. S tem je pokazal, da niso pozabljeni upokojenci, to je tisti prosvetni delavci, kj so večji del svojega življenja posvetili kulturnemu in gospodarskemu napredku našega okraja. Ko bomo pisali zgodovino o gospodarskem in kulturnem razvoju Posavja, bomo morali z zlatimi črkami zapisati imena tistih učiteljev, k) so prvi zače-
na ferjlM
savju. Marljiva knjižničarka je tudi Zorko Elizabeta, upokojena učiteljica v Brežicah.
Vutkovič Josip, upokojeni ravnatelj krške meščanske šole, še vedno poučuje glasbo na glasbeni šoli v Krškem.
Žal, da nismo v naši sredi videli še cele vrste drugih predstavnikov naših kulturnih borcev.
Predvsem bi morali pozdraviti Draga Humka, upokojenega ravnatelja meščanske šole v Krškem in Mariboru, ki zaradi bolehnosti ne more zapustiti svojega doma na Raki. Tudi Hočevar Maks. blvš; predmetni učitelj na krški meščanski šoli in ravnatelj meščanske šole v Ljnbliani. je bil zadržan in
se ni udeleži! zborovanja. Prav tako je bil zadržan še vedno aktivni prosvetni delavec dr. Mihajlo Rostohar, redni profesor na vseučilišču in vodja psihološkega inštituta v Ljubljani.
Tovariš Drnač je želel vsem upokojenim tovarišem In tovarišicam še mnogo zdravja in zadovoljstva.
Na zborovanju So potem obravnavali še nekatere društvene in splošne stanovske zadeve ter izvolili delegate za II. kongres Združenja učiteljev in profesorjev Jugoslavije.
Po zborovanju se je razvilo prav prijetno tovariško razpoloženje, kjer so mladi In stari učitelji Izmenjali svoje misli o šoli te učiteljevem delu nekdaj in sedaj.
Vsi so odhajali z željo, da bi bilo še več takih zborovanj.
C. V
'-‘d k-» v	v ,	JJJl V J i&CUJC-
da potrebujemo predvsem tudi j 11 cepiti trte, ko je uničila vi-
razvediila in zdrave zafoave.
TVD Partizan (Videm-Krško) -JLfl Garnizon (Krško) 1:3 (0:1)
V nedeljo, 17 aprila je bila predvedli lepo kombinacijsko odigrana na stadionu Matije igro, le da je krilska vrsta še-Gubca v Krškem prijateljska tre- pala.
nmg tekma. Igrišče odlično, vre- PrVi g(>- za Garnizon je bil do-“en	- Aa!fcev, °kck : *ežen 1Z ineče z roko. Zastre-
15a Sodnik Istenič A.fred. . j Ijali so v drugi polovici 11-me-! "“*uia,lvl5Ilul aeiavcc Garnizon je nastopi! z dobrimi ' trovko kmalu za tem dosojeno i Petičnih voditeljev raici. ki sr» nrpnvpnli	s« _	«_i	__
nograde trtna nš. Iz šolskih vrtov so prišla povečini mlada drevesa jablan In hrušk, ki so dandanes glavni sestavni del naših sadovnjakov. Visoka stopnja vinogradništva, kletarstva in sadjarstva na Spodnjem Posavja je v prvi vreti zasluga naprednega učiteljstva.
Se več kakor na gospodarskem področju, so napravili učitelji pri vzgoji širokih ljudskih množic, iz katerih so se posamezni-W dvignili na najvišjo stopnjo znanstvenih delavcev in naših
^SS&tS&SSSS St ; S-1. s > te» tS&JZU 'ZSSte < *-«- «ssk „ »m «
nega zbora DPS. ki bi bil brez ! ^!	lf.u.dob.r.0.Jraz.umek ! zvišali, rezultat Vodili so celo s j omogočila nadaljnje šolanje, je
Naročnikom ..Posavskega tednika"!
Vsi naročniki »Posavskega tednika« bodo od 24. aprila 1955 dalje redno prejemali združeni lokalni list okrajev Krško In Trbovlje — »ZASAVSKI TEDNIK«. Naročnina novega časnika bo znašala prav tako 400 dinarjev na leto. Vsa predplačila, ki so jih mnogi naročniki »Posavskega tednika« doslej vplačali bodisi za celo leto ali polovico leta 1955 vnaprej, so prenešena na »Zasavski tednik«.
Vse zamudnike, ki dolgujejo naročnino za ostanek leta 1954 ali ki še niso obnovili naročnine za 1955, pozivamo. Ja dolžne zneske takoj nakažejo bodisi na dosedanje položnice »Posavskega tednika«, ali pa na položnice novega »Zasavskega tednika«, ki jih bo list priložil eni izmed prihodnjih številk v maju.
Vsa podjetja m zasebnike, ki dolgujejo »Posavskemu tedniku« kakršnekoli račune, prosimo, da svoje obveznosti takoj uredijo.
Iterava »Posavskega tednika«
nega zbora DPS, ki bi bil brez ; obramba je dobro razdiraj vše škode za celoto lahko na neka- : nevarne ^ de	\ so
terih mestih krajši in brez pre- ; n . m-	,.„,„,.„.1 c ,
tiranega ponavljan ja, _ dariravno bi	|rilsko	y
3:0 ko je mali Žnideršič na vsem tem dalo naše učiteljstvo, desnem krilu znižal na 3 : 1. Bilo j Društveni predsednik Drnač je še več priložnosti za znižanje ; Jaka je v pozdravnem govoru rezultata, vendar pa ni šlo.	j poimensko navedel nekatere
Pri domačih bi pohvalili vra- i vidnejše predstavnike naših sta-
, . • ■ .* —- —« — ■ terja Jamška, ki je odlično bra- rejših učiteljev.
Tpr- ”®potrebne9a P°raza	nil. Za prejete gole ni kriv. Oba ! Med vsemi jc bil deležen nai-
» rdoGbrih iHcr	z ^	^ poS-
SP0MLADANSKI KROS V SEVNICI
1	S j terja,Jamška, ki je odlično bra-
Iz brežiške porodnišnice
Od 26. marca na 5. aprila t. 1.
V okviru TVD Partizan j'e bil v nedeljo 17. aprila, organiziran spomladanski kros, na katerem je sodelovalo 59 članov. Priprave za tek so bile v redu izvr-
Dolinškova in Fliskova. V vrsti mladincev sta prva pritekla na cilj Viktor Amer ter Ivan Merc pri pionirkah pa Milka Skalar in Rautarjeva, Najboljši ptonir je bil
kaj dobrih igralcev, kj se bodo še vigraJj. -Posebno se je izkaza la obramba z dobrim in ostrim
rodile: Ana Medvešek, Gornji :e bTanil nekai Lžk,h ž p j obramba gostov	_
Leskovec — dečka; Anica Bra- : prikazani igr s0 zmago zaduši- i rìaI®k?1Ì.,e i”13 -e?.a	f, gIe‘
tanič, Zakot — dekiico; Rezi- • p odoovarfal na bi tud, nonriio-i d 1_. el‘.'°. še ,vec. ta,£lb ka Medved, Stari grad — dekli- ! ^en co, Ana Ogorevc, Piršenberg — 1 dečka; Marija Zorčič, Bojano — dečfca; Neža Petan, Veliki dol — deklico, Ana Grmšek,
šene Tekmovalne steze Za vse j Roman Vrtačnik, drugi pa Polde skupine so bile označene z rde- ~ čimj zastavicami. Vreme ni bilo
Derenda. V skupini ženske dece sta zmagali Branka Dolinšek u»
padu so se vsi trudili in 20 mVjakega nčfteljstva. 'sedMinoMm ___________x ____________
w“ —	- ia ooramoa z aobnm in ostrim ,,oDeh°	nrenrTčna dobra	uPnkofenl nadučitelj: ravno naklonjeno tekmovalcem, Polona Mohor pri moški deci pa
SO v porodnišnici nase bolnice štartom odličen je bil vratar ki j	preprecila dobra . J» ^’se®	Medved, Id kljub;	.....=-‘-------- •-	««--SL
-	, *nn Pft j °br<.mba gostov _	.	.	.	! Vfeokl starosti še vedno krepko
Prijavljencem za nastop ».Neznanih talentov"!
Nastop neznanih talentov bo v nedeljo, dne 29. maja 1955 v Krškem. Zbor vseh nastopajočih bo ob 8. uri v sindikalni dvorani Tovarne celuloze na Vidmu, kjer bodo prijavljene! dobili točna navodila za avdicijo (presluško).
Pevci naj pripeljejo s seboj vas — dekiico, Ivanka uebeiak, sv®ie spremljevalce za klavir, Vrbinska vas — dečka, Marija ,V- kohhors bodo pe,i ob sprcm' Požun, Golek — dečka, Milka : HaVi kla.v!ria a11 drugačnega in-Jankovič, Videm - dečka. Ma- j	Za avdicijo naj ima
rij« Volovec, Zupelevec — deč- ^a-k P^avljenec pripravljenih ka, Mandiča Ašič, Leskovec - ^ dfk s katerim delom bo deklico; Fekeža Fani, Risvice j	na ^lav-
= S: SeSISl ^S! S “"=».e I, obve,-
Zgornja Pohanca — dečka; Zinka Krošelj, Volčje — deklico; Stefica Mastnjak, Cemehovec -— dečka, Milka Martinčič, Velika vas — dečka, Karolina Cesale, Prešnja Loka — deklico, Ivka Ivekovič, Tubelj — dečka; Olga Zupanc, Sotelsko — deklico, Greta Sampt, Stara vas — dečka, Terezija Dečeko, Nova deklico, Ivanka Debelak,
___Medvešek,
Rožno — dečka. Kuža Klobučič, Klanjec — deklico; Kristina Povhe, Ardro — dečka, Marija Dvornik, Sobenja vas — dečka, Mira Grilc, Brezje — Klanjec
—	dečka, Ivanka Kovačič, Grego vce — dečka.
V porodnišnici naše bolnišnice so od 5. do 12. aprila 1955 rodile: Kostanjšek Julijana, Senovo — deklico; Vogrinc Elizabeta Selce — dečka; Žagar Albina Anže — dečka; Jazbec Marija i? Bizeljske vasi — dečka: Štruce]' Rozalija, Pi-šece — dečka; p0’_ nikvar Edenica, Sulla — deklico; Kajs Marija, Brezovica — dekfioo; Baznik Boža, Sevnica
—	dečka; Vranetič Amalija, Pi-šece — deklico; Kržan Ivanka Piršenberg — dečka; JUrmEn Marija, Dolnje Radulje — dečka; J unte;; Marija, Ravno — dečka. — Čestitamo!
časno razposlana.
DPD Svoboda Videm-Krško
VSEM USTANOVAM, PODJETJEM, UPRAVAM, KOLEKTIVOM IN ZASEBNIM OGLAŠEVALCEM! Naročila za objavo uradnih razpisov, odredb, objav vabil pojasnil, zahval, malih ogla-■ov in v: c'i ostalih obvesti! vsaj pošiljajo vsa ustanove oodjetja, uprave, delovni ko ■sktivi, društva, organizacije in zasebniki od 25. aprila 1955 dalje na naslov novega lokalnega časnika okrajev Krške te Trbovlje:
Uprava
» ZASAVSKEGA TEDNIKA ' TRBOVLJE
Na isti naslov naj se obračajo tudi vsi Interesenti za male oglase in podobne objave.
Uprava
»Posavskega tednika«
jz Dobove, ki Je kljub sedmim križem še vedno eden najbolj dejavnih knflžnfčariev na Po-
KRONIKA NESREČ
Zakšek Peter, 7-letni otrok fa Brestanice, je padel po stopnicah in si zlomil desno nogo; Kolander Rudolf, 51-Ietnj že-'ezniišJri delavec iz Razborja, si e pri padcu zvil levo nogo; Juretič Ivan, 55-letni delavec pri »Pionirju« v Krškem, je padel iz vagona in dobil poškodbe na glavi; Abram Anton, 33-' ctni rudar iz Senovega, si je pri padcu poškodoval desno nogo; Rožmana Jožeta, 8-letnega šolarja iz Pavlove vasi, je podrl kolesar in je otrok dobil poškodbe na glavi; Možič Alojz, 28-letni delavec iz Boštanja, se je pri prevažanju kolja hudo poškodoval; Arh Franc, 32-1 etni kmet iz Velikega Podloga, se je hudo poškodoval pri gradnji plotu.
ker j'e vse jutro rosilo in je bila zaradi tega steza spolzka Iz skupine članov sta bila prva na cilju Zlatko Derenda ter Vlado Kelnerič. Pri članicah sta zmagali Lippvškova in Brečkova. V skupini mladink sta zmagali
* - --—	------ j- —
Branko Drzan’c in Marjan Vovk.
Po končanem teku so vsj tekmovalci dobili topel čaj, zmagovalci pa lepe nagrade. Posebno najmlajši zmagovalci so se razveselili lepih žog.	-js.
ČMrjo/Je un
Kino
BRESTANICA predvaja od 22 do 24. aprila italijanski film: »Nj miru med oljkami«. _ Od 27. do 28. aprila nemški film »Zemlja smehljaja«. 29. aprila ameriški revijski barvni film: »Na rivieri«. Predstava ob 20. uri.
KOSTANJEVICA predvaja 24 aprila ameriški film: »Haryet Creyg«.
VIDEM-KRSKO predvaja do 24. aprila ameriški barvni film:	»Plavajoče gledališče«.
Od 17. do 28. aprila angleški film: »Kapitanov raj«.
i BREŽICE predvaja od 22 do I 24. aprila mehiški film:	»Rio
I Escondido« — FN 13. Predstavi v nedeljo ob 18. in 20. uri. 24. aprila jugoslovanski film: »Dekle in hrast«. Predstava v nedeljo ob 16. uri. Od 25. do 26. aprila jugoslovanski film: »Dekle in hrast«. 27 do 28. aprila finski film: »Bela košuta«. 29. aprila do 1. maja danski film »Spet sva tu«. Predstave v nedeljo ob 18. in 20. uri.
SEVNPCA predvaja od 23. do 24. aprila angleški film: »Njim pripada slava«
r'
KULTURNI OBZORNIK
INESra iims©v
Roke kvišku
Kadar vrednoti človek gledali- skrinjice porojena, je pred do odrskega gibanja. Žensk; liki niško umetnost v preteklosti tise- žem razkrila Shylockovo zlo in so bili slabi. Molanovi jezahtev-danjostl kadar omenja velike prisebno odrešujočo besedo. Nad no vlogo Porzie kreativno še ne-neumrljive o:ebnosti odrske be- pohlepnim maščevanjem in osta- kako uspelo podati, glasovno pa sede, takrat ne more mti ne sme limi zlemi človeških slabosti, je včasih opešala pred težavo, mimo velikega renesančnega kaosom laži m hinavščine zatri- N er is sa (Černelič Anica) je bila tvorca, ob katerem se oplajajo umfirata večna ljubezen in glas- prav v tem boljša, vse kasnejše ustvarjalne, odrsko ba
izrazne generacije. Torej Scha- Brežiška uprizoritev, terjajoča kespeare! Njegova beseda z enako veliko kakor 'na velikih črednim posluhom genija 2u- odrih je z velikim naporom mla-Pančiča prelita v naš jezik, ni dih sil vendar povedala gledal-
Poteze karakternosti pa najsi bo kakršne koli že figure, so na odru tisti izrazni moment, ki bogati drugače medlo in manj pia-
— i- n____	___
—-	ui s,uuu »ei - >_t.u,, ua z,iu m siisjjo sKromno ,	JJ -------- J —
. teozofija renesanse, marveč kreacijo velikega teksta. Ratini- p , resmcno, če se v mislih še Ie Poezija v tistem, širokem rani Shylock je bil v tokratnem ®nkrat zazremo na Lekšeta k! je smislu vseobsežnosti, vedno ži okviru dovolj močna, psihološko	Gobbo Shylockovtga
vega dramskega teksta. In ta ve- enovita figura, s tisto sugestiv- f u9°< Podal s Isto igralsko lah-♦ ^a?atik 'z desetletij okoli no močjo k kljub negativnemu kotno dovršenostjo, ki priletno leta 1600, neumrljivi duh angle- značaju vzbudi prizanesljivost in Prfene5,a' Y ,em 9a 'e ,leP° deske renesanse, je za Moliéreom spoštovanje. Ničesar bistvenejše- po. njeXa o,le9ov (Glavič Jo-prvj veljki klasik evropske dra- ga ni izpustil, morda je le pre- ffl .KJea}7nf ,ZaY,°y°-'iva ,sta matike ki je spregovoril na bre- malo pazil na osnovne principe b' a ,tud:! Medved Miloš v vlogi z sKem odru V soboto 16 IV. je harmonije figur na odru. Na zu- ^razlana1 ln Bukošek Vilko v dramatika skupina brežiške gim-	naj	večja je bila slabost preveli-	vi°9! S0'?11« Siednji je	v posne-
naz^e z odrsko umetnino spošt-	ke,	neutemeljene dinamike boga	manlu zida	zaigral	najboljši
-jivo pričela s praznovanjem de- tega beneškega meščana Antonia °dloi?ek 'pre Skrajno različni setletnice svojega zavoda.	(Pušavec Ivan) Glasovno izrtd-	f'gun:. SaIar!° (Starič	Franc) in
Tramena oseba - Jud Shy-	no	dovršen pa nas je najbližje	Porz,,l:n
lock, ves presladkobno skrivljen, popeljal v svet odrske besede z grabečimi skrivenčenimi prsti, Njegov prijatelj Balsamo (Slat-je izkoristil BassanijevO ljubezen ner Erich) je ime! v sebi nekaj in pomotno vest o nesrečah la- liričnega, izrazno močnega vendar vse premalo.
dij beneškega trgovca Antonia da se maščuje nad krščansko krvjo. Lakomnost, sila zlata in sovraštvo, združeni v pojavi žida-trgovca. so uporabili beneški zakon Mogočna ljubezen Porzie iz skromnosti svinčene
vse premalo, da bi se ob svojj žarki ljubezni kako vidne je ločil od ostalih snubcev: Kraljeviča maroškega (Verbančič Ludviki in Kraljeviča aragonske-ga (Košak Lado), Morda gre to
odlomek igre Skrajno različni 5a
Porzijin sluga Stefane (Agrež Franc) sta bilj v nečem vendarle slični. Vsaka po svoje sta vzbujali pozornost Salarino, ker na žalost ni obvladal teksta, in igralsko dober :n pri*eben Stefano, ker je publiki v prijetnost pregrobo karikiral.
Nehotena dolgoveznost v Igri zaradi več ali mani tehničnih slabosti (pomanjkljivosti odra
tudi na rovaš skromnejših fines prekinjanje dejanla % padanjem
SHAKESPEAROVA PRAVLJIČNA KOMEDIJA
zavese) je nekoliko utrujala gledalce. Dinamičnost je bila tud. po zaslugi odlične, v celoti odgovarjajoče scene (De Glena Mitja, Kolšek Darko, Roškar Janez) dokajšnja, in čeprav je bila vča sih v disonanci « tekstom in osebnostmi, je vendar razveseljiv napredek naš? igralskv zmogljivosti. Dikcija ali glasovni izraz je bil razen posameznikov (Antonio, Solanio, Lanceloto beneški dož) slabši izrazni del. Dobra je pač odrska uprizoritev šeie takrat, kadar je razumljiva v celoti do zadnje nianse teksta, kar še prav posebej velja pri Sha kespearu
Delo so naštudirali dijaki viš jih razredov pod strokovnim vodstvom tov Pogorelčeve, ki sj je naložila izredno težko morda pretežko nalogo Velika energija in volja, izraziti vse kolikor je pač v moči mlademu, v večini neizkušenemu igralskemu ansamblu, je nadomestila marsikaj C as za priprave je bil kratek a pogoji nič manj težki Zato moramo igro Shakespearove pravljične zgodbe »Beneški trgovec« v Brežicah sprejeti z razumevanjem in spoštljivostjo do nemajhnega dek in naporov sprejeti kot realizacijo enega izmed najzahtevnejših odrskih del v svetovni dramatiki.
Miloš Poljanšek
Sejmi
25. aprila na Bučki in Zdolah, 27. aprila v Sevnici (okraj Krško).
MALI OGLASI
PRODAM DOBRO OHRANJEN OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK za 4000 din. Novak Jože, Vrbinska vas 25. p. Videm.
PRODAM NOV STESAN LES 8X9 za kompletno hišno streho. Cena po dogovoru. Poizvedbe v KZ Sp. Pohanca, p. Artiče.
ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE NA VIDMU
ali najbližji okolici iščeta za konca brez otrok, proti nagradi. Plačata celoletno stanarino vnaprej. Ponudbe na Rukavina Monika, Zagreb, Rade Končara 38.
Zahvala
Ob nenadomestljivi, tragični izgubi nase ljubljene hčerkice
Živke
se zahvaljujeva vsem znancem za številno cvetje, vence in iskreno sočustvovanje Prav , posebno hvalo pa izrekava vsem prijateljem, ki sc nama ob tem težkem trenutku tako nesebično pomaga! in nama v vseh ozkih sta! ob strani.
Neutolažljiva
Betka in Maks Pogače
sr,	r»' ^ ^	»
»00	steS,°to S1- SJESbrSSS, vMaribonj615"1'143 ~ ^	^ ^
Štev 18
TRGOVSKO
PODJETJE
CESTITA K 1. MAJU in se priporoča svojim odjemalcem!
Naj živi spomin na vse borce in aktiviste NOB, ki so nam izbojevali v bratskem boju vseh Jugoslovanskih narodov svobodo!
Mestna pekarna
čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Prazniku dela in se priporoča s
kvalitetnimi izdelki ter vljudno postrežbo!
‘B
režice

MESNICA
rdim-Krško
čestita vsem odjemalcem in delovnim ljudem okraja Krško k Prazniku dela — 1. maju. Nudimo prvovrstno, vedno sveže meso! Prepričajte se o kulturni postrežbi!
TRGOVSKO PODJETJE
IOBAK
V1DEM-KRSSO
čestita vsem svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem k PRAZNIKU DELA — 1. MAJU !
Priporočamo ses prvovrstnimi izdelki priznanih tovarn.
Kmetijska zadruga
/Igr «r • v v
I rstsce
feli vsem svojim članom, poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu mnogo uspehov pri graditvi socializma! Članom priporoča svoje usluge!
Gostilna
,, Pod IJno‘*
Radi Fanika Kostanjevica
čestita k 1. maju!
Mestna g istima
Kosfan evico
čestita k 1. maju in se priporoča!
Pekarna
Krulej Ernest
Sev niča
čestita k 1. maju!
Zadružno pod e je
OSNOVA
Videm-Krško
čestita vsem delovnim ljudem in kmetovalcem po vsej domovini k
Prazniku dela, 1. maju!
Vsem odjemalcem, dobaviteljem in delovnim ljudem FLRJ čestitamo k mednarodnemu prazniku delovnih ljudi, l. MAJD 1955, L in pozdravljamo hkrati deseto obletnico osvoboditvel
Siedi o-SKrsdo
Videm ob Savi
GOSTINSKO PODJETJE
V1D&M - KRŠKO
Zdraviliško-gostinsko
podjetje
ČUTEŠKE
.TOPLiCE
čestita vsem svojim obiskovalcem in delovnim ljudem okraja Krško k Prazniku dela, 1. maju!
P/eiro^okop in gMnckop
GLOBOKO
čestita k Prazniku dela in 10. obletnici osvoboditve vsem delovnim ljudem! Naj živi Socialistična zveza delovnih ljudi, politična organizacija delovnega ljudstva!
SCsnstFska zadruga
KRŠKO
čestita k PRAZNIKU DELA vsem svojim odjemalcem in se priporoča z vsemi svojimi ourati!
Restavracija prt „Cetu ossi* Videm
čestita k 1. maju In se priporoča!
Sla-čičarna
& ta resek
Brežice
čestita k 1 maju!
	»	2 o brati :
	i i	Gostišče Komočar	Mestna restavracija ] Gostišče Kriger	' Gostišče Cetin	j
1 1 1		CESTITA ZA 1. MAJ!
I 1 ( ;	i i i	imenii! mm smo
i		PRI BREŽICAH
i		Vsem odjemalcem in ostalim delovnim ljudem
i i		čestita k Prazniku dela — 1. MAJU 1955 !
\
\
IZVOZNO PODJETJE
VINO-SADJE
BREŽICE
CESTITA VSEM ODTEMALCEM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM k PRAZNIKU DELA — 1. MAJU 1

Splošno trgovsko pod e^e
DOBOVA
s “»os’ovalnicama I tn 2
Čestita k Prazniku dela vsem delovnim ljudem in se priporoča z vljudno
postrežbo '
KMETIJSKA ZADRUGA
DOBOVH
čestita k PRAZNIKU DELA. vsem svojim članom in odjemalcem ter pozdravlja 10. obletnico naše osvoboditve!
Naj živijo vsi graditelji socializma! Naj živi mednarodni praznik delovni]
ljudi!

Kmetijska
zadruga
Šentjanž na Doleniskem
ŽELEZNIŠKA POSTAJA KRMELJ
Cestita k Prazniku dela vsem naSim kolektivom, vsem delovnim ljudem in vsem svojim članom!

OBČINSKA MESNICA, KRMELJ
■e priporoča cenj. odjemalcem in čestita delovnim ljudem k 1. MAJU I
s svcrimi samostojnimi trgovinami z mešanim blagom štev. 1 in štev. 3 v BREŽICAH, v LENARTU, v BISTRICI in CERKLJAH
ter s specialnimi trgovinami
TEKSTIL - USNJE štev. 2, OBUTEV štev. 3 in GALANTERIJA štev. 6, Brežice
čestita vsem delovnim ljudem, svojim odjemalcem in dobaviteljem k’
PRAZNIKU DELA — 1. MAJU !
Naj živijo pobudniki NOB, vsi borci in aktivisti OF in SZDL! Delu čast
in oblast!
ObCInskl ljudski odbor in ObCInski odbor SZDL
Šentjanž
čestitata vsem občanom in svojim članom k PRAZNIKU DELA — 1 MAJU in 10. OBLETNICI OSVOBODITVE'
Občinski ljudski odbor Tržišče
Pošilja borbene pozdrave vsem delovnim ljudem FLRJ in čestita k
DELOVNEMU PRAZNIKU — 1. MAJU 1 Delu čast in oblast!
Kmetijska žaJi
meniška zadruga
Studenec
s poslovalnicama VELIKI TRN In BUCKA in z gostiščema v TRBOVLJAH in HRASTNIKU
čestita vsem svojim zadružnikom, cenjenim odjemalcem in dobaviteljem k Prazniku dela. Priporočamo se s kulturno in solidno postrežbo v naših trgovinah. V naših gostiščih »DOLENJKA« v Trbovljah in v Hrastniku boste vedno najbolje postreženi s prvovrstno, ceneno pijačo!
Avtotransportnopod etje
„PRE V0Z“
Brežice
s poslovalnicami:
BEOGRAD — ZAGREB
— LJUBLJANA — REKA
čestita k Prazniku dela — I. MAJU !


E!

Lili!!
Videm - Krško
GRADBENO
PODJETJE
čestita vsem svojim cdjemalcem. dobaviteljem in delovnim kolektivom k 1. maju — prazniku delovnih ljudi vsega sveta! Delu čast in oblast!
LJUDSKI CDBSR MESTNE OBČINE Kostanje vica na Krki
pozdravlja vse borce in aktiviste OF in SZDL ob deseti obletnici osvoboditve ter čestita vsem svojim občanom k prazniku 1. maju! Naj žive graditelji socializma v Titovi Jugoslaviji!
Naj živi 1. rnaj — praznik delovnega ljudstva! Članom in poslovnim prijateljem čestitamo ob 10. obletnici osvoboditve in se priporočamo!
ICmaSijske zndraga
ICopele in Zupele^iec
..SAVA
VIDEM-KRŠKO
čestita vsem investitorjem in graditeljem socializma ob mednarodnem prazniku dela —
/. ma ju !

POZDRAVLJAMO 1. MAJ — PRAZNIK
DELAVCEV VSEGA SVETA!
Občinski
ljudski odbor
Senovo
GOSTINSKO PODI ETJE
z obrati:
Gostilna »Pri mostu»
Gostilna Mali Kamen Gostilna ReStan)
čestita svojim gostom in odjemalcem k 1. maju!

Štev 16
DELOVNI kolektiv
TOVARNE CELULOZE
PAPIRJA
VIDEM
KRŠKO
.___________________________________________■
ČESTITA OB 1. MAJU VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DRŽAVE IN JIM ŽELI NOVIH USPEHOV V DELU ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE!
Jubilejno leto osvoboditve bomo proslavili z začetkom dela v novi tovarni časopisnega papirja, ki bo krila vse domače potrebe in tak papir tudi izvažala!
Pogled v novo brusilnico tovarne rotacijskega papirja
Vsa naša pr'zadevanja naj vel a^o dobremi gospodar eojo z zaupanimi s edstvi, dvigu proiz-vodnje dela io s tem z ižan u cen
*
}
\
i»
s KOMUNALNO UPRAVO, z OBČINSKO HRANILNICO, VALVASORJEVO TISKARNO in komunalnim podjetjem »REMONT«
DELOVNI KOLEKTIV
Opekarne
m
Cestita vsem delovnim ljudem
NASE DOMOVINE K PRAZNIKU DELA
1» MAJU/
OBČANI OBČINE VIDEM-KRŠKO!
Strnimo še bolj naše vrste in sodelujmo na vseh področjih, da si s skupnimi napori zgradimo boljšo bodočnost!
čestita vsem delovnim ljudem k prazniku — t. maju!
Naj Žiri ljudska oblast!
KNJIGARNA
!N
PAPIRNICA
KRŠKO
vam nudi bogato izbiro knjig vseh slovenskih založb! Cestita vsem odjemalcem in delovnim kolektivom k 1. maju in želi novih delovnih zmag v graditvi socializma'
MESNICA
Šentjanž
pozdravlja vse svoje odjemalce in iim čestita k 1. MAJU

PEKARNA
uidi mini
Ma
čestita k 1. maju vsem svojim odjemalcem in se jim priporoča!
cuye,
70^////////^
BREŽICE
Gosti na
Jože Budič
Čatež
čestita vsem gostom k 1. maju in se priporoča!
Mnmu&
Viotti-HRŠK»
pozdravlja praznik vseh delovnih ljudi in se priporoča cen j. odjemalcem ^
CESTITA DELOVNI« I JUDEM K PRAZN EU
1. M/ÉJA
VSEM SVOJIM
POSLOVNIM PRIJATELJEM SN OSTALIM DELOVNIM KOLEKTIVOM!