Celje - skladišče D-Per glasilo idelavc 539/1982 sozd revirski energetski kor 1119820980,10 edvarda kardelja £ september 1982 ^ leto XVW C0BI55 o Št. srečno Jama Kotredež—sedanje stanje in opravljeno delo Po prvem izlivu vode na 8. obzorju jame Kotredež v hodniku H-83 je bila količina vode okoli 2 mi in je iz vdornega mesta nenehno naraščala. Zato smo se morali stalno umikati iz jamskih prostorov na 8. obzorju vse do 15. 7. 1981, ko je prišlo do izklopi tve električnega toka na 7. obzorju in so bili zaliti vsi objekti na tem obzorju. Nivo vode se je nato počasi dvigal zaradi pomanj- kanja električnih potopnih črpalk FLYGHT, ki še niso prispele iz uvoza. Nivo vode se je dvignil vse do višine 1,5 m pod 6. obzorjem in ga trenutno tu še sedaj držimo. Glavni krivec za vse te naštete težave pa je bil seveda mulj, pomešan z vodo, ki je predčasno obrabljal in mašil sesalne koše pri črpalkah Zaradi že omenjenega višjega vodostaja je bila tudi pretrgana pre- točna zračilna zveza severnega krila — predela jame oz. P-73 z vpad-nikom V-76 in jaškom H-splavni. Da bi se lahko ponovtno vzpostavila zračilna zveza severnega dela jame z glavno izstopno zračilno zvezo v jašku H-splavni, je bilo potrebno urediti okoli 900 m zračilnega cevovoda premera 400 mm. Medtem ko smo čistili prekop na 3. etg. P-77, smo ugotovili, da bi ta dela Tone Kralj: Rudarji — talci, padli za svobodo; jedkanica (iz ciklusa Rudarske Trbovlje). 1. nnember-spimiiiiiio se umrlih ie padlih časovno ne bila izvedena po plano-gramu del. Potrebno je bilo prekop na etaži popolnoma na novo tesariti, ker je bilo stisnjeno jekleno podporje na odprtino 1 m2, poleg tega pa je bila prvotna odprtina zapolnjena z blatom in talno glino. Zaradi tega je komisija za izvedbo sanacijskega programa v jami Kotre-dež odločila, da takoj izdelamo novo zračilno zvezo iz vpadnika V-77 v vpadnik V-76 in s tem vzpostavimo ponovno pretočno zračenje med severnim in južnim delom jame, t.j. ca 80 m proge prekopa, ki je bil izdelan v roku enega meseca. Ker pa je bil vpadnik V-76 zelo stisnjen in zapolnjen z blatom, je bilo potrebno na novo izdelati še 30 m vpadnika V-66 do 1. etg., od tu dalje pa ga bomo pretesarili do nivoja 6. obzorja. Trenutno je v tem predelu jame v izdelavi prekop proti severnemu krilu P-77-3, kjer so nato predvidena dela na izdelavi smerne proge po sloju za pripravo širokočelnega delovišča in s tem pričeti s ponovnim odkopavanjem v jami Kotredež. Ta dela na odkopavanju naj bi se pričela po predvidevanjih (v kolikor ne bo pri izdelavi teh jamskih objektov večjih ovir) ob koncu letošnjega leta. Zaradi bolj varnega prevoza premoga in materiala po prekopu P-60 sever bo potrebno na nekaj mestih prete-sariti progo. V južni progi H-60 -jug so trenutno angažirane tri tesarske skupine, katerih naloga je vzpostaviti južno progo ponovno v normalno varno stanje, da bi lahko ponovno pričeli z dostavo vozičkov k vpadniku V-75. Pričakujemo, da bo v najkrajšem času prispel vsipni lijak za mulj no črpalko »SCH-WING« in da bi lahko nadaljevali s čiščenjem v vpadniku V-75, kjer trenutno ne nadaljujemo s čiščenjem. Dotok vode v jami iz vdornega mesta je okrog 4,5 m3/min, tega še vedno črpamo iz globine 1,5 m v jašku J-73/2. Ciste vode iz vrtin je trenutno 4,7 m3/min., tako sedaj črpamo iz jame Kotredež od 10— 11 m3/mtn. vode s preostalo jamsko vodo iz starih delov. Upadanje pi-ezometra se je upočasnilo, tako da je sedaj dnevni padec povprečno okrog 10 cm. Anton Prebil Vsako leto 1. novembra praznujemo v naši republiki dan mrtvih. Spominjamo se vseh, ki so padli v boju za osvoboditev domovine, nadalje vseh tistih članov kombinata, ki so izgubili življenje, bodisi pri pridobivanju premoga ali drugih nesrečah pri delu, pa tudi vseh tistih delovnih tovarišev, so- TOZD premogovnik Trbovlje je v letu 1970 opravil prvi poskus podpiranja na čelu s samohodnim hidravličnim podporjem (SHP) ščitne izvedbe, tipe RIB-420. Od leta 1973 pa do leta 1980 je pridobival od 4—43 °/« svoje proizvodnje s čel s SHP in popolno oz. delno mehanizacijo na širokih čelih. Zaradi poslabšanja odkopnih pogojev pri odkopavanju v Zg. VIL polju, kota 292, (v jami Trbovlje odkopavajo talninski-energetski premog pod že odkopanimi predeli), so morali demontirati SHP Klockner Becorit. Premog v Zg. VII. polju so odkopali do dna kadunje v tem predelu slojišča. Odprli so nova delovišča v Vode polju in AB polju. Po letnem programu izkoriščanja premoga za leto 1981 je bilo planirano, da bo jama Trbovlje proizvedla s Klockner Becorit podporjem in novim odkopnim strojem Eickhoff ESA-60 L 130.000 ton in 64.000 ton s SHP Marrel-Hydro. Demontirano Becorit podporje je bilo precej poškodovano, zato so ga morali najprej popraviti pred ponovno vgraditvijo. Poškodovano podporje so popravljali v osnovani novi delavnici za popravilo SHP v Hrastniku in delavnici v Trbovljah. rednikov, znancev in prijateljev, ki so zaradi bolezni ali starosti odšli iz naših vrst. Spomin na vse te ne bo nikdar ugasnil. Vsakoletni praznik na dan 1. novembra pa nas k temu še posebno zavezuje. Ohranimo ve te umrle in padle tovariše in tovarišice v najboljšem in najtoplejšem spominu. Pri detajlni pripravi, t.j. pri izdelavi smernih prog za čelo v Vode polju na koti 230, kjer so nameravali vgraditi Becorit podporje in odkopni stroj Eickhoff ESA-60 L, so ugotovili, da se je osnova, na kateri leži premog, dvignila od predvidevanja, s tem pa se je skrajšala smerna dolžina odkopavanja od prvotno planirane 340 m na polovico. Zaradi težavne in drage montaže se je za smerno dolžino odkopavanja okrog 170 m spremenil koncept in so vgradili klasično podporje za podpiranje na čelu, t.j. trenjske stojke in stropnice. Poleg navedenega skrajšanja smerne dolžine odkopavanja v odkop-nem polju Vode nismo dobili potrebnega transformatorja, ki bi transformiral električno napetost iz 3000/1000 V za odkopni stroj, ki je vgrajen za napetost 1000 V. Tovarna Rade Končar nas je vlekla z roki dobave do meseca avgusta 1982. Iz navedenega je jasno, da ne bi mogli vgraditi odkopnega stroja do tega roka, tudi če bi nam odkopni pogoji dovoljevali vgraditev odkopnega stroja Eickhoff ESA-60 L. Pri dosedanjem odkopavanju premoga na čelu v odkopnem polju Vode, kota 230 smo imeli več vdorov vode in blata na čelu in bi Priprava na vgraditev nove mehanizacije v jami premogovnika Trbovlje Trojica rudarjev na odkopnem čelu AB polja v jami TOZD Premogovnik Trbovlje. Foto: I. Glavač bila vgraditev odkopnega stroja precej tvegana. Iskali smo drugo možnost vgraditve odkopnega stroja Eickhoff za preizkus v jami. Nameravali smo ga vgraditi v A polje na 7. obzorju jame Hrastnik, kjer bi čelo napredovalo še cca 200 m do zapadne meje polja in bi nato prestavili kompletno mehanizacijo na severno čelo. Z njim bi odkopali še okrog 400 m smerne dolžine. Vgraditi ga nismo mogli zaradi čakanja na transformator. Sedaj je čelo v A polju napredovalo za toliko, da je negospodarno vgraditi na čelo tako težko mehanizacijo, ki bo napredovala okrog 80 m po smeri in bi nato sledila demontaža. Na vgraditev na severno čelo v A polju pa bi bilo potrebno počakati do meseca aprila 1983. Tehnično vodstvo ZPT se je zato odločilo, da vgradi odkopni stroj Flickhoff ESA-60 L na čelu v AB polju jame Trbovlje še do konca letošnjega leta in ga preizkusi. V tem odkopnem polju je edino možno vgraditi odkopni stroj zaradi daljše smerne dolžine odkopavanja. V izdelavi je projekt za poskusno odkopavanje in pripravljajo SHP z?, podpiranje na čelu. V izdelavi so tudi smerne proge za pripravo od-kopne etaže. Pred vgraditvijo stroja v jamo bodo poučili osebje, ki bo delalo s strojem, na dvorišču TOZD Premogovnika Trbovlje. Tu je zmontiran krajši transporter EKF-2, po katerem se bo premikal odkopni stroj in preverilo njegovo funkcioniranje. Po končanem poučevanju bodo stroj in transporter demontirali in transportirali v jamo ter ju vgradili na čelu v AB odkopnem polju jame Trbovlje. Jože Herman Površinski odkop premoga Lakonca Po opravljenem natečaju oddaje del je investitor DO ZPT, TOZD Premogovnik Trbovlje, na predlog komisije za izbiro najugodnejšega ponudnika sklenil, da dela prevzame Hmezad Žalec. To je pri ostalih ponudnikih povzročilo precej negodovanj in pripomb, vendar je bila takšna odločitev v danih razmerah neizbežna. Z izbranim izvajalcem bodo sklenjene ustrezne pogodbe, ki bodo obsegale naslednje: — pripravljalna (investicijska) dela za površinski odkop premoga, investitor bo DO ZPT, TOZD Premogovnik Trbovlje; — pripravljalna dela za deponijo energetskega premoga; investitor bo DO TET Trbovlje; — pridobivanje premoga z istočasnim odkopom odkrivke in drugimi vzporednimi deli. 'Noročnik teh del bo DO ZPT, TOZD Premogovnik Trbovlje. Pripravljalna, dela za površinski odkop so dela, s katerimi bo omogočen pričetek pridobivanja premoga. To so naslednja dela: — izgradnja novih in rekonstrukcija obstoječih cest, — izdelava ograje okrog bodoče jame odkopa, — izdelava obodnih jaškov okrog bodoče jame odkopa, — izkop in odvoz 105 000 m3 odkrivke. Pripravljalna dela za izgradnjo deponije energetskega premoga pa so: — izdelava drenaž in odtoka izpod bodoče deponije vse od Lakon-ce do Ribnika, — izdelava obodnih jarkov okrog bodoče deponije, —- priprava terena za začetek graditve nasipa deponije. Prva od navedenih pogodb je z izvajalcem že sklenjena, ostali dve pa bosta v kratkem podpisani. Sredstva za investicijski del aktivnosti so zagotovljena. Ker je potrebno prestaviti daljnovod, ki poteka čez področje površinskega odkopa in ker je potrebno izvršiti še druga elektro dela (dovodi za napajanje črpalk in- razsvetljavo), je z DO IMD že sklenjena pogodba za prestavitev daljnovoda, v teku pa so dogovori o izvedbi ostalih elektro del. Za opravljanje nadzora so angažirani projektanti, geološki oddelek IBT in ustrezne službe iz DS TSO. Vsa geodetska dela, ki so razmeroma obsežna, odgovorna in zahtevna, bo izvajal IBT Trbovlje. Ta dela so: — zakoličenje objektov, —- snemanje terena pred in med delom, —- kontrola pomikov rotacije Bukove gore. Vse tri naloge geodetov so vitalnega pomena za uspešen potek in zaključek del. Takoj po opravljenem izboru izvajalca se je le-ta lotil priprav. Danes je na Lakonci že skaljena spokojnost zadnjih let. S stroji so že očistili teren, voda iz »bajerjev« je izpuščena, sliši se ropot strojev, o-čitna je prisotnost človeka. Zdaj so že izdelane pomožne poti, naleteli smo na prve probleme, vsak čas bo s polno paro stekel odkop odkrivke in upamo, da se bomo še letos dokopali do premoga. V oktobru je bilo, žal, precej dežja, ki je motil normalen potek del. Upamo, da bo nadaljevanje boljše. Srečko Koritnik IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NAČRTA OD 1. 1. DO 15. 10. 1982 DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI Proizvodnja premoga DO TOZD načrt ton dosežene ton + — ton °/o . ob dela prostih sobotah Pr. Hrastnik 249.800 264.530,1 + 14.730,1 105,9 11.631 Pr. Ojstro 189.410 181.378 — 8.032 95,8 9.568 Pr. Trbovlje 437.712 490.249,1 + 52.537,1 112,0 24.940,4 Pr. Kotredež 188.700 184.446 — 4.254 97,7 9.108 SKUPAJ 1,065.622 1,120.603,2 + 54.981,2 105,2 55.247,4 od tega Retje 80 14.419,1 795,4 Ojstro 80 12.100 17.323 + 5.223 143,2 92 Blate 25.470,1 156 KO I 100 156 KO II 4.826 171 Skupaj površinski kopi 62.138,2 1.214,4 Proizvodnja gradbenega materiala TOZD letni načrt doseženo »/o Pr. Kortredež kamnolom (m5) 135.000 85.600 63,4 Storitve delavnic RESD Hrastnik (din) 30. 9. 163,580.000 107,252.118,30 65,6 RESD Trbovlje (din) 30. 9. 141,609.000 115,326.238,60 81,4 RESD Zagorje (din) 30. 9. 88,661.000 76,357.999,40 86,1 PJL (din) 30. 9. 70,512.000 53,111.215,90 75,3 Toplarna Hrastnik (Mwh) 30. 9. 24.600 13.868 56,4 DO SENOVO načrt doseženo + — o/o ton ton ton RP Senovo 30. 9. 90.450 91.731 + 1.281 101,4 DO KANIŽARICA RP Kanižarica 30. 9. 88.00 70.800 —17.200 80,5 DO TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Proizvodnja električne energije (Mwh) načrt doseženo ”/o PEE—PP 33.000 55.928 169,5 PEE—N 421.610 326.818 77,5 KE 14.975 — 77 — DO TET 469.585 382.669 81,5 Rezultati dosedanjih raziskav na območju Hrastnika, Trbovelj in Zagorja Na območju . Hrastnika vršijo le pripravljalna dela za raziskavo območja med Dolom- in Laškim, to je izkop proge na višini Savskega obzorja. Iz te proge bodo v vzhodnem sektorju zastavljene raziskovalne vrtine, ki naj ugotovijo obstoj premogovega sloja nad in pod višino tega obzorja. Dela na izkopu te proge ne potekajo po predvidenem planu zaradi defektov na novo nabavljeni opremi. V letošnjem letu je poseben pov-darek na raziskovalnih delih na območju premogovnika Trbovlje. Po pozitivnih rezultatih raziskovalnih del na območju Lakonce so sledile raziskave na območju Frančiška polje, predvsem pa v zahodnem delu premogovnika, ki ga na površini imenujemo območje »Amerškov travnik.« Na območju Trbovelj je bilo letos izvrtanih že 13 raziskovalnih vrtin s površine od tega tri za Frančiška polje in 10 na »Amerškovem travniku«. Skupna dolžina oziroma globina vrtin je 999,60 m. Globine posameznih vrtin so bile zelo različne in običajno večje od prognozira-nih. Za te raziskovalne vrtine je bila skupna prognozirana globina 915 m, izvrtana pa je bila 999,6 m in je tako za 9 ^ večja. S to globino vrtin je bila ugotovljena večja debelina premogovega sloja, in to za 40 0/o od pričakovane. Vse vrtine so v zgornjem delu prevrtale različno debeli nasip, delno krovni lapor, nato premogov sloj, končale pa so v soteških plasteh —- talni glini. Zaradi boljšega pregleda so v naslednji tabeli zbrani podaitki posameznih vrtin. (Oznaka FV — Frančiška in Tz — Trbovlje zahod): Ostalo—storitve letni načrt doseženo ".'s Vzdrževanje naprav (din) 30. 9. 86,545.555,202 DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST RIG (din) 30. 9. 502,500.000 405,016.762,05 80,6 ESMD (din) 30. 9. 105,786.000 89,994.097,80 85,1 Avtoprevoz »Zasavje (t/km) 9,000.000 7,073.613 78,6 Avtoprevoz »Zasavje« (din) 30. 9. 83,960.000 61,476.481,05 73,2 GRAMAT opekarna (enot) 10,000.000 6,368.867 63,7 Kamnolom (m3) 50.000 33.837,5 67,7 DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE SIMD (din) 30. 9. 101,691.000 70,881.911,75 70,0 EIMD (din) 30. 9. 45,406.000 33,474.005,40 73,8 GRAMAT opekarna (din) 30. 9. 41,258.000 23,066.070,90 55,9 kamnolom (din) 30. 9. 7,202,000 5,210.874,40 72,4 grad. skupina (din) 30. 9. 6,946.000 4,752.228,65 68,4 Erika Kavčič Iz tabele je razvidno, da so bile vse vrtine pozitivne. Najboljši je rezultat na vrtinah TZ-1 in Tz-6, ki sta navrtali enoten premogov sloj v debelini 55.5 in celo 63 metrov. Raziskovalne vrtine so ugotovile, da se premogov sloj na območju. »Amerškov travnik« v pretežni meri nahaja le 10 do 20 m pod površino. Izjema je le vrtina Tz-9, ki je edina navrtala premog na globini 36.4 m pod površino. Če bo še ostalih 15 vrtin, ki bodo še izvrtane na tem območju pozitivnih, bo ostajala možnost, da se tudi na tem območju razvije novi površinski kop. Da bi ugotovili geološko zgradbo zahodnega dela premogišča, imenovanega Kotredež-zahod, ki ni odprto z rudarskimi objekti, je bilo med Repnikom in Podvinami od leta Globina m C« N O C5 premog E g OPOMBA eQ c OD 1 Ti ▻ O a 'oT -C . Sklep temelji na družbeni opredelitvi o vodenju aktivne politike realnega tečaja. dinarja kot enega izmed bistvenih dejavnikov uresničevanja programa ekonomske stabilizacije. Temelji pa tudi na prizadevatajih, da bi naše gospodarstvo postalo vnovič konkurenčno na tujih trgih. Sprememba tečaja dinarja je eden od ukrepov za ustvarjanje boljših pogojev za povečanje proizvodnje in izvoza, racionalnejše gospodarjenje, izboljšanje plačilne in devizne bilance države in njeno zunanjo likvidnost. O podrobnostih pa smo bili že seznanjeni. Proizvodnja premoga v Jugoslaviji Rudarji jugoslovanskih premogovnikov so nakopali v septembru t.l. skupno 4.695.491 ton premoga. V tej količini je zajet premog vseh treh vrst, tj. črni, rjavi in lignit. V primerjavi s septembrom 1981. leta je proizvodnja večja za 4,5 Lahko trdimo, da se je proizvodnja precej povečala, potem ko so bili končani letni dopusti, pa tudi potrebe v termoelektrarnah so bile v tem obdobju večje. Skupna proizvodnja vseh vrst premoga znaša v obdobju od 1. 1. do 30. 9. 1982 — 38,916.000 ton, kar pomeni, da so ga v tem obdobju nakopali 581.000 ton več kot v lanskem devetmesečnem obdobju. Prepričani smo, da se bo trend rasti večje proizvodnje napram lanski nadaljeval vse nadaljnje mesece t. 1. V letu 1983— 60 milijonov ton premoga V gospodarski zbornici Jugoslavije so sredi oktobra t.l. razpravljali o proizvodnji premoga v letu 1983. Razgovora sta se v zbornici udeležila tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Borislav Srebrič in predsednik zveznega komiteja za energetiko in industrijo Rade Pavlovič. S predstavniki jugoslovanskih premogovnikov sta se pogovarjala o ukrepih, ki naj bi jih uvedli in možnostih, ki naj bi zagotovile, da bi v letu 1983 v jugoslovanskih premogovnikih nakopali vsaj 60 milijonov ton premoga. Ugotovili so, da je treba čimprej skleniti družbeni dogovor o ukrepih za spodbujanje ustanavljanja novih in modernizacijo starih, obstoječih premogovnikov. Govorili so tudi o povečanju proizvodnje nafte in plina ter modernizaciji nahajališč in vrtinah. Ugotovili pa so, da je treba hitreje združevati sredstva za vlaga- Dne 29. septembra t. 1. je potekala na splošnem združenju energetike Slovenije seja izvršilnega odbora. Na seji so obravnavali predvsem analizo poslovanja energetskega gospodarstva v prvem polletju t. L, obravnavali pa so tudi osnutek energetske bilance za leto 198> pa tudi vprašanje preskrbe z energetskimi viri. Pri obravnavi analize poslovanja so ugotovili, da znaša izguba v prvih šestih mesecih 1.1. 1,3 milijarde din. Ta podatek velja seveda samo za prvo pol- nja v razvoj premogovnikov, da bi investicijske programe lahko čimprej izpeljali. Govorili so tudi o zagotovitvi rezervnih delov in reprodukcijskega materiala s konvertibilnega področja. Prihodnje leto naj bi torej v jugoslovanskih premogovnikih nakopali najmanj 60 milijonov Iton. letje, medtem k0 se je stanje v devetih mesecih še poslabšalo. Že na predhodnji seji je izvršlilni odbor tega združenja predlagal zvišanje cen v elektrogospodarstvu spričo pojavljajoče se izgube. Dogovorjeno je bilo namreč med interesno skupnostjo elektrogospodarstva in republiškim komitejem za energetiko, da je treba predlagati zveznemu izvršnemu svetu odmrznitev cen za energetiko. Tako naj bi se cene električne energije od 1. oktobra 1.1. dalje zvišale za 18 0/0. Predlog je Zemeljski plaz pri Budnu v Hrastniku se je umiril, k temu sp v dobršni meri pripomogla sanacijska dela z vgraditvijo kašt. 'M*. . Foto: A. Bregant Analiza. energetskega gospodarstva vseboval v tej podražitvi za e-lektrično energijo tudi višjo ceno energetskega premoga. Na sestanku delegacije za cene sta bila navzoča tudi predstavnika REK EK in REK TV. Dogovorili so se, da je treba pripraviti tudi predlog za podražitev premoga za široko uporabo, s tem, da naj bi se cena lignita povečal za 19, rjavega premoga pa za 18 °/o. Predlagano povišanje pa bi pomagalo pri startu v naslednje leto, ker bi na letošnje ekonomsko stanje ne moglo dovolj učinkovito vplivati. V razpravi o poslovanju in vzrokih izgub je bilo omenjenih več ugotovitev. Med drugim, da dela na nekaterih področjih ne potekajo koordinirano, da predlagana zmanjšana stopnja amortizacije ne bi rešila slabe ekonomske situacije, temveč le znižala vlaganja v razširjeno reprodukcijo in da se pri osebnih dohodkih ne da dovolj prihraniti, ker predstavljajo pri skupni masi le majhen delež stroškov. Govorili so tudi o tem, da se bo v prihodnjem letu celotna amortizacija porabila za odplačevanje glavnice posojil, kar bo povzročilo precejšnje težave. Edina sredstva, ki se normalno združujejo, so sredstva iz čistega dohodka TOZD iz katerih je 40 0/<> višji priliv. Kritično so menili, da je v letu 1982 za 40 0/° znižan program graditve energetskih objektov. Ustavljena je gradnja vseh objektov prenosa in disitribucije ter zmanjšana intenzivnost dela na hidroelektrarni Solkan, nuklearni elektrarni Krško in na drugih podobnih objektih. Že sprejeti stabilizacijski ukrepi niso dovolj vplivali na zmanjšanje izgub. Predsednika skupščine SRS je obiskala posebna delegacija, ki ga je seznanila s problematiko elektrogospodarstva. Za nas je zelo pomembno tudi to, da pri obravnavanju cen premoga ne bi smelo biti razlike med energetskim premogom in premogom za široko u-porabo. Pri obravnavanju osnutka e-nergetske bilance za leto 1983 so v razpravi poudarili pred- vsem to, da bi morala energetska bilanca sloneti na dejanskih zmogljivostih proizvajalca energetskih virov. Dodatek pa naj bi zavezoval proizvajalce z dodatno proizvodnjo, ki naj bi delno pokrila manjkajoče vire energije. Bilanca naj bi zajemala v bistvu le proizvodnjo v rednem delovnem času. Zahteve po večji proizvodnji bi morale vsebovati tudi pogoje, s katerimi bi lahko uresničili oziroma dosegli večjo proizvodnjo. Prognoza porabe je zelo visoka, vsebuje pa premalo podatkov o zagotovitvi manjkajočih količin. Ob načrtovanju proizvodnje bi morali navesti tudi pogoje, pod katerimi bo ta proizvodnja lahko uresničena. Preverjali pa so tudi mož-energetske bilance po srednjeročnem planu raz-SR Slovenije. V bilanci ni u-poštevan uvoz električne energije iz tujine in vračanje e-nergije med letom. Kritično pa so ugotovili tudi to, da neusklajeno delo, ponekod pa tudi slaba organiziranost, vplivajo na izpolnjevanje energetske bilance. Skupna komisija bo upoštevala pri izdelavi dokončnega predloga vse dane pripombe. Obravnavali pa so tudi vprašanje preskrbe z energetskimi viri. Ugotovili so, da je preskrba z naftnimi derivati zelo kritična zaradi ustavitve predelave surove nafte, ker ni bila nabavljena. Po podatkih INE bo na razpolago le ena tretjina potrebnih količin. O-mejiitve v dobavi premoga za široko uporabo so v teku, vendar pa republiški komite za e-nergetiko ugotavlja, da bi morala dobiti široka poraba celotno količino potrebnega premoga, kot je bilo določeno z bilanco za letošnje leto. V termoelektrarni Šoštanj in Trbovlje je bilo v času razprave na zalogi manj premoga, kot pa je bilo predvideno. To pa lahko vpliva na preskrbljenost z e-lektrično energijo, posebno novembra, ko bo jedrska elektrarna Krško ustavljena zaradi pregleda naprav. Termoelektrarna Šoštanj je v devetih mesecih 1.1. porabila 600.000 ton premoga več, kot je bilo predvideno, proizvedla pa je tudi 26 0/0 električne energije več, kot so načrtovali. Razpravljali so tudi 0 drugih problemih, ki se nanašajo na energetsko gospodarstvo, predvsem glede uvoza in izvoza e-lektrične energije za naslednje dni. Člani izvršnega odbora pa so bili seznanjeni tudi s programom ter nasprotovanji v zvezi z - nameravano izgradnjo energetske cone v Kopru. Sprejel je informacijo o pripravi realizacije energetskih projektov v energetsko industrijski coni v Kopru. Stanje in aktualni problemi V začetku oktobra je bil na SOZD REK Edvarda Kardelja Trbovlje delovni razgovor o stanju in aktualnih problemih. Udeležili so se ga družbe-no-politični delavci iz revirjev in člani posameznih družbenopolitičnih organizacij in samo-upravnih institucij iz revirjev, ki delujejo v Ljubljani. Razgovor je pokazal, da je mogoče ugotoviti, da navzlic vsem problemom, ki tarejo rudarje, le ti dosegajo vse boljše proizvodne rezultate. Fizični obseg proizvodnje je nad načrtovanim. Še vedno pa so nedodelani dohodkovni odnosi. Posebej je izpostavljeno, da po teka aktivnost za organiziranost kombinata glede na določila Zakona o energetiki ter glede na določila družbenega dogovora o organiziranosti energetskega gospodarstva SRS. Seznanili so nas, da je imenovana tudi strokovna komiisija, ki naj bi pripravila vse potrebno za čimprejšnjo realizacijo določil Družbenega dogovora. Problem, ki je že več let prisoten in ima širše dimenzije, je kadrovska problematika. V rudarstvu ugotavljamo, da kljub vsem prizadevanjem za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev, ki delajo pod zemljo, ne moremo odpraviti vseh zdravju škodljivih vplivov, tako da še vedno beležimo visok odstotek obolelosti in invalidnosti naših delavcev oziroma invalidskega upokojevanja. Vsako leto se upokoji precejšnje število rudarjev, dotok novih delavcev pa ni tolikšen, da bi lahko nadomestili ta izpad. Problem bo še toliko težji, kajti samo letos se bo starostno po dosedanjih bene-fikacijskih stopnjah upokojilo 228 delavcev. Če pa bodo uveljavljene nove povečane stopnje benefikacije, se bo dodatno u-pokojilo še 258 delavcev, kar pomeni 53 0/0 več upokojitev, kot je bilo planirano. Pereča je tudi stanovanjska problematika, saj bi do konca leta 1985 potrebovali kar 2156 novih stanovanj, in to za nadomestitev u-pokojenih in dodatno zaposlenih, uvedbo četrte izmene za odpiranje jame Globoko, Dol, Koitredež in drugih glede na rezultate geoloških raziskav. Ob uresničevanju že navedenega zakona in Družbenega dogovora, Iti se nanašata na samoupravno organiziranost bo nujnoi potrebno razčistiti tudi, kaj pomenijo posamezna določila dogovora. Gre za vprašanje nekaterih tozdov, ki niso v neposredni povezanosti s pridobivanjem premoga. Posebej je izpostavljena problematika osebnih dohodkov in njihove različnosti tako v panogi kot tudi glede na celotno gospodarjenje. Na razgovoru so posebno poudarili nadaljnji razvoj, kjer je izpostavljen problem nadaljnje modernizacije rudnikov ter vprašanje gradnje Termoelekt-rame-toplarne Trbovlje III. Ob prvem problemu je ugotovljeno, da rabimo vsak dan vse več premoga, da pa zaostajajo naložbe, ki so bistvenega pomena za povečevanje proizvodnih zmogljivosti . Investicijski dinar je vse bolj denar, dodobra pa je nujno potrebno premisliti, kako ga vložiti, da bo čimprej dal zaželjene in pričakovane rezultate. sticijski program, delajo pa tudi glavni projekt. Gradnja tega energetskega objekta v Trbovljah pomeni, prvič zagotovitev socialne varnosti približno 500 usposobljenim delavcem v DO Termoelektrarna, zatem izrabo slabših vrst premoga, dodatne količine prepotrebne električne energije ter toplifikacijo Zasavja, s tem pa tudi zniževanje stopnje onesnaženosti. Vsa problematika terja od slehernega delavca, članov ZK in sindikata, da resnično tvorno delujejo v svojih sredinah, s tem, da proučimo kaj vse je mogoče storiti v lastnih sredinah in organizacijah, da bi presegli obstoječe probleme. Ni dovolj, da se z njimi zgolj seznanimo in od družbe terjamo naj jih razrešuje, sami pa bi stali ob strani. Sedanja problematika terja polno zavzetost slehernega člana kombinata. Jano Savšek Toplarna, opekarna ter stanovanjski naselji Opekarna in Šuštarjeva kolonija. Foto: A. Bregant Beseda delegata Marjana Jesenšek, zaposlena pri rudniku v Hrastniku že petindvajset let. Sedaj dela v delovni skupnosti skupnih služb ZPT. Marjana Jesenšek, naša sodelavka DO ZPT iz Hrastnika. Foto: D. Bregant delu delegatov«, je pričela pogovor simpatična sogovornica, ki vestno opravlja zaupane naloge kot voditeljipa delegacije za zbor združenega dela ter delegatka za zbor združenega dela SRS, že drugo mandatno dobo pa je delegatka za izobraževanje v SIS. Kot kateri delegat boste najprej spregovorili? Govorila bom o delu v zboru združenega dela. Kot delegatka za izobraževanje v SIS nimam ravno veliko dela. Letos smo imeli dve seji, toda druge seje se še vodja delegacije ni udeležil, tako 'da nismo bili sklepčni. Takšna stvar me ujezi. Ne razumem, da so ljudje lahko tako neodgovorni, da prevzamejo določeno funkcijo, nalog pa ne izpolnjujejo. Na takšen način ne bomo prišli nikamor. Zbor združenega dela pa jev tej mandatni dobi zasedal že štirikrat. Tajnik samoupravnih organov predhodno razdeli material poročevalcem, potem pa ga na delegaciji skupno obravnavamo. Delo si razdelimo, tako da je vsak zadolžen za predelavo dela materiala.Čeprav je bilo o tem že veliko povedanega, moram ponovno poudariti, da je material še vedno preobsežen in da bi ga morale občinske strokovne službe napisati razumljivejše.« Problematika izgradnje Ter-moelektrame-toplame Trbovlje III se vleče že dalj časa. Zanjo »Odkrito bom povedala, brez je že izdelan in potrjen inve- olepšavanja, o našem delu — O čem ste sklepali na zadnjem zasedanju zbora združenega dela? »Govorili smo o osebnih dohodkih v skupnih službah, ki naj bi bili enaki povprečkom zadnjih treh mesecev. Predlagali smo, da bi delavci v DS Pomožna dejavnost — kjer so zaposleni v glavnem invalidi, prejemali dohodke kot delavci v tozdih, saj delajo zanje oz. so z njimi tesno povezani. Dokončno pa se še nismo sporazumeli«. Omenili ste, da delegati še vedno premalo delajo. Mogoče pa je vzrok za to v premajhni podkovanosti delegatov? »Šolski center Trbovlje, TOZD Revirska delavska univerza, je skupno s Klubom sa-moupravlj alcev Hrastnik pripravil prvega in drugega oktobra letos izredno kvalitetne seminarje za delegate. Predavatelji so odlično posredovali gradiva z zanimivimi temami. Na žalost pa se nas je z rudnika udeležilo le pet od petnajstih vabljenih delegatov. Iz Hrastnika bi moralo biti štiriinšestdeset, bilo pa je le enaindvajset delegatov. Sprašujem se, ali bo delegat aktivno delal štiri leta, če je že v začetku nezainteresiran? Delegatski sistem je v redu zastavljen, nudili so nam tudi strokovno pomoč s kvalitetnimi predavanji, toda kako naj se stvari premaknejo, če sami ne storimo ničesar?« S kakšnimi problemi pa se srečujete kot delegatka zbora združenega dela SR Slovenije? »Smo osemindvajseti okoliš s središčem v Trbovljah — iz vsake občine po pet delegatov. V tem mesecu so bila tri zasedanja na skupščini SRS. Delegati se pred vsakim zasedanjem sestanemo v Trbovljah, kjer nam material, ki je izredno zajeten in zelo strokovno pripravljen, od točke do točke razložijo. Premalo pa dobimo pomoči od Gospodarske zborni- ce Slovenije, ki bi nam morala prva prikrojiti, primemo gradivo. Pomaga nam odlični vodja delegacije.« Ste na svojih zasedanjih razpravljali tudi o rudarskih problemih? »Delegati vseh treh občin smo zbirali predloge in pripombe, ki jih je komisija pregledala in izoblikovala. Nanašajo pa se na predlog invalidskega in pokojninskega zavarovanja, in sicer v zvezi z benefikacijo rudarjev. Že na prvem sestanku delegacije smo se zmenili, da bomo delegati iz Zasavja prihajali na zbor združenega dela SRS z že izoblikovanimi stališči. Le tako, enotni, bomo lahko dosegli tisto, kar bi morali doseči, pa nismo, predvsem zato, ker nismo znali prodreti s svojimi stališči.« Janko Šmit, zaposlen na rudniku od leta 1962, v DS SS ZPT v Hrastniku pa štiri leta. Je vodja delegacije SIS in konference delegacije DS Pomožna dejavnost in TOZD RIG, gradbišče Hrastnik. »Delegati smo pri svojem delu precej napredovab, moramo pa še marsikaj narediti, je povedal tovariš Janko, ki je pristal na pogovor samo zato, ker dveh delegatov, naprošenih, da povesta svoje mnenje, ni bilo. Delo delegatov poteka tako, kot je zamišljeno. Pred vsakim zasedanjem skupščine redno skličemo delegacijo. Predhodno razdelimo gradivo odgovornim delavcem in se na sestanku o tem pomenimo. Delegati potem v ustni ali pisni obliki posredujejo na zasedanju skupščine naše mnenje. Na zadnjem sestanku smo imeli precej delegatskih vprašanj. Z odgovori in obrazložitvami so dosledno seznanjeni vsi delegati. Na vsakem zboru delavcev pa s posebno točko informiramo sodelavce z našim delom.« S čim ste delegati, naprimer, prodrli na zasedanju skupščine? Občinska izobraževalna skupnost je sprejela naš predlog, da dijaški dom v Hrastniku zgradi SGP — Hrastnik. Dah, smo tudi pripombe na osnutek zakona invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Predvsem smo obdelali vprašanje invalidov, vendar tu še nismo prišli do zaključkov.« Imate kakšne posebne probleme kot vodja delegacije? »Največji problem je še vedno preobširno in prezahtevno gradivo. Predvsem strokovni in družbenopolitični delavci bi nam morali pri tem pomagati. Vseh deset SIS ne moreš sam strokovno obdelati in poznati, zato naj bi, naprimer, socialni delavec obrazložil gradivo socialnega in pokojninskega zavarovanja itd. V precejšnjo pomoč so nam vodje tozdov, vendar so le-ti precej zaposleni še z drugim delom. Bolj bi se morali vključiti v naše delo tudi člani ZK, predvsem pa bi marala O O ZSS kontrolirati delo delegacije. Omenil bi še sklepčnost delegatov, s katero do sedaj še nismo imeli težav. Ugotovili pa smo, da je tretjina delegatov nedelavna in jih bomo poklicali na odgovornost oz. se z njivi pogovorili. Sicer pa bo naše delo najbolj pregledno prikazano ob zaključku leta, ko bomo dali poročilo, s tem pa bodo že nakazane smernice za nadaljnje delo. Dragica Bregant 9. kongres zveze sindikatov Jugoslavije V času od 11. do 13. novembra 1982 bo v domu sindikatov v Beogradu potekal 9. kongres zveze sindikatov Jugoslavije. Udeležili se ga bodo tudi delegati iz revirskih krajev oziroma iz področij, ki ga pokrivajo DO in TOZD našega kombinata. Na kongresu bodo obravnavali tudi resolucijo o nalogah zveze sindikatov o nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja, krepitvi materialnega in socialnega položaja delavcev in ustvarjanje ekonomske V času od 11. do 13. oktobra 1982 je potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. O njegovem poteku in o pripravah na ta kongres smo seznanili člane kolektiva preko glasila Srečno in preko Biltena. Kongresa so se iz revirskih občin udeležili naslednji delegati: področje Hrastnik Guzej Alojzija Sijaj Keše Joža Tovarna kemičnih izdelkov Vrtačnik Jože Steklarna Hafner Alojz SOZD REK EK — DO ZPT področje Trbovelj Oberč Roman DES TOZD Elektro Petauer Sašo SOZD REK EK — DO RGD Sterniša Stanislava ISKRA Tovarna polprevodnikov Matko Adolf Mehanika Laznik Ivan SGD Beton, TOZD Operativa Količ Antonija ABC TP 1. junij Pirnar Slava Osnovna šola Trbovlje stabilizacije. O kongresu bomo več pisali v naslednji številki našega glasila pa tudi v Biltenu. Kongresu želimo, da bi kar najbolj uspel v vseh pogledih! Kolenc Jure IBT, TOZD Projektiva Vodušek Martin ZZC, TOZD Splošna bolnišnica področje Zagorje Baloh Miroslav Sipo.rex Grobin Ivan SOZD REK EK — DO ZPT Paulič Franc SGD Beton, TOZD Operativa Prašnikar Marija Lisca Kongres se je začel z Internacionalo, ki jo je zapel moški pevski zbor Vres iz Prevalj. Plenarnega zajedanja so se poleg delegatov iz vseh slovenskih občin udeležili tudi najvidnejši družbenopolitični delavci Slovenije, predvojni revolucionarji, delegati iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, delegacije iz tujine in drugi. Kongresu je prisostvovalo 786 delegatov in 212 gostov. Skupno je bilo 1283 udeležencev z gosti in sindikalnim aktivom Slovenije. Delegati so zastopali 790.298 članov Zveze sindikatov Slovenije. Kongres je spremljalo tudi 165 novinarjev iz 56 jugoslovanskih časopisnih, radijskih in televizijskih redakcij. Kongresu je poslalo pozdravne brzojavke več kot 250 sindikalnih organizacij, konferenc in posameznikov ter OZD. Glavni govornik na kongresu je bil Marjan Orožen, predsednik Zveze sindikatov Slovenije. Njegov govor je bil v celoti objavljen v časopisu DELO ter v Delavski eno-tnosti. Del njegovega govora pa smo objavili tudi v našem Biltenu. Iz resolucije, v kateri so zapisane naloge sindikatov, povzemamo najpomembnejše dopolnitve, ki jih je k resoluciji predlagala komisija za nadaljnji dmžbeno-ekonomski razvoj na socialističnih osnovah. Te so: — zahteva po konkretizaciji in operacionalizaciji izhodišč dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije; — zahteva po hitrejšem in doslednejšem uveljavljanju odnosov pridobivanja dohodka iz skupnega deviznega prihodka, ki bodo preprečevali medsebojno plačevanje v devizah in prispevali k stabilnosti dinarja; — zahteva po taki samoupravni organiziranosti dela, da bo v njej jasneje izražena ekonomska nujnost povezovanja; — odpravljanje pojavov in teženj po združevanju priviligiranega položaja delavcev delovnih skupnosti v odnosu do delavcev v tozdih; — čimbolj nemotena preskrba občanov z življenjsko nujnimi izdelki; — celovit program, s katerim bi uvedli takšen delovni čas, ki bo zagotavljal humanejše pogoje dela in življenja ter prispeval k varčevanju z energijo. Kongres je sprejel tudi spremembe statuta ZSS, na koncu pa je izvolil novo vodstvo. Za predsednika je bil vnovič izvoljen Marjan Orožen, naš rojak iz Hrastnika, Francka Herga za podpredsednico in Zdravko Krvina za sekretarja ZSS. Sicer pa šteje novo izvoljeni republiški svet ZSS 91 članov. V predsedstvu je iz revirskih krajev poleg predsednika tudi Vinko Kovačič. Novo izvoljeni predsednik Marjan Orožen je ob zaključni besedi ugotovil, da so se delegati premišljeno, trezno in realno lotevali ocene trenutnega gospodarskega in političnega položaja ter njegovega vpliva na družbeni in materialni položaj delavcev. 40j tu o . as -2 > > -0 2 § >CZ) Črnomelj 20.570 27.104 17.530 Hrastnik 9.239 12.011 11.193 Krško 10.014 11.001 28.180 Trbovlje 11.766 15.066 18.656 Zagorje 13.668 20.008 16.422 Vir podatkov: Poročevalec, priloga 20. 7. 1982. Pristojni republiški organi so pripravili zaradi nujne potrebe, ki se je pokazala v praksi, spremembe in dopolnitve zakona o samoprispevku. S temi bodo jasneje določene obveznosti razpisovalcev, kakor tudi namen porabe in določena zgornja meja do katere se lahko plačuje samoprispevek, (tl) Zbiranje in poraba sredstev samoprispevka v Hrastniku (GLASOVALI SMO, ZDRUŽUJEMO IN ZGRADILI SMO) V letu 1978 smo občani Hrastnika ponovno na najbolj demokratičen način priznali, da je zadovoljevanje skupnih potreb v okolju, kjer živimo — stvar vseh. Potrdili smo, da je hitrejša posodobitev cest in javnih poti ter razširitev zmogljivosti otroškega varstva v naši občini skupni problem — problem vseh in vsakogar. Na referendumu dne 7. in 10. 12. 1978 smo se z glasovanjem odločili za uvedbo samoprispevka z namenom, da bi na ta način združili sredstva Za posodobi- tev in izboljšanje cest in javnih poti ter za zgraditev nove varstvene u-slanove na Logu. To obveznost smo sprejeli za dobo petih let, prispevamo pa: — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja po stopnji 1,5 0/° od neto osebnih dohodkov; — obrtniki po stopnji 6 Mi; — kmetje po stopnji 4,5 ^ in — upokojenci po stopnji 1 °/». Na ta način bomo predvidoma zbrali 63.000.000 din sredstev, od po programu predvidenih 36.325.000 din. Po prioritetnem redu smo pričeli najprej z gradnjo vzgojno varstvene ustanove. Investicija je bila zaključena 31. 3. 1982 in je terjala skupno 35.983.528 din. S tem objektom smo zagotovili 152 novih mest za sodobnejše varstvo in vzgojo naših naj mlajših, od tega dva oddelka za dojenčke. S posodobitvijo in izboljšanjem cest smo pričeli intenzivneje v letu 1981, zelo pospešeno pa smo dela opravljali v letu 1982, tako da je po programu samoprispevka ostala nerealizirana samo še obnova ceste Klemen — Grča. Obnovo pa predvidevamo še v tem letu in bo po oceni terjala 1.022.985 din. Posodobljeni so bili naslednji ce- stni potezi v vrednosti: din — Birtič —— Cesta padlih borcev — Taborniška pot — 1.000.139 Pot Franca Pušnika 1.734.309 — Dol — Novi Dol 2.197.309 — Rinaldo — Kolar 5.572.252 — Marno — Brezno 6.371.072 — Malovrh — Klančišar 837.749 V zaključni fazi pa so — Grajska pot še: (predračun, vr.) 2.199.964 —- Zdravstveni dom — Novi dom (predračun, vr.) 1.501.441 —- ceste na Logu in Novem Logu (predračun, vr.) 1.819.252 Navedene vrednosti investicij ne vsebujejo stroškov odškodnin, ker so vsi občani zemljišča odstopili brezplačno in tudi ne predstavljajo dejanskih stroškov obnove, ki so višji, ker so za nekatere ceste bili uporabljeni tudi drugi viri sredstev (prispevki DO). Za izboljšanje cest in javnih poti, kar je bilo tudi zaje- to v programu samoprispevka, pa so krajevne skupnosti že prejele 1.850.000 din. Investicije v ceste so že terjale 14.010.000 dm sredstev samoprispevka, obveznosti za najete kredite znašajo 5.900.000 din, 550.000 din znaša še obveznost do krajevnih skupnosti, predračunski stroški cest, kjer so dela v zaključni fazi pa znašajo 5.283.487 din. Kot je bilo omenjeno, je program, z izjemo ene ceste, že v celoti realiziran, in to eno leto pred iztekom obveznosti plačevanja, in sicer predvsem zaradi koriščenja raznih premostitvenih sredstev. V letu 1983 bomo tako iz samoprispevka v glavnem vračali najete kredite in druga premostitvena sredstva, ki so bila porabljena za izvedbo programa. Zbori Skupščine občine Hrastnik so o izpolnjevanju, zbiranju in porabi sredstev samoprispevka razpravljali v septembru ter ugotovili, da se oba programa uspešno zaključujeta ter da bodo vsa dela predvidoma zaključena eno leto pred zaključkom samoprispevka. Posvetovanje o izrabi hidroenergije v SR Sloveniji V dneh 17. in 18. novembra 1982 bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču posvetovanje na temo »Možnosti izrabe hidroenergije v Sloveniji«. Namen posvetovanja je, da v današnji situaciji, ko iz dneva v dan ugotavljamo pomanjkanje vseh vrst energije, opozori na možnosti in racionalne rešitve, ki jih nudijo domače reke oziroma neizrabljeni hidroenergetski viri. Organizator posvetovanja je elektro-tehnična zve za Slovenije s svojim posebnim strokovnim organizacijskim odborom. Na posvetovanju bo prebranih 40 referatov. Predsednik prireditvenega odbora je Janez Sterniša, predsednik republiškega odbora za energetiko, predsednik strokovnega organizacijskega odbora tega posvetovanja pa je Vekoslav Korošec. 15 let društva za varstvo in vzgojo ptic RAZSTAVA V DELAVSKEM DOMU Društvo za varstvo in vzgojo ptic bo letošnji 15-letni jubilej proslavilo s tradicionalno letno razstavo ptic pevk in papig. Razstava bo trajala od 13. do 23. novembra 1.1. v avli Delavskega doma v Trbovljah. Ob tej priliki bodo razstavili tudi vsa doslej prejeta priznanja, dosežena na republiških in zvezhih tekmovanjih s tega S pomladnim zelenilom nežnosti Vida Logar S pomladnim zelenilom nežnosti vabim te v pristan moje vaške do mačije, tebe, ki zrl si vedno rovom pod zemljo, ki kopal si črno zlato, ko jaz žela sem zlato klasje. Tvoje srce je kruto trgalo kos zem Ije, z golimi rokami tam v petem, sed mem obzorju jame Hrastnik, a moje želo klasje, ga v snope zlagalo kot hlebec k hlebcu, da bi moj kruh v zimi jela in v tvoji toploti se grela. področja. Kot običajno bodo tudi to leto pripravili za obiskovalce srečelov. Med člani tega društva oziroma gojitelji ptic pevk in papig je precejšnje število članov našega kolektiva, zato bo razstava pomembna ne le zanje, pač pa tudi za številne druge ljubitelje ptic. Med izmeno Mihael Gosak Pust in tih, teman je rov do jaška tri. Krti črni so odšli, še blatnih škornjev sled je vid na. Med tiri »črk« leži. Izgubil ga krt je črn, ko hitel je ven — na dan, da škornje blatne si sezuje. Srebrn sij vid mu vzame. Želi si samo eno, da se odpočije, za jutri, ko nov dan zasije. Močan in zdrav spet v sloje črne se zagrize. Včeraj bi ga skoraj pogubili, idili črni zvest ostane. Sto kresnic se v rovu je prižga lo, svoj sij je naravnalo proti jaš ku tri. Krt zagleda »čik« med tiri — »Glej, hudiča, še je za zalogaje tri!« Jeklena vrv trepeta: »Le koplji, koplji, krt za topel dom, bogastvo črno, a srečno vračaj se po šihtu!« 11. srečanje literatov začetnikov v Hrastniku Zveza kulturnih organizacij Hrastnik bo letos organizirala 11. območno srečanie pesnikov in pisateljev začetnikov. K sodelovanju vabijo avtorje, začetnike iz Litije, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Sodelujejo lahko tisti, ki svojega dela še niso izdali v knjižni obliki. Oblike prispevkov so lahko naslednje: črtice, novele, romani, satire, humoreske, pesmi, epigrami, basni, aforizmi, skeči, enodejanke in druge dramske zvrsti, filmski scenariji, scenariji za proslave, eseji z vseh področij umetnosti. Tričlanske komisije bodo izbrale najboljša dela avtorjev za nastop na območnem srečanju, predlagali pa bodo tudi avtorje za sodelovanje na republiškem srečanju, ki bo februarja 1983. Avtorji morajo svoje prispevke poslati napisane s pisalnim strojem v treh izvodih, priložiti morajo tudi zapečateno kuverto z naslednjimi podatki: ime in priimek, točen naslov, izobrazba, poklic, starost in šifro pod katero je predložil delo. Dela je trebal poslati do 5. novembra letos na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovpnije, Kidričeva 5, LJUBLJANA, (za 11. srečanje pesnikov in pisateljev). Območno srečanje v Hrastniku bo v začetku decembra. (tl) 0 0 0 0 Začenja se navadno po štiridesetem Kakšno pa je zdravljenje? letu. starosti, pri ženskah pa po menopavzi. Pri bolezni ločimo akutni in kronični stadij. Kdaj se javlja akutna oblika? Po večih mesecih ali letih hiper-urikemije brez vsakršnih težav pričenja artritis iznenada, pogosto po noči v spanju s hudimi bolečinami, tako da se bolnik boji vsakega dotika bolečega sklepa, pa tudi pritiska odeje. Zdravljenje je dolgotrajno (navadno doživljejijsko) in seveda pod zdravnikovim nadzorom, ki bo ob prejemanju zdravil občasno kontroliral nivo sečne kisline v krvi. Seveda pa je poleg zdravil pomembna tudi dieta, kajti zdravila sama ne bodo znižala nivoja sečne kisline v krvi, če bomo snovi, iz katere nastajajo, še vedno prekomerno vnašali v oragnizem. Zvišana sečna kislina v krvi— hiperurikemija iub lezni, ki jih le-ta povzroča Kaj je pravzaprav sečna kislina in kako nastaja v organizmu? Sečna kislina je snov, ki nastaja kot zadnja stopnja pri razgradnji purinov, ki nastajajo pri presnovi beljakovine v organizmu. Seveda je v organizmu v majhnih količinah stalno prisotna. V krvni plazmi zdravega človeka najdemo tako od 0,1.4 — 0,42 mmol/1 oziroma po starem merskem sistemu 4 — 6 mg/°/a. Kar je nad to mero, pa štejemo za zvišanje oziroma hiperuri-kemijo. Sečna kislina nastaja v organizmu vsakodnevno in se tudi izloča; največji delež s sečem, delno pa tudi v črevo, kjer jo bakterije takoj razgradijo. Kako pa pride do zvečane sečne kisline v krvi? Mehanizmov nastanka je več in so zelo zapleteni. Najenostavneje bi opredelila nastanek takole: zaradi povečanega vnosa snovi iz katerih se sečna kislina tvori, torej je povezana z načinom prehranjevanja, zaradi povečane tvorbe v organizmu, zaradi zmanjšanja izločanja. Pri slednjih dveh gre največkrat za prirojene presnovne motnje. Kako pa občuti zvišanje sečne kisline bolnik? Ali obstajajo kakšne komplikacije? Pri rahlem zvišanju nima bolnik nikakršnih težav ali simptomov. Pri ■trajnejšem zvišanju pa nastane o-bolenje, imenovano Protin ali giht. T.a nastane zaradi prisotnosti kristalov sečne kisline v sklepni tekočini in kasneje nabiranjem kristalnih skladov v sklepih, njihovi okolici, ledvicah in drugih tkivih. Bolezen se pogosteje javlja pri moških; po nekaterih podatkih je moških bolnikov kar 85 — 90 °/«. Katere sklepe pa ponavadi zajame ta artritis? Najpogosteje, kar v 75 "Z® je artritis lokaliziran v velikem sklepu palca na nogi, redkeje v drugih sklepih stopala ali kolenu. Prizadeti sklep je otečen, topel koža je purpurne barve, svetleča. Včasih se pojavi tudi zmerno povišanje telesne temperature. Koliko časa traja tak napad? Nezdravljen napad lahko traja 3 — 14 dni in se spontano umiri. Zdravljeni pa ponavadi mine preje. Kako pogosto se javljajo napadi? Po prvem napadu je bolnik spet brez težav in tako stanje lahko traja krajši ali daljši čas — celo več let. Navadno pa se napadi vrstijo vedno pogosteje in postajajo še tež- In kaj je značilno za kronično obliko bolezni? Po približno desetih letih, okoli 50''/o bolnikov s protinom, ki niso uspešno zdravljeni, preide v štadij, ki se kaže z žarišči naloženih kristalov sečne kisline t. i. t o f i h, v tkivih, najpogosteje v sklepih in kitah. Težave, ki jih delajo, so podobne tistim pri kroničnih vnetjih sklepov z deformacijami. Pri kroničnem zvišanju sečne kisline v krvi pa pride tudi do nastanka ledvičnhi kamnov in v skrajnem stadiju okvare ledvic. Kako pa pridemo do diagnoze? To prepustimo zdravniku, ki bo poleg klinične slike bolezen potrdil z laboratorijskimi izvidi in v kroničnem stadiju z Rtg slikanjem prizadetih sklepov. In kakšna je dieta? Katera živila odsvetujemo, oziroma katera živila so prepovedana? Navodila za dieto razdelimo na štiri točke, in sicer: — če gre pri bolniku za prekomerno telesno težo, mora biti dieta shujševalna, z omejitvijo maščob in mastnih jedi; — prehrana mora biti bogata s tekočinami: mineralne vode, čaji sokovi; — dieta izključuje hrano z veliko purinov (drobovina, divjačina, sardele, skuše, čokolada, večje količine ostalih vrst mesa); —■ še posebno pomembno pa je — brez alkohola (žgane pijače, vino, pivo, ker otežuje izločanje sečne kisline). dr. Brigita Drnovšek — Obreč (estmanje moškega genskega zbora "Zarja,, včssn toplice, znane po vsem svetu. Prepevali smo v nekakšni kristalni dvorani. Publika, ki je bila sestavljena pretežno iz tujcev zahodnih narodnosti, je bila izredno navdušena in še vsa sreča, da pevci nismo vedeli, da sedijo v dvorani nekateri odlični glasbeni strokovnjaki, sicer bi bila trema prevelika. Naslednje dni smo preživeli v lagodnem počivanju, ogledovali smo si zanimivo letoviško mesito Karlove Vary in skupno z ekipo Radia Trbovlje, ki nas je spremljala cel čas te turneje, delali zanimivo reportažo. Upam trditi, da je bila to ena lepših turnej, s katero je bil poplačan trud, vložen za pripravo tako zahtevnega koncerta. Na koncu smo se 24. septembra kasno ponoči poslovili od naših gostiteljev in prijateljev z obljubo in željo, da se čimprej spet vidimo. Domov smo pripotovali srečno v soboto, 25. 9. 1982 ob 14.00. Za prijetno počutje med samo vožnjo je skrbel naš šofer, ki je vse skupaj pristno zabaval s svojimi šoferskimi prigodami. Zahvalim naj se vsem pevcem, dirigentoma in vsem delovnim organizacijam, družbenopolitičnim skupnostim in tudi svojcem pevcev, da so nam omogočili lepo in uspešno turnejo. Rihard MAJCEN Kulturna sezona se je pričela To je bilo že tretje gostovanje zbora ZARJA iz Trbovelj po ČSSR. Na pot smo krenili 19. septembra v ranih jutranjih urah in prispeli proti večeru v Kladno. Še isti večer smo imeli družabno srečanje z našimi gostitelji — moškim pevskim zborom Smetana Slovanka. Tako smo dve noči prespali po domovih naših prijateljev. Naslednji dan smo imeli prvi koncert v Delavskem domu Kladno. V prepolni dvorani je koncert odlično uspel, krona vsega pa je bil zaključek, ko sta oba zbora Zarja in Smetana Slovanka skupno zapela pesmi Pleničke je prala in Češko narodno Jaku sam si. Občutek, da publika v dvorani čuti in razume naše prepevanje, je bil enkraten. Naš program je bil sestavljen še iz dveh delov. Prvi so sestavljale pretežno umetne, revolucionarno partizanske, delavske in renesančne pesmi in je zboru dirigiral Rihard Reuerman; drugi del pa je bil sestavljen iz narodnih oz. ponarodelih pesmi, dirigiral pa je Rihard Majcen. Tako prvi kot drugi del sta tvorila neko celoto, ki je imela pri publiki lep odziv. Naslednjega dne smo se odpeljali na Marijansko. To je počitniški zaselek blizu vzhodnonemške meje, 25 km oddaljen od Karlovih Vary. Še isti dan smo imeli koncert v Jahimovu, v hotelu Paladium. To je kraj, kjer je Marija Cury odkrila uran in so najstarejše atomske Zveze kulturnih organziacij v revirskih občinah so tudi letos razpisale abonmaje za sezono 82/83. Odmev na lanskoletne prireditve je bil zelo dober, zato so se tudi v letošnjem letu odločili, da nadaljujejo z abonmajskimi predstvami. Dramska komisija pri ZKO Trbovlje se je zavoljo tega odločila. da razpiše večerni abonma v času od 11. do 21. oktobra t.l. V okviru tega abonmaja bodo ljubitelji gledališča videli naslednja dela: — v novembru 1982, Mestno gledališče ljubljansko: Nasvidenje nad zvezdami; — v decembru 1982, gledališče iz Trbovelj: Ljubezen štirih polkov- V Revirskem muzeju ljudske revolucije v Trbovljah je v posebnem prostoru »Batičev salon«, v katerem so razstavljena njegova dela na rudarsko tematiko. Akademski kipar Stojan Batič, naš rojak, jih je poklonil Trbovljam. Foto: A. Bregant nikov ali gledilišče iz Titovega Velenja: Sekira; — v januarju 1983, Mestno gledališče ljubljansko: Hudič na filozofski fakulteti; — v februarju 1983, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja: Ama- deus; — v miarcu 1983 Slovensko narodno gledališče — Drama Ljubljana: Disident Arnož in njegovi ali Nekatere napake se dajo tako zasukati, da bleste bolj od kreposti same. La Rochefoucanida Nikar ne pridaj nori stvarnosti še te neununosti, da bi jo razlagal. Rostanda Ne sodimo ljudi po tem, cesar ne Pedo, ampak po tem, kar vedo in kako vedo. Vauvenargues Vedeti, da veste kar veste, in vedeti, da ne veste, česar ne veste: to je zaresna znanost. Konfucij Če hočeš naravi ukazovati, jo moraš najprej ubogati. Bacon Potreba je mati izumov. . . Platon Prešernova družba iz Ljubljane, Borsetova 27, bo tudi letos ob obletnici rojstva naj večjega pesnika dr. Franceta Prešerna izdala svojo redno letno knjižno zbirko v nakladi 20.000 izvodov. Letošnja zbirka bo vsebovala naslednje publikacije: — Prešernov koledar za leto 1983 — Polona Škrinjar-Pavla: Povest — Miran Ogrin: Po stopinjah Aleksandra Velikega, potopis delo Zdravnica; — v aprilu 1983, gledališče Svoboda Center Trbovlje se bo predstavilo z delom, ki ga še ni izbralo. Abonenti bodo deležni šestih predstav za 400 din, upokojenci pa plačajo le polovico, t.j. 200 din. Dramska komisija je izbrala najzanimivejša in najkvalitetnejša dela poklicnih in amaterskih gledališč. (tl) Nujno je znati dobro govoriti, tako nujno kot imeti čiste nohte. Prevost Najbolj dražestna radost je narediti veselje drugim. La Bruyere Preveč nepotrebnih besed je eno izmed znamenj duševne podpovpreč-nosti. Le Bon Na svetu je že danes mnogo ljudi, ki delajo le štiri dni v tednu; nerodno je samo to, da porabijo za to šest dni. Earl Wilson Človek išče resnico, da bi jo še globlje skril. Jerzy Lee — Živo j in Gavrilovič: Igmanci, roman —- Mira Ružič: Biti ali ne biti — Aleksander Cordell: Mortymerjevi, roman Cena vseh šestih v platnu vezanih knjig je 850 din, v mehki broširani vezavi pa 500 din oziroma 400 brez zadnje knjige. Članom kolektiva kombinata priporočamo tudi letos, da se naroče na letošnjo knjižno zbirko Prešer- nove družbe. Naročnino je možno poravnati po povzetju ali s plačilom v zaporednih mesečnih obrokih najmanj 200 din. Prešernova družba pa izdaja še druge občasne publikacije. Tudi te je možno naročiti na isti naslov. Živahnejše v kulturniških vrstah Po končanih poletnih počitnicah in z začetkom šole so pričele intenzivno delati tudi številne kulturno u-metniške skupine. V teh deluje tudi več članov kolektiva kombinata, pa tudi njihovih družinskih članov, znancev in prajateljev. Koncem avgusta oz. v začetku septembra so pričeli z intenzivnimi vajami, na katerih se pripravljajo na svoje koncertne oziroma gledališke nastope, bodisi v jesensko-zimskih mesecih ali pa na pomlad prihodnjega leta. Značaj amaterskega dela je tak, da se ponavadi pričenja delo v jeseni, nastopi pa se pokažejo oziroma pripravljajo v prvih mesecih naslednjega leta. Naj omenimo kot prvo, da je izšla v domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah nova številka (4/82) njihovega ciklostiranega glasila »Jesen življenja«. Objavljena so doživetja in spomini v prozi in pesmi, precej je humornih prispevkov, nekaj tudi pregovorov, zaključuje pa jo prispevek na temo Naša domska skupnost. Pripravljajo namreč igrico »Blaga duša«, kakor se je spominja hišna stanovalka in oskr-bovanka Angela Ostanek. Glede na to, da je v tem domu tudi precej rudarskih upokojencev, smo prepričani, da bodo v naslednjih številkah sodelovali ti tudi s svojimi spomini na delo in življenje pri rudniku o-ziroma kolonijah v preteklih desetletjih. Pogrešamo tudi kakšne originalne rudarske pesmi, ki so jih napisali ali snovali starejši rudarji in njihove žene. V prvi polovici oktobra t.l. je gostoval v Zagorju zamejski pevski moški zbor Fran Venturini iz Dom- Izposojeni trenutki resnice Knjige Prešernove družbe tudi letos ja pri Trstu. Leta 1978 so podpisali z moškim pevskim zborom Loški glas v Zagorju listino o pobratenju in od takrat naprej so stiki še pristnejši in srečanja pogostejša. Na delovnem srečanju na Prvinah sta se oba pevska zbora predstavila s svojimi pesmimi, šlo pa je v bistvu za oblikovanje programa 10. jubilejnega srečanja obeh zborov, ki naj bi ga organizirali letos na Gorenjskem. V razgovorih so sodelovali tudi predstavniki DPO in kulturnega življenja iz Zagorja ter sežanske občine, ki ima nad zamejskim zborom patronat. Dne 16. oktobra 1982 se je udeležil lovski pevski zbor Trbovlje 9. srečanja v Murski Soboti. Počastili so s tem 75-letnico lovske zveze Slovenije ter jubilejino obletnico prekmurske lovske zveze. 9. srečanja pevskih lovskih zborov in skupin rogistov Slovenije se je udeležilo 13 pevskih zborov in oktetov ter pet skupin rogistov. Udeležil se ga je tudi 24-članski pevski zbor iz Trbovelj pod vodstvom Jožeta Skrinarja. Tokrat so nastopili prvikrat pod novim imenom: Pevski zbor zasavske lovske zveze Trbovlje. Rogisti iz Šmartnega pri Litiji nosijo naslov: Rogisti zasavske lovske zveze. Pevci so skupno zapeli štiri lovske pesmi, vsak zbor pa še po dve posebej. V četrtek, 28. oktobra 1982 ob 18. uri, je bila odprta tradicionalna slikarska razstava likovne skupine DOLIK, Svobode Tone Čufar iz pobratenih Jesenic v likovni galeriji v Delavskem domu v Trbovljah. Kot vedno so se tudi tokrat Jeseničani predstavih v najlepši luči, saj jo poznamo kot najstarejšo, pa tudi kot najboljšo likovno skupino v Sloveniji v kvalitetnem pogledu. Prestavljajo se s svojimi najnovejšimi deli v raznih tehnikah in na razne motive, v glavnem pokrajinske. Ob otvoritvi jih je pozdravil predsednik občinske skupščine občine Trbovlje Henrik Pušnik, v kulturnem delu programa pa je sodeloval mešani pevski zbor Svobode II. pod vodstvom Helge Brinar. Razstavo sta pripravila galerijski svet-— odbor za likovno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Trbovlje in likovna sekcija RELIK. Razstava bo odprta do 8. novembra 1982. Ob otvoritvi 10. kongresa zveze sindikatov v Ljubljani v času od 11. do 13. oktobra 1982 v Cankarjevem domu je sodelovala s svojim priložnostnim koncertnim progra- POSVETOVANJE O GRADNJI PREDOROV V času od 7. do 11. junija 1982 je bil v angleškem obmorskem mestu Brig hfon tretji zaporedni simpozij s področja tunelogradnje, gradnje jaškov ter drugih raznonamenskih podzemnih objektov. Na simpoziju smo so- mom Delavska godba Trbovlje pod vodstvom dirigenta Mihe Gunzka. Živahnejši program koncertnih prireditev pa se obeta predvsem v novembru in decembru t.l. (tl) delovali tudi trije predstavniki DO RGD. Ti simpoziji so postali že tradicionalni, začetek pa sega v leto 1976. Na predavanjih, ki so v času celotnega simpozija, obravnavajo najnovejše dosežke s področja podzemnih investicijskih gradenj, predvsem tehnologijo izgradnje, gradnjo Jože Ocvirk: Težko je premakniti h unt z mesta, posebno, če je le-ta poln in slabo namazan. Risba - tuš. Simpozij 'Tunnelling 82,, spremljajočih geoloških raziskav ter pogodbenih odnosov med izvajalci in investitorji. Posebej so predstavljeni zadnji dosežki gradbene in rudarske industrije, t.j. sodobne opreme kot tudi najnovejši podgradni elementi. Predavatelji iz skoraj vsega sveta predstavljajo svoje izkušnje ob spremljavi diapozitivov ter dokumentarnih filmov. Na podlagi na ta način prezentiranih sestavkov teče nato diskusija na samem simpoziju oziroma detajlnejša v ožjem krogu zaprtih sestankov. Po končanem simpoziju, ki traja običajno štiri do pet dni, organizirajo še študijske ekskurzije z ogledi najzanimivejših objektov, ki so bili prezentirani na simpoziju. Mi se teh ekskurzij tokrat nismo udeležili. V času simpozija je organizirana tudi razstava opreme vseh poglavitnih svetovnih proizvajalcev, na kateri se lahko vsak udeleženec seznani z zadnjimi dosežki moderne tehnike in tehnologije za morebitno u-porabo v lastnih delovnih pogojih. Kot je najbrž vsem znano, je u-vozna rudarska gradbena oprema zelo draga, poleg tega pa je sam uvoz v današnjih pogojih stabilizacije gospodarstva dokaj zamotan, večkrat pa tudi vprašljiv. Zato je potrebno imeti, predno nameravaš u-vozitf opremo zelo jasno predstavo o svetovni ponudbi, lastnih delovnih pogojih in zmožnostih, viziji razvoja dejavnosti v danih pogojih kot tudi v bodočnosti. Vse te izkušnje pa ne pridejo same od sebe, ampak si jih je potrebno pridobiti na ta ali oni ustrezni način. Za ustrezno medsebojno spoznavanje udeležencev simpozija v teh dneh organizirajo tudi družabna srečanja. Tokrat so bila to tri srečanja, in to pri Gloucesterskem vojvodi, županu mesta Brighton ter sprejem izbranih predstavnikov iz posameznih držav pri ministru za trgovino Velike Britanija Mr. Parkinsonu. Na tem sprejemu sp bili poleg predstavnikov posameznih držav' udeleženi tudi glavni managerji angleških in nekaterih tujih proizvajalcev opreme ter firm, ki izvajajo podzemne gradnje. Od jugoslovanov sva bila na sprejemu dva udeleženca. Iz bežnih razgovorov, ki sem jih ob tej priložnosti imel z nekaj predstavniki navedenih firm, se je dalo razbrati, da tudi na »otoku« vlada v investicijski izgradnji precejšnja »suša«, saj razen nekaj večjih objektov, ki pa so že v zaključni fazi gradnje, v bližnji prihodnosti ni pričakovati večjih vlaganj v investicijsko izgradnjo. Od tod izvira tudi veliko zanimanje za izvajanje del v tujini. Sicer pa so angleška podjetja v glavnem usmerjena v izvajanje del v tujini, in to predvsem na področju Commonwealtha ter svojih bivših kolonijah, kjer imajo dokajšen u~ speh, saj cene, s katerimi nastopajo, niso pretirane, dočim jih v Evropi« skoraj ni zaslediti. S presenečenjem sem ugotovil, da se bolj ali manj vsi predstavniki znanih in manj znanih Geološke raziskave ter geotehnična svetovnih firm zanimajo za razne oblike sodelovanja tudi z našo rudarsko gradbeno operativo, tako da je možno tudi tukaj iskati povezavo za skupno nastopanje na tretjih tržiščih. Simpozij se je uspešno zaključil, udeleženci pa smo ob novih spoznanjih s predavanj, strokovni literaturi (izvlečki iz predavanj), pregledu najnovejše rudarsko-gradbene o-preme kot tudi ob novih poznanstvih in poslovnih stikih bogatejši za nove izkušnje. Le-te moramo v tem kriznem obdobju izkoristiti za izboljšavo lastne tehnologije v smislu večje prodornosti na domačem, predvsem pa tujih tržiščih, kar je tudi v skladu z izvozno usmeritvijo našega gospodarstva. Edina temna slika na simpoziju je bila kriza zaradi Falklanskih otokov, ki je povzročila protestno odsotnost nekaj deset delegatov iz latinsko ameriških držav. Ob koncu orisa samega simpozija podajam skrajšani prevod zanimivega predavanja v zvezi z načinom pripravljanja pogodb za izvajanje del med investitorji in izvajalci — z ozirom na geo-tehnične in montageološke pogoje. Sestavek je napisal Mr. EVERT HOEK D. SC., F. Eng., F.I, M,M, Principal Golder Associates, Vancu-ver Canada, z originalnim naslovom: Geotechnical considirations in tunnel design and contract preparation. CITIRAM: »Največje hribinske spremembe so nastopile na dolžini tunela 2400 čevljev (feet), ko je izvajalec nenadoma naletel na zelo nestabilno hribino, v kateri je bilo podgrajevanje izjemno težko izvesti. Vsa dela- so bila ustavljena za štiri mesece, ki sta jih nato investitor in izvajalec izkoristila za pogovore ali bolje, pregovarjanja o tem, ali je s pogodbo precizirano tudi kako ukrepati v takih pogojih ter kako nadaljevati z izgradnjo.« V današnjih razmerah rastoče inflacije se vedno bolj uporablja način izdelave objektov točno po projektu. Kot primer navajam izdelavo podzemnih hidroelektrarn s številnimi rovi, tuneli in komorami, katerih izdelava priteguje pozornost številnih strokovnjakov, ki pa je lahko hkrati, zaradi ne dovolj precizno izdelanega projekta, črna luknja, v katero izginjajo ogromne količine denarja naših davkoplačevalcev. Vedno večja prizadevanja po pravočasni izgradnji objektov kličejo po uporabi najmodernejše izkopne o-prerrue in tehnologije za doseganje maksimalnih možnih napredkov. Za uporabo moderne opreme v monta-geološko ne dovolj raziskanih področjih podaja primerjavo med letenjem z najmodernejšim reaktivcem v pogojih zračne kontrole iz leta 1940 ali preprostejše, oprema, ki se kupuje za (Jela v neraziskanih hri-binskih prilikah ne bo dala željenih rezultatov. interpretacija izvajanja podzemnih del: Eno od važnih vprašanj, ki zahteva pazljivo obdelavo ob samem začetku izvajanja del na kateremkoli podzemnem projektu se glasi: Kaj v resnici sestavljajo in predstavljajo realistične geotehnične oz. montageološke raziskave pred pričetkom del na nekem projektu ter do kakšne mere lahko pričakujemo, da bodo kvalitetne raziskave povzročile zmanjšanje problematike samega izkopa,, s tem v zvezi pa tudi novo nastalih situacij zaradi nepredvidenih pogodbenih obveznostih. Prva naloga katerekoli raziskave mora vsekakor biti prezentiranje detajlnih informacij o montageoloških karakteristikah in strukturi hribine kot tudi informacije o podzemnih vodah, t.j. detajlno hidrološko poročilo. Vse te informacije so važne tako za projektanta, ki lahko na podlagi teh informacij predvidi ustrezno tehnologijo izgradnje ob optimalnem načinu podgrajevanja, kot tudi za izvajalca, ki se lahko že pred ali v toku izdelave projekta operativno tehnološko pripravi na izvajanje del. Naslednje dejstvo, ki ga je potrebno pri predprojektantnih raziskavah upoštevati, so detajlne raziskave za vsak objekt ločeno. Nedopustno je, da rezultate, dobljene pri montageoloških, hidroloških in drugih hri-binskih raziskavah na nekem že dokončanem objektu enakovredno uporabijo za izgradnjo nekega drugega objekta nd istem področju, ki pa je šele v fazi projektiranja. Torej je za vsak objekt potrebno raziskave o-praviti ločeno. Avtor našteva mnogo primerov proučevanj raznih avtorjev, kako je na podlagi različnih geoloških raziskav možno dobiti resnično sliko o sistemu in tektoniki hribine, skozi katero nameravajo graditi nek objekt, na koncu pa pride do naslednjega zaključka: Na podlagi vseh naštetih primerov, ki pa jih zaradi preobširnosti posebej ne naštevam, pridemo do spoznanja, da realnost informacij, dobljenih z raznimi geološkimi raziskavami, niha od popolnoma realnih ocen, katere omogočajo dokaj precizno projektiranje objektov pa do popolnoma nerealnih ocen, ki so skoraj v celoti neuporabne za izdelavo projektov ter s tem v zvezi tudi izdelavo strokovno utemeljenih pogodb. V tem zadnjem primeru se lahko uporablja le klasična metodologija, to je sprotno projektiranje ob izvajanju del ter predvsem istočasnem spreminjanju pogodbenih elementov v odvisnosti od spreminjanja montageoloških karakteristik hribin. Takšen pristop pa zahteva tesno sodelovanje obeh partnerjev, t.j. investitorja in izvajalca, saj je le tako mogoče uspešno reševati vse nastajajoče probleme. Razhajanje me* geološkimi podatki in geotehničnimi interpretacijami »CIRIA« poročilo, ki obravnava moč predvidevanj hribinskih prilik v zvezi s prakso sklepanja pogodb pravi, da zgodovinsko gledano, t.j. v preteklosti ni bilo na voljo pogodbenim firmam praktično nobenih ali zelo malo podatkov o hribinskih raziskavah obstoječi podatki pa so bili večkrat nerealni. Zato so pogodbene firme, t.j. investitorji kot tudi izvajalci, prevzele vse posledice tekega stanja ter se skušale sproti prilagajati hribinskim spremembam. Navedeni sistem je bil uporaben le za izvajanje enostavnih tunelskih gradenj v področjih, kjer so bile hribinske prilike poznane, oziroma je bilo znano, da je hribina homogena, dočim je v kompleksnejših geoloških okoljih popolnoma odpovedal. Vse to je vodilo do koncepta neprevidlji-vih okoliščin ter vstavljanja pogodbenih klavzul, ki precizirajo tudi ukrepe v primeru spremenljivih montageoloških karakteristik. Namen teh pogodbenih klavzul je, da omogočijo investitorju, da prevzame nase ves riziko neznanih hribinskih pogojev. V Veliki Britaniji inštitut »CIRIA« priporoča, da izvajalec in projektant formirata strokovno skupino za spremljanje potekanja del ter eventualnih sprememb in odklonov od projekta ter pogodbenih določil. Poročilo strokovne skupine se uporabi kot osnova za morebitno razglabljanje o spornih točkah v pogodbi v primerih, kadar dela zaidejo od s projektom začrtane poti. Ti opozorilni pogoji oz. pogodbena določila, ki jih spremlja strokovna skupina, lahko vsebuje sledeče postavke : Geologija: Inženirski geološki opis hribine z opisom tektonike, litološkim opisom materialov ter hidrološkim opisom. Metodologija: Opis izbranih gradbenih metod. Odgovornost: Obnašanje hribine v odvisnosti od geotehničnih pogojev ter metode izkopa tunelov. Napredovanje: Hitrost napredovanja. Glavni faktorji pri določanju pogodbenih določil v soglasju z investitorjem pred začetkom del so: obseg, vrsta in kvaliteta dobljenih geoloških informacij. Akademija znanosti v ZDA razlaga pogodbena določila takole: Ker geološka poročila ne predstavljajo eksaktne znanosti, morajo biti strokovna mnenja večkrat izdelana na podlagi fragmentarnih pričevanj. Obe pogodbeni stranki morata imeti enako mero razumevanja do neznanih prilik, na katere je možno naleteti med izvajanjem del. Navedeno podajanje vsebine pogodbe naj ob skupnem razumevanju vključuje tu- di strokovna mnenja bodočih izvajalcev — ponudnikov. Izvajalcu — ponudniku, je potrebno pred izdelavo ponudbe predočiti vsa važna dejstva, ki kakorkoli zadevajo izgradnjo s pogodbo zajetega objekta. Investitor mora izvajalcu podati detajlno geološko poročilo ter se izogibati posplošenih geoloških podatkov, ki lahko obe pogodbeni stranki pri izdelavi pogodbe močno zavedajo kot tudi vrsti pogodbe. Pri raziskavah hribin za potrebe tako pri izboru tehnologije, opreme tunelogradnje se pojavljata še naslednja dva problema. Kot prvič je to izvajanje geoloških raziskav za potrebe tunelogradnje, drugič pa je to interpretacija izsledkov iz teh raziskav kot uporabnih podatkov za operativo tunelogradnje. Ker firme, ki izvajajo geološke raziskave navadno nimajo izkušenj v tunelogradnji, je željeno, da se pri sestavljanju geoloških poročil vključijo tudi strokovnjaki operativci s področja tunelogradnje oz. podzemnih gradenj. V toku zadnjega desetletja so se pojavili različni novi sistemi za klasifikacije hribinskih mas (Wicham, Rabcevvitz — Pacher, Beniawski, Barten ter sodelavci), ki poizkušajo zbrati vse važne geološke in geo-tehnične podatke ter jih organizirati v sistem, uporaben za določanje tunelske podgradnje ter izbor tehnologije. Seveda imajo vsi ti sistemi določene pomanjkljivosti, ki jih je potrebno upoštevati pri določanju pogodbenih določil, vsekakor pa imajo že sedaj vlogo, ki bo v bodočnosti prišla še bolj do izraza. Vrste pogodb RIZIKO INVESTITORJA O«/« 100 */t VRSTA POGODBE 1. Sistem izdelave objektov »na ključ« 2. Sistem cen po zaključenih fazah del 3. Pogodbeno izvedene meritve 4. Sistem tarče 5. Sistem povratno plačljivih stroškov G. Sistem direktno plačane delovne sile RIZIKO IZVAJALCA 100 •/• 0«/. Skica prikazuje vrste pogodbe za izdelavo tunelov, izdelane po hierarhičnem sistemu delitve rizika (prevzete po poročilu »Construction Indu-stry Research and Information Asso-ciation oz. skrajšano »ČIRIA«), Zgornja skica prikazuje vrste pogodb, ki se uporabljajo pri izdelavi podzemnih objektov na osnovi skupne delitve rizika med izvajalcem in investitorjem. Pregled po vrstah pogodb: 1. Sistem izdelave objekta »na ključ« (Turnkey) V tem primeru se izvajalec obvezuje, da bo sam izvedel kompletna dela, potrebna za izgradnjo nekega objekta, se pravi od raznovrstnih raziskav hribine preko projektiranja do kompletno izvedenih gradbenih del po fiksno določeni ceni. 2. Sistem cen po zaključnih fazah del (Lump sum) V tem primeru so podane posamezne cene za komplteno ponudena dela oziroma posamezne faze del. Tovrstne pogodbe se pretežno uporabljajo v ZDA ter se imenujejo pogodbe fiksiranih cen. Odmiki od pogodb so zelo limitirani ter strogo precizirani s posebnimi pogodbenimi klavzulami. 3. Pogodbeno izvedene meritve (Admeasurement) Ta vrsta pogodb je osnovana na bazi plačevanja izvedenih del po predhodno dogovorjenih merskih količinah. 4. Sistem tarče (Target) Navedena vrsta pogodb bazira na osnovi predhodnih približno ocenjenih vrednosti izvedenih del, ki jih lahko nato med delom še dodatno spreminjajo glede na spremembe geomehanskih in drugih lastnosti hribine kot tudi podražitev materialov, potrebnih za izgradnjo. 5. Sistem povratno plačljivih stroškov (Cost — reimbursable) V tem primeru je izvajalec plačan po dejanskih stroških izgradnje. Izvajalec in investitor se lahko dogovorita tudi za določen dobiček v korist izvajalca. 6. Sistem direktno plačane delovne sile (Directly emloyed labour) V tem primeru je izvajalec plačan po direktno izvršenih delavnikih. Ker detajlna razlaga posameznih vrst pogodb presega namen članka, je ne podajam, pač pa je iz navedenega pregleda razviden najpogostejši način izdelave pogodb v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Norveški, Švedski, Švici in ZRN. V odvsinosti od dobljenih informacij o karakteristikah hribin skozi katere bodo potekala izkopna dela, se oblikuje tudi vrsta pogodbe. V zelo dobro raziskanem področju oz. tam, kjer je skozi hribino pote-eeeeee eeeeee eeeeeeeeee vVč)lan-j kal že pilotni rov oz. paralelni tunel, se lahko uporabijo pogodbe sistema štev. 1 in 2. Na drugi strani bi navedena sistema bila popolnoma neuporabna v neraziskanih hribovitih gorskih terenih, kjer nastopajo hribine vulkanskega izvora kot, napri-mer, pri izgradnji Trans — Andskega tunela. V tem primeru bi uporabili pogodbe štev. 4 in 5. Nekakšen kompromis med navedenimi tipi pogodb predstavlja tip pogodbe štev. 3. Navedeno vrsto pogodbe uporabljajo predvsem v Veliki Britaniji. Stopnja uspešnosti podane pogodbe zavisi predvsem od uspešnosti o- cenjevanja pogodbenih količin, kot so to, npr., različni elementi pod-gradnje. Celotna dela spremlja izkušena skupina inženirjev, ki na podlagi spremljanja poteka del in izdelave analiz že izvedenih del, daje napotke o načinu vgrajevanja s pogodbo ocenjenih količin podgradnih elemen tov. V kolikor se ocenjene ter de-lanske količine podgradnih elementov razhajajo, se to rešuje z upoštevanjem določenega v pogodbo vgrajenega procenta rezerve v količini ocenjenih materialov oziroma z naknadnim ocenjevanjem del" predstavnikov obeh partnerjev (t.j. izvajalca in investitorja) na podlagi predhodno izvedenih analiz. Ameriška akademija znanosti postavlja v zvezi s pogodbami za izvajanje podzemeljskih del dve sledeči teoriji: — Pogodba, ki jo podpišeta investitor in izvajalec mora definirati in v celoti zajeti sporočilo projekta za izvajanje del, hkrati pa tudi prevzeti odgovornost za dokončanje objekta v skladu z danim projektom ob realno ocenjenih stroških gradnje. Dobra pogodba ne sme izključevati odgovornosti projekta, katerega sporočilo mora biti zajeto v pogodbi in s katerega izročilom se morata strinjati in ju upoštevati oba pogodbena partnerja. Vsak ukrep, ki ga pogodba zajema, mora biti sprejet sporazumno od obeh partnerjev. Sistem deluje najbolje, kadar investitor ter izvajalec vzpostavita tako visoko stopnjo do- VARCEVANJEz ENERGIJO PO VSEM SVETU V, prvi polovici septembra 1.1. je potekal v Ohridu simpozij ekonomske komisije organizacije združenih narodov za Evropo. Govorili so o primerjalnih prednostih energetskih virov pri zadovoljevanju potreb po toploti. V delu simpozija je sodelovalo preko 200 strokovnjakov iz 28 držav in predstavnikov raznih svetovnih organizacij, ter komisij OZN. V začetku simpozija je navzoče pozdravil predsednik izvršnega sveta SR Makedonije govarjanja in sodelovanja ter fair — odnosov, da se lahko ob vsakem trenutku sporazumeta za pravično plačilo stroškov, nastalih iz rednih kot tudi dodatnih del. — Vse zgornje navedbe osvetljuje dejstvo, da ne samo oblika pogodbe, temveč tudi pripravljenost vseh part nerjev, ki jih pogodba veže, pogojuje način potekanja del, t.j,, ali bodo dela izvajali v skladu s projektom, predvideno ceno in v roku ali pa bo zadeva končala v slepi ulici ob kopici nerešenih terjatev. V finalnem komentarju v zvezi z oblikovanjem pogodbe avtor priporoča, da se v pogodbe, v kolikor to dopušča zakon, vključijo tudi stroški morebitne arbitraže. Arbitražo sestavljajo ponavadi trije člani, po, eden predstavnik investitorja in izvajalca ter tretji, izbran od obeh. Vsekakor pa se je potrebno arbitražam izogibati, saj predstavljajo dolgo, naporno in drago pot do uresničevanja zastavljenih ciljev. Kot je v objavljenem članku opaziti, se sistem pogodbe, ki se uveljavljajo v zahodnih državah, ne razlikuje bistveno od sistema, ki ga uporabljamo pri nas. DO RGD uporablja pri delih na gradbiščih v tuzemstvu predvsem tip pogodbe, ki še najbolj ustreza podanemu tipu štev. 3, dočim na gradbiščih v inozemstvu uporabljajo tip pogodbe štev. 6, ki je za izvajalca najbolj ugoden (glej diagram), saj organizacijsko zelo razbremeni izvajalca, zagotavlja pa konstanten dobiček. Matjaž Cerovac Dragoljub Stavrev. Države članice evropske komisije OZN sodelujejo s preko 80 ”/• v svetovni porabi energije. Zato so njihova naprezanja in skupna vlaganja pri naporih za najugodnejšo rešitev sedanjih e-nergetskih problemov toliko pomembnejša. Stališča in sklepi tega simpozija so lahko zelo koristni za oblikovanje bodočih nacionalnih strategij držav članic evropske ekonomske komisije, pa tudi drugih držav. Član zveznega izvršnega sveta Nedeljko Mandič je ob tej priliki poudaril, da Jugoslavija sedaj skoraj 40 */• od de- viznega priliva namenja za u-voz vseh vrst energije. Prav zaradi tega je v naši državi sprožena široka akcija, da bi zamenjali uvoženo energijo z domačo. Računamo na to, da bi do leta 2000 v celoti izkoristili obstoječe hidroenergetske zmogljivosti oziroma potencial, po drugi strani pa si prizadevamo, da bi se proizvodnja premoga povečala za preko 6 */• letno. Premog bo namreč tudi v bodoče naš najzaneslivejši e-nergetski vir. Po drugi strani pa gre za njegovo na j učinkovitejše izkoriščanje in pridobivanje, pa tudi njegovo porabo. Izvršni sekretar ekonomske komisije OZN za Evropo Janez Stanovnik je na simpoziju posredoval vrsto podatkov o sedanji energetski bilanci in predlogu za reševanje problema. Povedal je, da se sedaj okoli 60 */• od skupno porabljene e-nergije porabi za ogrevanje, zato je treba to ogromno količino energi je čim ekonomične j e koristiti. Energija je vse redkejša, pa tudi vse dražja. Od leta 1973 dalje pa je energetska kriza navzoča v vseh delih sveta. Prej smo govorili, da je poraba energije na prebivalca e-kvivalent njenega porasta, kar pa že zdavnaj več ne drži. Sedanji razvoj gospodarstva v mnogočem temelji na varčevanju energije. Nekatere članice ekonomske komisije OZN za Evropo so v zadnjem času prihranile tudi do 15 0/a energije na enoto proizvoda napram prelomnemu letu 1973. Svet je prišel v situacijo, da upošteva realno stanje ob ugotovitvi, da viri energije v zadnjih letih niso neizčrpni. Zato je treba kompleksno in metodično iskati nove vire, da bi ob upoštevanju ekonomike tudi bodočim generacijam na svetu zagotovili ustrezen razvoj. Sedaj je pomembneje varčevati, kakor pa proizvajati liter nafte. ZRN — MANJŠA PORABA ENERGIJE Po naj novejšem poročilu za-hodnonemške vlade se je poraba energije v ZR Nemčiji Rudarstvo in energetika doma in po svetu zmanjšala za 1,2 0/° od leta 1973, kljub 17 °/» rasti gospodarstva v istem obdobju. Med leti 1979 in 1981 se je poraba kurilnega olja v gospodinjstvih in gospodarstvu zmanjšala za 20 ”/• kot rezultat ukrepov za varčevanje in preusmeritev na druga goriva. Istočasno se je odstotek gospodinjstev, ki koristijo nafto, zmanjšal od 62 na 48 0/° leta 1980. Industrija, ki je pred letom 1973 39 0/» svojih energetskih potreb pokrivala z nafto, se je preorientirala na premog, električno energijo in druge vire energije, tako da se je od lanskega leta delež nafte zmanjšal na 23 '/». V osemletnem obdobju se je celokupna poraba energije v zahodno-nemški industriji zmanjšala za 12*/». Precejšnje prihranke so dosegli pri porabi bencina za osebna vozila. POSPEŠITI REKONSTRUKCIJO PREMOGOVNIKOV V premogovnikih Bosne in Hercegovine so v letošnjem prvem polletju proizvedli 6 milijonov 950.000 ton premoga. Na-pram energetski bilanci s0 ga nakopali le 99,1 */*. V SOZD Titovi premogovniki (Tuzla) so dosegli svoj proizvodni načrt za polletno obdobje v višini 96,6 °/o. Znatno so pod načrtom za to obdobje rudniki K a kan j 126.000 ton. Breza 139.000 ton, Zenica 63.000 ton in Kamengrad 66.000 ton. Skupni prihodek te sestavljene organizacije je poraste! za 42 °/°, porabljena sredstva za 47 0/0, dohodek za 36 čisti dohodek pa za 37 0/°. SOZD Titovi premogovniki so za prvo polletje u-stvarili skupno preko 371 milijonov izgub. Proizvodnja premoga se je v tej republiki odvijala v prvem polletju pod zelo težkimi pogoji. Predvsem so bili to otežkočeni pogoji eksploatacije na večjih globinah, pogosti ok-sidacijski procesi in odprti požari, pomanjkanje rezervnih zmogljivosti itd. V nekaterih jamah niso proizvodne zmogljivosti pripravljene, niti načrtovane. Več je bilo primerov, da popravila in premeščanja mehaniziranih odkopnih strojev niso potekala v skladu z dinamiko odkopavanja. Nepravočasno zagotavljanje transportnih sredstev na domačem tržišču, kasnitve na dobavah načrtovane opreme, slaba zasedba delovišč na odkopnih deloviščih s kvalitetnimi kadri, neredno dobavljanje reprodukcijskega materiala itd. so odtujevali proizvodnjo v premogovnikih. Tako ostajajo investicije za rekonstrukcijo in modernizacijo obstoječih in odpiranje novih proizvodnih objektov še nadalje odprte in eden zelo perečih problemov, ker v preteklem obdobju po tem načrtu niso mnogo storili. V VOJVODINI ZDRUŽUJEJO SREDSTVA ZA RAZVOJ PREMOGOVNIKOV Občani in delovni ljudje SAP Vojvodine pa tudi trgovinske organizacije, so v zadnjih mesecih združili 1,2 milijarde din za razvoj premogovnikov in si na ta način zagotovili zadostne količine premoga za ogrevanje. Za letos računajo, da v tej pokrajini pri dobavljanju potrebnih količin premoga ne bo težav. To velja seveda predvsem za tiste občane, ki so pravočasno naročili potrebne količine premoga. Sredstva so v glavnem združevali z bosansko-herce-govskimi premogovniki. Za letos računajo, da bodo dobili na račun vloženih sredstev 934.000 ton premoga. Potrebe v tej pokrajini pa znašajo za letošnjo ogrevalno sezono okoli 1,2 milijona ton premoga. Doslej so premogovniki iz Bosne in Hercegovine ter Kolubare dobavili polovico dogovorjenih količin, računajo pa, da bodo preostalo količino premoga postopoma prejeli v naslednjih tednih. TOPLA VODA V MAČVI Strokovnjaki rudarsko geološke fakultete v Beogradu so prevzeli nalogo pri raziskavah termalnih vod v Mačvi. Iz globine 400 m so dobili vodo, ki ima 51 stopinj C. Četudi bi toplotna vrednost te vode znašala le 30 °C, bi bila njena e-nergetska vrednost na tej vrtini okoli 16,5 milijona kWh energije letno oziroma v vrednosti 40 milijonov din. Vodo iz vasi Dublja lahko uporabljajo za o-grevanje gospodinjstev, rastlinjakov, dobra pa je tudi za prehrambeno industrijo. Z raziskovalnimi deli na tem območju bodo še nadaljevali. BRAZILIJA DOKONČUJE NAJVECJO HIDROELEKTRARNO NA SVETU Že nekaj let grade na reki Parana med Brazilijo in Paragvajem največjo hidroelektrarno na svetu -— Itaipu. Gradnja gre že h koncu. S polnjenjem velikanskega akumulacijskega jezera bodo namreč pričeli 10. novembra letos. Akumulacijsko jezero bo obsegalo okoli, 1450 km2 površine in bo ponekod dosegalo globino 180 m. Že 20. oktobra 1.1. pa so reko Parano vrnili v njeno prvotno strugo, ker so njen tok prej preusmerili zaradi gradnje brane. Ta hidroelektrarna bo imela, potem ko bo končana, skupno 20 turbin. Leta 1986 bo ob polni zmogljivosti dajala 70 milijard kWh ur letno, t. j. več kot znaša letna proizvodnja vseh jugoslovanskih hidroelektrarn in termoelektrarn skupaj. V Braziliji pa bo ta proizvodnja predstavljala polovico vse proizvodnje energije. Stroški za gradnjo te hidroelektrarne so-znašali, oziroma bodo 14 milijard dolarjev. Od tega pa znašajo obresti 5 milijard dolarjev. Od skupne vrednosti je Brazilija sama financirala 85 ”/», razliko IS0/« pa tvorijo krediti mednarodnih bank. Stroške bodo delili na enake dele med Brazilijo in Paragvaj. Prav tako pa Paragvaj gradi skupno z Argentino na isti reki 150 km nižje ogromno hidroelektrarno. PRIHODNJE LETO 60 MILIJONOV TON PREMOGA Po prvih okvirnih podatkih, ki jih je posredovalo splošno združenje premogovnikov pri gospodarski zbornici Jugoslavije, naj bi znašala okvirna proizvodnja premoga v prihodnjem letu okoli 60 milijonov ton premoga vseh vrst, napram predvideni; letošnji proizvodnji naj bi znašala 6 — 7 milijonov ton več kot v letošnjem letu. Načrtovano povečanje proizvodnje premoga v naslednjem letu temelji v glavnem na pričetku del novih termoelektrarn. Te bodo namreč koristile kot pogonsko gorivo premog iz kombinata Kosovo. Nove termoelektrarne v Makedoniji bodo potrebovale nadalje milijon ton premoga. Iz podobnih razlogov se bo proizvodnja premoga povečala tudi v rudniku Pl j e vi j e in Gacko pa še v nekaterih drugih premogovnikih. Dejstvo je, da pred jugoslovanskimi rudarji stoji pomembna naloga. Povprečno mesečno proizvodnjo naj bi povečali v prihodnjem letu na pet milijonov ton. Naj mimogrede omenimo, da tolikšna količina premoga v naši državi še ni bila nikoli dosežena. To proizvodnjo bi lahko dosegli, kar dokazuje letošnji marec, ko je bila ta količina skoraj dosežena. BOGATE REZERVE LIGNITA Strokovnjaki geološkega zavoda Makedonije in rudnika Sasa iz Makedonije so pri sistematičnem pregledu oziroma rudarsko geoloških raziskavah ugotovili v občini Delčevo preko 30 milijonov ton premoga — lignita. Povprečna kakovost tega znaša 1.600 kalorij, računa jo, da so rezerve na tem območju dvakrat večje od ugotovljenih. Da bi lahko pričeli pridobivati ta lignit, bodo investirali okoli 320 milijonov din. Sredstva bo zagotovila republika Makedonija, deloma pa tudi občini Delčevo in Verovo. Raziskave pa potekajo tudi na območju Žijvojina pri Bitoli ju. Tudi tu sip ugotovili rezerve premoga — lignita, in to v obsegu 44 milijonov ton. Tudi tu računajo, da so rezerve znatno večje od ugotovljenih. Za pričetek eksploatacije lignita na tem območju so sklenili samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev številni podpisniki. Ustanovili so tudi delovno organizacijo z imenom Živojno. Hkrati z raziskavami izdelujejo tudi investicijsko dokumentacijo. Poleg vlaganj v rudarsko opremo za površinski kop pa bi pri Živojnu postavili tudi sušilnico lignita in hriketar-no. Predvidevajo, da naj bi bil ta premogovnik prva organizacija v Makedoniji, ki bi proizvajala trda oplemenitena goriva. TITOVI PREMOGOVNIKI — DEVET MESEČNA PROIZVODNJA V devetih mesecih 1.1. so rudarji Titovih premogovnikov proizvedli deset milijonov in 600.000 ton oremoga. Načrt so dosegli v višini 97,3 */•. Do izpolnitve načrta jim ie zmanjkalo 274.000 ton. Rudarji v rudnikih rjavega premoga so svoje planske obveznosti v tem času ustvarili v višini 94,4 */♦, medtem ko so rudniki lignita prekoračili svoj plan proizvodnje za 1,3 •'V V devetmesečnem razdobju so najboljše rezultate dosegli rudniki Diurdjevik, Mostar, Kreka in Gračanica. NOVA HIDROELEKTRARNA NA NERETVI Po strokovni oceni projekta hidroelektrarne Mostar so se odločili, da bodo z gradnjo novega hidroenergetskega objekta pričeli koncem 1.1. Instalirana moč nove elektrarne bo znašala 75 MW in bo dajala letno 310 milijonov kWh električne energije. Hidroelektrarna Mostar bo imela še dodatno, vlogo, in to vlogo ublaževalca nihanja vode reke Neretve, kar bo omogočalo med drugitm tudi delovanje tretjega agregata elektrarne Sa-lakovac. HE Mostar je treba zato smatrati kot sestavni del obstoječih vodnih elektrarn v srednjem toku reke Neretve. Gradnja bo veljala 5,8 milijard dinarjev. ENERGETSKA KRIZA V CSSR Energetska kriza tudi Ceho-slovaške ni obšla. Nafte iz u-voza je vse manj, medtem ko domače nafte nimajo, kopnijo pa tudi rezerve premoga. Zato so se odločili, da bodo postavili novo atomsko elektrarno. Sedanja nuklearna elektrarna v Jaslovskih Bohunjicah ima moč 880 MW in pokrije seveda le nekaj odstotkov njihovih potreb. Težave pa se niso pojavile čez noč. Vodni potencial je o-mejen in v glavnem že izrabljen, premog pa tudi kopljejo že več kot stoletje in se njihove rezerve zmanjšujejo. Na varčevanju energije pa niso mnogo storili, sai so ugoovili, da na Ceh oslova škem porabijo od 20 — 50 '/• energije, materiala in delovnega časa na proizvod več kot druge razvite države, zato so letos uvedli precej stroge varčevalne ukrepe, da bodo s tem lahko ublažili p omani kan j e nafte. Njihova mrrVvodnm premoga letos znaša 120 milijonov ton več, vendar pa te proizvodnje ne morejo zviševati zaradi zmanišanih rezerv .in vse težjih pridobival-nih možnosti. Ugotavljajo, da prevelike investicije v zmogljivosti premogovnikov niso več eokonomsko opravičljive. Računajo, da jim bodo ostri ukrepi glede varčevanja energije prinesli precejšnje prednosti. NA SVETU manj Črnega PREMOGA Za leto 1981 je skupna svetovna proizvodnja črnega premoga padla za okoli 1 */». Ta padec pa je bil najbolj očiten v državah vzhodne Evrope, predvsem na Poljskem. Tu je bila manjša proizvodnja za 13"/». Podatek izvira iz poročila ekonomske komisije OZN za Evropa. Skupna svetovna proizvodnja črnega premoga je znašala v letu 1980 2,83 milijard ton, v letu 1981 pa 2,80 milijard ton. Manjši porast je bil zabeležen v državah zahodne Evrope. Največji svetovni proizvajalci črnega premoga so ZDA s 24,4 °/» svetovne proizvodnje, nato Kitajska z 22 0/0 in ZSSR s 19,5 "Z*. Svetovna proizvodnja rjavega premoga pa je v letu 1981 po-rastla za 3,2"/», t. j. od 971 milijonov ton v letu 1930 na 1,03 milijarde ton v letu 1981. KOLUBARA— DOBAVE PREMOGA Rudarsko energetski industrijski kombinat Kolubara bo letos proizvedel približno 20 milijonov ton premoga, kar je tretjina od skupnih količin, ki jih bodo dobavili industriji in široki porabi jugoslovanski premogovniki. Večji del tega premoga bo Kolubara dobavila termoelektrarnam v Obrenovcu in Velikih Grl jenih. Nekatere količine pa bodo dobavljene Sloveniji za elektrarne, z delom premoga pa oskrbuje tudi termoelektrarno Morava v Svi-lajncu. Del lignita bodo predelali v Vreocih, kjer bodo s sušenjem dobili preko 600.000 ton s kalorično vrednostjo rjavih premogov. Pomembne količine kolubarskega lignita pa bodo dobavljene ostali industriji, trgovini oziroma široki porabi. Iz Kolubare v glavnem dobavljajo premog večinoma le kupcem, ki so sklenili z njimi dolgoročne sporazume o poslovnem sodelovanju. Premog prejemajo torej tisti, ki so se samoupravno obvezali, da bodo sodelovali v izgradnji proizvodnih obratov pri eksploataciji in predelavi lignita. Na ta način so zagotovili sredstva za izgradnjo nove sušilnice, katere vrednost je preko 1,3 milijarde dih. V teku pa so razgovori ■s kupci, da bi na premovniku Tamnava zgradili nove naprave za pridobivanje lignita, kakor tudi za zgraditev novega dela proge od tega rudnika do magistrale Beograd-Bar. S tem bi odpadel pirevoz premoga s tovornjaki, čeprav dobršen del lignita iz Kolubare že sedaj transportirajo železnice. Premog iz Kolubare prodajajo za dinarje brez deviznih pogojev. RUDNIK KREKA — NOVA JAMA Rudnik Kreka naj bi to leto proizvedel okoli 2,3 milijona ton premoga lignita. Premog tega premogovnika porabijo največ v bližnji termoelektrarni Tuzla. Pred nedavnim so pričeli z izgradnjo nove jame. Zaradi vse večjih potreb po premogu so se v Kreki odločili, da bodo odprli dela na četrtem horizontu. Kakor trde, je to prvi primer, da v tem bazenu lignita pripravljajo odkopno delovišče v takšni globini. Nova jama bo usposobljena za proizvodnjo leta 1985 in bo dajala letno okoli 350.000 ton lignita. Življenjska doba pa je predvidena na daljše razdobje. Sicer Pa bodo z novimi zmogljivostmi v glavnem nadomestili obstoječi drugi horizont, kjer so zaradi izčrpanosti skorajda u-gasnile vse možnosti za nadaljnje pridobivanje. Skupna vlaganja v novo jamo in modernizacijo še ene obstoječe so predvidena na okoli 430 milijonov din. Od teh sredstev bodo 60 */• tvorila sredstva uporabnikov in lastna sredstva. SONČNA ENERGIJA EKONOMIČNA Sele po LETU 2000? Delež sončne energije, imenujemo jo včasih tudi solarno e-nergijo, v oskrbovanju z energijo vseh industrijskih držav bo leta 2000 ustrezen količini od 50 do 100 milijonov ton nafte. Prav v državah v razvoju obstaja možnost, da bi sončna energija predstavljala velik delež energije. Količina energije, ki iz leta v leto prispe na naš planet, prekoračuje, po podatkih naftne družbe Shell, skupne ugotovljene rezerve premoga, nafte, plina in urana večkrat kot desetkratno ih več kot petnajstti-sočkratno letno porabo svetovne energije. Koriščenje te sončne energije, ki jo je v tolikšnem izobilju, načeloma ne vpliva negativno na posamezne kontinente. Komercialna uporaba te energije zadene na težave, ker je sončna energija le občasno na razpolago in še to z majhno intenzivnostjo. V državah severno od 45 0 geografske šijrine, to pa večina evropskih držav, deluje restriktivno predvsem to sezonsko kolebanje sončne energije. V teh državah, na primer, potrebujejo samo za ogrevanje prostorov 40 */• skupne porabe primarne energije, medtem ko bi sončno energijo, ki prihaja na zemljo, izkoristili največ 15"/» (npr. v Nici) ali samo 6 0/0 (npr. v Oslu). Za sedaj seveda še ni rešen problem, kako bi na praktičen in ekonomičen način u-skladiščili sončno energijo za zimske mesece. Strokovnjaki, pa tudi ugotavljajo, da 90 % svetovnega prebivalstva ne živi severno, pač pa med 46° severne širine in južnih vzporednikov, t. j. v državah, ki imajo za izkoriščanje sončne energije u-godnejšo lego, kakor pa evropske industrijske države. Strokovnjaki iste firme smatrajo, da bi z razvojem t. i. sončnih celic s tankim filmom stroški proizvodnje znašali le desetino sedanjih stroškov. Na ta način bi se konkurenčnost sistema sončnih celic vse bolj povečevala, posebno v primerih, kjer ni potrebno »uskladišče-nje« Koncem stoletja lahko pričakujemo, da bo tudi na tem področju storjen velik korak naprej pri koriščenju sončne e-nergije. PROIZVODNJA IN PORABA PREMOGA NE GRESTA VŠTRIC Po podatkih splošnega združenja premogovnikov Jugoslavije bi po načrtu morali premo- govniki dobaviti kupcem skupno 57,8 mifUjonov ton premoga vseh vrst. Od te količine naj bi bilo 67,5 "Z* lignita. Kot vemo, pa načrta proizvodnje ni mogoče izpolnjevati iz mnogih razlogov. Manj je bilo nakopanega rjavega premoga. Vprašljive pa so tudi; načrtovane količine lignita. Zavoljo tega želijo izpad dobav rjavega premoga nadomestiti z lignitom, ki pa je seveda, kalorično manj vreden. Tudi roki dobav lignita so nezanesljivi zaradi stalnih problemov rudnikov, t. j. pomanjkanja opreme, rezervnih delov, reprodukcijskega materiala ipd. To so tudi delni vzroki, da letos lignita ni dovolj na trgu. Po ugotovitvah tega združenja bodo premogovniki letos dobavili od 1,5 do 2 milijona ton premoga manj, predvsem rjavega in črnega, kakor pa bi ga potrebovali. Temu dejstvu se ni mogoče izogniti, čeravno rudarji praktično delajo vse, sicer dela proste sobote, ponekod tudi ob nedeljah, vendar so bila nezadostna vlaganja' v modernizacijo obstoječih in odpiranje novih premogovnikov v preteklih letih izredno nizka, zato se v tem času ta zamuda pozna pri manjših dobavah. Po zbranih podatkih bi premogovniki potrebovali 1.390 milijard din za uvoz opreme in 191 mi-lijionov din za uvoz rezervnih delov in reprodukcijskega materiala. Od SISEOT pa so dobili premogovniki sredstva v skupni vrednosti okoli 360 milijonov din. Še naprej pa seveda ostaja odprto vprašanje pomanjkanja dobrih kvalificiranih rudarjev.__________ V KOLUBARI REKORDNI ODKOP V REIK Kolubara so rudarji septembra letos nakopali rekordnih 1.835.000 ton premoga. V devetih mesecih pa skupno 14 milijonov ton in načrt presegli za 300.000 ton. Upajo, da bodo s takšnim tempom proizvodnje nadaljevali do konca leta. V SRBIJI IŠČEJO URAN Tudi v SR Srbiji se pripravljajo na gradnjo prvih jedrskih elektrarn. Zato vzporedno s pripravami na gradnjo jedrske elektrarne iščejo tudi nahajališča uranove rude. Mnenja so, da bi za prvo jedrsko elektrarno lahko v Srbiji zagotovili polovico potrebnega goriva. Letos bodo porabili skoraj 100 milijonov din za iskanje uranove rude. Iščejo jo na področju Bu-kolja in Delanovice. Sredstva za raziskave prispeva združeno e-lektrogospodarstvo SR Srbije, nadalje interesna skupnost e-lektrogoispod arstva Srbije ter sklad za pospeševanje nerazvitih področij republike. Polovico denarja, ki ga dobavlja združeno elektrogospodarstvo Srbije, daje termoelektrarna Kolubara. Kolubarski bazen je namreč nosilec jedrskih raziskav v SR Srbiji. ZR NEMČIJA BO UVAŽALA PREMOG V ZR Nemčiji so se sprijaznili s tem, da bodo v zadnjem desetletju tega stoletja uvažali letno od 50 d0 60 milijonov ton premoga. Obseg tega uvoza pa je seveda odvisen od nadaljnjega razvoja nemškega gospodarstva, v naslednjem obdobju pa tudi od cene nafte. Rudarji ZR Nemčije sedaj nakopljejo 86 milijonov ton premoga letno. Skoraj polovico ga porabijo termoelektrarne, drugi, naslednji naj večji porabnik pa je jeklarska industrija. Zaradi visokih cen zahodnonem-škega premoga kupci težijo za tem, da bi premog uvažali, seveda pa vlada uvaja omejitve. Sedanja uvozna omejitev znaša 10 milijonov ton letno, do leta 1985 pa nameravajo letno u-važati 31 milijonov ton. Realno domači premogovniki! niso v stanju zadovoljiti vseh potreb po premogu, čeravno je ta država ena najbogatejših s premogom v zahodni Evropi. Njihova proizvodnja je znašala še leta 1956 150 milijonov ton premoga, v letu 1978 pa 83,5 milijona ton. Zmanjšanje obsega proizvodnje je posledica zapiranja vrste starih negospodarskih premogovnikov, koncentracije investicij ter tehnične opremljenosti v bogatejših premogovnikih. Produktivnost zahodnonemških premogovnikov je sedaj na j večja v Evropi in znaša 3,363 ton na rudarja na izmeno. To pomeni, da je njihova produktivnost za 28 °/o večja od povprečja v ostalih državah evropske gospodarske skupnosti;. Predvidevajo, da bodo v naslednjih desetih letih v premogovno industrijo vložili o-koli 50 milijard DM v odpiranje novih premogovnikov in razširitev starih, tako da bi koncem tega desetletja znašala letna proizvodnja premoga o-koli 95 milijonov ton, do leta 2000 pa okoli 100 milijonov ton. PROIZVODNJA PREMOGA V ZDA V ZDA je v teku velika pro-izvodnj a in ekspanzij a ameriškega premoga. S tem pa je povezan tudi izvoz praktično v vse države. Razpolagajo s tolikšnimi rezervami, da bi lahko v naslednjih 250 letih stalno oskrbovali svetovni trg s tovrstno energijo. Naročil za pre-mog imajo toliko, da jih ne morejo v celoti izpolniti, zataknilo pa se je pri luških zmogljivostih. Lansko leto so izvozili okoli 30 milijonov ton premoga, do leta 2000 računajo, da ga bodo letno izvozili okoli 200 milijonov ton. S tem bodo postale ZDA vodilni oskrbovalec energije po vsem svetu. Domača poraba v ZDA pa narašča povprečno po 3 °/»letno, v prihodnje računajo, da se bo ta stopnja podvojila. Dokazane rezerve premoga v ZDA znašajo 1.7 Mlinov ton. Medtem ko geologi pravijo, da je po vsej verjetnosti še 4 bilijone ton premoga. Sicer pa menijo najkritičneiši strokovnjaki, da je trenutno razpoložljivih rezerv premoga za eksploatacijo 238 milijard ton .Že samo ta količina pa hi zadoščala za naslednjih 250 let. ZDA razpolagajo danes z zrno- gljivostmi najmanj milijardo. ton, lahko pa ga proizvedejo tudi 150 milijonov več. Ogromni površinski kopi v zahodnih državah ZDA obratujejo okoli 20®/», tako da povečanje proizvodnje res ne predstavlja resnejšega problema. JUŽNA KOREJA, POVEČANA PROIZVODNJA PREMOGA Južna Koreja je pričela z intenzivnimi vlaganji za povečano proizvodnjo premoga. V planinskem masivu na vzhodu Južne Koreje delajo rudarji v štirih izmenah po šest ur. V načrtu imajo pospeševanje eksploatacije premoga in uranove rude. Na ta način bi se radi o-svobodili hudega pritiska cen nafte. Do leta 1990 bi se radi v celoti oskrbovali z domačimi viri energije. Sedanja letna proizvodnja premoga znaša okoli dva milijona ton, kar trenutno ni veliko. Odpirajo pa druge nove premogovnike. Sredstva vlagajo domače in tuje banke. O-premili so se s sodobno zahod-rnonemško, britansko in švedsko rudarsko opremo, ob upoštevanju posebnosti terenskih pogojev dela. Vlada Južne Koreje želi, da bi predvsem povečali porabo premoga v gospodinjstvih ter da bi sedanje e-nergetske naprave, ki delajo na nafto, preusmerili na premo. (tl) Nove elektrarne Letos je pričelo obratovati sedem novih hidroelektrarn s skupno močjo 950 MW, in to: Bočac II, Gra-bovica I, Salakovac I in II, Golubič, Čakovec I, reverzibilna Bajina Ba-šta. Te hidroelektrarne so proizvedle 56 ”/» načrtovanih količin energije. Zaradi tega in zaradi težav pri delu jedrske elektrarne Krško je jugoslovanski dolg inozemskim elektrogospodarstvom izredno porastel. Samo JE Krško je proizvedla 900 milijonov kWh manj od plana za to razdobje. Sicer pa se je pomanjkanja električne energije najbolj poznalo v Makedoniji — 20 ®/», Črni gori — 9 ®/», Bosni in Hercegovini — 6,5 0/° in Hrvatski — 5 0/0. Na seji skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva, ki je bila 30. septembra v Beogradu, so kritično razpravljali o težavah in ukrepih, ki jih sprejema elektrogospodarstvo. Ugotovili so, da je bil dotok vode v zadnjih mesecih na jugoslovanskih rekah najnižji v zadnjih 40 letih. Zato so akumulacijska jezera pri hidroelektrarnah v glavnem prazna, termoelektrarne na mazut pa nimajo goriva. Termoelektrarne na premog pa seveda ne morejo zadovoljiti niti polovice porabe oz. potreb. Ta je znašala v osmih mesecih t.l. 38,4 milijarde kWh električne energije, kar pomeni porast za 5,6 0/»' napram enakemu obdobju lanskega leta. Pomanjkanje električne energije je povzročilo, da so pristopili k uvozu energije v skupnem obsegu 2,19 milijard kWh ali 5,7 °/» skupne porabe. Analitiki so ugotovili, da bo do konca t.l. in v prvem trimesečju naslednjega leta primanjkovalo skupno 3,4 milijarde kWh, od tega 3,3 milijarde v zimskem obdobju. Če pa bodo nastopile nove kasnitve pri startu novih termoelektrarn (Plevlja, Bitola in Gacko) in če bodo dotoki vode le 10®/» nižji od načrtovanih in ne bodo nabavili mazuta in plina za nekatere termoelektrarne, bi se primanjkljaj lahko povečal tudi na sedem milijard kWh električne energije oziroma 20 ®/» potrebnih količin. Iz tega razloga pristopamo k številnim ukrepom za varčevanje tudi na tem področju. Sprejeta je bila pobuda, da se limitira poraba energije in da se uvedejo sankcije proti kršilcem ukrepov načrtovanega varčevanja z energijo. V nekaj vrstah SEMINARJI ZA DRUŽBENOPOLITIČNO USPOSABLJANJE DELEGATOV Šolski center Trbovlje — TOZD Revirska delavska uni- verza Trbovlje, je na pobudo koordinacijskega odbora za družbeno-politično izobraževanje pri predsedstvu občinske konference SZDL Trbovlje in kluba samoupravljalcev Trbovlje pričela 18. septembra s programom družbeno-politične-ga izobraževanja vodij delegacij za zbore združenega dela in zbore krajevnih skupnosti ter posebej za vodje delegacij vseh samoupravnih interesnih skupnosti. Udeležba na seminarjih pa ni bila najboljša, zato je koordinacijski odbor pri SZDL ponovno obravnaval nujnost ižobraževanja delegatov. Sklenjeno je, da bodo seminarji za vodje delegacij vsak četrtek od 16. — 20. ure. Če se delegati ne bodo udeležili seminarja na prvo vabilo, bodo vabljeni na naslednji seminar. O tem pa bodo obveščene tudi organizacije združenega dela. Nujno pa je, da kadrovske službe in drugi organi omogočijo udeležbo in spremljajo izobraževanje delegatov. TEDEN OTROKA JE MIMO V času od 4. do 11. oktobra je potekal tudi v revirskih občinah teden otroka. Pripravili so več prireditev, ki so bile namenjene najmlajšim, cicibanom, deloma pa tudi šolobvez-nim otrokom. V Trbovljah so v likovnem kotičku knjižnice Toneta Seliškarja pripravili razstavo likovnih del in izdelkov iz naravnega materiala, ki so jih izdelali cicibani v trboveljskih otroških vrtcih. V Hrastniku so teden otroka podaljšali na ves oktober, pri čemer so vključili pionirje v razne delovne akcije pri urejanju šol, pa tudi okolice. Tudi v Zagorju niso zaostajali in so pripravili vrsto prireditev. TEŽAVE PRI OGREVANJU V TRBOVLJAH Skupščina občine Trbovlje je na sejah svojih zborov dne 6. oktobra obravnavala tudi težave, s katerimi se srečujejo sta- novalci, pa tudi podjetja zaradi zmanjšanih možnosti normalnega ogrevanja stanovanj ter poslovnih in obratnih prostorov. Bivša toplarna REK EK, ki je delovala kot posebna temeljna organizacija v okviru DO IMD poleg opekarne, deluje sedaj v sestavu Komunalnega obrtnega podjetja. Toplarna ima na rapolago dva kotla na premog in tri- kotle na mazut. Zaradi hude krize, zaradi pomanjkanja mazuta pa obstaja možnost, da bo občasno prišlo do zmanjševanja temperature ali celo ukinitve ogrevanja za določen čas. Čeravno bi v prenesenem smislu lahko rekli, da Trboveljčani žive, delajo in leže na premogu, pa bo v tej j esensko-zimski sezoni prav zaradi pomanjkanja mazuta najbrž prišlo tu do zmanjševanja dobav toplotne energije. ADAPTACIJA PODSTREŠIJ ZA STANOVANJA Pred nedavnim je bila sprožena pobuda, da bi v številnih družbenih stanovanjskih blokih preuredili podstrešja v stanovanja. Na ta način bi ob razmerama skromnejših sredstvih lahko prišli do večjega števila stanovanj. Kot vemo, teh nikdar ni dovolj. Zato bi s takojšnjim pričetkom adaptacij podstrešij kmalu prišli do novih stanovanj predvsem za mlajše družine. KADROVSKA SPREMEMBA V OBČINI TRBOVLJE Na sejah zborov občinske skupščine Trbovlje so v začetku oktobra sprejeli sklep, po katerem bo od začetka novembra 1.1. dalje nov sekretar skupščine občine Trbovlje Jani Holešek, naš bivši sodelavec in dosedanji večletni sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov v Trbovljah. Dosedanji večletni sekretar občinske skupščine Trbovlje Ciril Urek pa pa je bil imenovan za sekretarja skupnosti revirskih občin. Dosedanji sekretar revirskih skupnosti občin Marjan Kovač pa odhaja na izvajanje drugih del in nalog. INTERESNE SKUPNOSTI SO REVALORIZIRALE SREDSTVA Koncem septembra so potekale v Trbovljah seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Na sejah so delegati obravnavali izvajanje letošnjih programov. Pregledali so prihodke in odhodke, obravnavali delo posameznih institucij, sprejemali samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela z delovno skupnostjo SIS ter sprejemali sklepe o revalorizaciji sredstev. Po tej revalorizaciji je bilo del odobrenih sredstev namenjenih za osebne dohodke v poklicnih ustanovah, del sredstev pa za materialne stroške. Skupščine so se delegati razmeroma dobro udeleževali. Podobno je bilo tudi v drugih občinah. STROKOVNn IZPOPOLNJEVANJE RUDARSKIH INŽENIRJEV IZ TANZANIJE V organizaciji ZAMTES in posredovanjem RUDIS-a so prispeli v Zasavske premogovnike na strokovno izpopolnjevanje trije diplomirani inženirji rudarstva. Prvih štirinajst dni so se izpopolnjevali v DO Zasavski premogovniki, nato pa so si ogledali in delali tudi na rudnikih Senovo in Kanižarica. To bili naslednji inženirji: Mgalla Nehemiah, dipl. inž. rud., Kinako; Frederic, dipl. inž. rud. in Kihula Andrew, dipl. ipž. rud. ISKRAŠICE MED NAJBOLŠIMI Koncem septembra je ekipa tovarne polprevodnikov ISKRA iz Trbovelj tekmovala na republiškem tekmovanju ženskih ekip medicinske prve pomoči. Na republiško tekmovanje so se uvrstile za to, ker so v Trbovljah dosegle prvo mesto. Na tekmovanju v Novi gorici so namreč članice te tovarne — kot ekipa, dosegle drugo mesto. Za ekipo je to izredno lep uspeh, kljub temu, da je večina članic ekipe poročena pa so vseeno v popoldanskem času teden pred tekmovanjem vsak dan po štiri ure vadile posamezne tekmovalne točke. Znanje, ki so ga morale pokazati na tekmovanju, je bilo zelo zahtevno, saj se je bilo treba pred posebno komisijo hitro odločati in hitro ukrepati. Za dosežen uspeh naše čestitke! POUK OBRAMBE IN ZAŠČITE V domu SLO pod Partizanskim vrhom se je 2. oktobra končal pouk obrambe in zaščite. Udeležili so se ga mladi ljudje, med katerimi je bilo tudi deset deklelt. Poleg osnovnih veščin s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so v prostem času nastopali v kulturnih programih, prirejali so tekme v raznih športnih disciplinah, obiskali organizacije združenega dela v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, enkrat pa so pripravili disko v počitniškem domu na Partizanskem vrhu. PETDESET LET PLANINSKE POSTOJANKE NA CEMŠENIŠKI PLANINI Dne 26. septembra je Planinsko društvo Zagorje pripravilo pri planinskem domu dr. Franca Goloba na Cemše-niški planini krajšo proslavo. Počastili so namreč petdesetletnico prve planinske koče na Cemšeniški planini. V ta namen so pripravili krajši kulturni program. SREČANJE ZRVS V LAZAREVCU Pobratene organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin Lazarevac — Valandovo in Tr- ! bovl j e so 30. septembra letos pripravile v Lazarevcu srečanje predstavnikov te organizacije. Gre torej za srečanje predstavnikov iz pobratenih občin. Obiskali so nekatera mesta v SR Srbiji in Makedoniji. S tega srečanja so poslali tople pozdrave članom kolektiva našega kombinata, posebej pa še uredniškemu odboru našega glasila. OSNOVNA ŠOLA V V TRBOVLJAH ODLIKOVANA Predsedstvo SFRJ je odlikovalo osnovno' šolo Trbovlje z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Odlikovanje je podelil na razširjeni seji sveta na osnovni šoli Trbovlje predsednik občinskega sveta sindikatov Trbovlje Rado Perger. To visoko odlikovanje je šola prejela za zasluge v osnovnem izobraževanju in vzgoji mladih generacij ter za prispevek pri širjenju prosvete in kulture. Čestitamo! ODSLEJ ZASAVSKI SREDNJEŠOLSKI CENTER TRBOVLJE Zbor združenega dela občine Trbovlje ie na svoji seji septembra 1.1. sprejel sklep, s katerim je dal soglasje k samoupravnemu sporazumu o združitvi v Zasavski srednješolski center Trbovlje. Hkrati je bilo dano soglasje tudi k statutu ZSC — TOZD Srednja šola naravoslovne, matematične in ekonomske usmeritve. Trbovlje ter statutu ZSC — TOZD Srednja šola stroj no-kovinar ske usmeritve, Trbovlje. Dosedanja TOZD Gimnazija — ekonomska šola se namreč no tem statutu preimenuje v TOZD Srednja šola naravo-slovno-matematične in ekonomske usmeritve Trbovlje, s tem da bo izvajala v ekonomski usmeritvi program poslov-no-finančne dejavnosti, v nara-vošlovn o-matematični usmeritvi pa program naravoslovno-matematične tehnologije. Dosedanja tehniška elektro- strojna tehniška šola se je združila z izobraževalnim centrom STT v novo TOZD Srednja šola Strojno-kovinarske u-smeritve Trbovlje, s tem da bodo izobraževali učence v kovinsko predelovalni usmeritvi za programe obdelava kovin in upravljanje strojev, kovinarstvo in strojništvo ter obratni strojni tehnik. Sola organizira tudi izobraževanje ob delu in iz dela ter funkcionalno usposabljanje že zaposlenih delavcev v skladu s potrebami združenega dela. Šolski center Trbovlje se je v skladu s tem sklepom preimenoval v Zasavski srednješolski center Trbovlje. V zvezi s temi spremembami so bile prenešene tudi ustanoviteljske pravice na novo oblikovane organizacije. IZGRADNJA TV PRETVORNIKA NA PARTIZANSKEM VRHU Pred dobrim letom dni so se občani in delovni ljudje Trbovelj na referendumu o samoprispevku odločali med drugim tudi o financiranju postavitve televizijskega pretvornika na Partizanskem vrhu. Že dolgo je namreč znano, da je televizijski sprejem na nekaterih področjih v Trbovljah zelo slab, kar je posledica hribo-vitosti, terena. Iz tega razloga je bilo dogovorjeno skupno s predstavniki RTV Ljubljana, da bi postavili še letos na Partizanskem vrhu poseben TV pretvornik. Morda bo že koncem leta dograjen in stalno v obratovanju. Predvideno pa je, da bi pomladi prihodnjega leta v Trbovljah postavili še relejno TV postajo, ki bo' pokrivala še ostale dele Trbovelj. S tem bi bili v glavnem lahko vsi občani deležni kakovostnega TV sprejemanja. SVET ZA INFORMIRANJE SE JE SESTAL Dne 11. oktobra 1.1. se je sestal svet za informiranje pri občinski konferenci SZDL Trbovlje. Obravnaval je celotno problematiko informiranja na področju trboveljske občine. V načrtu je, da bi ustanovili INDOK center, ki naj bi povezoval vse organizacije, ki doslej vsaka zase posredujejo in formacije na razne naslove, (npr, SDK, LB, oddelke za statistiko, delegatski poročevalec ipd.). Seje so se udeležili člani sveta in pa predstavniki informativnih sredstev iz trboveljske občine. OKTOBER — MESEC POŽARNE VARNOSTI Vsako leto v oktobru je mesec požarne varnosti v vsej Sloveniji. V tem času vse e-note civilne zaščite in gasilci pripravljajo obvezna strokovna posvetovanja, pa tudi tekmovanja, seznanjajo prebivalstvo z osnovami zaščite ter varstva pred požari, opravljajo preventivne preglede v stanovanjskih zgradbah ipd. Tudi letošnji oktober je potekal v tem znamenju. TKI — ZAMUDA PRI INVESTICIJAH V začetku aprila letos je Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku pričela z uresničevanjem obsežnega investicijskega programa. Gre za novo investicijo v obrate fosforne kisline. S prvimi deli so pričeli 5. aprila, končati pa bi morali celotno investicijo v 23 mesecih. Po svetu običajno traja gradnja takšnih oziroma podobnih obratov tudi do pet let. Gradbena dela, ki jih izvajata Gradis Celje, deloma pa Kovinarska Krško, so doslej dokončana do približne vrednosti 40 0/0. Pri uvozu opreme iz Zahodne Nemčije pa se je nekoliko zataknilo, ker niso bile pravočasno rešene formalnosti v zvezi z opremo'. Pogodba s tem zahodno-nemškim partnerjem je bila podpisana šele kancem septembra t. L, zato se bo investicija potegnila vsaj za pet mesecev. OBVEŠČANJE O CENAH IN ZALOGAH Izvršni svet skupščine občine Trbovlje je pred nedavnim sklenil, da bodo nekatere organizacije združenega dela, predvsem Trgovsko podjetje 1. junij, seznanjale občane z gibanjem cen in zalog osnovnih živilskih artiklov. To podjetje poudarja, da ima na zalogi dovolj živil in da naj zavoljo tega občani ne kupujejo živil za ustvarjanje večjih lastnih zalog. Osnovnih živil je torej dovolj na zalogi. RUDIS USPEŠEN V GVAJANI Geološki ^avod iz Ljubljane je preko poslovne skupnosti RUDIS opravljal zadnje mesece geološke raziskave na zlato v Gvajani. V prvi vrsti so pregledali opuščena nahajališča, predvsem naplavine, kjer so iskali zlato že pred leti. V o-kviru tesnejšega sodelovanja med Jugoslavijo in Gvajano pa je RUDIS-ova članica po predhodnem ogledu in izdelavi programa začela s konkretnim delom. Pregledali so opuščeno o-premo, ki so jo pustili tedanji iskalci zlata pred dvajsetimi leti. Naši strokovnjaki pa so nadaljevali z vrtanjem in našli povezavo med starimi in novimi nahajališči. Ugotovil so, da je na področju, kjer so potekale raziskave 10 — 12-krat več zlatih zrn oz. rude kot so domnevali doslej.____________ GRADNJA PRIZIDKA NAPREDUJE Potem ko so v avgustu podrli staro telovadnico pri gimnaziji, so gradbeniki SGD Beton TOZD Operativa Zasavje, Trbovlje, pričeli s prvo fazo gradnje zasavskega srednješolskega centra. Najprej so izkopali gradbeno jamo, nato pa pričeli z gradnjo objekta. Objekt ima izmere 32 x 24 m. V njem pa bo poleg telovadnice še zaklonišče, galerija za gledalce ter garderobe za učence. Kot smo že poročali, pa je isto gradbeno podjetje pravočasno, t. j. d0 konca avgusta, dokončalo adaptacijska dela pri adaptiran ju obstoječe zgradbe gimnazije — ekonomske šole, tako da so s poukom 1. septembra lahko normalno pričeli. SOBOTNI VEČERI V HOTELU RUDAR Dne 2. oktobra 1.1. je Gostinsko slaščičarsko podjetje RUDAR pričelo s sobotnimi večeri, ki so izključno zabavnega značaja. Na prvem takem srečanju v kavarniških prostorih so se pomerili v medsebojnem tekmovanju predstavniki Hortikulturnega društva zasavskih revirjev in veterani nogometnega kluba RUDAR. V programu je nastopila znana popevkarica Marjana Deržaj in ansambel Veter. Sobotni večeri bodo vsako prvo soboto v mesecu tja do marca naslednjega leta. Tovrstna prireditev v dobršni meri osvežuje sedanje stanje na tem področju. DONJI LAPAC — TRBOVLJE V dneh od 3. oktobra dalje so se mudili v Trbovljah delegati občine D on ji Lapac. Z njimi je bij tudi gemeraloolkov-nik Milan Zeželj. Sestali so se s predstavniki ZZB NOV in ZRVS, pa tudi s pionirji nao-snovni šoli. Obiskali so tudi Čebine in Strojno tovarno Trbovlje. (tl) ZAHVALA Vsem sodelavcem kovinarske delavnice TOZD RESD Hrastnik se prisrčno zahvaljujem za spominsko darilo in vso pozornost, ki ste mi jo ttoklonili oh odhodu v vokoj. Želim vam še veliko delavnih uspehov in osebne sreče! Vaš upokojeni sodelavec Mirko Romih ZAHVALA Ob hudi izgubi, ki nas je prizadela ob smrtni nesreči moža in očeta Antona Grabnarja, se iskreno zahvaljujem članom kolektiva TOZD Premogovnik Kotredež in TOZD RESD Zagorje za izraženo sožalje in poslano materialno pomoč. Žena Pepca s sinovoma Cirilom in Zvonetom Milovanovičev memorial v Trbovljah —odlično uspel V soboto, 2. oktobra tega leta, je potekala v Trbovljah osrednja republiška prireditev — 21. Milovanovičev memorial v orientacijskem tekmovanju. Organizatorji vsakoletnega tekmovanja so Planinska zveza Slovenije, Partizan Slovenije in Zveza tabornikov Slovenije. Letošnje tekmovanje je organizirala PZS, ta pa je pripravo in izvedbo poverila Planinskemu društvu Trbovlje. Pokrovitelj tekmovanja je bila Samoupravna interesna telesno kulturna skupnost občine Trbovlje, so-pokrovitelji pa SOZD REK EK DO Zasavski premogovniki, DO Termoelektrarna Trbovlje, Rudis inženiring, IBT, ISKRA Trbovlje in Mehanika Trbovlje. Tekmovanje je vsako leto organizirano v spomin na sekretarja SKOJ Dragoljuba Milovanoviča, ki se je ponesrečil leta 1922 na pobočju Stola, ko se je vračal z zasedanja KPJ in Komunistične mladinske internacionale. Organizatorji pa streme za tem, da se tekmovanje množično razširi. Letošnje je potekalo v znamenju 45-letnice ustanovnega kongresa KPS na bližnjih Čebinah, 90-Ietnice rojstva maršala Tita in 70-letnice obstoja in delovanja Pia- ninskega društva Trbovlje ter vseli letošnjih kongresov družbenopolitičnih organizacij. V odboru za pripravo in izvedbo tekmovanja, ki ga je vodil predsednik PD Trbovlje Tone Sterniša, so bili še predstavniki ZZB NOV, ZRVS, SZDL, OSZSS, ZSMS, občine, postaje milice, TO in nekateri člani PD Trbovlje. S strani mladinske komisije Planinske zveze Slovenije pa je sodeloval in po tehnični plati tekmovanje pripravil in vodil domičin Roman Sladič. Start in cilj je bil pri Osnovni šoli Trbovlje na Leninovem trgu. Za teldnovanje se je prijavilo 222 ekip s skupno 1.100 člani, dejansko pa se ga je udeležilo (zaradi deževnega vremena) 155 ekip s 775 tekmovalci. Tekmovali so člani, članice, mladinci, mladinke, pionirji, pionirke in IV. grupa — JLA. Tekmovanje je potekalo po grebenih oz. hribih v okolici Trbovelj v smeri Mrzlice. Hkrati je potekal iz Trbovelj do Čebin trim pohod v znamenju »kaveljc — mravljica«, ki sta ga pripravila PD Trbovlje in SITKS. V tekmovanju za Milovanovičev memorial 82 so bili doseženi naslednji rezultati: a) pionirke: točk 1. mesto Jarški odred III., Ljubljana, 460 h) pionirji: 1. mesto Jarški odred II., Ljubljana 1110 2. mesto Planinsko društvo Trbovlje 916 c) mladinke: 1. mesto Planinsko društvo Idrija č) mladinci: 1524 1. mesto Zmajev odred L, Ljubljana 2. Planiško društvo 1690 Trbovlje d) članice: 1665 1. mesto TO Luis Adamič, Grosuplje 790 4. mesto Planinsko društvo Trbovlje 257 e) člani: 1. mesto Planinsko društvo Ajdovščina 1993 6. mesto Planinsko društvo Trbovlje 1896 f) IV. kategorija: 1. mesto V. P. 8407 Pivka 2050 Organizator PD Trbovlje je ob zaključku tekmovanja izdal Bilten z objavljenimi rezultati, opisom Trbovelj, pozdravno besedo itd. Planinska zveza Slovenije in sodelujoče ekipe so dale PD Trbovlje ustna in pisna priznanja za odlično izpeljano organizacijo tekmovanja. (tl) Za starim gimnazijskim poslopjem v Trbovljah rastejo iz tal temelji novih prostorov za športno dejavnost srednješolskega usmerjenega izobraževanja. Foto: A. Bregant Telovadni dvoboj Trbovlje — Dunaj Zmagali domačini V soboto, 2. oktobra 1982, je potekala v prostorih telovadnice osnovne šole — pedagoške enote Ivana Cankarja v Trbovljah telovadna prireditev. Srečali sta se namreč Damjan Rajh, pionir — telovadec na orodju, član Partizana Trbovlje, se je odlično uvrstil na medmestnem telovadnem srečanju Trbovlje — Dunaj, dne 2. oktobra 1982 v Trbovljah. Foto: I. Glavač moški in ženski ekipi Trbovelj in Dunaja. Organizator tega dvoboja je bil Partizan Trbovlje. Bilo pa je to že četrto srečanje med tema mestoma. V mnogoboju sta nastopili šestčlanski moški in šestčlanski ženski ekipi. V mnogoboju je pri moških zmagala ekipa Trbovelj. Rezultat pa je bil 216 : 193 točk. Med posamezniki je zmagal Roman Vo-dep (Trbovlje), ki je dosegel 56 točk. Pri ženskah pa je posamezno zmagala Metka Lukančič (Trbovlje), ki je zbrala 35 točk. Tekmovanje je potekalo brezhibno in v zadovoljstvo gostov, kakor tudi domačih. O- gledalo si ga je mnogo občanov. Med tekmovalci so bili deležni posebnega priznanja štirje pionirji v trboveljski moški ekipi, ki jo trenira Ivan Glavač, naš sodelavec, trenerka ženske ekipe pa je Heda Bevc. Vodja tekmovanja je bil Jože Senica, organizator srečanja dr. Mar jan Drobež, sodniki pa so bili Drago Šoštarič iz Maribora, dr. Marjan Drobež iz Trbovelj, dva sodnika pa sta bila iz Avstrije. Pokrovitelj srečanja je bil DO ZPT — TOZD Premogovnik Trbovlje. Gostje so si v prostem času ogledali jamo Trbovlje, nato so šli skozi rudarsko kolonijo Žabjo vas in novo zgrajena stanovanjska naselja ter industrijske obrate. Naj omenimo, da so bili gledalci izjemno navdušeni nad potekom in rezultati tekmovanja. Prostor je bil namreč inabito poln. Vsi po vrsti pa so izražali željo, da naj bi takšna in podobna tekmovanja v bodoče potekala v precej večji telovadnici na osnovni šoli Trbovlje na Leninovem trgu. Videti je, da ima gimnastika v Trbovljah še vedno globoke korenine in mnogo privržencev, zato so želje za organiziranje čimvečjega števila podobnih tekmovanj v orodni telovadbi povsem upravičena. Priznanje velja tako zmagovalnim vrstam, kakor tudi posameznikom, posebno še ženski vrsti, ki je dosegla tolikšen uspeh, kljub temu, da je šele pred kratkim pričela z delom. Priznanje pa velja tudi obema trenerjema in organizatorjem. (tl) Krvodajalstvo V času od 3. do 24. septembra 1982 so darovali kri v Splošni bolnišnici Trbovlje tovariši iz vrst članov našega kombinata: Dne 3. 9. 1982 TOZD in DS s področja Trbovelj Bajc Božo, Barovič Milan, Žibert Mihael, Macerl Dušan, Kepa Karel; TOZD in DS s področja Hrastnik Kobar Vili, Šubi Jože, Dolinšek Brane; TOZD in DS s področja Zagorja Cilenšek Iztok, Gracar Cveto. Dne 10. 9. 1982 TOZD in DS s področja Trbovelj Memiševič Azjs, Hribar Franc, Jaug Bogomir, Vidovič Bojan, Kramar Jože, Jerman Boris, Prašnikar Rajko, Hren Jani, Klavs Gabrijel, Belina Ervin, Hrvič Nesib, Kraševec Boris, Nikolič Branislav, Klopčar Jože, Perič Drago, Glavan Milan, Habjan Peter, Koncilja Milan, Drago j lov Radislav, Drugovič Ivo; TOZD in DS s področja Zagorja Palčič Rudi, Joldič Esad, Pfeifer Dušan, Logar Igor, Dernovšek Viktor, Korimšek Valentin, Bukovščak Josip. Dne 17. 9. 1982 TOZD in DS s področja Trbovelj Aščerič Marinko, Rajner Rajko, Kolar Drago, Kuzman Cvijan, Poznič Boris, Motoh Drago, Žagar Rudi, Kosi Franc, Tomelj Metod, Mata-novič Mato, Humar Zdenko, Volaj Stanko, Klemen Florjan, Dautovič Kemal, Kmetič Drago, Nosan Jože, Tomše Zoran, Berčon Ivan, Bočko Andrej , Tekavec Miro, Lavrinšek Dušan, Skr lep Bojan, Grivec Rafko, Vukovič Nedeljko, Jelen Gorazd, Tanjič Rusein, Brečko Martin, Kr-hlikar Boris, Šimenc Peter, Cevka Dominik, Breg Ivan, Culaja Milovan, Gradič Zvonko; TOZD in DS s področja Zagorja Doberšek Franc, Filkovič Ivo, Avsenak Marjan, Perčun Janez, Sale-tovič Handija, Mu j kič Halil, Mah-kovič Radovlan, Čajič Zijad, Osma-novič Galib, Fazlič Samed, Kurež Feliks, Zahirovič Jasmin; TOZD in DS s področja Hrastnik Sladič Marjan, Brečko Zoran, Medvešek Jože; Dne 24. 9. 1982 TOZD in DS s področja Trbovelj Bregar Anton, Merdanovič Suad, Markovič Rado, Sotlar Milan, Pintar Stanko, Martinčič Franc, Mad-žarevič Ranko, Planinc Zdravko, Ponikvar Ivan, Pucelj Marjan, Bor-štnar Janko, Mlinar Silvo, Drnovšek Emil, Bastič Jože, Bočko Ivan, Omerovič Flajrudin, Lauševič Dra-gorad, Marko Babič, Ocvirk Ervin, Grah Fani, Ostanek Ana; TOZD in DS s področja Zagorja Grabner Franc, Ocepek Ladislav, Knez Marjan, Taškar Edi, Taškar Boris, Heveševič Musto. TOVARIŠI, DAROVALCI KRVI, HVALA VAM! Majda Jurše Kadrovske vesti KADROVSKE VESTI za čas od 1. 8. do 31. 8. 1982 PRIHOD DO ZPT TOZD PT Zorič Drago —vozač, Simič Marko — vozač, Kobal Anton — vozač, Tomaž Josip — vozač, Sačič Agnan — kopač, Puso-vnik Zdravko — vozač, Deredič Esad — vozač, Matko Drago — vozač, Kabino-vič Rezak — vozač, Kukič Milenko — vozač, Perič Safet — vozač. TOZD RESD Trb.: Popovič Marinko —tesar. DS PD Trb.: Dolenc Slavko — vratar. TOZD sep. Trb.: Mars Miran — sep. del., Tržan Ferdo — u-vajanje v nadzor, Pjevič Meh-medalija—sep. del., Tehavec Leopold — strežtransp. meh., Pinterič Štefan — sep. del.— Perič Vlado — sep. del., Drolc Marian—naklad, prem., Min-dič Ljubiša — strežtransp. meh., Čebin Marjan — nakl. na JŽ vagone, Nikolič Mirko — kopač, Halilovič Novah]a — sep. del., TOZD PH: Bečirovič Ismet— kop. pom.. Močil ar Franc — učnik, Tahirovič Idriz—učnik. Ribič Aleš—zun. del.. Džafič Muhamed — kopač, Šeško Vladimir— učnik. Karupovič Za-hir — učnik. Tušek Ladislav — učnik, Šmit Roman—učnik, Vezovišek Ludvik — učnik, Ši- čiš Rafet — učnik, Tovornik Filik — učnik, Gavranovič Zeh-mudin — učnik. Rožič Borut — učnik, Vihar Jože — učnik, Tovornik Matija — učnik, Babajič Mirsad — učnik, Gričar Marjan — učnik, Dizdarovič Hajrudin — učnik, Baš Mirko — učnik. TOZD P Ojstro: Eminovič Smiljan— zun. del., Stražar Viktor — učnik, Maček Zvonimir — učnik, Leskovar Jože — učnik, Zidar Leopold — učnik, Omerovič Safer — zun. del., Rado-vac Franjo — učnik, Skrlec Smiljan — učnik, Sadikovič Va-hid — učnik, TOZD RESD Hr.: Petan Ivan — elektr., TOZD P Ko.: Džombič Mujo — učnik, Klopčič Milan učnik, Docič Stevo — učnik. TOZD P Ko.: Kuisač Petko— učnik, Sečič Novalija — kop. pom. TOZD RSC: Radovac Stipe — kopač, Bečirovič Salko — kopač, Ibrahimovič Muhamed — kopač. DS PD Zag.: Bogdanovič Slavi — servirka. TOZD RESD Zag.: Jere Ivan — elektrikar. TOZD sep. Zag.: Delič Husein — sep. del., Križnik Radovan — sep. del. DS SS ZPT: Zakrajšek Nada— ek. tehnik, Grobin Marjana — ek. tehnik. DO RGD TOZD RIG: Berger Aleš — vozač, Stošicki Franc — vozač, Krstič Esad — vozač Ki j uče v-šek Branko— vozač, Imamovič Jusuf — vozač, Podkoritnik Janko — vozač, Džido Stanko — pom. kop., Kurtič Alija — kopač. TOZD GRAMAT: Lukančič Božidar — kovinar, Husanovič Jakub—kovinar, Pohar Vinko — zlagalec opeke, Frajle Ivan — zlagalec opeke. DO TET TOZD PEE: Fakin Martin — strugar napajalne črpalke. ODHOD DO ZPT TOZD PT: Popovič Mihajlo— vozač — spor. prek., Popovič Marinko — vozač — spor. prek., Kantužar Franc vozač — spor. prek., Zaplotnik Janez, vozač — disc. odpust, Jurešič Lado, vozač — disc. odpust pren. v pb. dobi s str. del. TOZD sep. Trb.: Renko Anton, stroj nik — inv. upok. TOZD RESD Trb.: Vozelj Karel, kovinar— upokojen. TOZD PH: Flis Lado, vozač — samov. prek., _ Mesojednik Anton, vozač — samov. prek., Mirč Anton, vozač — samov. prek., Suhar Vinko, učnik — samov. prek., Rezec Janko, učnik — — spor. prek., Vulkovič Radi-voj, kop. pom.—samov. prek., Cimperšek Alojz, kopač —■ upokojen, Jesenik Alojz, kopač — izključen, Jelen Robert, učnik — spor. prek., Gričar Marjan, učnik—■ pren. v posk. dobi s strani del. TOZD RESD Hr.: Pungeršek Milan, zun. del. — v šolo, Štefane Aleš, zun. del. — v šolo, DS PD Hr.: Škorjanc Ivan, kopač — inv. upok., Laznik Kat-juša, čistilka — v šolo. TOZD P Ojstro:Plahuta Ivan, kopač—upokojen, Pevec Stojan, kopač — upokojen, Brečko Franc, kopač — upokojen. TOZD P Ojstro: Maslič Musta-fa, kop pom. — izključen, Hodžič Omer, kop. pom.—izključen, Stopinšek Štefan, učnik — spor. prek., Verbovšek Vinko, vozač, samov. pr., Tursunovič Rasim, kop. pbm.—samov. pr. TOZD P Ko.: Mikuž Edi, kopač — upokojen, Ključevšek Rafael, zun. del. — disc. odpust, Burkeljc Jože, motorov. — upo- kojen, Vrebac Alija, kop. pom. — spor. prek. TOZD sep. Zag.: Aletič Džemal, sep. del. — samov. prek. Han-kič Nazif, sep. del. — spor. prek., Sulejmanovič Mehmed, sep. del. — spor. prek., Perme Lado, kopač — upokojen. DS SS ZPT: Ščukanec Ivan, rud. nadzor. — upokojen, Pek-lar Kristina, izvaj. rev. opravil ek. tehnik, — upokojenka. DO RGD TOZD RIG: Tokič Hazim, vozač — samov. prek.. Demirovič Mustafa, kop. pom. — samov. prek,. Miloševič Dragan, kop. pom.—samov. prek., Kavgič Abid, vozač — samov. prek., Gumzej Ferdo, kopač — upokojen, Brezovnik Vojko, vozač — v zapor, Kurnik Zdravko, učnik— v zapor, Beganovič Mustafa, vozač — samov. prek., Hotič Muharem, kop. pom. — pren. v posk. dobi s str. del., Fazlič Mustafa, vozač — pren. v posk. dobi s str. del., Herič Adem, kopač — samov. prek., Klapič Ismet, vozač—samov. prek., Hamidovič Mevdulin, vozač,— samov. prek., Stupar Brane, kopač — samov. prek. TOZD GRAMAT: Košalin Vika, vodja del v gosp. odd — upok., Cizej Drago, nadzornik — umrl, Ikanovič Mujo, vozač—samov. prek., Matič Mira, op. del. — pren. v posk. dobi s str. DO TOZD ESMD: Zajc Franc, stroj, teh. — v JLA, Markovič Mičo, — kovinar — spor prek. DS SS RGD: Dolanc Boris, dipl. rud. inž. — spor. prek. SOZD DS ASO: Duh Romana, servirka v poč. domu na Rabu — spor. prek., Perič Vlado izvaj. opravil za točilno mizo — spor. prek. DO IMD: TOZD SIMD: Turnšek Vinko, kovinar — inv. upok. Premestitve Juvan Oto — sep. Zag.+P Ko — del., Konjačič Marjan — P Ko+DS PD Zag. — kopač, Krstič Mustafa — DS PD Hr. + P Ojstro — zun. del., Božjak Mitja — TOZD PT+DS ASO— vozač, Klanjšek Alojz — PH + DS ASO — učnik, Pintarič Štefan — GRAM+sep. Trb. — kovinar. Ljuba Poznič Popravek V glasilu Srečno št. 9/82 je poleg drugih spodrsljajev bil v dveh primerih objavljen tudi napačen naslov prispevkov. Na strani 17 se pravilno glasi v srednjem stolpcu naslov: »Lidija Sen tjure s slušatelji šole CK ZKS na Čebinah«, na strani 27 pa se naslov pravilno glasi: »Novosti v Zakonu o delovnih razmerjih«. V imenu tiskarskega škrata se opravičujemo za ta dva spodrsljaja, pa tudi seveda za druge, ki se pojavljajo občasno med besedilom raznih prispevkov. Janez je šel v gostilno na golaž. Ko je rezal meso je našel zraven tudi precej velik kos lesa. Jezen je poklical gostilničarja in dejal: »S konjem bi bil še kar zadovoljen, ampak da ste ga skuhali z vozom vred, je pa le malo preveč.« — D — Metka je svojemu ljubemu na razpolago samo tiste dni, kadar dežuje. K sreči je njen ljubi zaposlen na metereološ-ki postaji in ji vsak dan pove, v katerem kraju dežuje. — n — »Ali v tem kraju veliko dežuje?« vpraša turist natakarja. »To vam pa ne morem povedati,« pravi natakar, »pri tej mizi streže namreč moj kolega.« — n — Nasvet! Kako prihranite električno energijo? Za vse električne aparate uporabljajte samo eno vtičnico. Boljši je en las v juhi, kot cel krožnik juhe v laseh. Nedolžnost je zelo lepa stvar, toda največkrat se dekleta vprašajo: »Kaj pa naj počnem z njo?« Janezu je prinesla žena za rojstni dan dve kravati. Janez si je eno takoj zavezal okrog vratu. »Aha« je rekla žena jezno. »Druga ti pa ni všeč, kaj ?« — D ~ Pride Janezek tožit mami: »Veš, mama, oči pa np ve. da je mene prinesla štorklia. Danes mi i e že dvakrat rekel: Od kod hudiča si se ti vzel?« »Kaj je vaš prijatelj po poklicu?« vpraša zdravnik Miciko. »Arhitekt«. »No. potem mu pa povejte, da je že noložil temeljni kamen za otroško sobo.« Miličnik poroča svojemu predstojniku: »Že na kraju nesreče sem ugotovil, da je voznica nedolžna.« — □ ~ »To je en dober avto«, pravi prodajalec. »Tale vam bo letel svojih 140 km.« »Hm,« pravi kupec, »nekaj kilometrov več bi se pa tudi rad vozil z njim.« — n — »Kako ste uspeli obdržati sina na kmetiji ?« »Veste, namesto traktorja, sem mu kupil stoen-ko.« Milan Kovač Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Rudi Kreže. Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Skrinar, Hinko Jazbec, Matjaž Ce-rovac, Ivan Gorobinko, Dragica Bregant, Jnaez Oberžan (odgovorni urednik, Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3400 izvodov. Za člcine kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za Informacije št. 421-1/74 z dne 9. 1. 1974 spada glasilo »Srečno« med proizvode iz 7. točke 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Tisk KTL —TOZD TIKA Trbovlje