Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Čekovni račun: Ljubljana številka 10.6)0 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka (>. telefoni uredništva ia oprave: 40-01, 404». 40-03. 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Sporazum in stovend Chamberlain je govoril v spodnji zbornici: ŠTU.r-lMim m/wl Ci.KI In llM-nfi in -1 " Sporazum med Srbi in Hrvati je dogodek vekovnega pomena za našo državo pa za ves jugoslovanski živelj sploh. Z njiim ni samo izravnana zgodovinska borba teh dveh sorodnih narodov v medsebojno dopolnjujoče se sodelovanje, ampak se je položil obenem temelj za enakopraven položaj vseh treh jugoslovanskih narodov v skupni državi. Na tem načelu je zgrajen sporazum kakor na svoji naravni predpostavki, kar je izrečeno v samem protokolu sporazuma, h kateremu uredba o novi hrvatski banovini spada samo kot del, z besedami, da bo z novimi enotami v državi zagotovljena enakopravnost Srbov, Hrvatov in Šimence v. V soglasju s tem niso dobili samo Hrvati svojo banovino z zakonodajno oblastjo v lastnih zadevah, marveč daje druga uredba tudi Slovencem pravico do enake samouprave kakor so jo dobili Hrvati. Osnovna načela sporazuma torej niso omejena na medsebojni odnos med srbskim delom države in Hrvati, marveč pomenijo načelno priznanje tudi naše enakopravnosti v pogledu državne preureditve, ki je, kakor pravi 1. člen sporazuma, vrhovni namen sporazuma. Tako je z državnim aktom od 26. avgusta zakonito priznana in v temelju izrečena tudi pravica slovenskega naroda do najširše samostojne zakonodajne notranje uprave v političnem in gospodarskem ter kulturnem pogledu v skupni državi s Srbi in Hrvati. Ko se bo ob svojem času v smislu naših posebnih razmer in potreb ta naša narodna samooblast podrobno izdelala in uzakonila, bo izhajala iz načela, da smo Slovenci prav tako svoj narod, kakor so Hrvati, ki so dobili svojo banovino na tej podlagi. Zato moremo s polno upravičenostjo reči, da je sporazum cd 26. avgusta tudi naše, in sicer v odlični meri naše delo, za katero gre v prvi vrsti zasluga dr. Antonu Korošcu. Naš narodni voditelj se je zanj boril vseh dvajset let, kar obstoja nova jugoslovanska država, tako, kadar je bilo zastopstvo slovenskega naroda v cpozici, kakor takrat, ko je z namenom, da s svojim sodelovanjem doprinese k evoluciji dr/^tve v smislu enakopravnega položaja njenih treh narodnih enot, bilo po svojih silah udeleženo pri vodstvu državnih poslov. V tem in onem položaju je naš narodni voditelj neomajno držal naš narodni program kot končni cilj naših prizadevanj in je v načelnem poudarjanju naše narodne samobitnosti, kakor v praktičnem obsegu naše politične moči v upravi slovenskega dela države, stal dejansko ramo ob rami s hrvatskim narodom v borbi za uresničenje skupnega interesa slovenstva in hrvatstva za blagor Jugoslavije, ki jo je bila vidovdanska ustava postavila na pogubni temelj unitarizma, ki je bil le druga beseda za nadoblast enega dela nad ostalimi. Kakor smo za časa Pribičevičev in Zivkovičev stali v bojni fronti zoper centralizem, tako smo, ko smo bili v Stojadinovičevi vladi, zoper namero takratnega prosvetnega ministra, da se unificirajo v znanem duhu naše šolske knjige, glasno protestirali in v »Slovencu« od 20. februarja 1036 pozvali proti temu na odpor ves slovenski narod in med drugim zapisali, da »nismo ustvarili Jugoslavije niti ko kakšna tuja narodna manjšina, niti kot najmanjši del kakšnega v goli domišljiji obstoječega jugoslovenskega naroda, ampak kot slovenski narod, ki je, naj bo še tako majhen, ostalima bratskima narodoma kot svoja celota popolnoma enakopraven in nima nihče pravice, da bi od njega zahteval, naj se številčno močnejšima narodoma priliči v škodo samega sebe ter žrtvuje svoj jezik, svojega duha in nrav, svoj kulturni nazor in svoje naravne in nravstvene osobitosti.« Ni treba na dolgo in široko zopet slikati tiste za našo državo nesrečne, za nas pa najbolj častne dobe, ko smo morali s svojim voditeljem zaradi odločnega boja zoper diktaturo JNS, ki je bila zaprisežena na centralizem in unitarizem v smislu načelnega za-nikovanja slovenskega naroda, nastopiti pot na Golgoto, ker smo sklenili za vsako ceno in ne glede na nobeno žrtev vztrajati na svoji narodni pravdi in smo tudi izvojevali popolno zmago, ki je utrla pot k današnjemu sporazumu. Bil je naš dr. Korošec, ki je pritegnil k nujnemu delu za preusmeritev državne politike v duhu narodnega sporazuma najmočnejšo srbsko stranko in bil je zopet dr. Korošec, ki je pomagal odstraniti znanega politika od vodstva novega kurza, ko je le-ta v želji pa svoji osebni diktaturi postal strankinemu programu nezvest in skušal, oprt na unitaristično krilo svojega ožjega kroga, u postaviti centralizem v najbolj nestrpni obliki. Naš vodja je omogočil, da je eden najbolj odkritih pristašev in zagovornikov ideje sporazuma na srbski strani s spretnim nastopom pomagal odstraniti njenega najbolj nevarnega nasprotnika in da je bila tako rešena misel smernica vseh pravih Jugoslovanov, da se Jugoslavija postavi na podlago bratskega sporazuma, enakopravnega sodelovanja in polne privezanosti na vsem enako pravično državo, ki mora biti glavni steber miru na Balkanu in ugleden činitelj v določanju usode Evrope, da ne bi zdrvela v svoj propad. Če pri tej priliki povemo, da je vse delo našega voditelja v tej Bmeri imelo ves ta čas tik do predzadnje ure Mednarodna napetost popušča Hitler je sporočil angleški vladi željo za splošen in končni sporazum Angleški parlament je odložil seje do 5. septembra London, 29. avgusta. TO. Danes popoldne ob 14.45 se je začela tako težko pričakovana seja angleške spodnje zbornice, na kateri bi moral govoriti Chamberlain. Prebrati bi moral vsebino pisma, ki ga je snoči ponesel v Berlin sir Neville Henderson. prav tako pa bi moral prcčitati tudi že nemški odgovor, ki bi ga naj že zjutraj z le- talom prinesel nazaj v London isti sir Neville Henderson. /.godilo pa se ni ne eno ne drugo. Sir Neville Henderson se še ni vrnil z nemškim odgovorom, fhamherlain pa ni mogel povedati nič drugega kot v četrtek, dne 24. avgusta. Ali pomeni to popuščanje napetosti? Chamberlainov govor London, 29. avgusta. AA. (Reuter.) V delu svojega govora, v katerem je tisku priporočil vzdržnost, je Chamberlain med drugim rekel: V teh časih more nekaj besedi, ki so lahkomiselno vržene na papir, pa najsi tudi niso niti zelo pomembne, uničiti plod vseh naporov, ki jih jo sturila vlada, da bi našla zadovoljivo rešitev. Zaradi primere, pravi Chamberlain, da mu je bilo javljeno, da so nekateri listi menda prinesli neko doslovno besedilo pisma,, ki ga je vlada Nj. britanskega Vel. poslala vodji rajha in državnemu kanclerju Hitlerju. Toda, je rekel Chamberlain, dejansko tako poročilo ni moglo biti nič drugega, kakor izmišljotina olt začetka do konca. Obžalovati jo treba, da časnikarji tako z lahkoto prevzamejo nase takšno odgovornost, in to toliko bolj, ker ne ostane to samo pri njihovi odgovornosti, temveč se lahko pretvori v težko odgovornost vseh državljanov naše države. Na to vam bom podal, je dejal Chamberlain, prikaz dogodkov zadnjih dni. Poudaril bom ie takoj spočetka, da ni nastopila nobena sprememba politike angleške vlade. Chamberlain navaja, da jc vodja rajha pozval na razgovor angleškega veleposlanika Hoodcrsona in da je nato veleposlanik z letalom odpotoval v London, da bi poročal. Chamberlain je med drugim dejal: Mi smo v petek zvečer prejeli poročilo veleposlanika. Toda do polnoči vse besedilo še ni bilo dešifrirano ter sem jaz šele naslednjega dne zjutraj v celoti prebral to poročilo. Medtem pa je v soboto prispel z letalom sani veleposlanik Henderson. Izjavil je, da v Berlinu ne smatrajo za potrebno, da bi se on vrnil še istega dne z odgovorom, vendar pa v Berlinu polagajo mnogo važnosti na to, da rim bolj skrbno proučimo poslanico. ki nam jo je prinesel. Zaradi tega smo mi posvetili vso soboto in nedeljo najlnilj skrbnemu proučevanju dokumenta, ki nam ga je prinesel veleposlanik Henderson. Nato smo začeli izdelovati načrt odgovora, ter je veleposlanik šele včeraj popoldne odnesel ta odgovor in ga snoči izročil vodji rajha in državnemu kanclerju. ('hamberlain pravi, da hi bil srečen, če bi mogel še danes dati spodnjemu domu najbolj podrobna obvestila izmenjave misli z vodjem rajha. Toda g. poslanci bodo razumeli, je dejal daljo predsednik vlade, da ni umestno v celoti objaviti zaupne akte in jih podrobno komentirati, medtem ko je položaj tako izredno kočljiv in obstoji več možnosti za tako usodepolne izide (Vzklikanje.) Poleg tega vam lahko v najbolj splošnih obrisih prikažem glavno linije izmenjave inisli. Chamberlain pravi, da je vodja rajha in kancler Hitler dostavil vladi britanskega Veličanstva svojo željo za sklenitev splošnega in končnega angleško- nemškega sporazuma. Z druge strani pa vodja rajha ni pustil nobenega dvoma glede tega. kako gleda na potrebo in nujnost rešitve poljskega vprašanja. Chamberlain je nato pristavil: Se ni padel sklep o vojni ali miru Še ni padel sklep o vojni ali miru. Še lahko upamo Tn še lahko delamo za mir, toda s t e in, da niti za piko ne o d j c n j a ni o od sklepa, da se bomo držali linije, *r i smo si jo postavili. (Dolgo in burno vzklikanje.) Vlada britanskega Veličanstva je prav tako pogosto izražala željo za angleško-nemSkiin sporazumom. Čim bodo prilike to dovolile, Im> vlada samo po sebi razumljivo pozdravila vsako priložnost, ki se ji bo ponudila za razpravo vseh pogojev, ki prihajajo v poštev za trajni sporazum z Nemčijo. Toda I o zavisi od načina, na katerem se mora rešiti spor med Nemčijo in Poljsko (Vzklikanje.) ter od oblike predlogov, ki bi se mogli pojaviti za kakršnokoli rešitev. Mi smo jasno povedali, svojega najhujšega in brezobzirnega nasprotnika v naših domačih unitaristih, smo ugotovili samo zgodovinsko re.nico, ki je ne moremo pozabiti, ker se prav iz tega tabora danes slišijo glasovi, ki bi radi našo pozitivno vlogo v doslednem izpodkopavanju vi-dovdanskega centralizma in v pripravljanju vseh potrebnih pogojev za narodni sporazum ter izpremembo vladajoče miselnosti — iz-maličili in izpačili resnico. Mislimo pa, da to danes ni več važno in da bo naš narod v preizkušeni zvestobi do svojega voditelja zdaj svoje sile posvetil izgradbi sporazuma, kateremu je položil po svoji vztrajnosti, požrtvovalnosti in zdravem smislu tako za svoje narodne pravice kakor za napredek svoje in danes v najpoluejšem smislu svoje države važon temelj. da so naše obveze do Poljske točno 0 b r a z I oz e n e » sporazumu, ki smo ga podpisali 25. a v g u s t a in katerega bomo tudi izvršili. (Vzklikanje.) Vlada britanskega Veličanstva je izjavila ved kakor enkrat, da se morejo sporna vprašanja med Nemčijo in Poljsko rešiti na miren način. Med tem bi bil prvi pogoj, da se začne koristna in stvarna razprava ta. tla se ublaži napetost na mejah ter omeje spopadi in izgredi, o katerih javljajo tako z ene kakor z druge struni. Vlada britanskega Veličanstva upa, du bosta obe zainteresirani vladi storili vse, kar jima je mogoče, da bi odpravili ponavljanje incidentov, kakor tudi raznašoaje pretiranih poročil, kakor tudi vse ostalo, kar se more roditi v tako nevarnem položaju. Vlada je prepričana, da bi ustvaritev pravične rešitve vseh spornih vprašanj z razgovori mogla odpreti zelo ugodne upe za bodočnost Evrope in sveta. Sedaj pa je položaj tale Za sedaj pa je položaj takle: Pričakujemo odgovor vodje rajha na naše sporočilo. Od vsebine tega odgovora zavisi, če ho še kaj časa za proučevanje položaja in za delovanje mnogih sil, ki delajo v korist miru. (Burno vzklikanje.) Chamberlain poudarja, da pričakuje angleški narod mirno na-daljni razvoj dogodkov. Omenjajoč, s čini je treba pojasniti mirnost in hladnokrvnost angleškega naroda, je Chamberlain dejal: Na prvem mestu smo mirni in hladnokrvni zaradi tega, ker smo si popolnoma n a jasnem o te m, kakšna je naša dolžnost. (Vzklikanje.) Ker smo si v svesti, da med nami ni razlik v mišljenju. Nikjer se ne opažajo znaki, da bi popuščali v svoji odločnosti. Po drugi strani pa smo mirni zaradi tega, ker smo pripravljeni na vsako morebitnost kart in legitimacij. Kart in legitimacij še ne bomo izdajali Nato je ministrski predsednik govoril o angleških ukrepih za obrambo države. Ko je omenjal rckvizieijo, je med drugim dejal: Naravno je, da taki ukrepi povzročijo posameznikom tudi neprilike. Toda prav tako sem prepričan, da vsak posameznik pravilno razume, tla so sedaj prve na vrsti glavne potrebe naroda kot celote. Pozdravljen z burnim vzklikanjciii jc nato Chamberlain dejal: Vsekakor pa do sedaj še nimamo potrebe, da bi že sedaj izdajali karte 1 n legitimacije za razdeljevanje življenjskih potrebščin. Naše letalske sile so postavljene v stanje pripravljenosti. Prav tako so popolnoma pripravljene naše sile za obrambo zračnih napadov. Vse te sile m> razvite do vrhunske točke kapacitete in razpolagajo z zadostnimi rezervami in zadostnimi pomožnimi tehničnimi silami. Baloni in stražarska letala so razporejena in razdeljena. Prav tako velja to za vse ostale opazovalne in stražarske sile. Lahko se reče, da je naš prvi obrambni sistem končno pripravljen za vsako trenutno akcijo. (Burno vzklikanje.) Med drugim zlasti je dovršen naš sistem za obrambo obale. Ustanovili smo veliko število novih obalnih obrambnih oddelkov. Kar se mornarire tire, je bila ta že v omogočeni dobro opremljena v času, ko je nastala sedanja mednarodna kriza. Mornarica se tisti trenutek, ko pride ukaz, lahko raz- vije v borbo. (Vzklikanje.) Splošni vojaški ukrepi so bili izdani, kakor pri nas doma. tudi v čezmorskih ungleških državah. Vsi ti ukrepi so bili izvršeni na podlagi načrta, ki je bil že prej v podrobnostih dogovorjen in določen. I*o tem načrtu bomo p o s I a I i veliko število e d i n i e v končno mesto prej, preden b i n a s t o p i I a vojna. Predsednik vlade jc nato govoril o popolni pripravljenosti ljudstva in državljanskih pomožnih služb. Vse krajevne oblasti so dobile vsa potrebna navodila, tako da lahko, čini prejmejo ukaz. začno pošiljati šolske otroke, matere z majhnimi otroki in žene ter druge reveže. Vse te nejake ljudi bomo spravili v posebna, nalašč v ta namen pripravljena zavetišča. Krajevne oblasti so prav tako dobile točna navodila glede ugaševanja luči. glede postopka pri alarmu in glede vseh kategorij državljanskih pomožnih slu*b itd. Urejene so mnoge posebne bolnišnice v zaščitenih krajih, da hodo lahko sprejele žrtve letalskih napadov. Ministrski predsednik pravi, da se za ves ta sistem in za čim bolj popolno obrambo vrši stalno nadzorstvo, da bi ta sistem funkcioniral čim boljše in čim bolj pravilno. Chamberlain pravi, da vse tisto, kar je tukaj imenoval, predstavlja šele nekaj primerov popolne pripravljenosti države. Nato pa pravi: Mislim, da to vse zadostno dokazuje, da se nikomur v tej državi ni treba bati napada. Nekdo je dejal, da se britanski narod včasih težko pripravi, toda da težko popusti, kadar se je že pripravil, še ni padla odločitev o vojni in miru. še upamo in še delamo za mir (vzklikanje), toda ne odienia-nio niti za piko od svoje odločnosti, da se bomo držali smernic, ki smo jih postavili. (Ponovno navdušeno vzklikanje iz vseh klopi pozdravlja konec Chaniherlainovega govora.) Chamberlain je svoj govor govoril z močnim in odločnim glasom. V času njegovega govora se je zdelo, kakor da ves spodnji dom čuti, da položaj še ni zdrknil iz rok odgovornih državnikov. Ves govor Jm kil ponovno glasno in burno prekinjen z vzklikanjem in odobravanjem. To se ie zlasti ponavljalo v tistem delu govora, ko je Chamberlain omenjal pripravljenost državne obrambe. Za Chamberlainom sta govorilh voditelja opozicije Oreenvvood in Sinclair. (>reenwood je predlagal, da naj vlada sklene, da se morajo iz Lon-dona in velikih mest izseliti žene in otroci. Po Sinclairjeveni govoru so bile seje odložene do prihodnjega torka, dne 5. septembra, vendar s pridržkom, da se poslanci takoj sesta-nejo, če bi položaj to zahteval. V Berlinu ugotavljajo popuščanje napetosti Berlin. 2!l. avgusta. AA. Štefani: Tukajš-ni krogi menijo, da hodo trajali diplomatski razgovori vsaj še danes in jutri in morda šc naslednje dni, če se bo pokazalo verjetno, da bodo dovedli do uspeha. Oblika, v kateri je snoči potekel sestanek Hitlerja in Henderson«, kakor tudi mirni in pozitivni ton kratkega sporočila, ki je bilo objavljeno o tem sestanku in brezpogojna rezerviranost glede vsebine teh razgovorov, so utrdili prepričanje. da vsi mostovi še niso razbiti in da obstoji še zmerom upanje, čeprav slabo, da se bo našla mirna rešitev za sedanje spore. Po drugi strani pa kažejo dolga posvetovanja, ki jih je imel Hitler ponoči z ftibhentropom, Goringom in drugimi svetovalci precejšnje popuščanje napetosti. Zato smatrajo, da pomeni to. da izdelujejo nemški odgovor, ki ga bodo izročili angleški vladi še pred sejo angleškega parlamenta, ki bo danes popoldne. Nemški odgovor izročen Berlin. 29. avgusta. TO. Nocoj ob 19.15 ie kancler Hitler v navzočnosti zunanjega ministra von Rihhentropa sprejel angleškega veleposlanika sira Nevillea Hendersona in mu izročil odgovor nemške vlade na včerajšnje pismo anclrške vlade. Odgovorn eniške vlade bo še nocoj s posebnim letalom odnesel v London tajnik angleškega veleposlaništva. Vlada narodnega sporazuma (od leve proti desni): Džafer Kulenovič. Budisavljevl?, Mihaldžič, Tomič, Smnljan, čubrilovič, Maksimovič, predsednik Cvetkovič, Krek. Maček. Beslič, general Nedič, Torbar, šutej. Andres in Konstantioovič. Manjkata »unanji minister Cinrar Markovič iu pravosodni minister Laia Markovič. Slavnostna seja hrvatskih poslancev v Zagrebu Izjava dr. Mačka Zagreb, 29. avg. AA. Dano« dopoldne ob 9 so se zbrati člani hrvaMcega narodnega predstavništva ▼ dvorani Sabornice na trgu Stjepana Radu"a. Sa trgu pred Sahormico je biln razvrščena »meščanska zaščita«. Ob 9.15 je prispel pred Sa-bor/ilro podpredsednik vlado dr. Maček v spre-n-stvu l>ana hrvatske banovine dr Subukira ter inž. Košaliča. Njihov prihod je množica poedra- vila z velikimi nianifesta-iimtj. Seja, ki se je takoj začela, je bila prekinj>»'«a ob 9.30, ko so \>si člani hrvatskega narodnega predstavništva z dr. Mačkom odšli čez trg i bansko palačo, kjer je bila zakuska za člane hrvatskega narodnega predstavništva, za časnikarje in visoke uradnike banske uprave. Po zakusjci so člani hrvitskega narodnega predstavništva v spremstvu časnikarjev v avtomobilih ina vtobusih krenili na Mirogoj. da se poklonijo na grobu Stjepana Radič«. S prvim avtomobilom je prispel na Mirogoj dr. Maček, ki je počakal prihod drugih avtomobilov, nato pa stopal na čelu wega sprevoda skozi arkade pred grob Stjepana Kadiča. Pred sprevodom sta dva člana hrvatskega narodnega predstavništva Go-reta in Mitič nosila velik venec z napisom: »Ne-umrlemu voditelju in učitelju«. Ko e sprevod prispel pred grob pokojnega Radiča, je 'j7.p\ ban dr. Subašič venec in ga položil na nagrobno ploščo z besedami: »Tebi neumrti voditelj in učitelj hrvatskega naroda kot simbolu vseh narodnih teženj in narodne svobode, polaga ta ve-nac ban banovine Hrvatske.« Nato ie dr. Maček vzkliknil »Slava Stjepanu Radiču, slava vsem narodnim mučenikom!« Po molku ene Minute so ponovno vzkliknili »Slava Stjepanu Radiču In Slava hrvatskim narodnim mučenceml«, kar so vsi prisotni ponovili. S tem je bila svečanost na grobu Stj^nana Radiča končana in člani hrvatskega narodnega predstavništva so nato odšli v mesto ter nadaljevali v Sabornici sejo. Ob 12.15 so bili poklicani v veliko zbornično dvorano časnikarji, ki so bili zbrani v velikem številu, številni fotografi, foto-operaterji in kinooperaterji so snemali podpredsednika vlade dr. Mačka, ob čigar desnici je bil inž. Košutič, okrog pa vsi člani narodnega predstavništva Ko je bilo končano delo, so vsi zapeli »Lepa naša domovina,« nakar je dr. VI. Maček vzkliknil: »Živel zavedni hrvaški narod!« Na prošnjo časnikarjev je šel dr. Maček v sobo pred- ' karia: »Kakšni so vaii prvi nameni v teh usode-polnih urah?« je dr. Maček izjavil sledeče: >Kakor veste, se morajo po določilih spe. rasama po vrati prenesli vso pristojnosti, Vt pripadajo banu banovine Hrvatske, na banovin* Hrvatsko. Tu bo še dosti tehničnega dela. To je vse delo, ki ga je treba opraviti doma. Mi smo zdaj ii vrst narodnih predstavnikov izbrali odbore za posamezne posle, da bodo stali hrvatskemu banu ob strani kot svetovalci. Miedtein pa bomo v Belgradu v miru nadaljevali razgovore za rešitev tistih vprašanj, ki še biso končno rešena.« Podpredsednik vlade dr. Maček se je nato aelo razpoložen odpeljal s časnikarji do Markovega trga v spodnje mesto. Na Markovem trgu so meščani priredili dr. Mačku in njegovemu spremstvu ponovno dolgotrajne ovacije. Nato so se dr. Maček in njegovo »jiremstvo odpeljali pred zgradbo bivšega hrvatskega sokola na trgu Kralja Alnksandra. koder so mimo dr Mačka defi-lirale čete »ZašSte«, ki je vzdrževala red na trgu Stjepana Radiča. Nastop bana dr. Subašiča Zagrob, 29. avg. A A. Danes ob 11 dopoldne je ban Itanovine Hrvatske dr. Ivan Subašič prevzel dolžnost od biv-iega vršilca dolžnosti bana in sedanjega notranjega ministra Stanoja Mihaldžiča. Po prevzemu dolžnosti sta šla dr. Subašič in minister Mihaldžič v veliko dvorano banske palače, kjer so ju pričakovali zbrani uradniki banske uprave na čelu z načelnikom upravnega oddelka Sfcjepanom Dubenikom. Načelnik Dubenik se je v imenu uradnikov banske uprave poslovil v toplih besedah od dosedanjega vršilca dolžnosti bana ministra Mihaldžiča, nato pa z navdušenimi besedami pozdravil novega bana banovine Hrvatske dr. Skibašiča ter novo banovino Hrvatsko. Notranji minister Mihaldžič se je zahvalil vsem uradnikom za sedanjo tovariško sodelovanje ter jim priporočil, da še naprej vršijo svojo službo v dobro kralja in domovine. Ban dr. Subašič se je zahvalil za pozdrave uradnikov in jih pozval k vestneimu delu, za katerega čuti, da je zelo težko. Pristavil je željo, da bi v skladu s težnjami in čustvi naroda delali za dobro kralja, banovine Hrvatske jn vse kraljevine Jugoslavije. Prisotni so oba gov»ora poodravili z vzklikanjem banu dr. stavni&tva narodov. Na vprašanje nekega č^sni- Subašiču in ministru Mihaldžiču. Francija pozdravlja sporazum »Jugoslavija bo sedaj lahko delala z uspehom za mir!« Pariz, 28. avgusta, AA. Vsi pariški listi prinašajo obširna poročila o sestavi nove jugoslovanske ylade in prinašajo glavne smerni;e srbsko-hrvatskega sporazuma. Po vesteh iz Belgrada poudarjajo v listih, da se je z sestavo vlade narodnega edinstva silno okrepil notranji in mednarodni položaj Jugoslavije. Današnji »Ordre« prinaša poseben članek pod naslovom »Ustvarjeno je narodno edinstvo v Jugoslaviji«. Članek pravi med drugim: S sestavo vlade narodnega edinstva v Jugoslaviji je postalo pomirjenje med Srbi in Hrvati gotovo dejstvo. Knez-nameslnik, ki je bil več mesecev zaposlen, da bi našel pravi temelj za sporazum, kateri bi zadovoljil Srbe ia Hrvate, vidi sedaj, da so bili njegovi napori kronani z uspehom. S tem sporazumom je bila odstranjena glavna zapreka za notranjo pomiritev Jugoslavije. Od svoje ustanovitve Jugoslavija nikoli ni imela vlade, ki bi imela toliko za.slombe med ljudstvom, kakor vlada, ki sta jo sestavila Cvetkovič in Maček. V novi vladi so zastopane vse pokrajine in vsi deli jugoslovanske države, to je Slovenci, Hrvati, Srbi in bosanski muslimani. Noben del jugoslovanske družine ne bo mogel obžalovati, da ni zastopan v vladi. Novi pogoji za sodelovanje med Srbi, Hrvati in Slovenc: bodo polagoma odstranili vse razloge nezadovoljstva, ki so jih navajali hrvatski voditelji. Srbsko-hr. aški sporazum je bil dosežen v pogajanjih, ki so tekla v popolni svobodi. Sporazum nikogar ne žali in zadovoljuje obe strani ter s tem ustvarja ozračje bratstva, ki je potrebno za velika dela in za močno zgradbo države. »Ere Nouvele« prinaša prav tako obširen članek pod naslovom: »Vsa Jugoslavija se je zbrala okrog vlade narodnega edinstva Cvetkoviča in Mačka«. Članek pravi med drugim: Prispela ie iz Jugoslaviie vest, da je bita pod predsedstvom šefa JRZ Dragiša Cvetkoviča sestavljena vlada narodnega edinstva. Cvetkovič je sestavil pravo vlado edinstva, ker je sklenil Podatki o »banovini Hrvatski« Glasilo dr. Mačka beleži, da belgrajski listi sestematsko pišejo »hrvatska Banovina« ali »Banovina hrvatska«. To pisanje pa je napačno, ker uredba piše: Banovina Hrvatska. Hrvatsko je treba pisati z veliko začetnico, kar ni brez pomena. To znajo tudi nestrokovnjaki, gotovo pa so to vedeli državnopravni strokovnjaki, ki so uredbo sestavili. Banovina Hrvatska obsega kakor vemo, celo bivšo savsko in primorsko banovino, katerima so priključeni okraji dubrovniški iz zetske banovine, travniški, brčanski in fojniški iz drinske, dervent-ski in gradačaški iz vrbaske ter iloški in šidski iz donavske banovine. Po zadnjem ljudskem štetju 1. 1931 je štela savska banovina 2,704.383 duš. Po veri je bilo v tej banovini 2,122.631 kristjanov, od tega 517.191 pravoslavcev, 3823 muslimanov, 19.575 Zidov in drugih ver. Primorska banovina šteje 901.660 duš, od teh 692.496 katoličanov, 138.375 pravoslavnih, 69.360 muslimanov, 578 Zidov in drugih. Dubrovniški okraj ima 50.201 duš. od tega 47.132 katoličanov 2342 pravoslavnih, 342 muslimanov. V samem mestu Dubrovniku je katoličanov 15.147, pravoslavnih 2003, muslimanov 299. — Brčki okraj ima 97.962 duš, od tega 42.208 katolikov, 34,956 pravoslavnih in 20.443 muslimanov. — Okraj Fojnica ima 25.146 duš. od teh 15.972 katoliških, 566 pravoslavnih in 8587 muslimanov. — Okraj Travnik ima 45.386 duš. od tega 20.903 katoličanov, 5557 pravoslavnih in 18.512 muslimanov. — Okraj Derventa šteje 67.305 ljudi, od teh 34.104 katoličanov, 23.931 pravoslavnih in 8250 muslimanov. — Okraj Gradačac šteje 50.992 duš, po veri 19.685 katoličanov, 16.457 pravoslavnih in 14.521 muslimanov. — Okraj Uok ima 29.938 duš, po veri 11.674 katoličanov in 15.574 pravoslavnih. — Število protestantov, ki je največje v savski banovini ter v okraju Ilok in Sik, ki sta bila v bivši Slavoniji, ni omenjeno, katoličani vzhodnega obreda ali unijati pa so všteti med katolike. Vsega skupaj Meje nova Banovina Hrvatska po liudskem štetju iz l. IMi 4.007.227 duš, od teh 3,020.406 katoličanov, 767.934 praroslavnih, 143AH0 muslimanov in 7*>.000 izpovedovalrev drugih ver. ro približnem rafunu slatislikov pa znaša danes itevilo prebivalstva nove Banovine Hrvatske 4 mi- gporazum s Hrvati, katerih vodileli je Maček. Ta srb-sko-hrvaški sporazum ni običajen .sporazum med političnimi strankami, ki sc bore med Srbi in Hrvati in zaradi česar je Jugoslavija trpela brez prestanka vse od svoje ustanovitve. Ko je navedel osnovne smernice sporazuma, pravi pisec ."lan&a: Lahko rečemo, da prihaja iz srbsko-hrvaikega sporazuma prava in prenovljena Jugoslavija in da jugoslovanska vlada narodnega edinstva začenja v Jugoslaviji novo dobo političnega življenja. Srbi, Hrvti in. Slovenci se sedaj zbirajo v trdno fr'ango. Vlada Cv«tkovič-Maček ima prav gotovo za seboj vse prebivalstvo brez ozira np njegovo strankarsko pripadnost Redki so plitiki, ki bi se upali nastopiti proti doseženemu sporazumu, ker bi se s tem izpostavili preziru javnega mnenja in bi njihovo politično smrt smatrali za nikdar več popravljivo dejstvo. To je veliko politično delo, katerega notranje in zunanjepolitični pomen se sedaj še ne more v zadostni meri ocenitL Vsekakor pa bo imel ta dogodek posledice pri Hrvatih. Hrvati so postali sedaj v državi tvoren element, nova sila, k; gre v pomoč državi, da jo okrepi. Ker je Jugoslavija našla sedaj trdne temelje za narodno življenje, je postala tudi čvrsta in urejena država. Ker im& z vsemi sosedi Jugoslavija dobre odnose, bo sedaj mogla ie z večjim uspehom delati za zbližanie in pomirjevanje. Mi smo prepričani, da Jugoslavija, ta nova bratska in svobodna Jugoslavija, ne bo zamudila nobene prilike, da izpolni svojo visoko dolžnost miru, ki jo ji nalaga slavna preteklost in njene lepe tradicije. Knez-namestrnjf ravle, Cvetkovič in Maček' so trije glavni tvorci srb-sko-hrvaškega sporazuma. S tem so napisali eno izmed strani, ki bo najpomembnejša v sedanji zgodovini jugoslovanskih narodov, ki so sedaj združene okrog dinastije Karadjordjevičev, v čije okrilju so bili ustvarjeni ideali osvobojenja in zedinjenja Jugoslovanov v neodvisno narodno državo. lijone 423.000 duš, k čemur je treba pripomniti, da je bil narastek prebivalstva v teh krajih žali-bog leto za letom v upadanju. Ranovina Hrvatska obsega 66.393 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja 26.6% površine celokupne države. Katoličanov je v njej okoli 75%, pravoslavnih 20%, muslimanov 4%, protestantov 0.5% in Židov tudi 0.5%. Banovina Hrvatska ima skupaj z mesti 116 okrajev. Pravoslavci imajo absolutno večino v 13 okrajih (Donji Lapac, Glina, Gračac, Kore-nica, Kostajnica, Pakrac, Slunj, Udbina, Vojnič, Vrginmost, Vukovar (ne mesto, ampak okraj), Benkovac in Knin). Relativno večino imajo v dveh okrajih, Ilok in Sid. Muslimani imajo absolutno večino v enem okraju, to je v Konjiču. Katoličani imajo v Banovini Hrvatski absolutno večino v 95 okrajih, relativno pa v petih okrajih, to je v Bugojnem, Stolcu, Brčkein. Travniku in Gradačcu. Relativnost pomeni, da je v vseh omenjenih okrajih tudi iz-vestno število nekatoliških ali nepravoslavnih manjšin. Število katoličanov pa je znatno skoro v vseh okrajih, ki imajo absolutno pravoslavno večino. Sela predsedstva JRZ Belgrad, 29. avgusta, m. Za jutri dopoldne je sklicana seia predsedništva JRZ. Sejo bo vodil predsednik stranke Dragiša Cvetkovič. Nj. kr. Vis. knez namestnik v razgovoru s novimi člani vlade. Glasovi listov o sporazumu Vprašanje uradnika na Hrvatskem Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« prinaša danes uvodnik, v katerem ugotavlja najprej, da z uredbo o hrvatski banovini hrvatsko vprašanie še ni v polnem obsegu rešeno, vendar pa vsebuje tako zamisel ureditve skupne države Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki se znatno razlikuje od dosedanie. Izdana je v času, ko se mir nahaja v največji opasnosti in na ta način strahovito demantira trditve unitaristov, da je centralizem bil zahteva obstanka države. Sporazum pravi uvodoma, da ^ bil sklenjen zato., da bi se s sodelovanjem Hrvatov zavaroval interes države. Torej je ustanovitev hrvatske banovine bila sklenjena v korist državne cclote V uredbi ni do konca izvedeno načelo narodne suverenitete, vendar pa se daie narodu dostojen in širok delokrog. Obseg hrvatske banovine pa predstavlja minimum, ki se bo mogel izpre-meniti po medsebojnem soglasju. Izven banovine »o ostali nekateri okraji, v katerih je hrvatska večina. Dr. Maček je zastavil vse svo|e sile, da bi v hrvatski banovini bila zavarovana popolna politična svoboda. Hrvatski predstavniki v skupni vladi si bodo prizadevali, da bo to načelo dobilo izraza tudi v zakonu za volitve v skupni parlament in v zakonu o tisku ter o združevalnem pravu. Narod ima pravico, da reče v vseh političnih zadevah svobodno svojo besedo, ker v nasprotnem primeru bi se reklo, da niti hrvaški, niti srbski, niti slovenski narod ni sposoben, da ima svojo državo. »Hrvat, dr.evnik« zaključuje svoj članek rekoč, da bo treba sedaj veliko uredb in drugih praktičnih ustanov, da se uredba o hrvatski banovini izvede in da se ta banovina vseskozi organizira. Najbolj važno je, da se čimprej uredi finančna stran, da bo hrvatska banovina mogla čim uspešneie vršiti svojo nalogo. Zato je dobro, da je v tem položaju dobil finančno ministrstvo dr. Sutej, ki je sposoben in energičen. Važno bo tudi osebno vprašanje. Hrvatska ne more trpeti na svojem preračuna ljudi, ki so delali proti hrvatskemu narodu, pa jim tudi ne bo plačevala pokojnine, ker je niso zaslužili Hrvatska javnost pričakuje, da bodo postavljeni na razpoloženje svojim ministrom in zamenjani z drugimi ljudmi Na ta način bo cela vrsta Hrvatov, ki služijo izven domovine ali sploh niso nameščeni kljub svoji predpisani kvalifikaciji, dobili sedaj svoj kruh v lastni domovini. To osebno vprašanje jc za hrvatsko ljudstvo tudi v psihološkem oziru zelo važno, da bo prepričano, da se bo uredba tudi po duhu zares izvajala. Stališče srbskih demokratov Belgrad, 29. avgusta, m. Kakor (mo že poročali, je včeraj in dane6 v Belgradu zboroval ožji glavni odbor bivše demokratske stranke. Na sestanku so člani tega odbora razpravljali o nastali politični situaciji zaradi sporazuma s Hrvati. Po končanem zborovanju so javnosti dali naslednje poročilo: »Ljubomir Davidovič je sklical ožji glavni odbor 25. t. m. Medtem je bil objavljen akt sporazuma med gg. Cvetkovičem in dr. Mačkom kot rezultat pogajanj, ki so se ves ta čas vodila v največji tajnosti. Demokrati niso bili niti neposredno niti posredno obveščeni o stvari, a člani ožjega glavnega odbora iz oddaljenih krajev so mogli pre-čitati ta akt šele v zadnjem trenutku. V takih okol-nostih ni mogli biti govora o izčrpnem presojanju in preučevanju daljnosežnih državnopravnih odredb tega akta. To, kar se jasno kaže v tem aktu, je novo odstopanic od osnovnih načel, na katerih je bil zasnovan narodni sporazum. V narodnem sporazumu se rešitev hrvatskega vprašanja predvideva v ok viru splošne preureditve države. S takim reševanjem naših nacionalnih problemov v soglasju z narodno voljo sc manifestira celina države, režim pa si zavaruje čvrsto podlago. Vsa zagotovila za organizacijo narodnega življenja na hrvatski strani in isto tako na drugih straneh, vse zavarovanje pred novimi poznejšimi krizami in trenji, ki bi mogla postati usodna, so samo v taki postavitvi zdravega narodnega reda v vsej državi, če se javlja volja Srbov in Hrvatov. V današnjem aktu sporazuma, ki je bil izveden po drugi poti in z drugimi metodami, je važno to, kar sc kaže tudi kot glavno, da se tudi rešitev samega hrvatskega vprašanja, ki ie bila ta trenutek izločena iz splošnega kompleksa preureditve države, obeležuje kot neizvedena do konca, problem Velesejem se bliža! Zaupajte nam oglasa za velesejmsko številko »Slovenca«, ki bo izšla v nedeljo, dne 3. septembra. — Oglasi ob takih prilikah imajo največji uspeh! Uprava »s,0¥encarta vrata miru. Nadejam se, da se ta vrata tudi ne bodo zaprla, pač pa da se bodo zaprla zlemu duhu napada in smrti. To je torej naše upanje. Prosimo Boga, naj odstrani od nas katastrofo. Toda če izpade drugače, odgovornost ne bo na naši, pač pa na drugi strani. (Navdušeni vzkliki.) Ce bi nas tokrat minula strahovita mora, ki nas tlači, bo dolžnost vseh odgovornih državnikov, da 7. razumnim delom povedejo človeški rod na pot miru, na pot dela in na pot ustvarjanja ozračja, v katerem bi se težka vprašanja človeškega rodu mogla rešiti z mirnim razpravljanjem in s poštenim sodelovanjem. Če se '"< delalo tako, bo prišel enkrat za vselej konec napadov. Na koncu svojega govora je Greenwood zahteval od vlade, naj energično dela na to, da se izseli prebivalstvo iz večjih mest in naj se ne ustraši stroškov. Ti stroški — pravi — ne bodo v nobenem primeru zastonj, kajti če ne bi bilo vojne, hi si država pridobila novih praktičnih in koristnih iskušenj na tem novem polju. Naslednji govornik je bil voditelj opozicije liberalcev Sinclair. Najprej izraža svoje veselje nad tem. da je ministrski predsednik tako odločno izjavil, da vlada ostaja trdno pri svojih obveznostih, ki jih je dala Poljski. Pravi, da se v letošnjem septembru ne morejo ponoviti dogodki lanskega septembra. Ce hi se to pripetilo, je prepričan, da hi se v kratkem času pojavile nove zahteve. Velika Britanija mora še nadalje Španija poudarja, prilagoditi svojo politiko željam vsega sveta, da se poišče mirna in pravična rešitev sedanjega položaja. Govornik omenja pozive sv. očeta Pija XII., kralja Leopolda III. in Koosevelta. Priznava sedanji vladi, da ni opustila ničesar, kar je le mogla storiti za mir. V splošnem je samo ena beseda, ki jo mora vlada britanskega veličanstva izbrisati iz svojega političnega slovarja, to je beseda »kapitulacija«. Seja je bila kmalu nato zaključena, prihodnja pa napovedana za torek s pripombo, da vlada v primeru potrebe lahko predlaga tudi poprejšnje sklicanje spodnjega doma. Chamberlain pri kralju London, 29. avgusta. AA. Kralj Jurij je sprejel v avdienco ministrskega predsednika Chamberlai-na. Avdienca je trajala od 17.30 do 17.58. Marokanci bodo ob strani Francije Rabat, 29. avg. AA. Havas. Generalni rezident Francije v Maroku Noguet je sprejel včeraj odposlanstvo maroških nacionalistov, ki so prišli izrazit svojo lojalnost in zvestobo do Francije, katere interesi so ozko povezani z interesi Maroka. Generalnemu rezidentu so pri tej priliki izročili pismeno spomenico. Noguet so je zahvalil odposlancem za njihova čustva in si je v svesti, da lahko računa na hrabrost vseh Marokancev. vlada pustila vrata odprta za vse možnosti. Vendar pa je nemška vlada zavrnila možnost neposrednih pogajanj med Nemčijo in Poljsko. Kanclcrjcvo pismo ni daljše kot pa je bilo pismo, ki ga je Hitler poslal Daladieru. Berlin, 29. avg. TG. Po Hendersononn je Hitler sprejel italijanskega veleposlanika Attolica in ga obvestil o vsebini svojega odgovora Chamberlainu. Vendar pa bo uradno sporočena vsebina odgovora Musso-liniju šele jutri zjutraj. sproti negotovi bodočnosti. Globoko sem prepričan, da v takšnem razpoloženju in stališču angleškega naroda ne bodo nastopile nobene spremembe. Želel bi samo opozoriti na vse titse, ki pišejo ali govore za širšo javnost, da imajo tudi oni veliko odgovornost, odgovornost, ki je skoraj enaka tisti, ki jo imamo mi člani vlade. Zatem je spet spregovoril lord Shnel kot zastopnik delavske stranke. Dejal je, da je njegova stranke že večkrat jasno izrazila svoje stališče in da zaradi tega ni potrebno, da bi ga poudarjala danes ponovno. Delavska 6tranka nima ničesar dodati temu, kar je dozdaj obvezno izjavila, niti ji nI treba umakniti niti ene besede, ki jo je spregovorila. Smatramo — je dejal lord Shnel, da je celo zdaj še mogoče rešiti mir s konferenco. Prav tako smo prepričani, da ne bo naša krivda, če bi kljub temu prišlo do vojne. Če bi prišlo do te nesreče, sedanja vlada lahko računa na podporo delavske stranke, ki bo znala upoštvevati vsa nova vprašanja, katera se izjavljajo pred Evropo. Vlada je tudi danes jasno povedala, da ostane pri svojem jasno izraženem stališču. Vlada naj ve, da ima pri tem stališču za seboj angleški narod, ki je morda zaskrbljen, a je složen in odločen. (Odobravanje.) Nato je dom lordov na predlog lorda Stan-hopea odložil sejo do torka s pripombo, da bo sklicana ludi prej, če bi položaj to zahteval. Berlin v znaku priprav za vojno Berlin, 29. avg. TO. Tuji opazovalci poročajo iz nemškega glavnega mesta, da tam z vso naglico še naprej odvzemajo za vojaške namene avtomobile in konje. Vojaška oblast nemoteno in točno po načrtu odvaža vozila in odpravlja konje, j Železniški promet v glavnem mestu je še do-j volj reden in vlaki prihajajo brez velikih spre-' memb voznega reda. Po vseh kolodvorih pa so objavljeni veliki lepaki, ki opozarjajo potnike na to, da bo železniška uprava v bližnjih dneh morala omejiti število vlakov, vendar bodo to pravočasno s|>oročili občinstvu. Treba je računati s tem, da bodo v bližnjih dneh Številni vlaki ukinjeni in od nedelje, dne 27. t m. od 10. ure zvečer ne smo noben zasebnik zahtevati od železniške uprave, da bi morala upoštevati njegove želje. Tudi zasebni tovor bodo odpošiljali samo v okviru možnosti in omejeno. Vsi obvezni roki za prevoz in oddajo tovora so ukinjeni. Na vseh postajah pa je promet izredno živahen. Vse hiti na svoja mesta in iz mesta, če navzočnost v prestolnici ni ravno nujna. Po postajah je videti izredno mnogo častnikov, ki hite k svojim edinicam. Oblasti so ukazale, da razne prodajalne bencina in motornih olj ne smejo več prodajati zasebnikom ali vozačem zasebnih motornih vozil. Po glavnih berlinskih ulicah, posebno pa na KurfUrstendammu, so prodajalci radijskih aparatov v svojih izložbah in nad vrati nabili velike evočnike, ki ves dan prenašajo razne vesti. Vse nemške radijske postaje imajo že več dni samo en program, ki ga oddaja glavna nemška postaja za vse nemško ozemlje in za vse nemške radijske postaje. Med napovedmi vesti prenašajo postaje večinoma samo koračnice. Slično je tudi po drugih delih in mestih Nemčije. Po cestah je zasebni avtomobilski promet skoraj popolnoma ustavljen. Posamezne bencinske postaje ob glavnih cestah oddajajo motorna goriva in olja samo policijskim in vojaškim vozilom. Letalsko ministrstvo je objavilo posehen ukaz, ki pravi, da je vsem nemškim in tujim letalom prepovedano letanje nad nemškim ozemljem. Vendar pa se ta prepoved ne nanaša na letala, ki pripadajo vojski, policiji in vladnim članom. Prav tako je dovoljeno tujim diplomatom uporabljati letala, vendar pa morajo o smeri in Času poleta obvestiti nemške letalske oblasti. Ukinjene tudi še niso nekatere nemške redne letalske zveze med največjimi nemškimi mesti. Poštna uprava je opozorila občinstvo, da naj se od 27. t. m. naprej, in sicer za dobo 10 dni, ne poslužuje poštnega prometa in naj ne obremenjuje poštnega osebja razen v izrednih primerih, ki pa morajo biti utemeljeni. Reden poštni promet bodo napovedali v listih pravočasno. Gdansk zapira promet na vse strani Varšava, 29. avgusta. AA. Reuter: Naknadno poročajo, da so gdanska oblastva rekvirirala dva tovorna vlaka, in sicer enega, ki je vozil iz Gdanska na Poljsko, drugega pa, ki je vozil poln premoga s Poljskega v Gd-njo. Poliski visoki komisar je vložil pri gdanskem senatu oster protest. Varšava, 29. avgusta. AA. Havas: Tuje ladje so zapustile Gdansk, italijanske in nemške pa Gdinjo. Letalski promet med Varšavo in Berlinom je prekinjen, med Kodanjem in Gdinjo pa podvojen. Francija bo spoštovala Luksemburg Luksemburg, 29. avgusta. A A. DNB: Francoski poslanik Cambon je obvestil zunanjega ministra Becha, da bo Francija spoštovala nedotakljivost luksemburškega ozemlja. Angleško brodovje zaprlo Baltik London, 29. avg. b. Potem, ko je velika britanska admiralitela zaprla Sredozemsko morje, je zdaj zaprla še Baltik, ker je dobila z raznih strani poročila, da so se pojavile na nekaterih krajih nemške podmornice. Amerikand naj zapuste Madžarsko Budimpešta, 29. avgusta. AA. Havas: Tukajšnje ameriško poslaništvo je svetovalo ameriškim državljanom, naj čim prej odpotujejo iz Madžarske, ' Kronski svet na Švedskem Stockholm, 29 avgusta. AA. DNB: Pod pred-sedništvom kralja Gustava se je sestal danes kronski svet, ki je na podlagi zadnjih obvestil diplomatskih predstavnikov razpravljal o mednarodnem položaju. Zasedanje kronskega sveta je trajalo nekaj več kot eno uro. Nova 6eja kronskega sveta je napovedana za četrtek. Romunija in Madžarska se pogajata za nenapadalno pogodbo Največ težav povzroča manjšinsko vprašanje da bo ostala nevtralna Burgos, 29. avgusta. AA. V službenih krogih spremljajo z napeto pozornostjo razvoj mednarodnega položaja. General Franco ni zapustil svoje rezidence, polkovnik Beigbeder pa je ostal ve« včerajšnji dan in ponoči v palači Cordon. Zunanji minister je sprejel po vrsti grofa Viola di Campal-to, ki v odsotnosti generala Gambara vodi posle italjanskega veleposlaništva, nato pa nemškega veleposlanika Razgovor s tem zadnjim je trajal več kot eno uro. V službenih krogih so absolutno rezervirani kar se tiče glede vsebine razgovorov, kakor tudi glede vprašanj konference med Francom in njegovim bratom Nikolajem Francom, španskim poslanikom v Lizboni, ki je prispel v Burgos, da obvesti špansko vlado o stališču, ki ga je zavzela Portugalska. V tukajšnjih službenih krogih se omejujejo na to, da poudarjajo, da bo Španija ostala nevtralna v evropskem spopadu, v kolikor koristi in čast Španije ne bodo ogrožene. London, 29. avg. h. »News Chronicle« poroča iz Rima. da so tamkajšnji politični krogi prepričani, da je general Franco odgodil svoj obisk v Rimu. Uradno sicer tega ne izjavljajo, toda potrdilo gornjega mnenja daje poročilo Vatikana, ki pravi, da ie general Franco odgodil svoj obisk pri papežu Piju XII. Bukarešta, 29. avg. TG Že tiste dni, ko se je razširila vest o podpisu nenapadalne poeodbe med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, se je v Bukarešti opazilo stremljenje za tem, da je sedaj prišel čas. da se naj pospešeno urede odnošaji med Romunijo in Madžarsko. — Stanje na romunski vzhodni meji je postalo preveč nestalno, treba je bilo najti primernejšega ravnotelja na zapad. Romunska vlada je bila tista, ki je podala pobudo za pogajanja za sklenitev nenapadalne pogodbe med Madžarsko in Romunijo in sicer je to vest sporočila v Budimpešto dne 23. avgusta. Madžarska vlada je po svojem poslaniku v Bukarešti odgovorila, da se ne morejo začeti pogajanja med obema državama poprej, dokler Romunija ne bo ustavila premikanja svojih čet oh madžarski meji. Madžarska vlada se sicer ne pritožuje nad romunsko mobilizacijo, vendar na meni. da lahko smatra za neprijateljsko dejanje, če se romunske čete pomikajo proti madžarski meji. Pač pa je madžarska vlada predlagala Romuniji pogodlio o zaščiti manjšin in taka pogodba bi bila v tem času lahko koristno sredstvo za to. da bi se prijateljski odnošaji med Romunijo in Modžarsko hitro zboljšali. Romunski vladni kroei pa so s tem odgovorom madžarske vlade zelo nezadovoljni, ker «o prepričani, da skuša madžarska vlada s predlo- gom o pogodbi za zaščito manjšin načeti staro poglavje sporov in prepirov med Romuni in Madžarsko. Romunska vlada je ponudila nenapadalno pogodbo čisto v duhu iskrenosti in spontanosti. Mislila je pri tem, da bo korak, izveden na tak način, najlažje zabrisal spomine na stare spore. Poleg tega je romunska vlada prepričana, da se ne more pogajati o madžarskih manjšinah v Romuniji tedaj, ko jo madžarska manjšina v celoti vstopila v vladno stranko »fronto za narodno obnovo.« Vojaških odredb romunske vlade pa se Madžarski ni treba bati. Romunija ne misli prav nič na kak napad na Madžarsko. Če bi Romunija imela take namene, tedaj bi romunske čete v marcu vkorakale v podkarpatsko Ukrajino, ker jih je tja na pomoč poklical predsednik Vološin. Romunska vlada pa tega tedaj ni storila zaradi tega, da se ne bi postavila v nasprotje z madžarsko tezo o tem ozemlju. Sicer pa romunske vojašnice sedaj eotovo niso tako napolnjene, kakor vojašnice v drugih državah. Upati ie torej, da bo madžarska vlada upoštevala stališče romunske vlade in razumela, da njeni očitki in pridržki v tem trenutku niso tako široki, da bi iaiiko zakrili nujno |>otrebo zbii-žanja med obema sosedama. UCItelJ: Kaj Je človeku dnevno neobhodno potrebnol Učenec: Vem, NOVI M 7. okusom MARELICE P r o i i v o d i UNION, Zagreb Poljska zavrača vesti o preganjanju manjšin Varšava. 29. avg AA. Pat. Tukaj je bilo izdano nnslednje uradno poročilo: Od nedavnega vodi nemški tisk žaljivo kampanjo, ko obtožuje Poljsko, da nasilno ravna z nemško manjšino ter navaja dejstva, ki niso samo netočna, temveč celo od začetka do konca izmišljena. Dokler se je ta kampanja gibala v okviru tiskane propagande, pa čeprav jo je vodil tisk, ki je popolnoma podrejen vladi, toliko časa so se na poljski strani zadovoljevali s tem, da so zanikali te vesti ali pa dajali obvestila tistim, ki so ta obvestila zahtevali, da hi bili pravilno informirani. Toda izz nekaj dni se te Čisto izmišljene stvari in te netočne vesti pojavljajo tudi v govorih najvišjih Činilcev državne uprave v Nemčiji, ki so verjetno netočno obveščeni. Na ta način skuša nemška vlada iz tega narediti predmet diplomatske igre. Upoštevajoč to dejstvo je poljska vlada prisiljena protestirati proti metodam, ki jih zavestno uporabljajo kot sredstvo, da bi zapeljali v zmoto mednarodno javno mnenje in tuje vlade. Ne da bi se bavili s podrobnostmi, se mora poudariti, da so neresnične vse obtožbe, kakor n. pr. vest o umoru 24 Nemcev pri Lodžu ter o umoru 8 Nemcev pri Bjelski. Dalje vesli o primerih kastracije na podlagi sodnega izreka ter o koncentracijskem taborišču za nemško manjšino. Imenovane vesti je treba ožigosali kot popolne izmišljotine. Niti ena izmed navedenih trditev ne odgovarja resnici. Sovjeti umikajo svoje čete s poljske meje Varšava. 29, avgusta. A A. Reuter: Izvedelo se je, da so Sovjeti umaknili svoje čete s poljske meje, ker so običajno imeli svoje ga mizi je. tako da Poljski s te strani ne grozi po podpisu nenapadalnega pakta med Sovjeti in Nemčijo nobena nevarnost. Zaplenjen list, ker je objavil čez celo stran naslov: »Vojna!« Rim, 29. avg. AA. Štefani. Oblasti so zaplenile list »Popolo di Romal zaradi današnjega pretirano alarmantnega članka, zlasti pa zaradi ogromnega naslova, ki je bil na prvi strani in so je glasil »Vojuu«. Švica dobi generala Bern, 29. avg. A A. DNB. Za jutri popoldne je sklicana skupna seja obeh domov švicarskega narodnega predstavništva zaradi izvolitve glavnega poveljnika švicarske oboroženo sile za čas, dokler bo trajalo mobilno stanje. Izbrani kandidat dobi čin generala, ki obstoji v Švici samo v času mobilnega ali vojnega stanja. Kot edini kandidat za glavnega poveljnika se omenja polkovnik Couisan. Poleg tega bo skupni seji predložen tudi predlog zakona o izrednih pooblastilih zveznemu svetu. Ni pa izključeno, da bi mogla biti skupna seja obeh domov odpovedana. Zdravilišče Radio-Therma Laško Učinkovita moč radioaktivne termalne vode 37"C za^ bolezni: kronični revinatiz.ini vseh vrst, kronična obolenja črevesja in ožilja, ischias, ženske bolezni, arterioskleroza. — Zdravljenje je pod stalnim nadzorstvom zdravnika. — Diatermija, elektroterapija, obsevanje. Z N I 2 A N E CENE. Od 1. septembra dalje pavšalne cene: za 20-dnevno zdravljenje 1100 din, 10-dnevno 600 din (hrana, stanovanje, dnevno 1 kopel, zdravniški pregled in občinska taksa). — Zahtevajte prospekte! Navodila za preselitev tirolskih Nemcev Milan, 29. avgusta. V zadevi preselitve tirolskih Nemcev jo na-rodno-socialistična stranka izdala poseben proglas na svoje zaupnike. Ti naj povsod ljudstvo zberejo in mu slovesno prečitajo ptoglas, ki je bil sestavljen na visokem mestu v Nemčiji. Proglas pravi, da je Italija odločena uničiti nemški živelj, da pa Hitler zaradi splošnega položaja ne more tega preprečiti. Ostane samo izbira: ali ohraniti svoj narodni značaj, to se pravi izseliti se iz Italije, ali pa ostati v Italiji in hiti brez hrambe izročen razpršenju in potujčenju. Stranka se je odločila za izselitev. Ta izselitev pa ne sme biti prepuščena odločitvi posameznikov, ampak mora biti kompaktna Izselijo naj se po cele vasi skupno, da bodo kolikor mogoče skupno naseljeni tudi v Rajhu. Noben Nemec torej ne snw glede izselitve postopati samovoljno. Kdor h| hotel stopiti do iz-selitveno komisije, mora imeti poprej dovoljenje od NS stranko. Proglas tudi nujno svari Nemce, naj ničesar ne podpisujejo na hitro, ampak naj si izgovore čas za premislek. Tiste, ki so zaradi novih razmer gospodarsko propadli, mora vsa skupnost podpirati, dokler ne pride čas izselitve V vsakem kraju naj se imenujeta po dva zaupnika za te stvari. Na te se je obračati. — Proglas očita Italijanom (Welschen). da bi hoteli kom paktno izselitev preprečiti in svetu prikazati, kot da se Nemci po svobodnem preudarku posamezno izseljujejo. Pri ocenitvi vrednosti bi hoteli Ijud stvo ociganili, tako da bi hilo z eno milijardo vse opravljeno Nemška organiziranost in skupen nastop naj te manevre prepreči. — Uvod proglasa morajo vsi navzoči poslušati stoje, ko so berejo navodila, pa se vsedfejo. — Proglas je mnenja, ds bo metoda skujmega izseljevanja odhod Nemce* celo bolj zavlekla ktikor pa individualno pošto panje. Proglas tudi pravi, naj se ljudstvo pripravi in obdeluje v smislu ie kompaktne izselitve ter naj čaka drugega, še važnejšega proglasa. KULTURNI OBZORNIK LJUBLJANA Pax et Spominski listi, posvečeni 700 letnici minoritskega samostana v Ptuju. Ptuj, 1939, str. 174. Ob priliki 700 letnice minoritov v Ptuju, ki so jo slovesno praznovali pred tedni v tem našem najbolj starodavnem mestu, je samostan izdal lepo opremljeno in zanimivo knjigo z naslovom: »Pas et bonum«, ki je geslo manjših bratov. Knjiga ni navadna spominska knjižica, spisana za gotovo prigodnico, temveč je zbirka lepih strokovnih člankov o pomenu redovništva sploh, o minorit-skem redu v svetu in med Slovenci posebej, še podrobneje pa o tem redu v Ptuju ter njega rasti in pomenu, kakor se vidi z perspektive 700 let. Uvodno besedo v lepo publikacijo je napisal ptujski gvardian p. Mirko Godina, kjer kliče: »Slava Bogu Najvišjemu in zahvala Mu za milosti, s katerimi je navdihoval srca in podpiral roke svetca iz Assisija pri ustvarjanju božjega kraljestva med nami I Tu zbrane črtice pa naj bodo zahvala Bogu posvečenim sejavcem našega reda; spomin nanje naj bo spodbuda mlademu rodu za novo delo!« Uvodni načelni članek pa je napisal urednik Fr. Terseglav, kjer je prikazal pomen katoliških redov, ki so vedno takrat, ko je krščanstvo nekako zamiralo v navlaki sveta, prenovilo katoli-štvo s svojo molitvijo in delom in pognalo v novo slavo. Tako za časa sv. Benedikta, ki je po propadu antičnega sveta ponesel krščanstvo med pogane, tako ob sv. Frančišku, ki je v renesansi rešil katoliško omiko in demokracijo, tako pozneje ob reformaciji, ki jo je prenovil sv. Ignacij Lojola, tako v naših stoletjih sv. Vincencij Pavlan-ski, sv. don Bosco. V vseh teh časih na prelomih, ko se človek vse bolj obrača v tuzemstvo, redov-ništvo obrne zopet duha ? onozemski smoter. »Redovi so vrhunec notranjega verskega življenja in obenem njega neusihajoča rezerva moči, iz katere se verski čut obnavlja in okrepljuje ter zopet obogatuje, kadar je zastal, oslabel, omrtvel.« Vsa njegova moč pa je v ljubezni, v samozataje-vanju v odpovedi. S tem je podan duhovni uvod v zgodovinski pogled na razvoj minoritskega reda v svetu in med Slovenri. Sibeniški škof minorit dr. Jeronim Mileta je podal v strnjeni obliki, podprti z znanstvenim gradivom, zgodovino reda od ustanovitve 110, njega povod, duha, pravil, začetek in razrast sedaj 25 provincij, spremembe tekom stoletij, imena slavnih minoritov ter sploh zasluge reda za Cerkev. Strnjeni članek minoritskega škofa podaja zgoščeno vse, kar moramo vedeti o minoritih, če jih hočemo spoznati v njihovem bistvu in poslanstvu ter načinu življenja. Od tega splošnega pogleda na red prihajamo v vedno ožje kroge. Tako riše gvardian p. Mirko Godina ustanovitev in pomen štajersko-avstrijske minoritske provincije, kateri je pripadal samostan vse do 1. 1921, ko je bil priključen jugoslovanski provinciji. Isti opisuje podrobneje tudi samostane štajerske minoritske provincije (Gradec, Celje, Maribor, Slovenska Bistrica, Ljubljana — nekdanje licejsko poslopje na Vodnikovem trgu! —, Kamnik. Trst, Gorica, Grinjan, Castro Porpetto, Koper, Beljak, Volšperk, Reka, Bruck, .ludenburg). Nato predstavi tudi jugoslovansko minoritsko provinrijo, katere samostani spadajo med najstarejše Frančiškove postojanke (že iz 1. 1212 — Split. Trogir) in imenuje nekaj najslavnejših provincialov. Nato sledi vrsta provin-cialov avstrijske, štajerske in jugoslovanske provincije, pod katere je spadal ptujski minoritski samostan, in sicer vse od 1. 1221 do letos. Po številu je teh predstojnikov provincije 115 in je zadnji sedanji p. Mag. Bonaventura dr. Burič iz Zagreba. Minoriti v Ptuju je naslov drugemu oddelku, v katerem gvardian p. Godina opisuje začetke ptujskega samostana, ki segajo v leto 1239 ter sedaj slavi svojo častitljivo 700 letnico! To stoletje izpričujejo tudi freske v stari cerkvi ter Prvi redni letni občni zbor »Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov«. V soboto je bil v posebni sobi prvi redni letni občni zbor »Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov«. V tem društvu je včlanjenih 12 mladih slovenskih slikarjev in kiparjev. — Zbor je pričel predsednik g. Stane Kregar, ki je pozdravil vse navzoče ter takoj prešel na dnevni red. Pri pregledu in bilanci lanskoletnega društvenega dela ie bilo ugotovljeno in podčrtano dejstvo, da so člani lani sodelovali pri vseh razpisih ter odnesli s teh razpisov tudi 15 nagrad. Društvo je lani pripravljalo svoio samostojno kolektivno razstavo v Pragi, *a razstava pa ie morala biti na žalost preložena, ker so nenadoma nastopile znane nepričakovane politične spremembe. Pač pa KNSLU pripravlja letos svojo samostojno razstavo v Trstu, in vodi tudi že [>ogajanja za enako razstavo v Milanu. Pri poročilu blagajnika se je videlo hvalevredno in pri nas prav zares precej redko dejstvo, da društvo nima nikakih dolgov Denar zbira za cilje, med katerimi je eden najvažnejših prav gotovo postavitev lastnega razstavnega paviljona. Na programu so dalje tudi še razstave v inozemstvu, lastne publikacije itd. — OrganizatoriČno ie društvo poseglo v ustroj »Društva slovenskih likovnih umetnikov« na ta način, da je aktivno sodelovalo pri izdelavi sindikalnih pravil. S tem smo Slovenci dobili prvo sindikalno organizacijo likovnih umetnikov v državi. V preteklem delovnem letu je društvo za interpretacijo in za informiranje širše javnosti o sodobnem likovnem delu priobčevalo v naših revijah informativne članke. Odbor je v pretekli poslovni dobi oddal (54 pisem, 24 pa jih je prejel, od teh 18 iz inozemstva. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. Za predsednika prof. Stane Kregar. za tajnika Sedej Maksim, za blagajnika Marij Pregelj, v nadzorstvo: Karel Putrich, Nikolaj Pirnat, Zdenko Kalin, za poslovnega tajnika pa prof. Bogo Pregelj. — Občni zbor je za svojega člana izvolil jugoslovanskega poslanika v Argentini, g. dr. Cankarja, zaradi njegovih zaslug za slovensko likovno umetnost. Predsednik se je tudi zahvalil dr. VVindi-scherju za njegovo naklonjenost do društva. Ker so člani KNSLU mnenja, da bi bile najvišje slovenske prosvetne institucije nepopolne, dokler ne bo ustanovljena v Ljubljani »Umetnostna akademija«, se zavežejo, da bodo z vsemi svoiitni močmi delali na to, da dobimo Slovenci svoio urnetno-ohrtno srednjo šolo in svojo »Umetnostno akademijo«. »Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov« bo letos v oktobru priredil v Jakopičevem paviljonu kolektivno razstavo, na kateri bodo razstavili svoja dela vsi niegovi Člani. Na to razaKvo naše občinstvo že sedai opozarjamo- bonum pisma raznih ustanov iz poznejših let. Ustanovili so ga ptujski gospodje kakor je njihova prednica Methilda nekoliko prej ustanovila tudi dominikanski samostan istotam. Toda, ker je zgodovinar dr. Kovačič podvomil v to tradicijo ustanovitve v 1. 1239. zato je članek obramba tega mnenja, in sicer znanstvena, ozirajoča se na vse prvotne vire in kritične poglede na spor Gregorija IX. in Hohenstaufovce, tako da so minoriti opravičeni praznovati letos svojo 700 letnico. Temu članku sledi vrsta gvardianov ptujskega samostana od leta 1290 do danes (126 po številu. Kos Avgust podaja pregled največjih dobrotnikov ptujskega samostana od ustanovitelja ptujskega gospoda Friderika III., preko celjskega grofa Friderika II. do Supaniča Andreja iz L 1767 (48). Tretji del pa vsebuje članke o delovanju minoritov tekom teh 700 let v Ptuju. Tako p. Godina opisuje postanek, zidavo in prezidavo samostana v to obliko kakor jo ima danes, razvoj samostanske družine in obseg dušebrižrtištva. Poseben članek je posvečen Deškemu semenišču jugoslovanske provincije, ki je prej predstavljal privatno gimnazijo, sedaj pa gojenci hodijo v ptujsko državno gimnazijo. Prikazane so iupnije. ki jih upravljajo minoriti, tako sv. Petra in Pavla v Ptuju in podružnici pri sv. Ožbaldu in sv. Doroteji, katerima sledi kronološki pregled dušnih pastirjev od leta 1789 -do danes. Vseuč. profesor dr. Štele je očrtal značaj »najlepše slovenske cerkve« na Ptujski gori, ki je pred leti prešla v upravo minoritskega reda, ko je že skoraj razpadala, ter njenih podružnic pri Št. Janžu in na pokopališču. P. Godina opisuje župnijo sv. Trojica v Halozah s podružnicami sv. Marije v Pod-lehniku, Nove cerkve in sv. Duha, ter župnijo sv. Vid s podružnico na Selih. Prof. Mlaker Ladislav iz Maribora opisuje vlogo očetov minoritov v narodnem življenju mesta Ptuja, kjer so vedno veljali za slovensko cerkev in so aktivno sodelovali pri narodni probudi obenem z Raičem, Ter-stenjakom in Cafom. ki so službovali v bližini. Nekateri (p. Htrš, Svet itd.) bo aktivno sodelovali pri Čitalnici in pevskih društvih v preteklosti. Ptujski župan dr. Lojze Remec podčrtuje v svfl-jem članku o poslanstvu minoritov med Slovenci prav to njihovo slovensko orientacijo ter njihovo zaslugo za slovensko katoliško organizacijo mesta in okolice. Styriarus omenja razmerje ptujske ljudske šole do minoritskega samostana, kjer je dobivala svojo streho in tudi pouk v svoji prvi stopnji razvoja P. dr. Marijan Gojkošek predstavlja pomen dijaškega doma, ki ga upravljajo sedaj p. minoriti. Ravnatelj gimnazije prof. Alič pa zvezo minoritskega samostana z gimnazijo, v kateri se odlikuje skrb za dijaški naraščaj ter ustanovitev dijaške kuhinje, ki je samostansko delo (1886). Nekaj osebnih spominov na to dijaško kuhinjo ter sploh življenje v Ptuju v času dijaških let in pozneje med vojno je napisal v počaščenje jubileja pisatelj Ksaver Mcško. Iz samostanske kronike pa podaja Smodit Antfci mično zgodbico o rodbiniCruffante, katere predi^ ka je rešil minorit iz Ptuja, pa je po njegovi dobroti postal eden prvih ptujskih meščanov ln dobrotnikov samostana. S tem je ta zanimiva knjiga končana. Ni treba še posebej poudarjati, da spominski zbornik krasi tudi mnogo slik predmetov in oseb, o katerih govori knjiga. Tako ti »spominski listi« predstavljajo lep donesek k naši lokalni zgodovini, še posebej k življenju in delovanju naših redov, katerih pomen je za slovenski kulturni dvig na deželi prvovrstnega značaja. Lepo knjigo priporočamo našim knjižnicam, pa tudi posameznikom, kajti ta knjiga, ki jo je uredil in pripravil za tisk vseuč. prof. dr. Štele, je tudi kot lepa knjiga zanimiva. — e — Ob 25 letnici smrti francoskega pesnika Ernesta Psichari-a. — Dne 22. avgusta 1914. leta fe bila tretja francoska kolonijalna divizija že v fronti pod Saint Vincent Ro6«ignol v Belgiji v težkem boju z nemškimi okupacijskimi četami. Pozicije je sicer ta divizija obdržala, toda veliko njenih vojakov je tedaj našlo smrt. Med temi padlimi je bil tudi mlad poročnik, na katerega prsih 6e je blestela kolajna za vojaške zasluge v Afriki pri kolo-nijalni armadi ter zraven nje — škapulir sv. Dominika, roke pa so krčevito stiskale rožni venec, Ta mrtvi mladenič je bil mnogoobetojoči francoski pesnik Ernest Psichari, vnuk slavnega sovražnika Cerkve in odpadnika Ernesta Renana, Ernc6t Psichari je bil sin znanega filologa in novogrškega pisatelja Jana Psicharia in 6e je rodil v Parizu 1. 1883 ter ie bil krščen pravoslavno. Mati je bila hčerka filozofa in brezverca Ernesta Renana. Razne okoliščine, najbolj pa vpliv deda Renana, so povzročile, da je Ernest v mladosti že bil popoln brezverec in mrtev za duhovna vprašanja. V dvajsetem letu se je prostovoljno oglasil v kolo-nijalne legiie v Afriki. Morda ga je težko življenje v teh legijah, ko je stal večkrat smrti v oči, pripravile do tega. da se je zamislil nad seboj in človeško usodo sploh ter mu dale čutiti veličino Boga. Tam se je povrnil k veri in skoraj do samostanskih vrat, od katerih ga je obrnil njegov ded Renan. Začel je premišljati o krščanskih cerkvah in se odločil premišljeno za katoliško Cerkev (leta 1912); postal je tako goreč katoličan, da se ie odločil stopiti v duhovniško službo ter se ves posvetiti misijonotn. Te načrte mu je preprečila svetovna vojna Ernest Psichari se takoj odzove klicu domovine in je stal v prvih vrstah v boju ter takoj v začetku svetovnih sovražnosti tudi padel na belgijskem bojišču pred 25 leti. Velik vpliv na Psicharijevo duhovno življenje je imel filozof Jacques Maritain ter Charles Pe-gue, ki je tudi padel v svetovni vojni. Pod temi vplivi je Psichari premagal v sebi dedov nauk ter se ves predal ljubezni do Boga in domovine. V Franciji je glasil nauk, da »naroda, kot živ organizem« ni mogoče ločiti od prirodne potrebe duha, od religije! Nerazsodnost je, če ee Francija prepira z religijo, ki ji je dsla to. kar je in jo naredila veliko«. Toda to niso bile samo besede Psichari je z dejanjem dokazal, da je treba z vsemi silami delati za najtesnejšo zvezo med Bogom in domovino, ter biti pripravljen za te dve vrednoti dati tudi življenje. Zato se ga danes — ob 25 letnici — francoski listi še posebej spominjajo in gledajo v njem vzornika današnjega rodu, ki stoji pred istim vprašanjem, kakor je stal pred 25 leti Psichari. veliki verski vnuk velikega nevernega deda: pred potrebo odmaterializiranega sveta in pred obrambo domovine sd ietega sovražnika. Izložbe ljubljanskih trgovin Zadnje čase postajajo vedno lepše. Videti je, da trgovci kar tekmujejo drug z drugim, kdo bo imel lepše urejena in okrašena velikanska izložbena okna. Ta prizadevanja ljubljanskega trgov-stva so vredna vse pohvale. V Ljubljani živi celo več spretnih dekoraterjev, ki so si z dobro uspelimi izložbami po trgovinah pridobili mnogo novih novih strank. Vendar večina ljubljanskih trgovin prepušča ta dela trgovinskim nameščencem, med katerimi so mnogi prav spretni. Pogosto vidimo, kako nameščenci, potem ko se na večer trgovina zapre, z vnemo gradijo novo izložbo do devetih ali tudi do desetih zvečer. Cujemo, da gospodarji smatrajo, da ta posel spada med službene dolžnosti trgovskega naineščenstva in da svojim uslužbencem za težko nadurno delo ne dajejo niti nagrad, kaj šele pravega plačila. Zdi se nam, da takih trgovin v Ljubljani ni več mnogo, če pa so, je pa skrajni čas, da njihovi gospodarji to prakso izkoriščanja svojih uslužbencev opuste. Prosvetni tabor v Dravljah 30 letnica Prosvetnega društva 3. septembra Pokrovitelj g. župan dr. Adlešič Spored: Na predvečer, v soboto, dne 2. septembra, ob 20 slavnostna predstava »Srenja«. — V nedeljo, dne 3. septembra ob 9 sprevod izpred nove šole Zg. Šiška— Dravlje do cerkve sv. Roka v Dravljah. Nato sv. maša na prostem. Po sv. maši slavnostno zborovanje. Govori g. inž. Sodja. Ob 3 pop. javni telovani nastop. Po nastopu prijetna domača zabava. Uršulinske šole v Ljubljani Na uršulinski realni gimnaziji bo vpisovanje 1. in 2. septembra od 8 do 12. Učenke 1. razreda, ki so na tukajšnji gimnaziji napravile sprejemni izpit, naj se javijo pri vpisovanju, da poravnajo pristojbine. Učenke, ki obiskujejo ostale razrede, naj prineso s seboj zadnje letno izpričevalo. Go-jenkam, ki bodo stanovale v uršulinskem zavodu in obiskovale uršulinsko gimnazijo, se ni treba osebno zglasiti pri vpisovanju. Zadošča ustna ali pismena prijava, da ostanejo še nadalje v penzio-natu. Za vpis v tukajšnjo gimnazijo ni treba davčnega potrdila Plačuje se le zavodska šolnina, ki znaša 60 din mesečno. Pri vpisu plača vsaka učenka tudi 50 dinarski kolek za prijavo, 20 din za zdravstveni fond in 30 din za knjižnico in učila. Na uršulinski meščanski šoli bo vpisovanje 1. in 2. septembra od 8 do 12. V 1. razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile 4. razred. ljud-. ske šole ali razred višje ljudske ali srednje šole. Vsaka učenka naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izkaz o šolskem napredku). Davčnega potrdila ni treba. Na uršulinskem učiteljišču bo vpisovanje dne I. septembra, na vadnici pa 3. in 4. septembra od 8 do 12. Na uršulinski ljudski šoli bo naknadno vpisovanje v petek, dne 1. septembra od 8 do 12. V soboto, dno 2. septembra je šolska sv. maša, v ponedeljek, dne 4. septembra se prične redni pouk. Učiteljišče in vadnira, realna gimnazija in meščanska šola imajo otvoritveno sv. mašo dne II. septembra. Takoj nato se prične redni pouk. Gojenke, ki ostanejo v zavodu, morajo biti 11. septembra že v zavodu. — Vsi, ki tnnogo jedo in stalno sede tn trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Reg po min soc. pol. In n zdr. S-br. 15 485. 25. V. 35. 1 Proslava kraljevega rojstnega dne. Vsa narodna kulturna, bojevniška, telesnovzgojna, humanitarna in gasilska društva mestno poglavarstvo vljudno vabi, da se njih predstavniki zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v sredo, dne 30. t. m. ob 18. v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Na sestanku bo predložen načrt in po njem urejen razpored proslave kraljevega rojstnega dne 6. septembra, ki naj bo v teh časih res manifestanten izraz skupnosti, ljubezni, spoštovanja in vdanosti vsega ljubljanskega prebivalstva našemu mlademu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II. I Vse povco iz Ljubljane in okolice vabimo, da se udeleže skupne pevske vaje, ki se bo vršila v četrtek, 31. avg. ob 20 v Hubndovi pevski dvorani Glasbene Matice za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Note: »Slovenec, Srb. Hrvat« in Jenkovo molitev »Ti, ki si ustvaril«, naj prineso arhivarji s seboj, ostali jih dobe pri vaji. Uprava Hubadove užne. I Gg. kateheti ljubljanskih meščanskih in ljudskih šol imajo v petek, 1. septembra v Alojziški kapeli ob 8 sv. mašo, ki jo opravi prevz. gospod škof. Po sv. maši »Pridi, sv. Duh!« 1 Mestna počitniška kolonija se vrne iz Metlike v sredo. 30. avg. ob 20.30 na gl. kolodvor. Mestno poglavarstvo vabi starše, da sprejmejo svoje otroke na kolodvoru. I Tukajšnja tvrdka Ign. Vok v Tavčarjevi ulici, trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji, ie bila te dni počaščena z naročilom z visokega mesta, in sicer od uprave dvora Nj. Vel. kraba Petra II. na Bledu. Najprej to bila naročena kolesa za Nj. Vis. kraljeviča. Poznana firma Vok je dobavo izvršila v popolno zadovoljstvo visokega mesta. Zato je tudi prejela ponovno naročilo za kolesa »Bianchi« in »Phaxnomen« za Nj. Vel. kralja Petra II., kakor tudi za njegovo spremstvo. Tudi s to pošiljko je bilo N). Veličanstvo, kakor tudi spremstvo povsem zadovoljno kar ie pač najboljši dokaz za točno in solidno postrežbo domače lirme Ign. Vok. Tvrdka Ign. Vok v Tavčarjeva ulici ie upravičeno lahko ponosna na to visoko odlikovanje! 1 V nedeljo 3. septembra ob 15 vsi na otroško igrišče poleg cerkve sv. Družine v Mostah. Tam nas čaka sigurna sreča. Kje dobite za 3 din spalnico, kolo, šivalni stroj, moško obleko, voz drv, vre£o uiuke, servis in še nešteto visoko vrednih dobitkov: Pač iamo na mošanski tomboli. Zato ne zamudite ugodne prilike in pridno kupujte tablice. Vsaka druja tablica siguren dobitek. Prosvetno društvo Ljubljana-Mocte. 1 li hanovinskega Mladinskega doma v Ka-štel Stafiliču se vrnejo deklice v Ljubljano z dolenjskim vlakom 1. septembra ob 8.45 zjutraj. Prosimo svojce, naj pričakajo otroke na kolodvoru. I Sadjarska In vrtnarska podružnica Ljublja-na-mesto priredi r sredo, dne 30. t. tn. izlet v Št. Vid nad Ljubljano z ogledom vrta znanega strokovnjaka g. Frida Lenard-a in obsežnih sadovnjakov knezoškofijskega zavoda v St. Vidu. Uspeh raznih načinov obrezovanja sadnega drevja bo po;asnjeval g. Frido Lenard. Sestanek ob končni tramvajski postaji v St. Vidu nad Ljubljano točno ob 16 pop. Člani in gostje vabljeni. 1 Vojaške knjižice, ki so jih zarodi zamenjave oddali obvezniki, rojeni v letih od 1889. do 1898., naj se nemudoma dvignejo proti predložitvi potrdila v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1, soba št. 6. Kdor ne bo prišel po knjižnico, bo pozvan k voj. poveljstvu tn strogo kaznovan. 1 Pevsko društvo »Slavec« obvešča vse svoje članstvo da se pričnejo redne pevske vaje v petek, dne 1. IX. 1939. S prvim septembrom dalje se sprejemajo tudi novi pevci in pevke vsak ponedeljek in petek od 19.30 do 20 zvečer. 1 Sola Glasbene Matice 6topa letos v 57. leto svojega obstoja in je najstarejša, pa tudi najuglednejša glasbena šola našega naroda. Poučuje se poleg petja in klavirja vse teoretične predmete ter orkestrske instrumente Zavod ima celo vrsto izvrstnih učiteljev, priznanih pedagogov, ki že veliko let in uspešno delujejo v svojem poklicu. Vpisovanje bo od 1. do 4. sept. dnevno od 9—12 in od 15—17 v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Prosimo starše, da učence pravočasno prijavijo. 1 Vpisovanje v državno glasbeno srednjo šolo (konservatorij). Ravnateljstvo ponovno opozarja vse interesente, da ho vpisovanje v glasbeno srednjo šolo. ki ima f>o uredbi o umetniških šolah z dne 9. avg. 1939, stopnjo popolne srednje šole, po sledečem vrstnem redu: Za novovstopivše gojence od 1. do 5. sept.. za gojence, ki so bili vpisani v šol. letu 1938-39, pa do vključno dne 15. septembra. 1 Zaprta Gosposka ulica. Zaradi modernizacije vozišča bo Gosposka ulica od 30. t. m. dalje kakih 14 dni zaprta za vozni promet od Kongresnega pa do Novega trga. 1 Pregled motornih vozil. Po odloku kr. banske uprave v Ljubljani bo po pravilniku ministrstva notranjih del z dne 20. IX. 1928, »Ur. list« 336-100, za drugo polletje naknadni komisijski pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusov, avlotaksijev) in v tem letu za drugo polletje še niso bili uradno pregledani ter odobreni za javni promet. Pregled bo v petek, 1. sept. v Ljubljani na Bregu št. 20 (dohod z Novega trga). K temu pregledu se morajo pripeljati tudi vsa motorna vozila (motocikli in avtomobili) za zasebno uporabo, ki letos iz kakršnegakoli razloga še niso bila Komisijsko pregledana in odobrena za promet. I Usnje: Pitlinge krom, boks, krupone, Erjavec, trgovina usnja, Stari trg 18. [••Vagon je začel goreti med vožnjo. Redek pogled se je nudil ševilnim pešcem in kolesarjem, ki so čakali v ponedeljek zvečer ob četrt na 8 pred železniško zapornico na Dunajski cesti. Na postajo je vozil notranjski osebni vlak, ki je imel malo zamude in ki prihaja iz Postojne na Rakek kot brzi vlak. Z Rakeka do Ljubljane vozi kot osebni in ima zato le dolge štiriosne vagone Drugi vagon za lokomotivo je bil tudi še službeni vagon in ta je gorel s polnim plamenom Videti pa ie bilo, da je ogenj nastal šele na vožnji od zadnje postaje Brezovice proti Ljubljani. Vagon je začel goreti najbrž zato, ker so se leseni deli užgali po iskrah, ki so letele iz lokomotive. To ie očividno. saj je gorel sprednii del vagona, dočim se plameni stranskih sten še niso prijeli. Ko je vlak zavozil na postajo, je železniško osebje ogenj hitro pogasilo, tako da ni bilo velike škode. 1 Dolgoletni trgovski pomočnik in potnik pri uglednih ljubljanskih in drugih trgovcih, pozneje trgovec, je zaradi svoje bridke usode popolnoma obubožal. Brezvestni svojci so ga spravili ob vse imetje, med tem ko je bil on dolgo let v zdravstvenem zavodu. Danes ne more zaradi bolemi in vojne invalidnosti delati, zato je odvisen samo od dobrih ljudi. Da si nekoliko odpomore od bede in trpljenja, ker nima niti redne hrane in stanovanja, se obrača na cenj. gg. trgovce in dobre ljudi, da mu pomagajo. Vsak najmanjši dar hvaležno sprejme. Darove zanj sprejema uprava »Slovenca«. 1 Nesreča ne počiva. 48 letni delavec Kurjač Tone iz Zgornje Šiške je rezal na slanioreznici, ko mu je zašel mezinec leve roke pod nož. Stroj mu je odsekal prst. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. Novo mesto G. Jože Maučec, ki je bil do sedaj prefekt na banovinski kmetijski šoli na Grmu, je nastopil novo službeno meslo kot suplent na gimnaziji v Celju. G. profesorja bodo zelo pogrešali gojenci kmetijske šole, pri katerih je bil zelo priljubljen; prav tako tudi prosvetne organizacije v Novem mestu, pri katerih je agilno deloval. Jesenice Poročil se je agilen član ZZD gosp. Cehovin Ludvik z gdč. Valentinčič Katarino, uradnico pri tovarni Tršan na Jesenicah. Cestitamol Šolske sestre de Notre Dame v zavetišču Krekovega doma na Jesenicah sprejemajo s 1. sept. učenke in učence osnovne, meščanske šole, ter gimnazije, kakor tudi gospodične in gospe za pouk v klavirju, violini, harmoniki, francoščini, nemščini, italijanščini, strojepisju in stenografiji. Vin-cencijevo zavetišče sprejema tudi gojenke, ki obiskujejo jeseniške šole, v celoletno oskrbo. Jeseniški dijaški odsek priredi v sredo, dne 30. avgusta, ob 8 zvečer prosvetni večer s predavanjem gosp dr. Bitežnika. Vabimo vas, da se večera udeležite. Kranj Napad na stražnika. Včeraj je napadel iz zasede delavec Jože R., zaposlen pri gradnji ceste v Kranju, doma v Smihelu pri Novem mestu, stražnika Martinčiča Alojzija. Ko je šel stražnik čez dvorišče, je R. nenadoma planil s kolom nadenj. Toda stražnik ga je po daljšem ruvanju obvladal in ga aretiral ter odvedel v policijske zapore. Vlom v stanovanje. V stanovanje Glavača Klamana, natakarja v kavarni Stara pošta, so neznani vlomilci s ponarejenimi ključi vdrli in odnesli 9400 din.