Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertii (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 35 lir
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za Inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
It. 350
TRST, ČETRTEK 11. MAJA 1961, GORICA
LET. X.
PRED ZAČETKOM FRANCOSKO-ALŽIRSKIH POGAJANJ V EVIANU
6RE ZA VPRAŠANJE, KI ZANIMA VES SVET
Zastopniki Francije in alžirske vlade se sestanejo 20. t. m, - De Gaulle predvideva tudi razdelitev Alžirije - Obe stranki pokazali dobro voljo
Od zadnjega De Gaullovega radijskega govora Franciji še ni poteklo oseminštirideset ur, ko sta v Parizu in Tunisu že izšli uradni sporočili, da se 20. t. m. v mestecu Evian prično med francosko in začasno alžirsko vlado pogajanja za rešitev alžirskega vprašanja. Po sedemletnih krvavih bojih, ki so terjali smrt desettisočev in de-settisočev alžirskih bojevnikov, vojakov in civilnih prebivalcev ter so Francijo stali stotine in stotine milijard frankov, obstaja danes upanje, da bo tudi v tej severnoafriški deželi končno nastopila doba miru. Razvoj dogodkov je jasno pokazal, da plamen, ki tli v Alžiriji, ne predstavlja hude nevarnosti samo za obe neposredno prizadeti deželi, temveč da se je že razširil preko njune meje in postal predmet mednarodne politike. Zato ni nič čudnega, če je danes alžirsko vprašanje v središču zanimanja svetovne javnosti.
Francosko-alžirska pogajanja bi se bila morala začeti že 7. aprila. To se pa ni zgodilo, ker so zastopniki alžirske začasne vlade hudo zamerili Francozom, da so vodili razgovore tudi s predstavniki tistih Asircev, ki niso organizirani v Narodnoosvobodilni fronti in ki vodijo ter zagovarjajo Franciji bolj naklonjeno politiko. Ta je bil Vsaj uradni vzrok, zaradi katerega je alžirska začasna vlada odpovedala udeležbo pri pogajanjih, čeprav so verjetno obstajali še drugi vzroki, o katerih pa javnost ni bila obveščena.
Zatem je konec aprila nastal v Alžiriji y°jaški udar, ki je bil sicer v 4 dneh zadu-£en. a ki je kljub temu do nagega razgalil hude razpoke in pomanjkljivosti celotne francoske državne uprave, česar doslej ni-
De Gaulle še ni mogel ali ni utegnil odpraviti in popraviti. Kot vsaka stvar na tem svetu pa je vojaški upor imel to dobro posledico, da je francoskemu ljudstvu doka z,aj kako je današnje stanje v Alžiriji nevz-c r .no in da je zato nu jno traba čimprej nekaj zares korenitega ukreniti.
VSEBINA GOVORA
Nobenega dvoma ni, da je predsednik De 'aulle P°. zmagi nad upornimi generali utrdil svoj položaj, kar je razvidno tudi iz njegovega govora v ponedeljek. Iz njegovih besed namreč jasno izhaja, kako name-' rava Francija rešiti alžirsko vprašanje in, kar je še najbolj važno, da je svoj načrt tudi trdno odločena izvesti.
De Gaulle je predvsem ponovno poudaril, da bodo Alžirci lahko z ljudskim glaso-
vanjem sami svobodno odločali o svoji usodi. »Le alžirsko ljudstvo — je med drugim dejal francoski predsednik — ima pravico, da odloča, ali bo alžirska država ostala združena s Francijo ali ne.« De Gaulle je seveda izrazil upanje in željo, da bi se uresničila prva možnost, kajti le v tem primeru bi Francija novi alžirski državi nudila vso pomoč, ki jo bo potrebovala.
Če bi pa Alžirci odločili, da pretržejo vse zveze s Francijo, jim ta ne bo postavljala ovir, ker »ne namerava s silo ohranjevati odgovornosti brez bodočnosti in niti dajati podpore, ker ibi to bilo brezmiselno.« O bodo Alžirci lahko odločali, je zdaj jasno, kot so jim tudi na splošno jasne posledice, ki jih čakajo po referendumu. Toda De Gaulle je v zadnjem govoru razvozlal še eno važno vprašanje. Obrazložil je namreč, kakšna naj bi bila usoda milijona Francozov, živečih v Alžiriji, in tistih alžirskih domačinov, ki so prijate’ji Francije, če bi se zgodilo, da bi izid referenduma odobril popolno odcepitev od Francije.
DVE MOŽNOSTI
V	tej zvezi je De Gaulle dejal: »Ker je nemogoče, da bi Francija zapustila svoje sinove in ker ima sredstva, da jih zaščiti, bo združila tiste Alžirce, ki hočejo ostati Francozi, odstranila s svojega ozemlja tiste, ki Francozi nočejo biti, in bo neha’a nud;ti svoj trud, svoje ljudi in svoj denar prebi-
valstvu, ki to odklanja.«
Alžirci bodo torej po De Gaullovem načrtu dejansko lahko izbirali med tema dvema možnostima: odločijo se lahko za sicer samostojno državo, ki se bo raztezala v sedanjih mejah, a bo kljub temu ohranila določene zveze s Francijo, ali pa za državo, ki ne bo imela nobene zveze s Francijo, a ne bo tudi ohranila vsega sedanjega ozemlja. To pomeni, da bo Alžirija razdeljena na dva dela: v enem bodo Alžirci, v drugem Francozi.
Kakšno stališče zavzema začasna alžirska vlada o tem načrtu in zlasti o možnosti, da se dežela razdeli na dvoje, še ni znano. Njen pristanek na pogajanja pa je treba vseka-j kor smatrati za dokaz dobre volje. To je I tembolj važno, ker je De Gaulle odkrito po-i vedal, da namerava zaslišati tudi tiste Alžirce, ki so izven Narodnoosvobodilne fronte, kar je bilo, kot smo že omenili, vzrok, da se razgovori niso začeli že 7. aprila. Alžirska vlada je nadalje privolila na pogajanja, čeprav je francoski predsednik izjavil, da je Francija trdno odločena rešiti alžirsko vprašanje tudi v primeru, da bi v Evia-nu ne dosegli nobenega sporazuma.
Če so zato Alžirci kljub takim pogojem in napovedim sklenili sestati se s Francozi, je treba vsekakor priznati, da so naredili vse, kar so mogli, le da se vprašanje spravi z mrtve točke.
Ležišča petroleja v Slab ari
Kako bodo potekala pogajanja in kako se bodo zaključila, je seveda danes ne.n -goče predvidevati. Doslej je znano le to, do se obe strani strinjata, da mora alvcii-sko ljudstvo z ljudskim glasovanjem samo odločati o svoji usodi. Prve težave pa verjetno obstajajo v tem, da se prizadeti stranki ne bosta z lahkoto sporazumeli, kako in kdaj naj se referendum izvede in zlasti, kakšna naj bodo jamstva, da bo glasovanje res svobodno.
Druga, huda težava je baje v tem, da si Francozi in Alžirci niso edini niti glede o-zemlja, na katerem se bo izvršil referendum. Prvi namreč trdijo, da Alžirija obsega ozemlje, ki se danes nahaja v njenih u-pravnih mejah, medtem ko Alžirci zahtevajo, naj se upošteva stanje, ki je vladalo še pred 3 leti, ko je pod Alžirijo spadala tudi Sahara.
še pred leti bi se verjetno nihče ne zmenil za to ogromno in skoraj neobljudeno puščavo. Danes pa je stvar popolnoma dru-
gačna. Tamkaj so namreč odkrili ogromna petrolejska ležišča, katerim se Francija seveda ne mara odpovedati. Francozi trdijo, da na tem obširnem ozemlju ni arabskega ljudstva, ki bi se moralo osvoboditi in da se ,zato to vprašanje mora urediti sporazumno tudi z ostalimi bližnjimi afriškimi državami.
Alžirci pa prav tako nočejo popustiti, ker se dobro zavedajo, da bi petrolej lahko predstavljal hrbtenico njihovega bodočega gospodarstva in njihove nove d žav*.
BEN BELLA NA POGAJANJIH
Poleg tega obstaja seveda cela vrsta nesporazumov in nasprotujočih si stališč in se zato predvideva, da bodo pogajanja dol-orp n tp-z^vna. Francozi so v zadnjih dneh privolili, da se razgovorov udeleži tudi alžirski prvak in minister začasne vlade Ben Bella, ki se pa že več let nahaja v francoskih zaporih. Ben Bella bo sicer prisoten na pogajanjih, a ne bo povsem prost, ker
(Nadaljevanje na 2. strani)
RADIO TRST A
4 NEDELJA, 14. maja, ob: 9.C0 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Žabe«, pravljica (Desa Kraševec), igrajo člani RO;
13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Kronika tedna v Trstu; 14.15 Ženski vokalni kvartet iz Ljubljane; 17.00 Za smeh in dobro voljo (ponovitev); 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Doma se ljubca joče«; 21.30 Koncert Tržaškega kvarteta — Verdi: Kvartet v e-molu; 22.00 Nedelja v športu.
• PONEDELJEK, 15. maja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Mladi solisti. Nastopa Trio Lorenz;
19.00 Znanost in tehnika — Franc Orožen: »Kaj pričakujemo od Venere«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Puccini: »Plašč«, opera venem dej.; 21.30 Nove knjige in izdaje; 21.45 Puccini: »Sestra Angelika«, opera v enem dejanju.
• TOREK, 16. maja, ob: 18.00 Radijska univerza —. Mario Kalin: Industrija čistoče: »Pralni stroj«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 2103 Tvornica sanj: Obzornik filmskega sveta; 21.30 Koncert violinista Roka Klopčiča, pri klavirju Marija Lipovšek. Na sporedu so skladbe Vodopivca, Švare, Granadosa, Matačiča, Lipovška in Benjamina; 22.00 Poezija starodavnih orientalskih ljudstev — Franc Jeza: »Stara egiptovska poezija«.
• SREDA, 17. maja, ob: 18.00 Slovenščina za Slo vence; 18.30 O glasbi in glasbenikih v anekdotah — Dušan Pertot: »Pogled v skladateljsko delavnico: Mozart in Mussorgski«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Noč brez oči«, drama (Vitomil Zupan), igrajo člani RO.
• ČETRTEK, 18. maja, ob: 18.00 Radijska univerza — Rafko Dolhar: Človek in okolje: »Tišina — izgubljeni raj«; 19.00 Širimo obzorja — Rado Bednarik: Slike iz goriške preteklosti: »Za staro pravdo — Kralj Matjaž«; 20.30 Veliki simfonični orkester. Približno ob 21.00 Književnost — Jože Sera-žin: »Čarlo Michelstaedter, življen je in delo«. Ob
22.00 Umetnost — Vili Hajdnik: »Turneja American Rcpertory Company po Evropi«.
• PETEK, 19. maja, oh: 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 Šola in vzgoja — Iv. Theuerschuh: »Vzgoja moralne zavesti pri otroku in mladostniku«; 21.00 Gospodarstvo in delo; 21.15 Koncert operne g'asbe;
22.00 Obletnica tedna — Maks šah: »Encikliki Re-rum novarum in Ouadragcsimo anno pred 70 odnosno 30 leti; 22.15 O slovenski klavirski glasbi — Janko Grilc: »Osebnost in delo Lucijana Marije Škerjanca«.
e SOBOTA, 20. maja, ob: 13.330 Dobrodošle, plošče prvič v oddaji; 15.30 »Konec Usherjevine«, drama tizirana zgodba (Edgar Allan Poe - M!rko Javornik), igrajo člani RO; 16.10 Pojeta Jelka Cvetežar in Maj da Sepe z orkestrom Franca Russa; 18.00 Radijska univerza — Stanko Janežič: 10 stoletij ruske duhovnosti: »Doba Petra Velikega — Tihon Zadonski«; 18.30 Lajovic: Adagio, Beran: Legende. Igra Orkester Ljubljanske Radiotelevizije, ki ga vodi Uroš Prevoršek; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Zbor Slovenske Filharmonije; 21.00 »Vojakova zaročenka«, radijska drama (Edoardo Anton - Lada Mlekuž), igrajo člani RO.
TEDENSKI KOLEDARČEK
14. maja, nedelja: 6. povelikonočna, Bonifacij
15. maja, ponedeljek: Zofija, Janez
16. maja, torek: Kraljica apostolov, Ubald
17. maja, sreda: Pashal Bajlonski, Jošt
18. maja, četrtek: Venancij, Erik
19. maja, petek: Peter Celestin, Ivo
20. maja, Sobota: Bernardin Sienski
POMANJKANJE SCENARIJEV V NEMČIJI
Nemški filmski producenti se pritožujejo, da manjka dobrih filmskih scenarijev. Nemški film se je danes znašel v krizi. Ljudje rajši gledajo televizijo. Toda po splošnem mneju je temu krivo le pomanjkanje res dohrih filmov oziroma filmskih scenarijev. Kritiki pa očitajo filmskim producentom, da pisatelje preslabo plačujejo v primeri s honorarji, ki jih dobivajo filmski igralci.
Vsemirski letalec
Za ruskim vsemirskim letalcem je prišel po 32 dneh na vrsto ameriški. Dne 5. maja je med bobnečim šumom švignila v zrak z rtiča Canaveral 20 metrov dolga raketa. Letalec, 37-letni stotnik Alan Shepard je po b minutah dosegel višino 148 kilometrov. Na tej točki je letalec začel sam voditi vse-mirsko konico. Ves čas poleta je bil v stalni zvezi z letališčem. Natančno je sporočil, kdaj se je konica odcepila od zadnje rakete ter se je s padalom začela vračati v zemeljsko ozračje. Po petnajstih minutah je Shepard pristal na morski gladini pri Ba-hamskem otočju, kjer so ga s helikopterji dvignili na ladjo. Odlet in pristanek so oddajali tudi po televiziji.
Vsa Amerika si je oddahnia, ko je videla, da se je posrečil veliki polet in da se je letalec popolnoma zdrav vrnil na Zemljo. Predsednik Kennedy je pogumnemu letalcu prvi čestital po telefonu. Prišle so pohvale tudi iz Moskve. V ponedeljek se je Shepard pripeljal v VVashington. Predsednik Kennedy mu je pripel najvišje odlikovanje, nato je letalec govoril o vtisih s poleta pred zbranimi časnikarji. Ve'ikansko navdušenje je izbruhnilo, ko je Shepard stopil pred zbrane poslance in senatorje. Amerika in zapadni svet kar tekmujeta, kako bi počastila junaka dneva.
Nemški znanstvenik in pobudnik vsemir-skih poletov Herman Oberth, ki je delal tudi tri leta v Ameriki, je izjavil, da je Gagarinov polet brez dvoma drznejše delo, a da predstavlja tudi ameriški polet veliko znanstveno pridobitev. Bolj nepristransko na se bosta bržkone pomenila Gagarin In Shepard sama, ki se bosta baje srečala prihodnji mesec v Torinu.
PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJE
Število prebivalcev v Jugoslaviji narašča. Od leta 1953 do danes se je povečalo za •poldrugi milijon oseb. Po zadnjih podatkih znaša število vseh prebivalcev Jugoslavije 18 milijonov in 500 tisoč. Srbija ipra 7 milijonov in 600 tisoč prebivalcev, Hrvatska 4 milijone in stotisoč; Bosna in Hercegovina 3 milijone 300 tisoč; Slovenija 1,585.000 prebivalcev. Makedonija ima 1,400.000 in Črna gora 471.500 prebivalcev.
Izmed mest je prvi Beograd, ki šteje po zadnjih podatkih skoraj 588 tisoč ljudi. Ljubljana pa jih ima danes 133.386.
Zapad se povezuje
Včeraj zjutraj je Odbor držav članic a-ilantskega pakta izdal končno poročilo o posvetovanjih, ki jih je imel v Oslu. Osrednja točka poročila obstoji v bjavi, da bo Zapad uporabil vsa svoja sredstva, da zajezi rastočo moč Sovjetske zveze, ki hoče ustvarjati in izrabljati spore, da bi razširila svoje gospostvo.
Ameriški zunanji minister Dean Rusk je v svojem poročilu jasno poudaril, da mora Atiantsko zavezništvo pomnožiti vojaške sile in jih okrepiti s podmorn:eami na jedrski pogon, ki bodo oborožene z vodljivimi izstrelki. Odboru Atlantskega zavezništva so dali zbrani ministri tudi navodilo, naj se države bolj povežejo med seboj tudi politično in gospodarsko.
Zgornji sklepi bodo imeli da'ekosežne posledice. V prvi vrsti bo padlo v vodo prizadevanje Hruščeva, da bi razbil politično
slogo zapadnih držav. Onemogočeni so nadalje samo dvostranski razgovori med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, h katerim se je prve mesece svoje vlade nagibal tudi predsednik Kennedy. Proti so-vjetsko-kitajskemu bloku sc je končno po [ stavil trdno nasproti atlantski, oziroma ves zapadni blok, in sicer z organizirano in oboroženo silo, ne zgolj s teoretičnimi raz-glabljanji kot doslej.
Problem hitrice
Naraščajoča brzina letal postavlja zrač- i ne družbe pred najbolj čudna vprašanja. Še prav posebna uganka je, kako postreči popotnikom z jedilnimi obroki. Letala, ki bodo brzela po zraku z naglico 3000 kilometrov na uro, bodo na primer odletela iz Tokia ob šesti uri zjutraj. V Bombayu, v Indiji, bo letalo pristalo — tudi ob šestih zjutraj. Kako to? Račun je enostaven, kajti zemeljska krogla se vrti od zapada proti vzhodu. Kraji, ki leže na istem poldnevniku imajo točno ob istem času poldan. Kraji, ki leže 15 stopinj bolj proti zapadu imajo poldan eno uro kasneje, ker če deliš 360 stopinj s 24 urami ali časom, katerega potrebuje zemeljska krogla za en popolni o-brat, dobiš tak rezultat. Naj naše letalo z isto hitrost jo odleti zopet proti zapadu, bo pristalo na letališču v Kairu ob 6,45, po dotičnem krajevnem času. V Pariz bo pa prišlo, ko bo ura kazala 7,15 zjutraj. Leta-
lo	je v resnici letelo več časa kot eno uro in en četrt, toda krajevni časi so drugačni.
Kuharji na letalih se zatorej praskajo za ušesi, ker ne vedo, ali naj gostom postrežejo štirikrat z zajtrkom, ali pa naj bo ob šestih in tri četrt v Kniru kosilu in m«'° pred pristankom v Parizu, ub sedmih zjutraj, že večerja. V Tokiu je namreč takrat že večer.
Gre za vprašanje, ki zanima ves svet
(Nadaljevanje s 1. strani)
bo ostal še vedno pod policijskim nadzorstvom. Ne glede na to v mednarodnih krogih smatrajo takšno francosko ravnanje za dokaz dobre volje.
V	pričakovanju teh razgovorov se pa v Alžiriji nadaljujejo atentati in druga teroristična dejanja. Kljub strogim policijskim ukrepom so francoski nacionalisti uprizorili vrsto bombnih atentatov in izdali proglas, s katerim so med drugim napovedali, da se bo boj nadaljeval, »dokler se sovražnik tudi fizično ne iztrebi«. Zagrozili so ce-
lo,	da bodo vrgli v zrak katedralo v Alžiru-
Spričo takšne teroristične dejavnosti s strani francoskih nacionalistov je naravno, da so tudi arabski domačini prešli v protinapad. Tako se je te dni v neki kavarni v Alžiru razpočila bomba, ki je huje in laže ranila kar 19 oseb. Med obema narodnostnima skupinama v glavnem mestu vlada velika napetost in obstaja nevarnost, da se obe strani vsak čas zapleteta v krvav sp°' pad.
Prav to stanje pa še bolj odločno terja, da zastopniki Francije in Alžirije sedejo zeleni mizi ter najdejo pot, ki bo privedla k prenehanju sovražnosti in do končne ureditve alžirskega vprašanja, ki danes že *a' ko hudo vznemirja tudi ves svet.
111 ul(>'tiu timi
Med našimi družinami je malo znano, da se pri mnogih narodih že trideset ali štirideset let obhaja poseben praznik: spominski dan na čast materam.
Moderni svet proslavlja vse mogoče junake- Klanja se trenutnim oblastnikom iti mitom ter jim postavlja spomenike. Slavo poje lažnim kulturnikom, ki jih že naslednji rod pozabi ali celo obsoja.
Malokateri sin ali hči pa posvetita tiho misel materi, ki ga je v bolečinah rodila, v težavah vzredila in mu vcepila v srce neprecenljivi zaklad: prve besede, materino govorico. življenje matere, pa naj bo kmečka, delavska ali meščanska, je neprestan niz odpovedi in predanosti družini in domu. Neiz-Li pna je njena ljubezen, kakor njeno neprestano tiho in drobno, malo cenjeno vsakodnevno delo za otroke in dom do zadnjega diha.
V začetku slehernega njenega dela pa stoji materinska ljubezen, ki ruši sovraštvo, podira nepotrpežljivost in druži razdvojene. V materini ljubezni je na tisoče obupanih našlo zadnjo bilko rešitve.
Ljudsko .mnenje je že od najstarejših časov cenijo materinsko ljubezen v pravljicah m legendah, v .povestih in resničnih, zgodbah. ^ Pojmom mati se poraja v človeški duši tudi misel na materinščino in podoba domovine.
Po pravici so materi postavili najlepše spomenike naj več ji pesniki. Cankar je pisal bratu Karlu, da je v romanu »Na Klanem zgradil spomenik svoji materi, kakršnega še ni miela človeška mati. Kot pesem harfe se beri . »Prairten sonca je sijal materi naravnost v oči, večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar.«
Kar imaš po materi, ni vezano samo na Zemeljsko, njena dobrota in poteze, ki jih je- vklesala v tvojo dušo, ostanejo trajne tudi preko groba. Vsakdo sluti to resnico, če-Prav se nanjo ne spomni vsak dan.
V današnjih časih se pa kljub razrvanosti življenja vedno bolj uveljavlja en dan v tebi: dan matere. V Italiji ga obhajamo 14. maja. V istem mesecu (kar ni morda samo' golo naključje, da je maj tudi mesec posve-.
en nebeški Materi) ga proslavljajo tudi drugod po svetit.
Pobudo zanj je dala ameriška pisateljica iz Filadelfije Aha Jarvis leta 1905. Naslovila Ie na otroke vsega sveta, naj drugo nedeljo meseca utaja počastijo dan vseli živih in uirtvih mater.
In kdo ni otrok matere? ePo, človeka najbolj vredna navada se je >,akral razširila po vsem svetu. b, aenkosten dur, cvejka,.še bolj pa topla 1 f v tv/« jn v roča misel, porojena iz otroške Id ezAii, naj la dan, prihodnjo nedeljo, ve-
!l'a ti0i
vsem slovenskim materam!
r. b.
kulturno sodelovanje
Na prv. predstavi Florentinskega glasbenega ma
misHvT	jugoslovanski	basist	To
^iislav Cangalovič. Pel bo vloge Filipa II v Verdi
len operi »Don Carlos«. Znano je'?da e pmv ta
yU,ga mfcusni kamen za velike pevce od Verdi
vrsto °V-,dalje- CaT'°Vf' ki Prištevajo v to vrsto opernih pevcev, bo pel v italijanščini. Nj.gov
ajttop pomeni tudi poglabljanje, kulturnih stikov
nt‘a Italijo in Jugoslavijo.
NOVA ZVEZA
Po sporočilih egiptovskega dnevnika »Al Ahrama« sta predsednik Naser in maršal Tito podpisala skupno poslanico, naslovljeno na voditelje tistih držav, ki niso vezane z mnogostranskimi ali dvostranskimi pogodbami. Poslanica je bila izročena zastopnikom omenjenih vlad že ob koncu prejšnjega meseca. V njej sklicujeta Tito in Naser vse nevezane države iz Evrope, Azije, Afrike in Amerike na posebno konferenco, da preučijo svetovni politični položaj. Pred skupno konferenco se bodo zbrali v Kairu državni zastopniki na pripravljalno sejo. Glavna skupščina pa bo zborovala, najbrž v Beogradu, še pred prihodnjim zasedanjem Organizacije združenih narodov.
Dvajset nevezanih držav je že sprejelo povabilo. Indijski prvi minister Nehru je tudi sopodpisal poslanico državam, ki so se postavile na stališče aktivne nevtralnosti.
KDOR NE DELA...
V	Sovjetski zvezi so pred kratkim odobri
li	poseben zakon proti državljanom, ki ne delajo. Novo postavo bodo uporabili »proti vsem odraslim državljanom, sposobnim za delo, ki nočejo pošteno delati ter se izogibljejo socialno koristnega dela in žive kot zajedavci«. Za take delamrzneže, kakor tudi za tiste, ki delajo tako, da rešujejo samo videz; je določena kazen prisilnega dela od dveh do 5 let. Vlada ima tudi pravico zapleniti premoženje, pridobljeno po nepošteni poti. V zvezi z novim zakonom so
v	Sovjetski zvezi izdali tudi stroge kazni za ponarejevalce denarja. Predvidena je celo obsodba na smrt.
Naročnike, ki niso še poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upra-
vi	lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu.
-	.	Uprava
SUŽENJSTVO 20. STOLETJA
V	portugalskih afriških kolonijah, zlasti v Angoli, se je razvnelo močno gibanje domačinov za svobodo. Odpor črnskih rodov so izzvale v prvi vrsti strahotne socialne krivice, ki jih mora domače ljudstvo prenašati od gospodujočih kolonizatorjev. V boju padajo seveda tudi nedolžne žrtve.
Na vzroke političnega in socialnega gor^ ja je pokazal sam kardinal De Gouveia, ki je nadškof v glavnem mestu Laurenco Mar-ques. V portugalskih kolonijah živi namreč nad dva milijona katoličanov, ki imajo živahno razpredeno cerkveno organizacijo.
Črnim katolikom se pa ravno tako slabo godi kot črnim poganom. Kardinal je v velikonočni pridigi ostro obsodil portugalsko kolonialno politiko; razlikovanje med rasami; pomanjkanje šol za črnce in nemoralno življenje bogatih naseljenih Evropcev. Njihov način življenja in verska brezbriž nost silno kvarno vplivata na črne doma čine. če se ne bo način uprave kmalu popravil, je dejal kardinal, bo tudi v tej deželi začela teči kri.
Kako nezaslišane socialne razmere vladajo v Angoli in Mozambiku, odkriva pastirsko pismo domačih škofov iz leta 1958. Škofje zahtevajo za domačine pravico, da si smejo sami izbirati poklic in delo. Druga zahteva, vsebovana v pastirskem pismu, je bila, da se ne sme delavec nasilno odtrgati od družine in poslati v daljne kraje na prisilno delo. škofje so tudi terjali od vlade, da prizna črncem pravico do osebne imovine in da prepove delo mladoletnih otrok.
Zahteve škofov jasno kažejo, da domači ni vseh teh temeljnih socialnih pravic niso imeli. V resnici jim jih odrekajo še tri leta po tisti poslanici, kajti še danes se dogaja, da pridejo ponoči s tovorniki, naložijo nanje moške in zdrave otroke ter jih odpeljejo na neznane plantaže k prisilnemu delu.
To je pravo suženjstvo 20. sto'etja, na katero je sam kardinal, domačin, moral pokazati s prstom.
IIPP’
Čudoviti to spomladanski dnevi v Bovcu
T't sri /j Is vij rt
Tržaški mestni svet:
RAZPRAVA O PRORAČUNU
Na zadnjih sejah je tržaški občinski svet razpravljal o proračunu tekočega leta. Proračun, ki ga je svetu predložil upravni odbor, izkazuje 1913 milijonov primanjkljaja. Toda tej vsoti je treba dodati še 1.103 milijone za razna posojila ter 700 milijonov iz gospodarskega načrta, tako da primanjkljaj dejansko znaša 3.756 milijonov lir.
O proračunu so govorili razni svetovalci, od katerih omenjamo predvsem Slovence dr. Simčiča, dr. Deklevo in gospo Berne-tičevo. Dr. Simčič je posegel v razpravo v četrtek prejšnjega tedna, medtem ko sta ostala dva govorila zadnji ponedeljek.
Dvojezični napisi in slov. kult. ustanove
Prvi je predvsem ugotovil, da se primanjkljaj stalno veča, kar gotovo ni dober znak. Poudaril je, da gre kar 89% vseh izdatkov za plače občinskim uslužbencem, kar jasno kaže, da v celotnem občinskem delovanju nekaj ni v redu. Pripomnil je, da bi morda kazalo sprejeti korenite ukrepe, da bi se število uslužbencev zmanjšalo. Eden izmed teh bi bil, da se nekaterim uslužbencem nudi možnost, da se prostovoljno odpovedo službi, pri čemer bi jih seveda morali primerno nagraditi, oziroma jim nuditi določene ugodnosti. Tako je na primer že ravnalo/podjetje Acegat.
Dobršen del govora pa je svetovalec posvetil vprašanjem, ki'''Zadevajo slovensko manjšino. Kritiziral je odbor, ker doslej še ni poskrbel, da bi izpolnil tiste obveznosti, ki' izhajajo iz londonskega sporazuma. Občina se n. pr. ni pobrigala, da bi postavila dvojezične napise niti v tiste vasi, ki so nesporne! slovenske. Uprava ni nadalje določila niti beliča podpore slovenskim kulturnim ustanovam, medtem ko je samo za gledališče Verdi letos predvidenih 40 milijonov lir prispevka.
Kdor odklanja — je zaključil dr. Simčič
—	slovenskim občanom tudi najosnovnejše narodne pravice, dokazuje, da je še vedno zasidran v fašistični miselnosti, ki pa je današnji evropski stvarnosti povsem tuja.
Dvojezično uradovanje
O teh vprašanjih je obširno govoril tudi svetovalec dr. Dekleva. Poudaril je, kako imajo Slovenci na osnovi določil londonskega sporazuma tudi pravico, da se na občinsko upravo obračajo z vlogami v slovenščini in prejemajo odgovore v materinem jeziku, vendar je takšno uradovanje dejansko nemogoče, ker občina ni poskrbela, da bi namestila določeno število slovenskih u-radnikov in drugih uslužbencev. Obžaloval je nadalje, da proračun ne predvideva nobene podpore za slovenske kulturne ustanove, zlasti za Slov. gledališče in Glasbeno Matico. Zahteval je, naj se ustanovita v mestu še en slovenski vrtec in slovensko otroško zabavišče (rikreatorij).
Na koncu je ugotovil, da s takšnim ravnanjem odgovorna oblastva dajejo neposredno potuho fašističnim in protislovenskim krogom in hote ali nehote podpirajo tiste sile, ki nočejo mirnega sožitja in prijateljstva med tu živečima narodoma.
Stanje na slov. šolah
Gospa Bernetičeva pa je predvsem obravnavala vprašanje slovenskih šol in opozorila na razne pomanjkljivosti, zlasti kar zadeva opremo in učila. Tudi ta svetovalka je zahtevala, naj občina podpre slovenske kulturne ustanove, predvsem Slovensko gledališče.
Razprava o proračunu se zaključi v petek. Doslej je skoraj gotovo, da bodo za predloženi proračun glasovali demokristjani, socialni demokrati, dva republikanca in dva liberalca, skupno torej 30 svetovalcev. Za njegovo odobritev pa je potrebnih najmanj 31 glasov.
Nabrežina:
NA DNEVNEM REDU RAZNA VPRAŠANJA
Dobršen del zadnje seje devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta je bil posvečen vprašanjem in interpelacijam, ki so jih postavili razni svetovalci. Tako se je Just Terčon iz Slivnega zavzel, da bi obična vsaj zasilno popravila cesto, ki iz omenjene vasi vodi proti Prečniku in Mavhinjam. Pripomnil je, da postaja pot čedalje bolj prometna in da zato ne more večno ostati v slabem stanju.
Podžupan A. škerk, ki je predsedoval zborovanju, je odgovoril, da se bo skušalo nekaj ukreniti, sporočil pa je obenem, da je bila pred dnevi oddana na dražbi ureditev ceste iz Naibrežine v Slivno, za kar je na razpolago 14 milijonov slir iz gospodarskega načrta.
Svetovalec Just Terčon je tudi sprožil vprašanje šempolajskega župnišča ter poudaril, da bi bilo najbolje, če bi se staro poslopje prodalo in zgradilo novo. O tej zadevi pa bo svet še razpravljal.
Svetovalec Kravanja se je pritožil zaradi nevšečnosti, ki nastajajo v zvezi s športnim streliščem v neposredni bližini Vižovelj. Streljanje moti zlasti vižovske kmetovalce, ki mimo strelišča gonijo na pašo živino in se ta pogosto splaši ter zbeži. Domačini niso proti tej športni dejavnosti, temveč le želijo, da se v ta namen določi primernejši prostor.
še o mednarodnem zavodu za teoretifino fiziko
Svetovalec D. Legiša se je ponovno dotaknil vprašanja ustanovitve mednarodnega zavoda za teoretično fiziko, o katerem se v zadnjem času mnogo govori tudi na Tržaškem. Ugotovil je, dd se za zadevo živo zanimajo tržaška občina in druge ustanove ter tudi devinski princ, ki je pripravljen brezplačno odstopiti obširno zemljišče na Grmadi ter dati na razpolago veliko poslopje v Devinu. Pripomnil je, da bi lahko tudi občina nekaj naredila, saj bi na primer lahko zagotovila, da bo na lastne stroške
ZAHVALA
Silno prijetno so nas presenetili vsi dobri ljudje, ki so velikodušno prispevali pri nabirki za slušni aparat Zdenku Hrovatinu, učencu Industrijske strokovne Sole na Opčinah. Potrebna vsota je nabrana in kupili mu bomo slušni aparat v obliki naočnikov : tako bo mogel Zdenko redno in z veseljem slediti šolskemu pouku. Po končani šoli bo lahko iskal dela brez skrbi, da bo zaradi naglušnosti zapostavljen, In še marsikatera težava mu bo odstranjena. Zato se Zdenko in gg. profesorji najtopleje zahValjlujejo vsem dobrotnikom!
poskrbela za ceste, vodovod, električne naprave, telefon itd.
D. Legiša je nadalje vprašal, ali je uprava že stopila v stik z ravnateljstvom krajevnega avtobusnega podjetja, da bi vzpostavilo redno avtobusno službo tudi z Medjo vasjo. Omenil je, da lepo število medvej-skih otrok ni moglo letos obiskovati vrtca
v	Devinu, ker še ni avtobusne službe. Svetovalec je končno prosil upravo, naj nekaj ukrene, da bi potujoči prodajalci sadja in zelenjave pri svojih poslih ne motili tako hudo prebivalstva po raznih vaseh z vrtenjem nemogočih in oglušujočih plošč.
Ostali del seje je bil posvečen prodaji nekaterih občinskih zemljišč zasebnikom.
VOLITVE NA VSEUČILIŠČU
V	ponedeljek so se na tržaškem vseučilišču zaključile volitve študentovskega predstavništva. Največ glasov je odnesla italijanska katoliška lista »Intesa«. Na drugem mestu je levičarska lista UGI, na kateri sta bila izvoljena tudi dva slovenska akademika. Slovenska lista Adria je kot lani dobila enega predstavnika.
Dolina:
»PLES POD MLAJEM«
Tradicionalni vaški praznik, znan pod imenom »Ples pod mlajem«, je tudi letos redno potekal. Ob tej priložnosti je bila tudi uspela razstava domačih vin, pri kateri je sodelovalo 16 vinogradnikov. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o tej prireditvi poročali prihodnjič.
tc}c>tte/rlta
ŠENT LENART
Znano jc, da jc vlada že pred tremi letioi-stanovila v oddaljenih in revnih občinah nekaj posebnih strokovnih šol. V njih poučujejo s pomočjo televizije. Nadzira jih poseben pokrajinski konzorcij za tehnične šole. Vodstvo televizijskih šol je pa v rokah osrednje uprave RAI-TV; ta pošilja tudi redno svoje zastopnike na običajni pouk. Njih prvotni namen je bil, nuditi v odročnih in gospodarsko zaostalih krajih ustrezni pouk slasti mladini, ki se hoče zaposliti. Pri nas bi ta pouk moral predvsem skrbeti za potrebe izseljencev, se pravi, da bi po televiziji obravnaval ne le strokovno plat, marveč da bi gojil tudi učenje jezikov tiste dežele, kamor namerava izseljenec oditi za delom.
Pri nas imamo take šole pri šent Lenartu, v Reziji in v Cenibuli nad Fojdo. Prav te dni smo imeli obisk nadzornikov televizije skupaj z režiserjem Costijem. O-bisk nas je zadovoljil, ker so se gospodje zelo zanimali za naše razmere. Ljubeznivo so spraševali tudi o našem slovenskem jeziku. Hoteli so poslušati, kako teče jz ust naših otrok.
Upamo, da nas niso prišli gledat in poslušat samo kot kakšno folklorno zanimivost, marveč da so tudi odnesli vtis o slovenstvu naših krajev. Povemo' jim tudi, da bi bilo najbolj pravično in pošteno, če bi imeli slovenske šole in tudi strokovni pouk po televiziji v slovenščini.
STARA GORA
K Marijinemu svetišču na Staro goro pohaja vsako leto več vernikov. Bazilika jc postala pravo romarsko središče za vso Beneško Slovenijo, pa tudi za vse sosednje pokrajine. Zadnje čase pa se opaža, da je
Ja (jrfiibhv
Volilno gibanje
V	primeri z drugimi volitvami niso letošnje upravne volitve v goriški pokrajini zbudile velikega zanimanja med ljudstvom. Začeli so se že volilni shodi, a so vsi dokaj klavrno obiskovani. V nedeljo dopoldne je sklicala socialistična stranka volilno zborovanje na obširni Battistijev (Telovadni) trg. Govoril je poslanec De Pascalis. Pod odrom pa ga je poslušalo le nekaj oseb. Bolj vstran pod drevesi je stalo še nekaj gruč. Ostali so pa bili običajni mimoidoči ter redki sprehajalci v Ljudskem vrtu.
Krščanska demokracija je pa sklicala shod v Verdijevo gledališče. Pred govorom ministra Tessitorija so predvajali film z naslovom »Obmejna pokrajina«. Slike na platnu naj bi dokazale, kaj vse je dosedanja uprava naredila za pokrajino. V dvorani sta bili zasedeni dve tretjini prostorov.
Nato je imel odhajajoči župan Bernardis nekak poslovilni govor o svojem delu. V imenu stranke se mu je zahvalil senator Tessitori in mu je izročil v dar kolajno, pečat ter neki izkopan kamen.
Odstop župana in dela stare garde v Krščanski demokraciji, je tudi delo mlajše struje. Ta izraža svoje mnenje o nekaki o-kostenelosti v stranki v glasilu »Presenza giovanile«, ki ga je na skoraj kričeč način 1'azglasila z lepaki po vseh oglih.
j/loocfflfcg_____________________________
Stara gora tudi turistično središče. Zgrajenih je že več gostisč in gostiln bo'j za tujce kot za tihe romarje.
Poseben hrušč bo 21. maja, ko pripravlja avtomobilski klub iz Vidma posebno dirko iz Čedada na vrh Stare gore. Na tekmo so povabljeni vsi dirkači iz severne Italije. Podobne tekme so priredili že predlanskim ■ani pa jih ni bilo.
OBMEJNI PREHODI
Promet skozi obmejne prehode v Beneški Sloveniji je tudi v aprilu zabeležil precejšnjo živahnost. Odprtih je osem obmejnih prehodov. V aprilu je prekoračilo mejo 8993 jugoslovanskih in 1674 italijanskih državljanov. Z dvolastniško izkaznico je potovalo kakih 1500 oseb. Največ prometa je vedno na prehodu pri Stupici, kjer so zapisali 5730 prihodov v Italijo, na kobariško stran pa 1160.
Zapadna Beneška Slovenija:
TOČA
Letošnji posevki so že precej dobro kazali. Kmetovalci so upali, da ne bo prišlo kako neurje in odplavilo njih upe. Mesec maj Je pa prišel namesto aprila s precej muhastim vremenom. Tu pa tam se je že spustila toča iz oblakov. V torek popoldne ni črno nebo nič kaj prida obetalo. Nad Vidmom in zapadnimi vasmi Beneške Sloveni-je je pozno popoldne začelo deževati, za ploho se je vsula še toča, ki je napravila precej škode po vrtovih.
Pred par dnevi je pa obiskala občino Gorjane in še prav hudo je tolkla pri vasi Sv. Helena. Sadno drevje je pretrpelo mnogo Škode. Na splošno se opaža, da bo letos
manj sadja, zlasti češenj, kot druga leta.
ŠTEVERJAN
Pri nas se je že dolgo let občutilo pomanjkanje primernih šolskih prostorov zlasti za prepotrebni otroški vrtec. Imamo sicer poslopje za osnovno šolo, za katero sta se po prvi vojni zelo trudila župnik Sedej in nadučitelj Likar. Stavba pa je že v precej slabem stanju, oprema učilnic pa tudi. Občinska uprava si je prizadevala, da se nekaj ukrene. V nedeljo je bil trud kronan. Pri osnovni šoli so popravili, kar je bilo potrebno, določen pa je že tudi poldrugi milijon lir za nabavo šolske opreme.
Drugo veliko delo pa je novi otroški vrtec. V stavbi so učilnica, jedilnica s kuhinjskimi prostori in stanovanje za vrtnarico. Po prizadevanju vseh oiblastev je bilo nakazanih 6 milijonov lir. V nedeljo opoldne je nove prostore blagoslovil msgr. Klinec. K slovesnosti so prihiteli zastopniki obla-stev in mnogi občinarji. Govorca sta domači župan, prefekt in šolski skrbnik. Zadnji je izrazil veselje, da so se isti dan v eni občini izročila tri nova šolska poslopja svojemu namenu.
Pojasnilo uredništva
V zvezi z dopisom iz števerjana, ki ga je Novi list objavil dne 13. aprila in ki je obravnaval potek seje števerjanskega občinskega sveta, nam je dr. Michele Formenti-ni poslal pismo, v katerem pravi tole:
»Članek trdi, da nisem bil povabljen (na sejo občinskega sveta op. ur.), medtem ko me je prav župan Podveršič formalno povabil, naj prevzamem besedo, potem ko je zaslišal občinski svet.
Nikakor nisem žalil niti občinskega sveta niti posameznih svetovalcev. Zato je vaš komentar povsem neumesten.«
VALERIŠCE
Naš zaselek, ki šteje precej, čeprav bolj raztrošenih hiš, se tudi ponaša od nedelje dalje z novim poslopjem za osnovno šolo. Že prej smo sicer imeli skromno stavbo, ki so jo občinarji postavili skoro samo s svojimi žulji. Novo poslopje pa obsega zdaj dve učilnici in vse, kar spada zraven. Urejeno je po modernih vidikih in za dela so potrošili skoro pet milijonov lir. Lep Sprejem je pripravila šolska mladina predstavnikom oblasti, ki so prišli malo pred poldne k slovesni otvoritvi. Ljubko so zapeli nekaj pesmic in podarili prefektu šop rož. Prefekt in župan Podveršič sta zbrane goste in Občinarje nagovorila in podčrtala skrb občinske uprave ter države za razvoj šolstva. Msgr. Klinec iz Gorice je blagoslovil novo šolo, ki bo takoj izročena svojemu namenu.
JAZBINE
V nedeljo, 7. maja, je bil tudi za našo vas pomemben dan. Ob tričetrt na enajsto uro so se pripeljali k nam zastopniki političnih in šolskih oblastev, da otvorijo novo šolsko poslopje. Poleg prefekta, predsednika pokrajine, šolskega skrbnika De Vette, didaktičnega ravnatelja Brešana, sta bila navzoča tudi župana iz števerjana in Sovodenj. Zbrala se je tudi šolska mladina in domačini. Zupan Podveršič je pozdra^ vil goste in poudaril skrb občine za šo’o, j vodovod in cesto v Jazbine. Govoril je tu-
di prefekt Nitri. Poslopje je blagoslovil g. Martinčič.
Nova šola ima veliko in zračno učilnico ter vse potrebne pritikline. Stroški so znašali 3 milijone 420 tisoč lir. Občani smo hvaležni vsem, ki so se trudili, da dobe naši otroci primerne učne prostore.
RUPA
Precej časa ni bilo pri nas nobene poroke. Sedaj se je pa le opogumil naš domačin Albinko Koncut. Za zakonsko družico si je izbral gospodično Ado Lovrenčič, doma iz Doberdoba.
Stara navada je, da ob takšnih priložnostih prepevajo domači fantje na nevestinem domu. Rupenski fantje so tudi mirno i.apeli na dvorišču mlade neveste. Pridružili so se jim tudi domači fantje. Veselo razpoloženje se je skoraj končalo, ko so organi javne varnosti zahtevali, naj se petje konča, češ da se moti nočni mir, čeprav je fantovska pesem le tiho plavala v noč. Tudi pogumna nevesta je pristopila in poprosila, naj se pusti fantovska pravica. Lepa pesem nikogar ne moti, če ne išče drugih vzrokov. Nato so jih še nekaj zapeli.
Mlademu paru želimo vsi domačini mnogo sreče na novi življenjski poti!
MSGR. BREITENBERGER UMRL
Vso Goriško je globoko presunila nepričakovana vest, da je v nedeljo zjutraj preminul znani vipavski dekan Ignacij Brei-tenberger. Prejšnji večer ga je napadla slabost ter se je dal prevideti cd g. Mirka Berceta, ki je že določen za župnega upravitelja. Zadnja leta ga je sicer večkrat bolezen v nogah začasno položila na posteljo, toda njegova silna narava je vedno znova prevladala, tako da je osemdesetletni zlatomašnik prav do zadnjega vršil svojo službo tako v cerkvi kot tudi v semenišču, kjer je bil rektor in profesor nemščine.
Rojen v Idriji, je študiral na Dunaju germanistiko ter bil sprva profesor na škofi jski gimnaziji v št. Vidu pri Ljubljani, nato nekaj let kaplan v Idriji, nakar je prišel 1. 1923 za kaplana v Vipavo in postal župnik ter dekan. Vipavcem se je silno priljubil zaradi svoje prikupne postave in možatega nastopa. Z lahkoto je obvladal s prižnice tisočglave množice v Logu ob šmarnih shodih, kjer je tudi nosil v spovednicah glavno težo dela.
Izboren pevec, družabnik in govornik, goreč duhovnik in zlasti otroško preprost do najnižjih si je pridobil srca vse doline, ki ga je vedno smatrala za svojega očeta. Z ljudstvom je delil v dolgi dobi skoro 40 let veselje in žalost, trpel večkratno preganjanje, a prejel tudi zaslužena priznanja, tako da je bil ponosen na svoje ljudi, ti pa še bolj nanj. Kar težko si je predstavljati vipavsko dolino, zlasti pa Log, brez njega.
Veličasten pogreb v torek popoldne je pokazal, kaj je pomenil vipavski dekan Breitenberger. Z vipavskimi verniki žalujemo tudi mi in smo prepričani, da je Stvarnik že bogato poplačal svojega zvestega služabnika.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Proces človeški strahopetnosti
Izpovedi prič, ki sc vrste pred sodiščem v Jeruzalemu, kjer sodijo morilca Judov Eichmanna, pre tresajo svet in mu osvežujejo spomin na najgroz-nejše dni evropske zgodovine, na dni, ki jih skuša Evropa prav zato tern hitreje pozabiti, ker so bili tako strašni. Na zatožni klopi v svoji stekleni kabini sedi samo Eiehmann, toda obtožencev je mnogo več. Samo v zahodni Nemčiji živi baje 80.003 nekdanjih množičnih morilcev, ki so se v povojnem času potuhnili in se vključili kot najbolj normalni ljudje v civilno življenje. Osemdeset tisoč žena ne ve, da spi ponoči poleg njih človeška zver, ki je mirno morila celo otroke in ženske ter pri tem s krvavo roko nosila cigareto v usta, pazeč, da je ne premoči s krvjo. Na tisoče in tisoče nemških otrok ne ve, da so njihovi očetje zveri v človeški podobi in da bi se morali zdrzniti ob vsakem dotiku njihovih rok.
Osemdeset tisoč morilcev — to pomeni, da je bil vsaj vsak 50. vojak nemške vojske pripravljen sprejeti vlogo rablja in moriti ljudi, katerih ni prej nikdar videl in kj mu niso storili nič hudega. Toda
GLASBENA MATICA — TRST
V soboto, 13. maja, ob 20.30 v prosvetnem domu društva Prosek-Kontovel (Sosičeva hiša)
»NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE«
Sodelujejo gojenci podružnice Prosek-Kontovel, gojenci iz Trsta ter mladinska zbora PD »Igo Gruden« iz Nabrežine in Dijaškega doma iz Trsta.	Vljudno	vabljeni!
•
V nedeljo, 14. maja, ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva v Barkovljah, Ul. Cerreto 2
NASTOP GOJENCEV IZ BARKOVELJ IN TRSTA
Vljudno vabljeni!
•
V ponedeljek, 15. maja, ob 21. uri v Avditoriju
»GLASBENA AKADEMIJA«
Sodelujejo: Godalni orkester Glasbene Mati-oe( gojenci šole Glasbene Matice, združeni mladinski pevskj zbori, sopranistka Ljuba Berce-Košuta, tamburaški zbor PD Prosek-Kontovel.
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom v baru Moscolin, Ul. Teatro Romano 2 (nasproti Avditorija)
dejansko je bila vsa Hitlerjeva vojska samo mo-rilni stroj, kot je te dni točno pribil eden izmed sodnikov na jeruzalemskem procesu. Ni bilo oddelka, ki bi bil čisto nedolžen. Vsak je pomagal ali loviti, stražiti, prevažati in mučiti ujetnike, če že ni bil izbran ravno za morjenje. Žrtve so to vedele.. In zato so obupale nad možnostjo rešitve in se dale mirno pobiti.
Zato se mora te dni čutiti na zatožni klopi ves nemški narod. Kriv je, da je sprejel Hitlerjevo oblast, da se je dal zasužnjiti od njegovih rjavih in črnih tolp, da je verjel blaznim hitlerjanskim rasnim teorijam in se dal spremeniti v slepo orodje blazne zlobe in patološkega sovraštva. Kriv je, da se ni uprl, ko je spoznal, v kakšne zločine ga vodi Hitlerjeva oblast. In celo tisti, ki so se upirali, so krivi, ker je bil njihov odpor prešibak in preboječ.
Toda ne le nemški narod, vsa Evropa je na zatožni klopi. Le malo je narodov, ki bi ne bili sokrivi, da je mogel Eiehmann s svojimi pomočniki pokončati šest milijonov Judov v »krščanski« Evropi. Vsi ti Judje so živeli sredi krščanskega in v ogromni večini nenemškega prebivalstva. Toda zrlo redki so bili tišli, ki so jim bili pripravljeni pomagati, da se rešijo. Nedvomno bi se bilo mnogo ve' Jutjov rešilo, če bi jim bil kdo ponudil roko v pomoč in bil pripravljen sprejeti določeno tveganje zanje. Toda takih je bilo silno, silno malo. Le Nor
vežani in Danci so kolektivno kot narod rešili večino Judov, ki so živeli med njimi, ter jih pravočasno poskrili in spravili na švedsko. Drugje so ljudje morda s sočutjem, toda pasivno gledali tragedijo judovskega prebivalstva. Našli so se celo taki, ki so v svoji neumnosti in zlobi celo pomagali hitlerjevskim klavcem ter jih skušali še prekositi v krvoločnosti. O takih primerih poročajo z Leton-skega, Estonskega, iz Ukrajine in Madžarskega.
Začudeni se moramo vprašati, kako je mogoče, da je v tedanji Evropi ostala človeška vest tako neobčutljiva za preganjanje Judov. To je bila morda posledica dolgoletne antisemitske propagande, ki se ni začela šele s pojavom hitlerjanstva, ampak že mnogo prej. Žrtev tega zagrizenega antisemitstva je postal v Franciji Dreyfus. V Avstriji in Nemčiji so podžigali antisemitizem zlasti poniglavi novopečeni kapitalisti in njihov tisk, da bi izrinili iz gospodarskega življenja sposobnejše judovske gospodarstvenike in se znebili nadležne konkurence. Drugim je zadišal judovski denar. Mnogi intelektualci so se pridružili tej protijudovski obrekovalni gonji iz poklicne zavisti, ker so se namreč čutili oškodovane zaradi sposobnosti in družabne spretnosti ju dovskih zdravnikov, odvetnikov, časnikarjev, univerzitetnih predavateljev, znanstvenikov itd. Celo slovenski tisk je v času pred prvo svetovno vojno v precejšnji meri podlegel vplivu te protijudovske psihoze in obrekovalne gonje ter začel uporabljati za Jude razne zaničljive izraze, kot n. pr. »čifuti« itd. Celo besedo Žid so uvedli zaradi njenega zaničljivega prizvoka namesto besede Jud, ki je. bila v Sloveniji prej splošno v rabi, čeprav pomeni v res nici isto in je le popačenka po francoski izgovarjavi nemške besede Jude. Pred drugo svetovno vojno se je stopnjevalo protijudovsko razpoloženje v delu slovenskega tiska tako daleč, da je celo nek; katoliški dnevnik prinašal v podlistku izrazito proti judovskemu plemenu naperjen roman nekega nemškega pisatelja, ki je mogel vzbuditi v bralcih samo vtis, da je v judovstvu kot takem nekaj satanskega in nečistega, kar teži za tem, da bi si zasužnjilo ves človeški rod in ga pokvarilo — torej tipična nacistična teza o »nečisti« judovski rasi, čeprav je skušal dati avtor omenjenega romana tej tezi nekak katoliški (!) predznak.
Tako pisanje se je bolj ali manj le prijelo bralcev in jim uspavalo vest glede preganjanja Judov. Na srečo je bilo v Sloveniji le zelo malo Judov in še ti so se. že pred začetkom vojne umaknili ali v
tujino ali dalje na jug, misleč da bodo tam bolj varni, tako da vsaj na slovenski z.eml i ni pr š o do kakih hujših tragičnih dogodkov, kaier.h žrl\e bi bili Judje. Posameznih žrtev pa seveda ni manj kalo. Prav te dni je objavil neki ljubljanski dnov nik številke, iz katerih je razvidno, da so nacisti krvavo zreducirali tudi malo judovsko občestvo v Ljubljani. Ostalo jih ni niti toliko, da bi bili mogli zapeti obredno pesem na grobu nekega svojega rojaka, ker je potrebno zanjo dvajset ljudi.
Evropa se mora zaradi te svoje pasivnosti in brezbrižnosti, ko je šlo za rešitev Judov, čutiti so kriva. Ljudje v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, na Poljskem, v Srbiji, na Hrvaškem in drugod b bili mogli rešiti vsaj judovske otroke, če bi se bili potrudili, a le malokdo je našel dovolj poguma za to.
Strahopetnost pa ni opravičilo. Strahopetnost je zločin, kadar omogoča trinogom, da brez odpora in nekaznovano uganjajo svoje zločine nad človeštvom. Strahopetnost ni previdnost, ampak pomanjkanje moralne zavesti v človeku, izraz uspavane, omrtve-ne vesti. Strahopetnost je temelj, na katerem je zgrajena oblast vseh nasilniških sistemov in ki omogoča tiranom njihove zločine. Zato sedi zdaj strahopetnost Evrope kot nevidni soobtoženec zraven Eichmanna v njegovi stekleni kletki. In z njo se lahko identificira na desetine milijonov Evropejcev, ki so drugače polni zgražanja nad Eichmannovimi zločini. Toda marsikdo med njimi bi bil lahko re-š.il vsaj enega svojega sočloveka Juda, lahko bi bil sprejel v svojo družino in skril vsaj enega judovskega otroka.
Dve literarni nagradi
Prvič so letos podelili pred letom dni ustanovljeno mednarodno literarno nagrado »Formentor«, in sicer Špancu Juanu Garcii Hortelanu za še neobjavljen roman »Poletna nevihta«. Roman mu je prinesel 10.000 dolarjev in bo kmalu izšel hkrati pri založbah Einaudi v Torinu, Gallimard v Parizu, VVeidenfeld in Nicholson v Londonu, Grove Press v New Yorku, Sei y Baral v Barceloni in Rawohlt v Hamburgu. Z nagrado »Formentor« je povezana druga »Mednarodna literarna nagrada«, prav tako v višini 10.000 dolarjev, katero je omenjenih šest založnikov poklonilo Samuelu Beckettu in Jorgc Lil isu Borgesu.
Čeprav sta si ta dva avtorja zelo različna, j: m a je skupno to, da ljudje pač mnogo govorijo o njunih knjigah, a jih le malo berejo. Beckett, ki naj raje opisuje človekovo degeneracijo, n’fna mnogo prijateljev med bralci in prav tako ne Borges s svojimi visoko kultiviranimi literarnimi ugankami. Založniki ustanove »Formentor« so si zato nedvomno pridobili zaslug za oba avtorja, katerima se ob činstvo ni oddolžilo, kot bi zaslužila.
Priam" iz slovenskega igranega filma »Tri četrtine stanca« z Igralci Miro Sardočevo, Cedom Vnukom
In Vanjo Drahom
GOSPODARSTVO
Rdeči pajek - velik škodljivec
V	zadnjih letih se je ta škodljivec zelo razširil in dela velikansko škodo, čeprav je zelo majhen, saj je dolg le četrt do pol milimetra. Nastopa pa v velikih množinah in se zelo hitro množi.
Rdeči pajek — ragno rosso, tetranychus telarius ali tetr. pilosus — prezimi pod starim lubom, navadno v obliki jajčec, spomladi pa se preseli na spodnjo plat listov, kjer srka sok in s tem slabi svojega gostitelja. Ta je lahko trta, sadno drevo in tudi iepotični grm. Rdeči pajek je sploh prav malo izbirčen. S srkanjem soka hudo slabi rastlino: v začetku povzroča kodranje li-1 stov, ki pozneje porjavijo; napadeni starejši listi takoj porjavijo, se posušijo in odpadejo, zaradi česar rastlina oslabi. Spomladi in poleti se škodljivec zelo hitro množi, saj se razvije več rodov (kakšenkrat 8 in še več).
Proti rdečemu pajku se morarrtb boriti pozimi, spomladi in poleti, kddar ga pač opazimo. Učinkovita sredstva sta »ovifac« podjetja Montecatini in amerikansko sredstvo »kelthane«: prvo je tekočina, »keltha-ne« pa dobiš v obliki prahu in v emu'ziji. Oboje uporabljamo kot škropilo. »Ovifac« je- precej strupen in zato moramo paziti tako pri pripravi kot razdeljevanju škropila. Pdlfida ftiora biti pred uporabo in za njo "skrbn’6 "Oprana z vodo; kdor pripravlja škropilo in škropi pa se mora po končanem delu. umiti z milom in vodo.
Tako »ovifac« kot »kelthane« učinkujeta tudi protf drugim , škodljivcem. Le moč škropila je različna. Za uničenje rdečega in rumenega pajka, različnih pršic in še nekaterih drugih škodljivcev zadostuje, da v 100 litrih vode premešamo 200 gramov »ovifac«. Za uničenje zelenih listnih uši
pa je potrebno 300 gramov. Odmerjeno količino »ovifac« najprej toliko časa mešamo v majhni količini vode, dokler ne nastane nekakšna smetana. Zatem vse sku- ’ paj zlivamo v ostalo vodo in neprestano I mešamo.	!
Za 100 litrov vode potrebujemo 200 g j pripravka »Kelthane« v prahu ali 250 g { »Kelthana« v emulziji. Tudi tu premešamo odmerjeno količino najprej z ma’o vode, nakar razredčimo in med neprestanim mešanjem zlivamo v ostalo vodo. »Kelthane« ni strupen ne za ljudi ne za domače živali ne za čebele. »Ovifac« pa je učinkovitejši kot »kelthane«.	>
OMEJITEV UVOZA GOVED IN MESA
Dne 21. aprila je dobil veljavo zakon, ki določa, kdaj minister za zunanjo trgovino lahko prepove ali spet dovoli uvoz govejega mesa. Uvoz mesa se lahko ukine, če cena goveje živine pade pod 305 lir za kg žive teže; če se pa cena dvigne nad to vsoto, se uvoz lahko dovoli. Cene se določijo po tistih, ki veljajo za nad eno leto stare junce na trgih Padova, Florenca, Macera-j ta in Modena, za prvovrstne vole cene na. trgih Chivasso in Modena, za drugovrstne-krave pa cene na trgih Cremona, Chivasso in Modena. Na osnovi teh cen se najprej izračuna povprečna cena juncev, volov in! krav, zatem pa se seštejeta polovica te cene za junce in četrtina cene za vole in( krave ter se to primerja s ceno 305 lir. Ce znaša ta vsota 295 lir ali manj, se mora uvoz mesa ukiniti, če pa je vsota višja od 315 lir, se mora uvoz mesa zopet dovoliti.'
Prepoved ali dovoljenje uvoza žive gove-j je živine sta odvisni od povprečne cene drugovrstnih krav na tedenskih sejmih v Cre-moni, Modeni in Chivassu. Ce ta cena presega 185 lir za kg žive teže, mora biti uvoz dovoljen, če pa je nižja, ga je treba ukiniti.
Določbe tega zakona pa ne veljajo za meso, ki je namenjeno oboroženim silam in industriji za predelavo mesa.
PRIHODNJA PŠENIČNA ŽETEV
je še daleč, a gospodarstveniki že prerokujejo, da ne bo presegla 70 milijonov stotov in torej ne bo zadostovala za domače po trebe ter bo Italija morala uvažati krušno žito. Pravijo, da se je pšenica sicer dobro osteblila, a da je bilo posejanih nad 300.000 ha manj kot druga leta in da je tudi precej njiv, na katerih nima pšenica prave barve, ker ni zelena, marveč rumena.
Razvoj živinoreje v Italiji
Na občnem zboru italijanskih živinorejcev v Rimu so poročali o razvoju živinoreje. Ugotovljeno je bilo, da je govedoreja napredovala v zadnjih letih za 200.000 giav letno, a da’ so nazadovale vse ostale veje, predvsem ovčereja, kozereja, svinjereja in konjereja. Ugotovili so nadalje, da se je potrošnja mesa od 1. 1950 do danes povišala na glavo od 16.5 kg na 24-25 kg ali za 50%. Kljub temu je v Italiji potrošnja mesa sorazmerno nizka, če jo primerjamo s potrošnjo v Franciji, kjer znaša na glavo in leto 69 kg, ali Nemčiji s 53 kg, Belgiji s 56 kg, da ne navajamo ZDA ali Argentine, Nove Zelandije in Avstralije, kjer dosega skoraj 100 kg.
Končno je zveza živinorejcev začrtala program za bodočnost. Ta obsega utrditev
organizacije živinorejcev; povečanje in zboljšanje živinorejske proizvodnje na osno-
vi	genetičnega zboljšanja; izvedbo poskusov; zdravstveno zaščito reje; napredne smernice krmljenja in trgovino s krmili; gospodarsko zaščito živalske proizvodnje itd.
Malteška mrzlica v Trstu
V	zadnjih mesecih so v Trstu zabeležili 17 primerov malteške mrzlice. Gre za bolezen, za katero ljudje zbolijo po neposrednem stiku z domačimi živali ali pa posredno od živalskih proizvodov, kot so sir, maslo in mleko. Možno je tudi obolenje po okužni hrani, zlasti zelenjavi.
Pri domačih živalih se bolezen najavlja z abortusi. Kakor hitro smo opazili, da nam je krava v hlevu zvrgla, moramo postati nanjo pozorni, kajti obstaja sum, da je hlev okužen po bangovi bolezni ali brucelozi, kot se pri govedu imenuje malteška mrzlica. V začetku bo zvrgla ena, potem pa še druge krave. Krava, ki je zvrgla enkrat, se sicer spet obreji, vendar bo ponovno zvrgla. Zgodi pa se lahko, da se po nekaterih abortusih krava lahko srečno ote-
li,	vendar ni gotovo, da bo teliček živel. Vsekakor v organizmu krave sčasoma nastane neka premunicija, ki onemogoča nadaljnje abortuse. Teleta so zmožna življenja, čeprav bodo včasih nosila v sebi klice bolezni.
Za človeško življenje je najbolj nevarna okužena koza. Kakor hitro ugotoviš, da je koza zbolela za bangovo boleznijo, jo moraš označiti za bolno, kar Opraviš s posebnim žarečim železnim žigom. Zatem jo je treba zaklati in zakopati. Manj nevarpe so za človeka ovce in goveda.
Malteška mrzlica se med ljudmi najbolj razširi spomladi in poleti. Kdor živi v mestu, se seveda lahko naleze te bolezni le z živalskimi proizvodi, kot so sir, maslo, mleko in tudi meso. Zato kupujmo pasterizirano mleko, drugo mleko pa moramo dobro prevreli. Kadar kupujemo sir, pazimo, da je star več kot poldrugi mesec, ker po 45 dneh postanejo bolezenske klice neškod-
1,1Ve	Dr.	D. R.
Izdaja Konzorcij Novega Usta Odgovorni urednik Drago Legi5a Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-177
ŽENA IN DOM
DA BI MALI NE VIDEL
Vzgojiteljica je v cgroškern vrtcu malčkom pripovedovala pravljico o princesinji iz devete dežele, kako je po težkih preizkušnjah s kraljevičem in svojim sinkom živela srečno in dolgo življenje. Tedaj se. eden izmed malčkov1 oglasi: »Moja mamica tudi tako srpčno živi.« Za vgojiteljico je b i to ganljiv trenutek.
Misleč, da bo otrokovi mamici napravila še posebno veselje, ji je ob priložnosti povedala, kako se je hjcn sinček pohvalil-s svojo mamico. Ko je "mamica to slišala, se je vsa vzradoščena zavzela: »A tako je rekel?« Toda v hipu je legla senca na njen obraz in je dostavila: »To me res veseli, midva z možem namreč zelo paziva, da bi mali ne videl, da najin zakon ni srečen. Ne hotela bi mu rušiti raja njegove sreče. Saj midva sva bila srečna, rada sva se imela, toda prišla je bolezen, jaz sem za moža razvalina in z menoj je razvalina tudi najin zakon.«
To je izobražena mamica; žena z vsem razumevanjem za dobro vzgojo. Toda ravno taka vzgoja
čuti težo vzgoje, ker mora stalno paziti, da otroka pelje iz hiše v hišo od spredaj, da ne bi opazil/kako je hiša z zadnje strani vsa razrušena. Dobri mamici je veliko na tem, da otrok ohrani najboljšo podobo o domači hiši, o očetu in materi in njunem medsebojnem odnosu. Le tako globoko doživeto občutje. družinske sreče je trajna podlaga tudi za otrokovo poznejšo življenjsko srečo. Otrok, ki so ga starši znali osrečevati in ki je to srečo v otroških letih užival na svojem domu, bo znal v poznejšem življenju tudi druge osrečevati in ob tem sam srečo družinskega življenja uživati.
Zaskrbljenost staršev, kako otroku v nežnih letih ohranjati košček družinske sreče kot najzanesljivejšo dediščino za poznejše življenje in skrbno prikrivanje vseh nesoglasij ter tihih bolečin pred otrokom, zahteva veliko osebnega junaštva. A prav to vzajemno samopremagovanje utegne biti v takem primeru še edina, a kar resna vez, ki moža in ženo združuje, da rešita zakon in z njim družino.
(Iz knjige dr. A. Trstenjaka »človek v stlsld«)
Fata morgana na Južnem Tirolskem
Pod tem naslovom je petnajsld.nevnik »Rcalta SudUralese« (Južnotirolska stvarnost), ki ga za š'r-šo italijansko javnost izdajajo Južnj Tirolci v italijanščini, priobčil dne 10. marca 1961 članek, v katerem so obrazloženi vzroki, zaradi katerih je tamkajšnja manj šipa združena v eni sami politični organizaciji.' To enotnost, so določeni krogi skušali tu di v zadnjem času razbiti, zlasti z ustanavljanjem strank, k-j pa obstajajo, kot se, je kmalu izkazalo, samo: na .papirju. Prav zato ima članek tak naslov.
Zaradi njegove .zanimivosti in aktualnosti — ko-ncc. njeseca se v Celovcu prično italijansko-avstrijska pogajanja — objavljamo sestavek v skoraj dobssed-nem' prčvodu.
Uredništvo
Preden je, bil Južni Tirol 1. 1919 priključen. Italiji, .jp, .bilo tudi na tem ozemlju več političnih strank-Od ;leta 1919 do nasilne razpustitve političnih organizacij, ki jo je odredil fašizem, so. južnotirolske stranke (katoliška, socialdemokratska in liberalna) bile združene v »Nemški z^ezi« (Deutsher Verband), da bi se tako omogočila obramba narodnih pra viev; Tar zveza je bila potrebna, ker je bil Južni Tirol, kje.r so tedaj prebivali samo Južni- Tirolci in Ladinci, priključen takšni narodni in centralistični državi, kot je Italija.:;-	jv
Ko je propadel fašizem, ki je izvajal div-jo-in nasilno politiko, se je ogromna večina južnotirolskega ljudstva združila v Južnoti-rolski ljudski stranki (Sudtiroler Volkspar-teL), medtem ko se socialdemokratska stranka, ki se je, tudi obnovila 1. 1945, ni mogla uveljaviti,	.
Ob kočljivem položaju, v katerem so se zaradi posledic1 fašistične politike znašli Južni Tirolci, so se namreč morali žal pre-
pričati, da jim razmere nikakor še ne dovoljujejo svobodne in demokratične tekme strank. Needinost bi namreč še bolj ošibi-la že po fašizmu hudo okrnjene poz'cije. Temu je treba še dodati, da se je povojna demokratična Italija sicer odpovedala bru talnim fašističnim metodam, da je res spremenila sistem, a da se je kljub vsemu še vedno držala fašističnega načela, po katerem je treba v bocenski pokrajini naseliti tolikšno število italijansko govorečih državljanov, da ti prej ali slej postanejo večina, kar bi imelo za posledico, da bi Južni Tirolci na rodnih tleh ostali v m?njšini. K temu je težila in še teži predvsem politika gradnje ljudskih stanovanj in dodeljevanja službenih mest. Vse to se dogaja hkrati z znanimi poizkusi, da se južnotirolsko ljudstvo raznarodi.
Zaradi takšne politike je etnična skupina nujno morala ohraniti svojo enotnost, če se ni hotela že vnaprej odpovedati svojemu obstoju. Zato je ljudstvo od prvih volitev 1. 1948 do danes plebiscitarno volilo za Južnotirolsko ljudsko stranko. Tako je ravnalo ne toliko zato, da pedpre neko stranko, temveč da odda svoj glas enotnemu političnemu predstavništvu vse manjšine.
Zaradi tega vzroka so morali klavrno propasti tudi vsi dosedanji poskusi, da se razbije enotnost južnotirolskega ljudstva. Ta enotnost pa je naraščala celo ob upravnih volitvah, pri katerih je znano, da so politični činitelji drugovrstnega pomena.
Pot, ki so jo Južnim Tirolcem vsilila dosedanja bridka izkustva, je šla in gre na
živce nacionalistom vseh barv, saj bi ti zelo radi videli, da bi Južni Tirolci bili ne-edini, da bi tako bile možne razne špekulacije.
Južne Tirolce zato obtožujejo, da niso občutljivi za demokracijo, pri čemer hote zamenjujejo demokratično občutljivost s stanjem, ki terja obrambo ne samo političnih, marveč tudi neodvzemljih socialnih in gospodarskih pravic narodne manjšine.
Če bi namreč prenehalo stanje ogroženosti, kar bi se doseglo, če bi bila d na dejanska in popolna deželna avtonomija, ki bi jamčila obstoj narodne skupnosti na rodnih tleh, bi takoj in sama po sebi nastala svobodna in demokratična tekma strank.
Toda Južni Tirolci se zavedajo, kako si žal še ne morejo privoščiti luksusa, da razpršijo svoje sile, ki danes težijo k enemu glavnemu cilju: doseči za vsako ceno dejansko in popolno deželno avtonomijo..
Bili bi pa hinavci, če bi hoteli zamolčati, da znaten odstotek Južnih Tirolcev danes ne zaupa več deželni avtonomiji in se odločno zavzema za samoodločbo. Kdor po-bliže pozna sedanje razmere, mora priznati, da ne kaže zgubljati časa, ker se Lahko zgodi, da bo ogromna večina Južnih Tirolcev že v bližnji bodočnosti smatrala zahtevo po avtonomiji za nekaj, kar se je povsem preživelo.
Samo prazne upe pa si dela, kdor misli, da bo odklonitev deželne avtonomije spet privedla Južne Tirolce v tridentinski hlev. Po 12-letnem skupnem bivanju s tridentinsko večino Južni Tirolci dobro vedo, da vo ditelji omenjene večine nimajo nobenega namena spremeniti dosedanjo 'politiko.' In bodočnost bo lo potrdila.
»Pač, nekaj znanstvenic in bolničark?«
\/»»Bi ne mogli tudi mene sprejeti?«
»Ni več n^ogpee, Eva, Izbiranje in preskušanje ljudi je trajalo nad leto dni. Ti ne veš, kaj vse jc potrebno, da jc človek spusoben za tako. dolg, polet v vesolje... s katerega se morda tudi ne/bopjo več vrnili. ..«
»Zakaj mi nisi prej povedal?«
S. stphpjm in težko vestjo sem pričakoval to vprašanje.
»Prepovedano nam je bilo komur koli kaj izdati o poletu* Tudi zdajbl ti ne bil smel povedati... Nihče bi ne smel ničesar slutiti o na)ši! odpravi razen tistih, ki so jo pripravljali, in najviš-jeca vpdsfvaJ Svčjbodnega sveta. Niti družine udeležencev. . Ob-veštfii " jih’ !bodo šele potem, ko bomo že v veoslju ... Sporočili jim bodo samo, da smo odleteli na zelo dolgo in važno, skrajno tvegano-odprav v in jim bodo redno izplačevali plačo. S tem, da sem ti povedal, s^«n prelomil prisego. Storil sem zato, ker te imam rad in ker se ne morem tako ločiti... brez slovesa ...
Zastokala je.
»Moja dolžnost je bila, da takoj pretrgam najino razmerje, ko so me obvestili, da sem določen za člana odprave... Toda tega, nisem: mogel storiti. Imej me za podleža, Eva, toda nisem mogel;.. Preveč sem te imel rad ... Nisem bil dovolj močan . -.«
Namesto odgovora se me je z vso močjo oklenila, strastno, krčevito, Jiakop se morda oklene brodolomec trama na morju. Obraz je skrivala na mojih prsih. Poljubljal sem ji mokre, dišeče lase in jo božal, kakor skušamo z božanjem tolažiti žalostnega! Otroka. Nato sem ji dvignil obraz in jo začel poljubljati na zaprte oči. Poljubi so imeli grenak okus po solzah. Sonce ji je že osušilo kožo, ip kljub potrtosti, ki sem jo občutil, me je prevzel Carinjenega toplega, jedrega telesa kakor še nikdar prej. Dvignil sem ji obraz in vsesala sva se z ustnicami drug v drugega, dolgo in' divjeV str&sfhd in brezupno, kakor dva obsojenca na smrt, ki jima je (Jano,, da se poslednjič objameta, za vso večnost...
, In v> tisti najin objem sva izlila ves svoj strah in up, vso žalost in bolečino, vso svojo ljubezen do življenja. Ko sem držal v rokah njeno drgetajoče, dišeče dekliško telo, sem imel občutek,
<3>o otatek L^ oesotja
K. Z.
9.
da stiskam k sebi vse življenje te Zemlje, ki sem ga tako ljubil, vse, kar mi je bilo drago in ljubo na njej,, vse, vse... V vsej svoji neskončni razsežnosti in čudežnosti vesolje ne more vsebovati ničesar, kar bi bilo enako temu milemu čudežu ljubezni, mi	je prišlo na misel, ko	je zadremala, zvita	v klobčič, z	glavo
na	moji roki in s telesom	v vdolbini mojega	telesa...
Tiho in mirno je dihala in po izrazu njenega obraza sem videl, da sanja nekaj lepega. Bilo mi je hudo ob misli na trenutek, ko se bo zbudila. Potem pa sem zadremal tudi jaz. To so bile moje zadnje srečne ure na Zemlji.
Zbudil naju je hlad. Sonce je bilo že precej nizko. Splavala sva nazaj na celino in se drgetajoč odrgnila z brisačami. Zdaj, ko	sonce ni več pripekalo,	naju je kar zazeblo, toda hkrati	je	bil
ta	občutek prijeten in naju je silil, da sva se	naglo giibala	in	se
zaposljevala s stvarmi, ki nama niso dopuščale, da bi se vdajala bolečemu razmišljanju. Oblekla sva se in medtem ko je Eva pripravljala malico, sem ji nabral nekaj cvetja, ki je rastlo na travnikih okrog propadajočih kmetij.
Ko sva sedela na travi in jedla, so nama pogledi nehote uhajali na mali otok, na katerem sva užila poslednje ure najine ljubezenske sreče. Eva je bila nežna, toda molčeča.
»Na kaj misliš?« sem jo vprašal.
»Mislim na to, da se ne bova nikdar več videla v življenju, če bi bilo mogoče, bi te počakala, pa ni mogoče ... Še unareti me bo strah, ker bom vedela, da te tudi tam ne bom našla. Ti še dolgo, dolgo ne boš prišel za menoj ...«
»Eva, to so neumnosti, nikar ne premišljuj tako žalostnih stvari. V večnosti se čas ne meri z zemeljskimi merili in zanjo ne drži niti relativnostna teorija ...«
(Dalje)
P O R T N I
JPREG L JbC 13
Sovjetska zveza ponovno prvak v košarki
Ob velikem zanimanju občinstva so se v dvorani beograjskega razstavišča več dni odigravale tekme za evropsko prvenstvo v košarki. Sodelovalo je kar 19 držav. Edina temna točka tega tekmovanja je odstop italijanskega moštva. Italija se je za olim-piado zelo skrbno pripravila, letos pa ni mog'a sestaviti ekipe, ki bi jo častno zastopala, ker je večina atletov odklonila udeležbo pri pripravah za tako zahtevno tekmovanje.
Kljub temu je bilo tekmovanje, zelo zanimivo, saj so Jugoslavija, Bolgarija in Francija skušale na vsak način premagati sovjetskega orjaka in zasesti prvo mesto.
Vse ekipe so se na to prvenstvo mrzlično pripravljale. Ekipa Sovjetske zveze je bila kar štiri mesece na skupnnem treningu in sc pirpravljala pet ur dnevno. Tudi Bolgari so se temeljito pripravljali, ker so se hoteli oddolžiti za poraz na olimpijskih igrah. Francozi so se pripravljali pod vodstvom znanega košarkarskega mojstra Roberta Busnela. Jugoslovani so pred tekmovanjem gostovali na Češkem in na Bolgarskem ter nastopali na raznih turnirjih doma. Za Jugoslovane je bil glavni cilj, da branijo vsaj uspeh, ki so ga dosegli v Rimu, kjer so se uvrstili na šesto mesto.
Po tridnevnih izločilnih tekmah so se v polfinale uvrstile, vse najboljše ekipe; izpadle so Grčija, Anglija, Finska, Zah. Nemčija, Švedska, Nizozemska in Španija. V izločilnih tekmah so se vodile ostre borite. Prvo presenečenje je bila zmaga Vzh. Nemčije nad Madžarsko (64:63), drugo presenečenje je bila zmaga Romunije nad Francijo (68:66) in tretje, poraz Češkoslovaške s Turčijo (70:77).
Da imamo popolnejšo podobo s celotnega prvenstva, moramo povedati, da je v prvi skupini izločilnega tekmovanja Jugoslavija z lahkoto premagala G rti jo (86:57), Anglijo (122:58) in Poljsko (72:67).
V	drugi skupini je zmagala Vzh. Nemčija pred Mad-žarsko, v tretji SZ, v četrti Bolgarija, v peti Tur-čija in v šesti Romunija.
Tudi polfinalna srečanja so bila izredno zanimiva. Najzanesljivejšo igro so pokazali sovjetski ko-
šarkarji, ki so po vrsti premagali tele ekipe: Jugoslavijo (75:58), Belgijo, Madžarsko, Poljsko in Vzh. Nemčijo. V drugi skupini polfinalnega tekmovanja so se na prvo mesto uvrstili Francozi, pred Bolgarijo, Romunijo, Češkoslovaško, Turčijo in Izraelom. Francija, Bolgarija in Romunija imajo enako število točk. Zelo borbeno je bilo srečanje med Bol garijo in Romunijo (63:51), ki je odločalo, kdo bo igral v finalu s Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.
Najzanesljivejšo igro so brez dvoma poka/ah sovjetski dvometraši. Vendar ne smemo prezreti dejstva, da so v polfinalu vse reprezentance iz prve skupine igrale z velikim poletom proti Jugoslaviji. Ko so jih Jugoslovani premagali, so naslednji dan igrale proti SZ mnogo slabše. Jugoslovansko moštvo je v vseh polfinalnih tekmah igralo odlično in je njegova uvrstitev v finale povsem zaslužena.
V	finalu je Jugoslavija zaigrala proti Franciji najlepšo tekmo. Po zaslugi Koraca (30 točk), Duri-ca (20 točk) in Daneva so domačini uspeli poraziti Francijo z izidom 75:65 (32:25). Sovjetska zveza pa je z lahkoto odpravila Bolgarijo (77:54) in se tako oddolžila za poraz, ki ga je žela v Moskvi. Najbolje so igrali Zubkov, Kornjev in Alašjačaj.
Zelo pričakovano je bilo glavno srečanje med domačini, ki so se prvič v zgodovini košarke, povzpeli tako visoko, in Sovjetsko zvezo. Jugoslovani so celo vodili z izidom 15:6, toda Rusi se ob tak'h prilikah kmalu opomorejo. Prvi polčas se je korčal z zmago Jugoslavije (27:21), toda v drugem dciu igre so gosti pokazali, kaj zmorejo in so prej dohiteli in nato pustili za sabo že utrujene Jugoslovane. Končni izid je bil 60:53 za Sovjetsko zvezo, ki je tako ohranila častni naslov evropskega prvaka.
Na tretje mesto so se uvrstili Bolgari, ki so v odločilni tekmi premagali Francijo z izidom 55:46
V	srečanju za peto mesto je Češkoslovaška premagala Madžarsko (53:48).
Končni vrstni red 12. evropskega prv nstva je j naslednji: t. Sovjetska zveza, 2. Jugoslavija, 3. Bolgarija, 4. Francija, 5. Češkoslovaška, 6. Madžarska, 7. Romunija, 8. Belgija, 9. Poljska, 10. Turčija, 11. | Izrael, 12. Vzh. Nemčija, 13. Španija, 14. Finska, 15.
Nizozemska, 16. Zah. Nemčija, 17. Grčija, 18. Švedska in 19. Anglija. ... __________,
Ko že govorimo o košarki, he smemo prezreti dejstva: da je vigrana -ekipa Brazilije osvojila prvenstvo Južne Amerike. Na drugo mesto” Se" je; uvrstila ekipa Urugvaja, na tretje ;pa Argehijnji.
Aprila meseca je bilo v Mulhouseju teKmovanje v ženski košarki za izločilni turnir evropskega prvenstva. Madžarska se je skupno z Italijo, ki je zasedla drugo mesto, Francijo in Belgijo, uvrstila med finaliste prvenstva, ki bo prihodnje l?to „v »Parizu. Končna lestvica je-"naslednja: 1. Madžarska,"Ž. Italija, 3. Francija, 4. Belgija,- S.! Nizozemska, 6. Avstrija, 7. Nemčija,.8. Švica, 9.- Svedskq	gotska.	j	,
Italijanski državni prvak; tghis iz Vareseja je gostoval v Jugoslaviji. Odigrali je dve tekmi; prvo v Karlovcu je izgubil z beidofn1 85:89, drugo pa dobil, in sicer proti, ljubljanski Otympiji (99:jg).
GRENAK PORAZ JUGOSLAVIJE
V	nedeljo je bilo 'tradicionalno nogomettfo srečanje med Jugoslavijo in Madžarsko. Tekma je bila v Beogradu pred številnim občinstvom. ČepraV so se Jugoslovani zelo vestno. pripravljali, se tudi tokrat niso mogli upreti navalu madžarske enajsterice, ki je zabila kar štiri gole, prejela pa samo 2.
Tudi B ekipa je bila visoko poražena (fs5). .
,	.	m
Mednarodni turnir v namiznem
*
tenisu za pokal „Bor“ 'i
Z gotovostjo lahko trdimo,, ilp slovensko Sportpo združenje »Bor« spada med najljolj aktivne krožke na deželi. Nastopa v odbojki, lahjki atletiki jn v na miznem tenisu; in prav/ namiznoteniški odsek je eden najboljših v Trst.u. '
V	soboto in v nedeljo, bomo {lahko: gledali naše slovenske predstavnike, ki bodo tekmovali z najboljšimi predstavniki tc.ga špčrrta. Kot je že vsem znano, bo tokrat na Stadionu I,. maja mefjSrodno tekmovanje v namiznem tenisu za pokal Bor*-ki "se ga bodo udeležili tudi nekateri prvovrstni igralci Italije, Avstrije" in Jugoslavije, da splph ^»menimo tržaške ekipe. Za Jugoslavijo'bosta verjetno nastopila znana igralca Teran in Kern, ki stamajbajj-ša slovenska predstavnika n^rtjižnega t-enisifc j Pohvaliti moramo zadr^ajy6 nekaterih ustanov, trgovin in obrtniških podjetij-, J ki so se enodušpo odzvale povabilu našega špcirtnpgd združenja in podprle to tekmovanje z 'tflgnlmi darili. _ _
________________i
»Oh, gospodična,« se je spomnil ravnatelj, »preveč sem vas zadržal. Svoj vlak ste že zamudili, bom kar avto naročil.«
»Saj ne bo nič hudega, če čakam eno uro na prihodnjega.«
»Imate daleč do doma?« se je oglasil Dornik. »Lahko vas jaz popeljem.«
»Sijajno,« je vzkliknil ravnatelj namesto Deliče in je opisal pot.
»Zaupate moji vozaški spretnosti?« je vprašal Dornik deklico.
Brezpogojno se mu zaupam, si je mislila Deliča, a je samo prikimala in je občutila sladko bolečino. Srce ji je začelo burneje utripati. Zmedena je postala, a si ni mogla pomagati.
»No, torej, sedaj smo vse lepo uredili. Kar še manjka, bomo pa v ponedeljek, gospod Dornik. Ah, še nekaj — vaš priimek. Ali ni V£>š oče iz plemiške rodbine?«
»Da, saj tisti je bil moj oče. Toda zame velja človek, ne plemstvo,« je hladno odgovoril mladi mož in se zamislil na mater, ki ji je bogastvo in naslov vse.
»Prav tako,« je potrdil ravnatelj Bal men. »Ptepričan sem, da sem našel še enega sodelavca.«
Oba gospoda sta si nekaj časa zrla v oči. Dornik se je zavedel, da je našel očetovskega šefa, Balmen pa je čutil, da bo novi zastopnik zanesljiva moč.
Zc dolgo je utihnil v Somraku Dcličin lahni korak, toda Ralf je še vedno stal po-
23.
Priredil R. B.
STRTA
| leg avta in strmel tja, kamor se je zgubila J ljubka postava deklice. V njegovem srcu se
je kar nekaj spremenilo. Navdajalo ga je
veselje, da sta z dekletom pri istem podjet-
ju; ves srečen je pa še bil zaradi trenutkov
v njeni bližini. Skozi mesto sta se peljala molče; šele zunaj je začel pripovedovati, kako ljubi naravo. V njenih očeh je zapazil svetel odblesk.
»Vi tudi živite z naravo, gospodična?«
»Navezana sem na vse, kar je v njej. Ce bi moj oče tako ne silil, bi gotovo ne š'a v mesto.«
»Vam je žal?«
»Ne, tega ne mislim. Moj oče je pravilno ukrenil. Starši so še razmeroma mladi in tudi mati me ne potrebuje pri gospodinjstvu. Zato me je oče poslal v šole in prav hvaležna sem mu za skrb.«
»Približno enako je bilo z menoj,« je zamišljeno odgovoril Dornik. »Ce bi šlo po materini volji, ne bi študiral. Menila je, da je višja izobrazba nepotrebna veleposestniku.«
Ker je umolknil, ga je Deliča tiho vprašala: »In sedaj? Vam je prav, da je tako prišlo?«
»Da, gospodična, vesel šem/ker( sejmi odpira obzorje. Zadovoljen sem, da grem v tujino. Oče lahko kljub bolezni upravlja veliko posestvo. Ce bo potreba, se "oOTn že vrnil.«
Deliča ga je hotclat' vprašati po 4lfcrših, ker je bila opazila njegov mračni obraz, k° ga je ravnatelj vprašal, ali je v safdBstvu 7. veleposestnikom. /j ^	j
Najbrž bi ji tudi on ;ne fiotel prijjtjvedjo-vati o očimu in še manj'‘d materi. Še pred nekaj dnevi se je skregal ž, njo, ko je brez vzroka zapodila mlado služkinjo.
»Ti se vedno postavljaš za to sod je zabrusila, »in še ne^ zavedaš, da Is menitaške družine!« j
»Kar se tiče plemenitašt\^a,« jo*Uj nil, »o tem se paČ ne bova kregala. Vshk stan ima .sovje dobre in slabe člane. Osebna vrednost nekaj Velja; he pa stšTn. Do vsakega je treba biti pravičen, tudi do te služkinje, ki ji delaš krivico!«
»Plebejec!« je viknila. »Moj sin, po cigar žilah leče...« Od razburjenja ni mogla nadaljevati.	T-iilv'
»Nikar mi ne govori o plavi krvi, posebno, če sc spomnim nekaterih mojih prednikov.«	(Dalje)
rfre-
vr-
49
Ha
nnie
n a «
m I
a
c\ w •-
424.	»Saj sem vedel, da se bova srečala,« je dejal, ko je za krinko ugledal znani Brazgo-linčev obraz. »In vedel sem, da sem napak ravnal, ko sem vam v Machu Pichu podaril življenje«. »Tudi jaz vas nočem umoriti,« je dejal Brazgotinec, »saj sem imel že nešteto priložnosti za to. Poznam hvaležnost, zaklad pa le hočem dobiti.«
425.	»Prišli ste prepozno,« mu je vljudno odgovoril profesor Grey. »Vse najdene dragocenosti sem že odposlal s posebnim letalom v Washington. Tam bodo dobro spravljene pred vami in vsemi, kj bi se jih hoteli polastiti.« — »Lažete!« je zarohnel Brazgotinec. »Hodil sem za vami kot senca! Vse vem! Zaklad je v tistem usnjenem kovčku, ki ga tako skrbno varujete!«
426.	Brazgotinec je še vedno meril v profesorja in stopil k velikemu kovčku v kotu sobe. Profesor ga je bil takoj po prihodu v Limo kupil in se res ne podnevi ne ponoči ni ločil od njega. Vlomilec je položil svojo pohlepno roko na usnje. Profesor se je vznemirjeno premaknil. »Brazgotinec, dam vam svojo častno besedo, da v kovčku ni tega, kar iščete!«
427.	»O tem se bom prepričal!« je zlobno dejal Brazgotinec. »Ne premaknite se!« je še posvaril , profesorja, potem pa segel s prosto roko v žep po nož in z rezilom prerezal usnje ob strani kovčka. Segel je z roko v dve pesti široko odprtino, potem pa je od groze zakričal in odskočil. Iz razpoke je bliskovito dvignila glavo — grmovka.
428.	Brazgotinec je planil proti oknu. Razbite okenske šipe so zažvenketale, ko je izginil v temi. Profesor se ni ganil, da bi mu preprečil beg. Dobro je vedel, da sta se z zločincem srečala zadnjič v življenju in da ne bo trajalo dolgo, ko bo Brazgotinec sedel za zapahi. Za sedaj ga je dovolj ustrašila kača, profesorjeva največja dragocenost.
429.	Nenadni hrup je bil predramil profesorjeve prijatelje, ki so spali v sosednii sobah, Najprej je pritekel zvesti Hen, za nj’m sla se zrinila v sobo stric Tom in Peter, končno je prišel še Jim, zadnja pa je. pokukala skozi vrata prestrašena Peggy. Videli so profesorja, ki je z jermeni povezoval razrezani kovček. Obsuli so ga z vprašanji.
i
-"T
430.	Profesor je bil kratkih besed. V enem stavku jim je povedal o srečanju z Brazgotin-cem, potem je umolknil. O tem, kako je prisilil divjo kačo, da je zlezla nazaj v svojo ječo, ni nikoli nikomur povedal niti besede. Malo zato, da bi spremenil pogovor, in malo zato, ker je imel rad podobna presenečenja, je slovesno in prisrčno dejal:
1
vi
ko N EC
431.	»Premišljeval sem, kako naj se vam zahvalim za vašo veliko, nesebično in pogumno pomoč na naši skupni poti. Denar ni povračilo za takšno tovarištvo, kakršno je po vezalo nas. Zato vam z dovoljenjem muzeja poklanjam najlepše, kar nam je dalo jezero, v spomin na našo pot v neznano. Presenečenim prijateljem je ponudil zlato ptico.
432.	Profesor Grey nikoli ni povpraševal, kaj so naredili z dragocenim spominom. Bil pa je vesel, ko so ga ob enem njegovih pogostih obiskov v Sao Paulu prijatelji povabili v skromni mestni muzej in mu pokazali največjo dragocenost: zlato ptico. Na podstavku je pisalo: Dar taborniške organizacije i'1 častnega predsednika »Strica Torna«,