46. Štev. Poštnina plačana V Ljubljani, S«bota 20. HOVeillhra 1920. Izvod mn ISO Leto VI. X UrednlStvo in uprava v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstr. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina 6 dinarjev, za inozemstvo pa 8 dinarjev. Okoli socijalnega zavarovanja. Da naše socijalno zavarovanje ni v redu in da je nepopolno, vemo vsi. Vedeti moramo pa tudi, da je zavarovanje gospodarsko vprašanje in da je je zato presojati le z gospodarskih vidikov in ne morda iz osebnih, strankarskih ali lokalno krajevnih. V zavarovanju mora v polni meri obveljati edino pravilno gospodarsko1 načelo, da z majhnimi stroški dosežemo kolikor mogoče velik efekt. Okoli te osnovne zahteve se mora sukati vse udejstvovanje, vsa kritika in stremljenja. Uresničitev tega edino pravilnega nauka nam mora biti notranja potreba, ne samo barva na druge namene. V zavarovanju je gotovo organizacija najvažnejša. Slaba organizacija uniči vse druge dobrote. Zato je prav, da organizacijskemu problemu posvečamo posebno pažnjo. Katera je glavna naloga organizacije? Vsako gospodarsko udejstvovanje mora biti tako organizirano, da je kolikor mogoče najvišji odstotek dela, energije in sredstev, denarnih in naturalnih, priveden pravim glavnim nalogam. Z drugimi besedami: V socijalnem zavarovanju moramo zahtevati tako organizacijo, ki omogoča, da bo kolikor mogoče velik del vplačanih prispevkov zopet vrnjen zavarovancem v tej ali drugi obliki. Zavarovanje mora biti prvič poceni. Kdor dejansko hoče ščititi delavske koristi, mora najpreje hoteti poceni zavarovanje. Ni v redu, ako delavec za vplačanih 100 Din dobi nazaj le 70, 80 ali 85 Din. Ako tega ne znamo preprečiti, potem socijalno zavarovanje ni koristno delavcu, pač pa drugim. Socijalno zavarovanje je bilo ustvarjeno prav zaradi tega, da se doseže z majhnimi stroški velika korist. Mi pozdrav ljamo prav vsako organizacijsko zavarovanje, ki nudi jamstvo, da bo ceno in ne drago. Zato pa hočemo dokaze, ne besed. Temu osnovnemu gospodarskemu načelu slede vse povojne države in s krepko roko odrivajo od sebe vse one, ki se hočejo na račun zavarovanja na ta ali drugi način okoristiti. S predvojno razvado cepljenja sil m zavarovanja sc jc prekinilo in zakoni uveljavljajo povsem nova organizacijska načela: teritorijalno enotne in močne nosilce zavarovanja brez ozira na stroko ali poklic. Zavarovalna matematika, suhi računi so zelo resna stvar, ki ne pozna šale in gre neusmiljeno prcKo vsega, kar ni v skladu s številkami. V zavarovanju morajo odločati te številke in ne morda kak lokalni interes konsuma ali ^skariie ali banke. Na ljubo takim stvarem zavarovanje nc sme trpeti škode. zavarovanje, ako vzamemo absolutno m se nc oziramo na druge momente, je podano takrat, ako jc zavarovanje kolikor mogoče široko raztegnjeno, ako je rizikova skupnost široka. Absolutno vzeto bi morali i eči, da hodi v vsej državi le en nosilec zavarovanja; ako bi mogli prcko meje, bi rekli, naj bo tudi za več držav le en nosilec zavaro- vanja. Ako je za ozdravljenje ene bolezni treba 1000 Din, bo tisoč plačnikov po en dinar to škodo manj občutilo, kakor pa sto plačnikov po deset dinarjev. Ta resnica je jasna. Toda absolutne resnice ni, zato- se moramo ozirati tudi na druge okoliščine. Ako je rizikova skupnost preširoka, morejo biti resno ogrožene druge bistvene potrebe in naloge zavarovanja, tako, da pravi efekt zavarovanja ni dosežen. Zato je iskati sredino med temi bistvenimi zahtevami zavarovanja, t. j. treba je krog rizikove skupnosti tako dolgo zoževati, dokler isti nc ogroža več drugih bistvenih zahtev in nalog zavarovanja ali, recimo, tudi splošnih gospodarskih interesov te rizikove enote. Ta sredina pa je pri različnih panogah zavarovanja različna. Temelj zavarovanja je bolniško zavarovanje. Šli bi predaleč, ako bi v okviru članka v tedniku hoteli navesti vse momente, ki fiksirajo rizi-kov krog v bolniškem zavarovanju. Tudi bolniško zavarovanje mora biti ceno, t. j. tako organizirano, da z neznatnimi prispevki krijemo potrebe. Zato tudi v bolniškem zavarovanju krog ne sme biti preozek, ker bi tu računi krvavo orali: prispevki bi bili visoki, nočemo delitve, ker bi s tem oslabili naš boj za ono organizacijo bolniškega zavarovanja, ki naj bo res v skladu z interesi najširšega dela zavarovancev. Kakšne koristi naj ima pri sedanjem organizacijskem sistemu od okrožnega urada v Mariboru n. pr. delavec tam ob hrvaški meji? Pomniti je, da sedanji okrožni uradi niso nosilci bolniškega zavarovanja. Kdor danes zahteva nekaj drugega od obstoječega, si mora biti najpreje o bistvu obstoječega na jasnem. Nezgodno, starostno in posmrtno zavarovanje se od bolniškega zavarovanja prav bistveno razlikuje, zato so tu za organizacijo druga načela in druge potrebe merodajne. O tem 'ob priliki. Organizacija rudarskega zavarovanja v glavnih obrisih odgovarja našim zahtevam, zlasti še, ako sedanji pravilnik moremo v tem smislu interpretirati, da so krajevne bratovske skladbice samostojni nosilci bolniškega zavarovanja, pet glavnih bratovskih skladnic: v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Sarajevu. To so pokrajinske zavarovalnice za rudarje. Kdor zahteva strnitev rudarskega zavarovanja s splošnim zavarovanjem, mora pri tem na dvoje misliti: daljšo' pokrajinsko samostojnost strnjenega zavarovanja, ali ukinitev pokrajinske samostojnosti rudarskega kajti 1000 dinarjev laže prenese tisoč oseb, zavarovanja in njega podreditev osrednjemu kakor pa samo sto. Od tisoč oseb bo razme- j uradu v Zagrebu ali nesamostojnim okrožnim roma k dohodkom manj ljudi bolnih, kakor uradom. Kdo pa upa to ukinitev pred rudarji pa od sto. Krog pa tudi ne sme biti preširok,! zagovarjati? Zato ne gre na eni strani zalite ker se v ii-in primeru pojavijo druge nevarn okoliščine, ki uničijo vse koristi, ki jih sicer nudi široka rizikova skupnost. Iskati je sredino. Dolge desetletne skušnje drugih držav .so to sredino že ugotovile in se giblje od osem do deset tisoč zavarovancev. Torej to število zavarovancev naj ima svojega popolnoma avtonomnega nosilca zavarovanja za primer bolezni. To mora biti tudi naša zahteva. V tem mi vidimo edino koristno*organizacijo bolniškega zavarovanja. Današnje organizacije ne priznamo in jo smatramo za škodljivo. Zdravilo za to pa nikakor ni cepitev in delitev sedanjega okrožnega urada v Ljubljani. Kdor to zahteva, ne ve, da je še vedno v veljavi star rimski pregovor: dividc et impera. To se pravi, kdor hoče imeti oblast nad tem ali drugim, naj cepi najpreje sile. Mi vati strnitev rudarskega zavarovanja, na drugi strani pa z zahtevo po delitvi sankcionirati sedanji organizacijski sistem. Ali se kdo posledic zaveda? V takih vprašanjih ne gre, da ima vsaka grupa svoje mnenje, kakor ima pač raz svoj domači stolpič razgled. Treba jc načelne jasnosti celega vprašanja ali pa v nejasnosti biti dosleden in za delavca v Savinjski dolini, ob Krki in ob gornji Savi tudi zahtevati samostojen okrožni urad. Preden kdo prične smreko podžagavati, mora vedeti, kam naj pade, ako noče splošne zmešnjave povzročiti. Mi podpiramo vse, o čemur vemo, da jc v pravo korist zavarovanega delavca. Bomo pa proti vsakim drugim nameram in delavstvu ne bo težko dopovedati, kdo ga vara. Vprašanja zasebnih nameščencev na kon* gresu medn. udruženja za Sociialni napredek Mednarodno udruženje za socijalni napredek je imelo v Montrcaxu svoje prvo zborovanje, katerega so se udeležili zastopniki sedemnajstih držav. O pravnem stališču zasebnih nameščencev je poročal generalni tajnik organizacije švicarskih zasebnih nameščencev, Horand. Kon-statiral J"e pred vsem, da potrebujejo zasebni nameščenci večjo pravno zaščito, kot so jo deležni sedaj. V sprejeti resoluciji se izraža želja, da bi se do sedaj sprejeti mednarodni dogovori in nasveti tikali tudi zasebnih nameščencev prav tako, ko se morajo nanje ozirati tudi bodoče mednarodne pogodbe. Posamezne zahteve pa so v resoluciji izražene sledeče: Delovna doba Maksimalna delovna doba naj nc presega osem ur dnevno. Tekom tedna naj se da nameščencem eno prosto popoldne, bodisi v soboto ali na kak drug dan. Če jc kje v interesu občinstva nedeljsko' delo brezpogojno potreb- Československa Obec Delnicka. no, potem se mora ta čas odračunati od normalne delovne dobe v tednu. Uvede naj se zakonito predpisano zapiranje vseh trgovin najkesneje ob 7. zvečer. Kompetentne oblasti pa naj imajo pravico odrediti zatvarjanje že ob 6. zvečer, in to za vse trgovine, ali pa le za gotove stroke. Taka odredba pa se mora obvezno za vse izdati, če to zahteva večina udeležencev iz dotične trgovske stroke (nameščencev in delodajalcev). Nedeljski počitek. V vseh trgovskih strokah se mora principi-jelno uvesti popolno počivanje vsakega dela v nedeljo. Nameščencem se mora tekom vsakega tedna zagotoviti neprekinjeni, najmanj 10 ur trajajoči počitek. Zaščita žensk. Nameščene ženske se ne smejo odpustiti, če izostanejo iz službe radi nosečnosti, če delodajalec odpove službeno1 pogodbo šest tednov pred ali po porodu, potem službeno razmerje in službeni prejemki ne smejo prestati pred potekom osmih tednov po1 porodu. V tej smeri naj se izpopolni washingtonska konvencija. Konkurenčna klavzula. Klavzula, ki prepoveduje nameščencu po končanem službenem razmerju sprejeti službo v podobnih podjetjih, je neveljavna. Tako zvane tajne konkurenčne klavzule, to so dogovori med delodajalci, da gotovih nameščencev ne bodo sprejemali v službo, se morajo prepovedati in zakonito kaznovati. Dopusti. Vsi nameščenci in vajenci imajo, pravico na plačan dopust, katerega trajanje se stopnjuje po službeni dobi. Izplačevanje mezde. Ce nameščenec ne more izvrševati svoje službe vsled nezakrivljene nesreče ali vsled vojaške službe, ima pravico do polne plače najmanj za dobo 6 tednov. Ta doba se stopnjuje z daljšo dobo službovanja. Razrušitev službene pogodbe po delodajalcu v tem času je neveljavna. V primeru smrti imajo preostali nameščenca pravico do prejemkov v istem razmerju, kakor bi jih imel nameščenec sam v primeru vpoklica k vojakom. Odpravnina. Če pride do zrušitve službenega razmerja brez nameščertčeve krivde, ima le-ta po najmanj dveletnem službovanju pravico do odpravnine, ki se stopnjuje po trajanju službovanja. V nadaljnjem govori resolucija o zaščiti iznajdb, ki jih napravijo nameščenci. V državah, kjer zakon, dogovor ali navada zagotavlja nameščencem več, nego zahteva ta resolucija, se te ugodnosti ne smejo znižati zaradi stavljenih zahtev, ki predstavljajo minimum. Tajništvu se je naročilo, da naj nadaljuje z zbiranjem materijala ter da naj stopi v stik z njednarodnim uradom dela, da se najdejo sredstva za uresničenje teh zahtev. Gornje zahteve so v splošnem v skladu s predpisi pri nas veljavnega zakona o trgovskih pomočnikih. Napredek v tem pogledu pomenja predvsem zahteva po enkratnem neprekinjenem 40urnem počitku, ki je splošno uveden na Angleškem in večinoma tudi v Ameriki in ne more se reči, da bi amerikan-ske in angleške trgovine zaradi tega slabše prospevale. Z racionalizacijo dela in boljšimi delovnimi metodami bi se dalo prihraniti mnogo časa, ki bi ga zasebni nameščenec lahko uporabil za svojo izobrazbo in razvedrilo, mesto da ga preživi v za.toMi!’. pisarnah iin prodajalnah. Pri nas je strokovno gibanje tako rekoč še v povojih, to mora priznati tudi največji optimist. Kaj pa se da doseči z vztrajnim in smotrenim delom na tem polju, pa vidimo na razvoju strokovnih organizacij v ČSR in prav posebno pa še na razvoju in uspehu česko-slovenske Obce Delnicke, ki združuje v sebi vse strokovne organizacije češkoslovaške narodno-socijalistične stranke, ali bolje rečeno vseh organiziranih narodno in socijalno čutečih češkoslovaških delavcev. V prošlem letu je pristopilo k ČOD 6184 novih članov, zelo zadovoljive so tudi številke dohodkov in pa porast organizacijske sile. V ČOD je bilo koncem leta 1925. združenih 57 strokovnih organizacij. Na novo je priglasila v tem letu svoj vstop Zveza nameščencev vseh javnih prosvetnih zavodov. Pridružili sta se tudi do sedaj samostojna organizacija uradnikov in organizacija mesarskih in prekajevalskih delacvev z delokrogom za Moravsko in Šlezijo. V ČOD združene organizacije izkazujejo za leto 1925. 337.792 članov. Krajevnih organizacij je 3045, za 113 več kakor prejšnje leto. Od članstva je nameščenih 111.079 (33 odstokov) pri državi ali drugih javnopravnih uradih, 226.713 (67 odstotkov) pa pri privatnih podjetjih bodisi kot delavci, bodisi kot uradniki. Celotni dohodki so znašali 40,178.613 Kč, za 7,734.246 Kč več kot v letu 1924. Povišanje dohodkov gre v prvi vrsti na račun zvišanih prispevkov. Izdatki pa so znašali v celoti 18,449.848 Kč, se dele okroglo sledeče: podpore v stavkah . . . 643.000 podpore za brezposelne l.isa.ooo podpore bolnikom . . . 241.000 izredne podpore . . . . 1,037.000 pravna zaščita . . . . 324.000 izobrazba in agitacija . . 1,140.000 upravni izdatki . . . . 5,135.000 časopisi in tiskovine . . 2,700.000 razni izdatki ...... 6,075.000 Številke izdatkov, posebno podpor so tudi večje kakoi- leta 1924. Posebno so se povečale podpore za stavkujoče vsled nekolikih dolgotrajnih stavk in izredne podpore, v katere so všteti izdatki za otroške kolonije, katere nekatere organizacije po svojih soci-jalnili odsekih upravljajo z velikim uspehom. Gotovina ČOD je porastla napram 1. 1924. za 33 odstotkov. Koncem leta 1925. so imele v ČOD združene organizacije 21,729.000 Kč napram 14,457.000 Kč koncem leta 1924. Strokovne organizacije ČOD so izdajale 53 strokovnih časopisov (leta 1924. samo 48). Od teh je izhajalo: 2 tedensko!, 2 trikrat mesečno, 9 dvakrat mesečno, 38 mesečno in 2 v daljših presledkih. Naklada ene številke vseh časopisov skupaj je znašala 305.700 izvodov. Leto 1925. gospodarsko ni bilo ugodno za zvišanje mezde in ureditev delavskih vprašanj. Strokovne organizacije so morale odbijati napade podjetnikov in ščititi pred socijal-nim izkoriščanjem. Vkljub temu po so pod-vzele celo vrsto akcij, posebno koncem leta, v svrho dosege enovrstnih božičnih in novoletnih nagrad. Poslednje akcije so pri nekaterih podjetjih tudi dosegle popolen uspeh. Mezdnih gibanj in akcij za uvedbo enovrstnih novoletnih doplačil so izvedle organizacije po došlih izkazih 1347, med njimi v 46 stavkah in 7 izprtjih. Poleg direktnih mezdnih akcij se je izvršilo seveda še na tisoče raznih intervencij v delavskih stvareh. Zaposlenost se je napram zadnjim trem letom povečala. Brezposelnih je bilo mesečno 50.000 do 60.000. Poleg javnih posredovalnic so se pečale s posredovanjem dela po večini tudi vse delavske organizacije. Delavska posredovalnica ima 35 organizacij. Nekatere so dosegle celo lepe uspehe. Pri strokovnih posredovalnicah ČOD se je priglasilo k delil 27.000 delavoljnih, in preskrbelo se je delo 16.790. Na zakonodajnem polju je leto 1925. prineslo delavstvu razmeroma malo novih zakonov. To so: zakon o obstoju službenega razmerja za časa vojaških vaj, zakon o plačanem dopustu in zakon o bolniškem zavarovanju javnih nameščencev. Novi zakoni seveda niso popolnoma zadovoljili uradniške in delavske zahteve, toda vendar pomenjajo gotov napredek. Strokovne organizacije ČOD posvečajo pozornost tudi kulturnim vprašanjem, posebno strokovnemu izobraževanju svojih članov. O tem pričajo kurzi, katere so priredile deloma organizacije same, deloma pa s pomočjo tehnološkega muzeja, trgovskih in strokovnih šol itd. Prirejevale so se različne razstave in vzdrževale knjižnice, kar je posebne važnosti po pokrajinskih krajih, kjer ni na razpolago dobrega čtiva. Izobraževalnih in strokovnih, ponekod1 tudi govorniških kurzov so priredile organizacije 151, strokovnih razstav 5 in 934 predavanj. Knjižnic vzdržujejo 943, ki obsegajo 190.315 knjig. Ker pa nekatere organizacije ne ugotavljajo stanja knjižnic pri svojih podružnicah, bo to število še znatno večje. 1’osamezne strokovne organizacije, ponekod tudi podružnice, imajo svoja produktivna društva. V celoti obratuje 65 produktivnih društev s preko 8000 člani. Strokovnih tajništev je 39, osrednjih, župnih in krajevnih 48. Vseh skupaj jih je 87 in je pri njih nameščenih preko 200 nameščencev. Tajništva oskrbujejo vse posle strokovnih organizacij. Leta 1925. se je vršilo 11.970 od-borovili, članskih, javnih in zaupnih sestankov. Pri nekaterih organizacijah so. sc ustanovile pravne posvetovalnice. V sporih, nastalih iz delovnih ali organizacijskih razmer, so organizacije nudile svojini članom tudi brezplačno pravno pomoč. ' Poravnajte naročnino S PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih, po originalnih conah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja, ter razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrsto in vsakega izvora. Nadalje priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški promog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog, d. «*• v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. Naročsife in raisinaite r?avdo“! Politični pregled. Navidezna poravnava. V radikalni stranki se borita dve skupini za premog: Pašičeva in Uzuno-vičeva skupina. Poslanci obeli skupin niti najmanj niso skrivali svojega bojnega razpoloženja ludi v širši politični javnosti. Nekaj časa je' celo kazalo, da preidejo Pašičevi pristaši v opozicijo, če se ne umakne Uzunovič z vsemi svojimi ožjimi prijatelji v ozadje. Situacija se je sedaj spremenila v toliko, da so pašičevci odložili svoj glavni napad na lizunov iča na poznejši čas. Po dolgih posvetovanjih sla se obe skupini zedinili za komunike, v katerem obveščata javnost, da je doseženo v radikalni stranki soglasje. Seveda pa komunike ni iskren, kajti <»be skupini se še naprej bojujeta za premoč in je poravnava le navidezna. Pašič hoče počakati na izid preiskave anketnega odbora, potem pa bo sigurno zopet izstopil iz rezerve in izvedel svoje na-črle, ki so naperjeni proti Uzunovičevi vladi. Radičev shod v Prekmurju. Preteklo nedeljo so sklicali radičevci javen shod v Murski Soboti. Shod je pripravil državni podtajnik Pernar. Govoril je u<> shodu Štefan Radič in še nekaj njegovih po slancev. Povedali niso nič novega. Zanimivo je le to, da na shod niso prišle obetane množice kmečkega ljudstva, ampak le okrog 300 pristašev HSS in še enkrat toliko radovednih in indiferentnih poslušalcev. Shod bi Radiču Prekmurci sigurno razbili, da ni državni podtajnik Pernar mobiliziral orožnišlva. Po shodu so bili radičevski voditelji zelo nerazpoloženi. Niti naročenega kosila se niso udeležili. Brez slovesa so se poparjeni odpeljali z avtomobili takoj po shodu domov. Volitve v oblastne skupščine. Po časopisnih vesteh se vlada odločila, da razpiše oblastne volitve, ki naj se vrše tekom meseca januarja. Zbor zaupnikov SLS. Preteklo nedeljo so zborovali v Celju zaupniki SLS. Mladinski krogi SLS so še pred zborovanjem govorili, da bo zbor buren in da ne bo minul brez obračunavanja z vodstvom stranke. Vendar radikalni krogi SLS na zboru sploh niso prišli do besede. Zgodilo se je vse tako kakor žele klerikalni oportunisti, ki so pripravljeni žrtvovati vse idejne smeri, samo da si pribori stranka vstop v vlado, lej prevladajoči želji strankinih zaupnikov odgovarjajoče je govoril ludi načelnik stranke dr. Korošec, izjavljajoč, da SLS ne želi samo, ampak tudi zahteva svoj vstop v vlado, ker imajo Slovenci pravico sedeli v vladi. Dr. Korošec tudi ni pozabil pripomniti, da v parlamentu ni kluba, ki bi bil tako elastičen, kakor je klub po- slancev SLS. Takoj po zborovanju so zaupniki SLS telefonirali v Beograd Koroščevo ponudbo za vstop v vlado. Poročila iz Beograda pa pravijo, da radikali niso nič kaj pripravljeni sprejeti v vlado klerikalce. Zde se jim še vedno skrajno nezanesljivi in nevarni, ker bi s svojim vstopom v vlado le podkrepili upornost radičevcev. Radikali so pa v svoji oblastiželjnosti navajeni, da imajo prvo in zadnjo besedo v državi — sami. Za načelnika SLS je bil na celjskem zborovanju zopet izvoljen dr. Korošec. Zelo mučna je bila volitev podnačelnika. Šuster-šičijanski krogi so predlagali dr. Natlačena, krščanski socijalci pa prof. Ev. Jarca. Zmagal je na pritisk dosedanjega vodstva dr. Natlačen, to je oni gospod, ki je imel ob izbruhu svetovne vojne pred bivšim deželnim dvorcem v Ljubljani znani proti-srbski govor. Ekspoze finančnega ministra. Finančni minister je dal nekatera pojasnila o novem državnem proračunu, ki ga je predložil narodni skupščini. Proračun znaša 11.690 milijonov dinarjev in je za 814 milijonov nižji od sedanjega. Za 300 milijonov se je moral faktično zvišati proračun, in sicer za postavke, ki se v sedanjem proračunu niso upoštevale. Proračunske postavke so se predvsem znižale: dlspozicijski fond ministrskega predsednika za poldrugi milijon, ministrstvo pravde za 18 milijonov, ministrstvo prosvete za 39 milijonov, ministrstvo za notranje zadeve za 34 milijonov, ministrstvo za narodno zdravje za 16 milijonov, ministrstvo za zunanje zadeve za 12 in pol milijona, ministrstvo financ za 114 milijonov, ministrstvo za vojsko in mornarico za 62 milijonov, ministrstvo javnih del za 43 milijonov, ministrstvo za promet za 175 milijonov, ministrstvo za pošte in brzojav za 2 milijona, ministrstvo za kmetijstvo za 80 milijonov, ministrstvo za šume in rude za 37 milijonov, ministrstvo za trgovino in industrijo za 7 milijonov in ministrstvo za socijalno politiko za 90 milijonov. Če se pomisli, da se je že lansko leto znatno okrnil proračun ministrstva za socijalno politiko, je letošnja ponovna redukcija 90 milijonov dinarjev le dokaz, da sedanja vlada nima smisla za najnujnejše socijalne potrebe. Proračun’ ministrstva za agrarno reformo se je znižal za 7 milijonov in rezervni kredit za 145 milijonov dinarjev. Cisti dohodek finančnega ministrstva znaša 7 milijard. Dohodek na direktnih davkih se je v novem proračunu zmanjšal za 20 milijonov, ker so oproščeni gotovi sloji vojnega davka na premoženje. Zato pa se je lani uvedel davek na ročno delo, ki znaša na leto 25 milijonov. Davek na ročno delo plača predvsem delavec, plača torej zato, da nekateri ne plačujejo vojnega davka, katerih ni .prištevati med gospodarsko slabo situirane, kot delavca. Minister financ obljublja v svojem ekspozeju zakon o centralni upravi, ki zmanjša izdatke zanjo. Omejiti bo treba upokojitev dela sposobnih državnih nameščencev, ker so pokojnine dosegle že tako vsoto, da resno ogrožajo zdravo financiranje države. Ukiniti bo treba tudi večje število gimnazij, kakor tudi ne gre, da imamo v državi tri medicinske in tri teološke fakultete. Po mnenju ministra se mora država čuvati velikih del in investicij, če se pa že investira, naj se poišče kritje v posojilih, katera poravnajo bodoče generacije. Narodna skupščina o italijanskih nasiljih. Poslanci SDS so naslovili na zunanjega ministra resolucijo, v kateri zahtevajo, da se zaščiti naš v Italiji zasužnjeni narod od nadaljnjega preganjanja s strani fašistovskih teroristov. Številni govorniki so stvarno in temeljito utemeljevali upravičenost resolucije. Iz neutemeljenega oportunizma je pa zunanji minister odklonil nujnost predlagane resolucije, ker bi baje tak sklep narodne skupščine mogel kvarno vplivati na dobre odnošaje med našo državo in Italijo. Vladna večina je seveda odobrila stališče zunanjega ministra, četudi se v vladi nahajajo tudi radidevci, katerih voditelj tako radikalno rohni po shodih proti Mussoliniju. Položaj beograjskega župana ni združljiv s poslanskim mandatom. Poslanec Kumanudi je bil izvoljen za beograjskega župana. O tej izvolitvi je razpravljal verifikacijski odbor in sklenil, da mora Kumanudi odložiti poslanski mandat, če hoče biti beograjski župan. Le dobro obutev se sama priporoča. Taka je v Ljubljani le „D0K0“-obutev, ki se izgotavlja vedno pod izkušenim strokovnim vodstvom. Prodajalna „D0K0“, Prešernova ulica štev. 9, Ljubljana, dvorišče. Zahtevajte v vseh javnih lokalih „Novo Pravdo*'! Po svetu poidemo! (Iz življenja treh mladih prijateljev.) Spisal Anton Stražar. (Nadaljevanje.) Na dvorišču je zvedel od hlapca Matije, da je bila dan popoldne Drenulka na obisku, ato sc 'e Jaka takoj napotil k Drenulki! Drenulka se je zeio začudila, ko jo je tako *xodaj zjutraj obiskal Goričanov Jaka. Videč fan-(>v<> jezo, se je je polaščala tesnoba / ,SV‘ iC S trdi'ni bescdami »kazal, naj stopi hlto. Z velikim strahom je sledila Dre milka fantu. sieuua ure- «Mati, ali veste, zakaj sem prišel tako zgodai uo vas?« ^retiulka je molčala. poldne ,"ekHm b°'" ^ ¥ K,)V()r'l! v^er;lj Povprašam?« Pr' nat Kai ste * lagali, vas Babnica je kar niolčala. V takih škripcih še nI bila zlepa. «No, mati, le na dan z besedo! Kar ste jtovorili pn nas, že vse vem! - Ce takoj „c greste k našim m ne prekličete vsega, kar ste se nesramno nalagali, povem Francki, da vas bo lahko prijela za jezik pred sodnijo!« Precej časa je minilo, preden je prišla Drenulka do besede in je skesano zajecljala: «Jaka, jaz sem se samo šalila pri tvojem očetu in materi.» «Šalila sem, šalila tja. Vprašam vas še enkrat, ali boste šli z menoj in potrdili, da ste se lagali?* «Bom šla, ali takoj?» «Ne. Sedaj grem še po drugih opravkih. Okrog poldneva se oglasim pri vas. Potem greva!« Jaka je odšel iz Drenufkine sobe odločnih korakov. Goričanovi so ravno obedovali, ko sta prišla •laka in Drenulka! V pričo zbrane družine je potrdila Drenulka, da ne vc nič slabega o Koprivčevi Francki in da te res hodil za njo vdovec Piskernik, pa ga ona ni marala. Ko je odšla klepetulja, je spregovoril Jaka: «No, oče, sedaj ste slišali!« «Sem! Ali Koprivčeva ne bo nikdar naša snaha, dokler bo moj mezinec migal, da veš!« «Oče, sedaj sva zgovorjena! Vi pravite, da Francka ne bo naša nova gospodinja. Vi ste go- spodar svoje kmetije — a jaz sem pa gospodar svoje volje! Vi lahko napravite s svojo kmetijo kakor hočete — a jaz pa s svojo voljo tudi kar hočem1. Povem vam: Francka bo moja žena!» «Fant, ti si še mlad. Danes govoriš tako, ali v kratkem boš drugače naredil. Imej pamet. Ce sc hočeš že ženiti, ti ne branim. Vzemi si pa za ženo tako, ki je naše sorte in ki bo imela tudi kaj pod palcem.« «Zgovorjena sva, oče! Ne smete si misliti, da je denar in bogastvo vse — glavno je, da ima mož ženo, ki ga ljubi in da je pridna in poštena!* Dolgo sta se še prerekala oče in sin. Nihče ni hotel niti za las odnehati! Jaka je odločno zatrjeval, da se poslovi z doma in čimprej postavi svoje lastno družinsko ognjišče. Zaman so ga skušali domači pregovoriti. Jaka je v enomer odgovarjal: «Prav slab mora biti zdrav možak, ki si np- upa z delom' svojih rok preživeti žene in otrok » Jaka ni bilo mogoče odvrniti od Francke in od sklepa, da gre ravno radi nje z doma Opoldne v četrtek po nedelji je bilo. V senci kostanjev pred Slaparjevo gostilno v Dolini so bili zbrani okrog velike mize Goričanov Jaka, njegova dva prijatelja Janez in Florjan, Krivčev očka, Ko- Po drugih državah. Zmagovalci in poraženi. Med voditelji komunistične stranke v Rusiji .se je v poslednjem mesecu odigral krut boj. Danes je sicer že končan, toda po njem so ostali nepomirljivi zmagovalci in poraženi. Na čelu zmagovalcev stoji Stalin, na čelu poraženih Trockij in Zinovjev. Poraženi so podpisali kapitulacijo, v kateri so se zavezali, da razpustijo svojo frakcijo in da se smatrajo za povzročitelje - krivce rušenja strankarske discipline. — Zmagovalci so obljubovali, da se proti poraženim ne bodo posluževali represalij — toda svoje besede niso držali. Stalin je vrgel Zinovjeva iz Kominterne, izključil Trockija iz Politbiroja in izgnal iz stranke veliko število pristašev Trockija in Zinovjeva. Boj se bo nadaljeval! Kdo je Stalin in kdo Trockij? Stalin je glavni tajnik komunistične stranke v Rusiji. V njegovih rokah se stekajo vse organizacijske nitke vsega strankarskega aparata ruske komunistične stranke. On stoji v ognjišču vseh strankinih zadev in vsled tega vsako leto narašča njegov vpliv na smer življenja v stranki. Duševno je čil, dasi ne globok. V politični oporoki Lenina, ki so jo nedavno objavili ameriški časopisi, se nahaja o Stalinu sledeča karakteristika. Stalin je preveč grob (neizdelan) in ta nedostatek je neznosen pri človeku, ki zavzema urad generalnega tajnika. Vsled tega predlagam, da naj sodrugi najdejo sredstvo za odstranitev Stalina iz tega mesta.» — Grobost je izraz gospodovalnega značaja Stalina. Stalin povsod rad pokaže trdo roko, ne trpi tekmecev in stremi za utrditvijo osebnega režima tako v stranki kot v državi. Proti nasprotnikom zna- biti Stalin tudi brezobziren in krut. Toda te lastnosti se družijo v njem z znatno porcijo zvijačnosti in zahrbtnosti. Stalinovi privrženci pravijo v evropskem tisku, da stremi Stalin za «nacijonalno diktaturo premožnejših • kmetov», toda v sovjetskem tisku pišejo o istem Stalinu, da «utrjuje diktaturo proletariata*. V «Observcr» se priporoča Stalin evropski javnosti kot velik prijatelj koncesij in koncesionarjev, toda v Rusiji preganja Stalin skupino Mcdvjcdjcjova, ki stremi li kapitalizmu in ki se izreka za podporo koncesijam. Pri gospodovalnem Stalinovem značaju in pri njegovem stremljenju, utrditi in ojačiti v političnih sferah despotizem, bodo neizogibno vznikli nadaljnji boji tako privčeva Francka in njena mati ter Lizika, ki je imela v naročaju — sad Florjanove ljubezni, nekaj nad pol leta starega krepkega dečka. Vedno šaljivi gostilničar, daloč na okoli znani Slaparjev oče so prisedli k družbi in spregovorili: «Fantje, danes sc poslavljate iz domačega kraja. Želim vam na pot najboljšo srečo! Kaj pa ve, dekleta? Vama bo gotovo hudo, ko odideta -z doma fanta?* Francka in Lizika sta si začeli brisati solze z robci. Fanta sta jih znala hitro potolažiti! Jaka je vstal izza mize in slovesno spregovoril: «Ne jokajta, dekleti! Ako ml Bog da zdravje in srečo, boš kmalu, Francka, moja družica v življenju! Za Florjana pa tudi vetu, da ne zapusti svoje Lizike! Kajne, da ne, Florjan?* «Vi vsi, ki ste tukaj, in Bog v nebesih naj mi bodo za pričo, da te ne pozabim, Lizika!* je odgovoril Florjan. Gostilničar, Slaparjev oče, so na svečano izrečene obljube — preden so šli k drugim gostom — spregovorili: .Poznam dobro fanta. Doscdaj še nisem slišal nič slabega o vaju. Ce bosta vse. izpolnila, kar sta obljubila, sta zlata vredna! No, pa upam, da bosta!* v vrstah komunistične stranke, kakor tudi v soci-jalnih vrstah kmetskega in delavskega razreda, ki streme po osvoboditvi in svobodi. Na čelu poraženih stoji sedaj Trockij, zelo dober govornik, bister žurnalist, častihlepen in samoljuben, toda nadarjen in energičen. Svoj čas je imel v svojih rokah vrhovno poveljstvo armade in prerokovali so mu karijero ruskega Napoleona. Strah pred Trockijem je bil svoj čas med komunisti tako velik, da je Zinovjev, sedaj Trocki.iev prijatelj, nekoč zahteval od Stalina, da naj da Trockija zapreti. — Trockij je bil iz armade odstranjen in posvetil se je organizacijsko-narodno-gospodarskemu delu. Uklonil se je Stalinu, toda s svojim sodelovanjem v poslednjih bojih je dokazal, da je bila njegova uklonitev popolnoma formalnega značaja. Trockij zelo jasno vidi vse nedostatke vladajoče stranke in on odločno gleda na rusko dejanstvenost popolnoma trezno. Toda, on nima pozitivnega programa. Pa to ni samo njegov nedostatek. Pozitivnega delovnega programa nima niti Stalin, in Stalin in Trockij rešujeta eden in isti problem: Kako razvrstiti komunistične vrste pri «Nepu» (novi gospodarski politiki). Obadva rešujeta ta nerazlušljivi problem z kvadraturo kroga, izmišljata si različne načine rešitve, očitata si medsebojno neuspehe in borita se za zmago. Danes je Stalin zmagovalec. Ni pa izključeno, da bo jutri zmago slavil Trockij. 'Poda niti zmagovalci niti poraženi se ne počutijo na varnem. Vsi so — branitelji in zaščitniki diktature komunistične stranke. Mnogi že tividevajo, da ta diktatura zavira duševni in gospodarski razvoj zemlje, toda ne morejo in nočejo se odreči oblasti. Mnogi že uvidevajo, da se ruski komunizem vedno bolj in bolj izpreminja dejanstveno v državni kapitalizem. Toda kvadrature kroea ne morejo razrešiti. Preostajajo samo zmagoslavja nad včerašnjimi prijatelji. Danes triumfira eden -jutri drugi. Končna zmaga pa bo pripadla ruskemu narodu, ki se bolj in bolj odvrača od despotizma in tiranije. ★ Kriza v češkoslovaški vladi. Hlinkovci stnvljajo vedno nove pogoje za vstop v vlado. Sedaj so prišli z zahtevo, da dobo tako zvano slovaško ministrstvo. Koalirane stranke odklanjajo zahteve slovaških klerikalcev. Hlinkovci groze z opozicijo, če izvedejo grožnje, mora demisijonirati vlada. — Zunanji Potrti in žalostni dekleti sta se nekoliko uto-lažili. Kmalu nato je prisedel k družbi tudi Ko-lenčkov Pavle. Fantje so ga z veseljem sprejeli, kajti on je bil njih vodnik, ki jih popelje v Trbovlje. Še preden so se odpeljali fantje s postiljonom na bližnjo železniško postajo, je pristopil k družbi Goričanov oče. Mož je bil zelo potrt. Nagovoril je svojega sina: «Jaka, moj sin, ali me ne poznaš za svojega očeta?* Na sina, kot na vse druge so napravile Goričanove besede zelo mučen vtis... Jaka ni mogel drugače, da je spregovoril: «Ljubi oče, vedno sem vas spoštoval in rad ubogal. Ali tega, kar zahtevate vi od mene, ne morem storiti. Vprašam vas samo: Ali bi vi zatajili svojo rodno mater ali vero? Vem, da tega ne storite. Tudi jaz ne prelomim besede, ki sem jo dal Francki! Sedaj sem vse povedal!* Brez slovesa in poslovilne besede je odšel Goričan ... Francki se je zdel ta prizor nad vse težak in ni mogla drugače, da je spregovorila: «Jaka, midva še nisva vezana drug na drugega. Ako bi ti imelo biti kdaj žal, se žrtvujem. Poišči si tako ženo, ki bo povšeči tvojemu očetu.* minister dr. Benes je na dvomesečnem dopustu v inozemstvu. Vedno bolj pogoste so vesti, da se ne vrne več na svoje mesto, ampak da bo podal demi-sijo. Za Benešovega naslednika se imenuje berlinski češkoslovaški poslanik dr. Krofta. Volilni boj na Madžarskem. Madžarski parlament je razpuščen. Njegova funkcijska doba je trajala od 16. junija 1922. Nove volitve se vrše dne 8. in 10. decembra v provinci, dne 14. decembra pa v Budimpešti. Z volilno agitacijo se je že pričelo. Baje se je med vladno stranko in nacijonalisti dosegel volilni pakt. Opozicijonalni listi pišejo, da izvajajo vladni eksponenti najhujši teror. Strahovlada v Italiji. Kakor smo že poročali, je italijanski parlament razveljavil mandate 124 opo-zicijonalnih poslancev, ki se že dalje časa v znak protesta nad fašistovskim terorjem niso udeleževali sej. Obenem so bile razpuščene vse stranke, katerih poslanski mandati so bili uničeni. Na dnevnem redu so preiskave pri pristaših raznih opozicijo-nalnih strank. Za utrditev režima aretirajo oblasti vsakega bolj izrazitega nasprotnika fašizma in ga obdrže v zaporih kot talca za primer nemirov. Najbolj se seveda fašisti znašajo nad našim narodom v Primorju, na Goriškem, v Trstu in na Notranjskem. V Št. Petru na Krasu so n. pr. zaprli vse moške,, prav tako v Vipavski dolini. Poslanec Wil-fan je bil aretiran v Rimu in na njegovem stanovanju v Trstu so izvršili fašisti brutalno hišno preiskavo. Mandat poslanca Wilfana ni bil uničen in je zato ob času aretacije užival polno poslansko imuniteto. Wilfanova aretacija je vzbudila v vsem kulturnem svetu največje ogorčenje. Fašisti so se zbali in izpustili Wilfana na svobodo in razglasili, da se je aretacija izvršila — pomotoma. Protifaši-stovski tisk se v Italiji sploh onemogoča. Tudi slovenski listi so skoraj vsak dan zaplenjeni. Razprodaja jugoslovenskih listov ni dovoljena med našimi zasužnjenimi brati. Mussolini v obrambo svojega režima oborožuje faSialovslto milico. Vsak mesec se razdeli med miličnike po 0000 pušk. Faši-stovska stranka je postala kompletna vojaška organizacija. — Jesensko zasedanje italijanskega senata je bilo otvorjeno 16. t. m. Kardinali hvalijo Mussolinija. Rimska cerkev je popolnoma v službi faSistovskega terorja. V Ostiji je ob priliki slovesnega blagoslova nove bazilike izjavil kardinal Vannulelli, da je Mussolini po božji previdnosti poklican, da deluje za socijalni in verski mir v Italiji. Pozabil je pa povedati pobožni kardinal, da ustvarja Mussolini od cerkve sankcijo-nirani mir z nasiljem, ropi, požigi in umori ter s kratenjem najelementarnejših človečanskih pravic. Jaka ji je odvrnil: «Franeka, ako bi tebe pustil, bi sc to zgodilo le takrat — ako bi se ne imenoval več Goričanov Jaka! Sedaj vsi veste, kdo sem!* Vsa družba .ic z občudovanjem sprejela Jakove besede! «Francka,» tako so posegli v besedo stari Krivčev očka, »ponosna si lahko na takega ^fanta — a rečem ti tudi: pa mi ne smeš zameriti — zvesta moraš biti takemu fantu!* Cas odhoda je prišel! Preden so se odpeljali fantje, so s® s krepkim ln čistim glasom zapeli: Solnce črez hribček cre’ luna pa za gore. treba bo jemat* ljube slovo. Fantič, nikar tako, mi je preveč hudo, jaz bom točila pregrenke solze. Dekleti sta se jokali. Fanta sta ji*1 tolažila kakor sta vedela in znala ... Postiljon je pognal konja in fantje so sc odpeljali! (Dalje prih.) Narodno-strokovna zveza, Zakaj se borimo »proti nadurnemu delu. V zadnjem času se je razpasla navada, da se povsod uvaja nadurno delo. Ponekod z dovoljenjem pristojne inšpekcije dela. v največ primerov pa brez takega dovoljenja. In v vseh teh primerih ni delavstvo nikoli dvignilo svojega glasu in odreklo nadurno delo, bodisi iz potrebe po zaslužku par dinarjev, ali pa iz bojazljivosti za svoj vsakdanji kruh. Ce bi se delavstvo zavedalo škodljivosti nadurnega dela, bi se mu v vsakem primeru odreklo. Tako pa doživljamo primere, da se delavstvo celo v tajnem glasovanju izreče za nadurno delo. Največkrat je potem delavstvo vsled tega tepeno, a je že prepozno. Storjena napaka se ne da popraviti. —• Nadurno delo je v času katastrofalne brezposelnosti zločin, ki ga delavstvo zagreši proti svojim brezposelnim tovarišem, katerim odjeda kruh. Da je temu tako, bomo dokazali s primeri: Poglejmo predvsem kako se nadurno delo maščuje nad delavci. V neki tovarni na Štajerskem je bilo zaposlenih 80 delavcev, ki so delali po 8 ur dnevno, torej so izvršili na dan za 640 ur dela. Pa je prišlo nenadoma več naročil in podjetje je, namesto da bi vzelo v delo novih moči, zvišalo delovni čas za dvo uri in je teli 80 delavcev napravilo dnevno za 800 ur dela. Ker nobeno delo ni večno, tudi to ni bilo, in po izvršenem večjem naročilu, ko se je delavstvo že privadilo deseturnemu delu, je bilo treba zmanjšati produktivno moč. Socijalno in pravično bi bilo, ukiniti nadure, toda podjetje tega ni storilo in je raje odslovilo 15 delavcev. Ostalih ,65 je pa itak še vedno napravilo 10 ur več dnevnega dela. kot ga je napravilo prej 80 ljudi. Tn kdo je bil v prvi vrsti kriv, da je 15 delavcev prišlo ob kruh? Tu je odgovor težak, a lahko ga povemo. Delavstvo smo. ki ni znalo čuvati osemurnika. — Pa poglejmo drug primer. Podjetje na Štajerskem ki producira pozimi težko razpečatljiv pred met. je imelo 00 stalnih delavcev. V letnem času. ko je promet s predmetom bil zelo živahen, se je v podjetju delalo z nadurami, često tudi po 12 ur dnevno. In. ni se produciralo samo za takojšnjo oddajo, temveč tudi za skladišča. Prišla je jesen. Vsa skladišča so prenapolnjena in oddaja je vsak dan manjša. Sledi redukcija. Polovica delavcev je odpuščenih. Tn zopet nastaja vprašanje: Kdo je v prvi vrsti kriv. da so skladišča polna? Zakaj se delavstvo ni hranilo nadur in ni čuvalo osemurnika? — Dan za dnemi beremo nove številke o brezposelnosti in istočasno slišimo, da je to in ono podjetje uvedlo nadurno delo. In sedaj računajmo, če bi bilo v Sloveniji samo 10.000 delavcev, ki bi delali po eno naduro dnevno, daje to 10.000 ur dnevno. Tn osemurno dnevno delo 1250 delavcev daje tudi do.ooo ur dela dnevno. Če bi torej teh 10.000 delavcev upoštevalo osemurnih in odklonilo nadurno delo. bi najmanj 1250 brezposelnih prišlo do kruha. Tu se zrcali vsa ona škodljivost in nemoralnost. nadurnega dela. —- Roj proti naduram Pa.je tudi težak. Delavstvo vidi v tebi svojega so-viažnika, če mu dopoveduješ, da greši napram brezposelnim delavcem, če dela nadure. Kaj rad ti očita, da mu ne privoščiš večjega zaslužka itd. Tn vendar, koliko koristi bi prinesla delavstvu odprava nadurnega dela. Dala bi mu garancijo očuvanja 'ežko priborjenega osemurnika in spravila bi h kruh,, na tisoče brezposelnih. pa tudi ostale bi (?IV.a'llv redukcijami, ki nam dnevno groze. — Se je čas, v Celju. Zaradi preselitve večine od bornikov in tudi predsednika samega iz Celja je društveno delovanje v tekočem letu zelo trpelo ter se tudi na zunaj ni moglo v potrebni meri udejstvovati. Pač pa se je v zadnjem času začelo zopet novo gibanje. Zbralo se je nekaj mladih članov, začelo vežbati v tamburnnju, pripravlja se Miklavžev večer ter se vrše že tudi priprave za Silvestrov večer. V najkrajšem času se skliče občni zbor "Bratstva*, na katerem si bomo izvolili nov odbor, ki bo moral z marljivim delom zamujeno nadomestili, posebno sedaj ob dolgih zimskih večerih, da bomo tudi mi pokazali, da smo še tukaj. JESENICE. V nedeljo d 11 e 21. novembra 1 9 2 6. se vrši d rugi redni letni občni zbor «B r a t s t v a» na Jesenicah v društvenem lokalu pri g. Kobalu na Savi (Vipavec). Udeležba članstva je strogo obvezna, ostale bratske organizacije se pa na zbor vljudno vabijo, kakor tudi vsi prijatelji proletarskega mladinskega pokreta. Začetek občnega zbora je točno ob pol desetih dopoldne. Bratje! Vsi na občni zbor, ker v nedeljo si bomo v glavnem začrtali smer našega dela za bodoče leto, ki naj nam prinese in rodi plodonosne sadove v korist naše ideje! JESENICE. Članski sestanek «Bratstva», ki se je vršil v ponedeljek 15. t. 111., je bil zelo dobro obiskan, predvsem po novih bratih našega društva. A ne samo po udeležbi, temveč predvsem po svoji vsebini, pestri in zanimivi, je bil sestanek dokaz, da seme, ki se seje v srca delavske mladine, pada na rodovitno zemljo. Predvsem je žel obilo priznanja za svoje vzorno in zares lepo predavanje brat Stane Bokal in le želeti je, da nam zopet kaj sličnega pove, tako, kakor mu narekuje srce. Po predavanju je referiral društveni tajnik o občnem zboru. Nadaljnja debata glede zbora pa je pokazala, kako se zna delavska mladina poglobiti v najvažnejša vprašanja in jih parlamentarno in resno rešiti. I ako je prav! Mladina! Uči se in misli, iz sebe dvigaj samozavestne duhove! Prosvetni in glasbeni odsek «Bratstva» v Zagorju ob iNivi javlja vsem bratom in sestram1, kakor tudi NSZ in NSS. da še bo vršil v petek, d 11 o 26. t. 111. točno ob 6. uri zvečer v društvenem lokalu članski sestanek s sledečim dnevnim redom: L) vpisovanje članov (članic) v posamezne odseke; 2.) dramatična šola; 8.) stenografski tečaj; 4.) proslava narodnega praznika 1. decembra; 5.) Miklavžev večer; 6.) Cankarjeva proslava; 7.) razno. Bratje in sestre! Vaša dolžil o s t je, da se tega važnega sestanka polnoštevilno in točno udeležite. — Načelnik. bolnik*. Pričakujemo, da se je bodo vsi naši prijatelji in ostalo občinstvo v častnem številu udeležili, zlasti ker je čisti dobiček namenjen Rdečemu križu za poplavljence v Sloveniji. ■— Pri predstavi Prosvetni odsek «Bratstva» v Zagorju ob Savi c sodeluje tudi društveni glasbeni odsek. Torej, kdoi priredi v nedeljo, dne 21. t. m., v dvorani Sokol- hoče preživeti par uric smeha, naj si to komedijo skega doma Molierovo komedijo «N a m i š 1 j e n i I ogleda. Ne bo žal nikomur! — Več na lepakih. Tedenske vesti, Konferenca ftatiftifcov dels Tretja konferenca statistikov za delovna vprašanja, katero jc sklical Mednarodni urad dela, se je zaključila koncem oktobra v Ženevi. Na njenem programu so bila sledeča vprašanja: način razporeditve industrije, metode uvedbe statistike k .-lektivnih delovnih pogodb, statistika delovnih sporov in statistika rodbinskih proračunov. Na konferenci je bilo zastopanih po višjih uradnikih statističnih oddelkov 21 držav — Jugoslavije seveda ni bilo med njimi. Ravnatelj Mednarodnega urada dela Albert Thomas je pri otvoritvenem govoru ■/. veseljem konstatiral, da se vedno večje število držav zanima za delo statističnih konferenc, ki so velike važnosti za pravilno presojanje socijalnega razvoja v poedinih zemljah. Podčrtal je pri tem posebno važnost primerjanja posameznih statistik o delovnih sporih in kolektivnih delovnih pogodbah. Najprej se je konferenca pečala z vprašanjem ankete o rodbinskih proračunih in statistik o delovnih sporih. Raziskavanje o stanju rodbinskih proračunov je posebno pomembno vsled tega, ker je na njihovi osnovi mogoče popolnoma točno določiti življenske pogoje raznih socijalnih razredov. Statistika o rodbinskih proračunih služi tudi za sestavljanje cenovnih indeksov življenskih potrebščin, po katerih se ravnajo in določajo mezde večine industrijskega delavstva in ostalih nameščencev. Statistika kolektivnih delovnih pogodb pa omogoča zasledovanje razvoja pogodb te vrste, ki pomenjajo v velikih industrijskih državah pravi zakonik dela. S pomočjo statistike o kolektivnih delovnih pogodbah in podatkih o njih moremo točno spoznavati delovne pogoje velike večine delavstva. Konferenca je sklenila prirediti vsakih deset let anketo o rodbinskih proračunih in preiskati proračune velikega(števila rodbin, katerim se bo naročilo, da dalj časa zabeležujejo vse svoje dohodke in vsakodnevne izdatke. Nadalje se je statistična konferenca pečala z raziskavanjem statistik o delovnih sporih. Tudi ti podatki so zelo zanimivi vsled tega, ker nam omo-gočujejo zasledovati razvoj in določevati značaj posameznih delovnih sporov in pojasnjujejo nani tndi posamezne faze obdobij gospodarske delavnosti in propadanja. Ker podlaga in vzroki delovnih sporov niso vedno isti in enaki, temveč so povsem drugi in drugačni v dobah gospodarske konjunkture in razcvita (delavci zahtevajo povišanje mezde, skrajšanje delovne dobe itd.) in zopet drugačni v časih gospodarske stagnacije in npadka (delavci se bore proti znižanju mezde, podaljšanju delovnika, sploh proti poslabšanju delovnih pogojev). Na konferenci se je tudi razpravljalo o vprašanjih točne omejitve pojmov «stavka» in «izprtje» in o najboljših metodah za točno ugotavljanje posledic in uspehov delovnih sporov. Konferenca je sprejela celo vrsto resolucij, katere je predložil Mednarodni urad dela. Te resolucije tvorijo trdno osnovo, na katerem bo počival' delo za postopno izenačenje pri sestavljanju raznih statistik in njihovo medsebojno primerjanje. H koncu se je razpravljalo še o delu Mednarodnega urada dela, ki opravlja ta urad v svrho sestave mednarodnega seznama najvažnejših industrij, pri čemer se opira na statistično razporeditev industrije v posameznih državah. Sprejete so bile smernice, po katerih naj se ravna Mednarodni urad dela pri nadaljevanju svojih zadevnih študij v sodelovanju z Društvom narodov in Mednarodnim statističnim institutom. Dobro bi bilo, če bi statistični stroki v tem pogledu tudi naša država posvetila nekoliko več pažnje in se udeleževala zadevnih mednarodnih konferenc. — Državni železniški program. Prometni minister je sklical konferenco zastopnikov gospodarskih korporacij v državi zaradi določitve programa o izpopolnitvi našega železniškega omrežja. Prometni minister je na konferenci navajal zgodovino razvoja naših železnic od leta 1918., ko smo jih prevzeli v najslabšem stanju. Porušenih ni bilo samo mnogo kolodvorov in mostov, temveč je bilo tudi nad 1600 km proge pokvarjene. Treba je bilo vse popraviti in urediti, kar je stalo 625 milijonov. Novih prog se je zgradilo 767 km, kar je veljalo državo nad 9>M milijonov. Sedanja prva proga Beograd—Zagreb je tila zgrajena kot drugovrstna proga ter je bila leta 1918. prevzeta v zelo slabem stanju. Bilo je potrebno mnogo truda, da se je popravila in preuredila. Minister je nato ugotovil, da Vojvodina in Slovenija nimata direktne zveze z morjem. Dalmacija pa ima slabe zveze z zaledjem. Treba bo ustvariti celo omrežje novih prog, ki naj bi zadostovale gospodarskemu razvoju. Ena najvažnejših prog bi bila zveza Beograda z Jadranskim morjem. Po govoru prometnega ministra se ;e konferenca konstituirala. Izmed Slovencev je v odboru tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ivan Mohorič. V ožjem odboru, ki ima do decelnbra izdelati podroben načrt železniškega omrežja, ni nobenega Slovenca. Tajnik centralnega tajništva delavskih zbornic dr. Topalovič je zahte-vai, da se že na prvem zasedanju konference otvori splošna debata o prometnih projektih. Predlog je bii odklonjen in konferenca otjgodena do decembra. — «Dolavska PoIitika», glasilo ene izmed stolih socijalnodemokratičnih frakcij, razlaga v št. 162, da zagovarja 'n' str°j ■godni plačilni pogoji, večletna garancija. iiDllbied" JOSIP PETELINC, LJUBLJANA Wi*r» TVeSemo^ejp spomenika 7,a vodo. Naročajte in zahtevajte Novo Pravdo! KRAVATE, ovratnik«, naramnic«, »rajce, nog»*lce> “»nrbtnilr« in palice, modno blago, toaletne potreb-»čine, jedilno orodje ima ▼ bogati izberi in po najnlljlh cenah edino Josip Peteline Ljubljana blizu PreSernovega »pcmtuika ob vodi.