GLASILO IZDAJATELJSKE SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJ AN A - VI Č - R U D N I K Uto HI. Ljubljana, december 1963 Številka 14 Srečno 1964 Ozri se še ti; oSčan! Lira jc odbila .... hej, juhej, *n»es uspehov polnih in napak, kup nerešenih problemov ob zaključku leta sc kot slana, sladka presta med seboj prepleta — kljub težavam, brez trinajste in nagrad v Novo, srečno leto [silnih zmag, : juhej, smelo in zavestno stopamo naprej! Občina, komuna naša: Rudnik-Vič: teritorij Tvoj je vse preveč prostran, segaš od obronkov metrojKile, centra mesta tja do Lašč, do Mohorja, v Krvavo peč, v Polhov Gradec, G mi vrh, Horjul — prelepa cesta pelje nas na Krim — o jej. presneta reč! Te nesrečne ceste! Kamor se ozreš, vsepovsod rejeni šoder, blato, luknje, so potrebne popravil in nove suknje . .. škodo ,,fičkotu“ storiš, ko po cestah teh drviš: kam, kako bi se izognil, sam ne veš, pa pošpricaš državljana — to ni hec, za Teboj robanti: „Ti presneti dec!“ V Notranjih goricah transformator se gradi že vrsto let..., pod mikroskopom videti ga ni; v Hruševu, še marsikje utripa bleda luč, kakor sveča na mrtvaškem odru, v temno poč po Rožno-dolskem šodru tavaš in ne veš, če v prava vrata vtakneš ključ. Lavrica, Vrhovci in Gorice Vnanje čakajo na vodo, na priključke, vodovod, v Kamniku pod Krimom pa črkarske pravde boj jo pogreznil delo v mirno, sladko spanje... ni ničesar, le cevi stoje in vsepovsod v vas razliva se odpadnih vod opoj ... zdi sc nam, da tak način jc neumesten, nor, saj rešitev je le v delu lastnih rok — odbor. Cankar 1 Kaj na Rožniku dogaja se s Teboj, mar zaslužil Si, da skoraj boš zgrmel v prepad? Je resnica, da kultura in prosveta bo kedaj? O, da bila bi že oteta, sc pobratila z občinskim proračunom, oj, in sprejela večje d’narce v svojo prazno kad: le tedaj, šele takrat: kulturi zasijala bo pomlad! Vsa kompletna — iz občinske sheme — sociala naša plove v Center svoj, s preventivo, od strasti in vneme sc podporo bi odnesla, joj, ojoj, toda kam, če strehe nima nad seboj? „Vnbim Vas na sejo sveta, komisije, ki bo dne, ob uri tej in tam...“ In, ko urica določena odbije, pri omizju zbrana člana dva al’ trije, ali pa celo predsednik sam ... Razumljivo, nejevoljni so dogodka priče, seja, ta .nesklepčna seja“ se ponovno skliče, kup pro- blemov reši se ka-sneje, mar je prav, da-si to ni redek, niti prepogost pojav. Sveti Birokracij! Kaj zgodi se, se pozabi poleg paragrafov — hej, patron, včasih prav bridko — tudi na lam-ton; razen tu pri nas, saj vendar vsepovsod je v rabi, da sc članom svetov, komisij — ko steče jim mandatna doba — pismeno izreče v znak priznanja za ves trud in delo: hvala Vam! Vse prepozno je, pa vendar: oprostite nam! Se naš ranjki Fric, ki prav pred kratkim je umrl, nam je pravil: „Fantje, tam se zdravil bom!“ liakor kuža zvesti na Dolenjski cesti, čakal leta je na novi Zdravstven dom. Kar naenkrat jc izdihnil in oči zaprl... dal Brezup bo kakor njega — nas ostale strli Iz finančnih škripcev, suše dolgotrajne, srečno se prebil je tudi naš Ust; cvetko leta in razkrito javno tajno, so le kapljic sladko-grenldh par: vse brez slabega namena — neomajno vero, da odnese, zbriše jih vihar! V nadi tej, občan — kot nasmejani optimist na Silvestrovo zapleši: tango, valček, twist... OB VSTOPU V NOVO LETO 1964 ŽELIJO VSEM NAŠIM OBČANOM VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOB OBČINSKI' KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR RKS DELAVSKA UNIVERZA OB NOVOLETNI PRELOMNICI Obeti za leto 1964 katerikoli dan v trdim, napoveduj« dokajšnje izpremembe v načinu našega vsakdanjega življenja. Občani, ki IkmIo dela prosti v raznih dneh v tednu, bodo vsekakor močno vplivali na ritem življenja v mestu in v naseljih. Trgovine in gostišča, kulturni domovi in zabavišča ne bodo več samo predmet dosedanje klasične nedelje, pač pa bodo morali biti na voljo proizvajalcu tudi v ostalih dnevih, ki bodo z uresničitvijo 41-urnega delovnika dobili prizvok nedelje, prizvok dneva, ko roke lahko počivajo. Tej novi nedelji bodo morale prisluhnili družbene službe, jo IkmIo morale dobiti v uho razne storitvene dejavnosti, jo bosta morala upoštevati čas in življenje. Vsekakor, vsi in povsod še ne bodo dobili svojo nedeljo v prihodnjem letu, nedvomno pa nas bo takšnih dobra polovica in več, in z nami bo leto 1964 zaznamovalo pomemben datum v nadaljnjem teku vsakdanjih doživetij ter pravilnih medse-bojnih odnosov. Vso skrb sezonski delovni sili SREČANJE Z DIAGRAMI RREZ ŠTEVILK • Še malo in odbila bo polnoč. Leto 1963 • je za nami, delovni uspehi tega leta so • poglavje v kroniki, ki jo pišeta čas in člo- • vek; z novim letom 1964 novi obeti, ki jih • spletajo želje, upornost in prizadevnost. « Obetov je mnogo: namenjeni industriji ali • kakršnikoli drugi dejavnosti, zadevajo ob • načrtovano počutje delovnega človeka, so • zrcalo družbenemu ter osebnemu standardu • kot ju napovedujeta družbeni plan in prn- • račun naše občine. črtujc ,,Mcreator“ izgradnjo samopostrežne trgovine z okrepčevalnico in slaščičarno. Tržaška cesta bo postala mikavnejša: nove prodajalne, novi lokali za razne storitve, bencinska črpalka, novi svetlobni napisi in ho morala Dolenjska cesta pohiteti, če ji ho hotela postati vsaj podobna. Tako sicer kaže! Podjetje „Prehrana" razsoja o gradnji večje trgovine na Dolenjski • In naposled: minulo leta nam je dalo novo • ustavo, zakonski dokument, ki s svojimi • določili oživlja utrip našega časa in naše • zavesti. Novo leto nam prinaša statut ob- • čine, statute krajevnih skupnosti in delovnih • organizacij. Naše življenje bo potemtakem • še bolj urejeno, načela socializma, ki ga • ustvarjamo, bodo trdnejša opora v prvem • letu grandioznega namena, v prvem letu • sedemletnega plana. DUŠAN KRALJ „Utensilia‘! se bo v prihodnjem letu dokončno poslovila od svojih starih, za diagram njene proizvodnje povsem neustreznih prostorov na Dolenjski cesti ter bo začela oblikovati svoje milijarde v svetli novi tovarni ob Cesti na Brdo. Nova tovarna, sodobni stroji in povečan obseg proizvodnje kažejo na izpopolnjeno število delavcev. Nekaj deset mladih bo našlo svoj življenjski smisel med proizvajalci ..Utensi 1 ie“: ob Cesti na Brdo bo stalo tovarniško poslopje, ki je namenjeno tamkajšnjim prebivalcem. V tem letu začenja konec rekonstrukcije Tovarne vijakov. V „vijačnem boju“, ki tare prenekatero našo - tovarno za proizvodnjo vijakov, ostaja s smotrnim uveljavljanjem na tržišču potrebnih vijakov manjših dimenzij ter z upornim izpopolnjevanjem specializirane proizvodnje ta prvi objekt v industrijski coni naše komune, s prepričljivo gospodarno ra-čunieo v roki. Potlej je tu namen „Žičniec“, ki zamišlja v prihodnjem letu izgradnjo nove tovarne, stara poslopja ob Tržaški cesti pa namenja stanovanjskim potrebam. Prihodnje leto predstavlja za kemično industrijo ,,Ilirije” prelom s tradicionalnim primitivizmom, ki je po sili razmer spremljal njeno proizvodnjo. Urejeno skladišče z organiziranim transportom je vsekakor uvodni korak v zdajšnje uvajanje modernejše tehnologije in v nadaljevanje smotrne investicijske politike, ki daje poudarek strojni opremi. Podobna beležka na novoletni čestitki opozarja na Kovinsko industrijo Ig, ki si ustvarja z novogradnjo proizvodnega objekta dokaj ugodnejše delovne pogoje, kot so bili tisti, ki hodijo v kroniko starega leta. V navadi je, da industriji vselej odstopamo prvo mesto v poročilih, planih, v raz-pravah in razmišljanjih. Prav je tako, saj tudi industrija v naši občini daje znaten delež k narodnemu dohodku in je diagram rasti tega deleža neprijmerno živahnejši kot je sicer lahko v drugih gospodarskih panogah. Vendar pa je rast in so obeti drugih dejavnosti , za vsakdanje potrebe občana enako nepogrešljivega pomena, in če jih že zgolj zaradi navade uvrščamo na druga, tretja ali peta mesta, niso zategadelj za našo skupnost prav nič manjšega pomena. Presodimo o trgovini! Kot posrednik med proizvodnjo ter potrošnjo je trgovina barometer dobrega počutja prebivalcev. Samopo-strežni trgovini ,,Mercator” ob Gerbičevi ulici dodaja to naše veliko trgovsko« podjetje te- Pleinim občinskega sindikalttcg'* svetit je na svoji prvi seji po letne*n obrnem zboru, meti drugim razpravljal tudi o perečih vprašanjih sezonske tlelovme sile itn sklenil posvetiti vso skrb temu vprašanju tudi v prihodnje. Plenum je bil soglasen z mnenjem, tla je zaposlovanje sezonske delovne sile, nujnost, ki jo zahteva proizvodni postopek v posameznih proizvodnih dejavnostih injki jo naraščajoča mehanizacija seveda ne more skriti. Storiti pa ho treba tudi potneblme ukrepe in analizirati . trenutno stanje, _saj je znano, tla sezonska delovna siki pogostokrat menjava svojo zaposlitev, samovoljno zapušča delovna mesta in s tem poraja vrsto problemov, ki se o(dražajo v proizvodnji in izpolnjevanju proizvodnih nalog. Vse te probleme pa bodo morale v prihodnje reševati zavodi za zaposlovanje delavcev in gospodarske organizacije, ki zaposlujejo sezonsko delovno silo. S tovrstnim sodelovanjem zavoda za zaposlovanje in gospodarskih organizacij, bi v morsičem uredili pa tudi omilili pereče vprašanje sezonske delovne sile. Zlasti še v medsebojnih pogodbenih obveznostih zavoda za zaposlovanje in gospodarskih organizacij, ki bi medsebojno urejevale, stanje sezonske delovne sile, tako, da bi zavod preskrbel gospodarskim organizacijam potrebno sezonsko delovno silo, le-te pa bi se obvezale, da Uredijo vse potrebno ob nastavitvah ostalih življenj -škili pogojev. S tem pa hi omogočili tudi sezonskim delavcem enakovredno vključitev v kolektiv in uspeh pri delu. Plenum je ponovno izvolil iz svojih vrst za predsednika občinskega sindi - kalnega sveta Tva Gorjupa, za por Spomladi ho nova proizvodna hala Tovarne vijakov že nared z.a obratovanje cesti, podjetje „Petrol“ zamišlja novo črpalko, a „Cosmos“ prijetno okrepčevalnico oh svojem servisu, ki začenja z Novim letom svoje delo. Potrebna je še razsvetljava in zbori volivcev ob Dolenjski cesti bodo črtali iz dnevnega reda razgovor malone na vsakem zboru doslej ponovljen problem. Druga plat pričakovanj je lahko nadaljnji razvoj turizma. V koledarju 1964 srečamo dve novi imeni: Rakitno kot izletniško ter rekreacijsko središče našega mesta in Turjak, v prihodnjem letu že urejeno grajsko poslopje, katerega dobršen del služi gostinski dejavnosti. Tako dobe Kurešock, dom na Krimu, Iški Vintgar in ne naposled koče na Črnem vrhu z idiliko Polhovega gradca h-po ravnotežje, naša občina pa [>opolnejšo gostinsko-turistično podobo. Pogovorom dodajmo še razvoj šolstva — šola na Bičevju bo zabeležila svoj veliki dan, gradnja prepotrebne glasbene šole bo postala za ped realnejša, in ptroško-varstveni ustanovi na Rakovniku in ob Gerbičevi ulici, bosta sprejeli prvo varovanec. Razveseljivi informaciji lahko dodamo še, čisto pročelje zdravstvenega doma na Rudniku, ki bo v prihodnjem letu odpet v veliko zadovoljstvo vseh bližnjih občanov. Naš epilog obetov za leto 1964 pa naj velja novi nedelji, s Latcro se bomo spoznavali v prihodnje. Spoznavali jo- bodo delovni kolektivi. .postni« ibo -z -»Uvedbo -skriijšAitega de- SO Gasilci razvili iz Skrilj svoj prapor predsedniku inž. Janeza Dularja, za tajnika pa Zvoneta Tuška. V okviru občinskega sindikalnega sveta pa bodo odslej delovale tudi stolne komisije za kadrovanja, ideološko delo in strokovno izobraževanje, šport in rekreacijo in centralna statutarna komisija. V tako pestrem in obsežnem delu, ki čaka na« občinski sindikalni svet pa Iiodo v mnogočem prispevale tudi stolne strokovne komisije in odbori sindikalnih podružnic v delovnih organizacijah. meljna kamna dveh novih prodajaln: na Viški: llovncga tedna ■ aieprecBnljiva -last -jMiMatiiczmii cesti in na Igu, ob Tržaški magistrali na na- proizvajalcev. Ta HO\ainedelpi:,"ki,'lbd': lahko Ob 35-letnici svojega delovanja je gasilsko društvo v Skriljah razvilo svoj društveni prapor. Novemu prajioru je kumoval kolektiv Kovinske industrije na Igu. V imenu kolektiva je Jože Jakič razvil, prapor in pripel na prapor spominski trak. Spominski trak na novi prapor je pripel tudi Ciril Glavan, v imenu lovske družine Golo—Skrilje. Zelo ljubek je bil nastop pionirjev, učencev in učenk osnovne 'šole z Golega, z recitacijami in s {vevškimi točkami. V imenu osnovne organizacije Zveze komunistov je društvu čestital Franc Železnik. Poveljnik občinske gasilske zveze Ivan Dolinar je v imenu zveze pozdravil in čestital društvu k 35-letnici, nato pa je, podelil dolgoletnim članom priznanja za dolgoletno službovanje v gasilski organizaciji. Priznanja Gasilske zvezi' Slovcnijjc so prejeli: Jbže Gradišarj Jakob Kunilo, Anion 'Golob iti Friirto Lenič. Iz kronike siiio izvedeli,: da so bile Skrilje med okupacijo požgimfe — tudi ‘ gasilski doni je bil j »ožgan —, starejši člani' so bili odpeljani 'V končentiacijiika ''taborišča ali’ pa so bili'pohiti kot tilfdi. "Mtidina se 1 je odzvala kliink Osvobodilne Trolllc bi'sie pridružila parfi-zaiikltiih odrčdbfh' lili' MbkieA'. V imenu Zveže zdftržbnj borieV je jftjadfnVfi gasilsko' slavje Franc Brce, nekdanji borec in organizator partizanskega U|wra na tem področju. Ob t*j priložnosti so se gasilci tudi spomnili padlih in umrlih gasilcev in vaščanov, ter položil*, pred spomenik NOB lej) vence. Skrilje so med NOV darovale 14 t«!'*1'’ trije pa sc niso vrnili iz Baba. Po osvobodil* so s prostovoljnim delom obnovili vas in P*’ zgradili nov gasilski dom, V teni domu SC ^ danes razvija k u I turno -p ros ve tn a dejavnost ib*' je središče družbenega življenj« vaščanov* , ! .lernei GertaiK' -trTt (pcijetni večeri 01» prasaiovatfijiii ,’?,ye1ikega nosit ob i/.gratbiji iivtocesje .,Rrato*V in eaiolmosti^i sta jnhuliinska akti-Vj Utensi li je im Tobačne tovorne ofgtiA1' zdralu brigadirsjc^ večera. Brigadir?^1 ga večera v Tobačni ^tovarni ^pa^SV.i.F' udeležili tuiM goptje iz nekat^rib : skih republik. ZA OKROGLO MIZO V NAŠEM UREDNIŠTVU Od Trnovega do Rakitne ' Iti: i.\ : . i iti j. : • V prtem razgovoru za okroglo mizo v • »airm urrdništvu so sodrlovali predsedniki • krajevnih odborov S ZDI. iz Trnovega, Brda, • Vrboveev in Rakitne — Rudi Čamemik, • .lože Radoševi?, Franc Tomšič in Andrej • Suhadolnik. —• Prijeten delovni pomenek je • vodil Danilo Emeršič, predsednik našega • nreAiiškcga odbora. Vprašanje: „Okrog gradnje šole v Trno-■vem, zlasti še ob nedograjeni telovadnici, je bilo slišati precej kritičnih besed ?“ Rudi Čamemik, predsednik odbora SZDL: »Res je. Za zgraditev tega šolskega objekta, *tno se v Trnovem borili že kar lep čas, ven-dar pa občinski proračun ni zmogel še grad-mje telovadnice, tako, da morajo bodili otroci 7trchnosti tega objekta ob razbremenjevanju naših, zlasti zaposlenih žena-mater." zgradili še novo otroško-varstveno ustanovo z Vprašanje: „Ccste so kot povsod, pa tudi pri Trnovčanih, „trn v peti". Kako skušate urediti to vprašanje ?" Odgovor: „Ce ni denarja, da bi ceste vsaj dvakrat na leto temeljito popravili, bi bilo potrebno postaviti na vidnejših mestih opo-zoribie znake za dovoljeno tonažo, ker bodo v nasprotnem primeru ceste, po katerih vozijo tudi kamioni do 10 ton, kmalu podobne „razoranim njivam". Tako pa bodo neuporabne še za pešce in kolesarje!" .Andrej Suhadolnik, predsednik KO SZDL Rakitna Vprašanje: ,,Kako je s prevoženi otrok v šolo v Preserje ?“ Odgovor: „Ob tem vprašanju smo kot vselej naleteli na finančne ovire, pa tudi av tobusne zveze, ki sc jih poslužujejo otroci i/. Rakitne na poti v Preserje, niso ravno najboljše. Poglejte. Zjutraj odhajajo otroci iz Rakitne ob 6.40 uri, vračajo pa sc ob 13. uri. Kje naj prebijejo več kot uro časa do prihoda avtobusa v Preserje? Ali naj jili prepustimo Kaj pa sprašuješ? iTT .•tov Tone, si znorel, tla si postavil hišo na sredo ceste? noril postavil sem jo natančno po Urbanističnem načrtu za Vrhovce! oknl '6 lla področjih večji zazidljiv S’ primeren za individualno stanovanjsko i°- Dokler pa ni izdelan urbanistični rt’ 80 željo seveda odveč. Za ostala ure-ttia dela, zlasti še za ureditev komunalnih ki jih nameravamo v bližnji pri-^ *i le enkrat spraviti z „mrtve točke", ■p .18 še ni potrebnih finančnih sredstev. , ** teh ureditvenih del ne bo moč lotiti, •fedstvau na razpolago vsaj najnujnejša ,i Pra*anje: „Trnovo že nekaj časa jiogreša o~varstveno ustanovo?" T^ ^Rov°r: „Ker je pri nas veliko otrok, hi pre^ ° nujno potrebovalo otroško ustanovo. vpr * p4* 'o nam sicer obljubili, da bo to urejeno, vendar kot vidite, s tem 1‘tnsi* ‘^tuies. V sedanjih provizoričnih *tUiW, 8t,e^ka urediti varstveno vpra- P' težko sprejiti vse otroke. Ob ■uujl nove .'—uu .1 n k: „k , ... tu*'« šole »mo želeli, da bi ob njej pri otrok, vendar je ostalo le I® • Kljub temu pa bo treba v prihod * cesti? Nikakor ne! In zdaj v zimskem času. Skušali smo se pogovoriti z gostilničarjem Kirnom v Kamniku, vendar pa tega še vedno nismo rešili. Sprva je bilo precej pripomb na plačevanje prevoza, zdaj pa je tudi to urejeno, v zadovoljstvo obeh — staršev bi otrok." Vprašanje: „Kaj si lahko obetamo v bližnji prihodnosti na turističnem področju?" Odgovor: „Rakitnn predstavlja eno najidealnejših turističnih središč v-naši občini. S svojo blago klimo, prijetnim okoljem, pisanim svetom divjadi in še marsičesa, bi morala v prihodnje [»ostati izrazit turistični kraj. Za uresničitev teh želja pa je prav gotovo precej obetov. Za dokončno gradnjo umetnega jezera »o nam obljubili pomoč v višini 4 milijonov dinarjev, zgraditi pa nameravamo tudi hotel. K temu naj dodam, da je v Rakitni precej zanimanja za weckcnd naselja, z gradnjo teh objektov pa je v neposredni zvezi gradnja vodovoda, ki naj bi ga začeli graditi že prihodnje leto. Uredili smo informacijsko službo, izboljšali avtobusne zve«, okrepiti pa natne- Z razgovora \ našem iiredništiiu, z leve proti desni: Jože Radoševič. Rudi f amernik. Franc Tomšič, na skrajni leti / ravamo tudi našo gostinsko mrežo, v mislili pa imamo celo gradnjo žičnice." .lože Radoševič, predsednik KO SZDL Brdo N prašanjc: ,,Cesta na Brdo je verjetno največji problem na vašem področju?" Odgovor: ,,Tako je. Približujemo se že 10-letniei toga problema, ki ga še vedno irismo rešili. In kako naj si le zamišljamo še vodno neurejeno cesto, ko vemo, da ng Bjrdu :žc raste prvi objekt nove ,.LTtensilic", v kateri se bo zaposlilo precej domačinov. Kot kaže z njeno ureditvijo ne bo nič tudi prihodnje leto. S cesto pa niso povezani le domačim, temveč še 500 oskrbovancev in uslužbencev Doma na Bokaleah in še marsikdo, ki dobro ve, kako je z našo cesto." N prašanjc: ..Ali se nam lahko obetu dokončna ureditev kulturnega doma na Brdu?" Odgovor: ..Za zdaj še ne. Vsa kulturna dejavnost je pri nas zamrla in čeprav smo imeli močno ..Svobodo", je danes vse kulturno življenje pojiolnoma zamrlo. Mladina je tako več ali manj prepuščena sama sebi in cesti, izhoda pa žal ni. Edina zabava je televizor, okrog njega pa je vselej kot v panju." Vprašanje: ,,Nasprotno s slabostmi sodimo še tudi vse tisto, kar nas navdušuje .. .“ Odgovor: ,.Tn res je tako. Storili smo marsikaj, kar nam je lahko v ponos. Vodovod, preskrbovalni center s trgovino in mesarijo iii še marsikaj bi veljalo omeniti ob naših uspehih. V prihodnosti pa ne smemo prezreti tudi možnosti, ki se odpirajo Brdu, kot na dlani za razvoj turizma — lepa sprehajališča, pri- pa je Andrej Suhadolnik jetne gozdne poti, priljubljene izletniške točke; vse to pa bi veljalo temeljitih premislekov." Franc Tomšič, predsednik KO SZDL na Vrhovcih A prašanjc: ,.Knj vse lahko pričakujemo v prihodnjih letih na Vrhovcih?" Odgovor: ,.C.c ujioštevain vse. kav predvideva urbanistično načrtovanje našega področja, ob tem pa smo občani z nezadovoljstvom sprejeli urbanistični načrt in zanj imeli kar precej pripomb, ker ni vskiajen z našimi krajevnimi razmerami, se nam obeta v letu 1965 gradnja novega potrošniškega centra. Misliti bo treba na gradnjo telovadnice, družbenih prostorov, [Kiskrbeti pa bo treba tudi za ureditev komunalnih objektov in pločnikov ob cesti, ki vodi skozi naselje. K temu sodi še misel za čimprejšnje urejevanje odvodov, pa greznic in regulacije Grudašeicc ter še posebej ceste. Misliti pa bo treba tudi na gradnjo otroško-varstvene ustanove, ki jo predvideva tudi urbanistični načrt za Vrhovce." Vprašanje: ..Razmišljamo, da bi postali Vrhovci rekreacijski center. Kako je z uresničitvijo te zamisli ?" Odgovor: ,.Misliti 1k> treba tudi na to-Prav za rekreacijski center so na Vrhovcih neomejene možnosti. Poglejmo le nekatere od teh. Uredili bi sedanji grad na Bokaleah kot prijetno izletniško točko z edinstvenim razgledom, pa javno kopališče, ko pa bi stekla še gorenjska cestna magistrala, bi zgradili tudi motel. Pozimi so tod okrog odlični tereni za smuko, tako pa bi lahko v mnogočem povezali letno in zimsko turistično sezono." Muzejska redkost — O, o, o, zdravo, Francij! Kako se kaj imaš? Kaj premišljaš? — Spominjam »e najinih mladih let, ko sya bila fanta dvajsetih let in sva mislila, da bomo že takrat zgradili kulturni dom na Brdu. Pa ga še do danes nismo dogradili! Le dajmo jo k sebi — Dajmo fantje! Če so Laščani potegnili cesto skozi svojo vas, jo dajmo pa še mi! NOVOLETNI TELEGRAMI — OBČANI OBČANOM Za zvrhan koš zdravja, sreče in zadovoljstva Novoletne želje in hotenja. Kdo jih nima? Mali in veliki, doma in na cesti. Nekdo skromne in male, nekdo mnoge in nedosegljive. Nekdo želi dobro le sebi, nekdo drugim in sebi in zopet nekdo mnogim, a nase pozabi, ker knisli, da je že prestar, da se je postaral s starim letom, ki odhaja za vedno in od novega ne pričakuje ničesar več, in vendar, Novo leto živi in utripa, prihaja in hodi povsod, po cestah in ulicah in stiska roke množicam dobrih ljudi, polnih želja in odločnih dejanj. Na ulici? Koga ni v teh dneh na ulici in cesti? Tudi midva z reporterjem sva bila. Iskala sva, se ustavljala m povpraševala po novoletnih željah in tihih hotenjih. Kdaj pa kdaj sva ujela prisrčno voščilo, kdaj pa kdaj pa ga je preglasil cestni hrup. In odgovori? Bili so kratki, prisrčni ,veseli. Vsem se mudi, vse hiti v praznično novoletno razpoloženje. In želja predsednika viške „Svobo-de“ in Društva prijateljev mladine, tovariša Marijana Volutla: — Zase več zdravja, da bi se lahko še bolj posvetil delu v Društvu prijateljev mladine, ki naj bi bilo še aktivnejše; še bolj jxa naj bi nas podprli in nam pomagali kulturno - prosvetni delavci naše občine. Mladina je naša. Veliko ji nudimo, morda pa zjuijo še premalo storimo. Lahkih nog naokrog — Poglej kakšen nesmisel. Trolejbusi obračajo na glavni cesti. Kdaj pa mislite urediti novo obračališče? — Ne vem. Po mojem mnenju bodo poprej prestavili cesto, kot pa uredili naše obračališče! Visok delovni jubilej Gasilsko društvo Vič in industrij-*.k'i gasilsko društvo Tobačne tovarne, 'ta v nedeljo, 15. decembra proslavila pomemben delovni jubilej — 9 0 -1 e t-nico svojega obstoja. Zjutraj so se gasilci zbrali po svojih enotah I red gasilskim domom na Viču, kasneje }>a so elani obeh društev na slavnostnem zasedanju kot vselej v pravem delovnem vzdušju pregledali kroniko svojega dela, naparav in prizadevanj v zadnjih 90. letih. V zajetno knjigo bi !ahko kronist komajda spravil vse olj prepričljivi v delu obeh društev. Pogled nazaj in pogled v prihodnost sta mejnika v društvenih prizadevanjih, ki sta dobila zadnji mesec letošnjega leta svoje edinstveno obeležje — 90-letni delovni jubilej. Praznovanje visokega jubileja 1M“J pokroviteljstvom naše občinske skupščine in občinske gasilske zveze, je dobilo s tem dogodkom svoje jk>-membno obeležje, ki mu gre priznanje vseh naših občanov, še prav posebej pa t.redništva našega lista! r—; •: 1 . ..v že vesle, da . . , , ; . » ^ ; j^ .-/ • ’ j : , j ... ob , Tržaški ccSti žc raste nov trosniski center, ki bo v marsičem j>ri-s|>cval k Imljši in kvalitetnejši izpopolnitvi trgovske mreže na našem mestnem področju. ... z ureditvijo javne razsvetljave na Dolenjski cesti v Ljubljani tudi pribod-dnjc leto spričo ]M»nianj kanja finančnili sredstev, ne bo nič. ... bomo most, ki povezuje Galjcvica s Peruzzijevo cesto, ]>opravili prihodnje leto. ... je ..Ilarman", glasilo delovnega kolektiva Tobačne tovarne nedavno tega, proslavljal že šesto leto svojega obstoja. . . . bodo zbori volivcev-' bržčas že v januarju prihodnjega leta, razpravljali o osnutku občinskega statuta. ... Im) urbanistični načrt za |>odročje Trnovega izdelan že do konca decembra. Le bo temu res tako, lx>mo videli ob koncil letu. ... za zdaj še ne bo mogoče rešiti vprašanja ob ureditvi zobne ambulante za otroke v Velikih Laščah, ker zdravstveni dom Vič-Rudnik nima na voljo potrebnega zobozdravstvenega kadra. ... se je občinska skupščina odločila, da posreduje ustrezno dokumentacijo o urediti ceste med Dobrovo in Horjulom, okrajni skupščini Ljubljana. ... jo občinska skupščina sprejela sklep, s katerim je razrešila Staneta Virtiča dolžnosti predsednika sveta za šolstvo in imenovala na njegovo mesto Milana Uuha. .. . vodi komisijo za uvedbo 42-ur-nega delovnega časa v tednu v naših delovnih organizacijah, inž. Janez Bari-čevič, 'tehnični direktor Tobačne tovarne. . . . predseduje sedemčlanski komisiji za obravnavo statutov delovnih organizacij nače občinske skupščine, Meta«] Dular. ... je debela snežna odeja že prve dni |>obcliln domala vse naš«; kraje. Samo v Velikih Laščah je že drugi dan zapadlo kar 15 cin snega, nič manj pa ga ni zapadlo tudi po drugih naših krajiii. ... sta oba zbora občinske skupščine imenovala dosedanjega načelnika oddelka za gospodarstvo ObS Edija Stefana za direktorja [>odjctja „IG0“. ... je bil za novega direktorja lenega kombinata imenovan Ivan Vidmar, doslej uslužbenec Zavoda SRS za cene. Frane ilaiiier, vodnik postaje LM na Vicu. kot vedno dobrodušen, bistrili oči, ki jim nič ne uide, pravi: - Hm, manj prometnih prekrškov in več pazljivosti in obzirnosti do pešcev. Prehodi so njihovi. Tudi takrat, kadar ga miličnik ne vitli, naj vsakdo pazi, in manj bo nesreč in prekrškov. Drugače pa si želim z Novim letom. et likovne umetnosti Starši z velikim veseljem pripeljejo svoje najmanjše od 3 do 7 leta. Kako ne? Saj je krožek brezplačen. Marjan Tršar, akademski slikar in tamkajšnji strokovni vodja jih pričaka skega objekta, če ni v projektu tudi prostor za telesno vzgojo. Gospodarske organizacije bodo morale razmisliti, kako vključiti v prosti čas svojih delavcev rekreacijo kot činitclj za dvig produktivnosti. V najkrajšem času naj se izvede popolna analiza športnih društev, njihovih problemov in potreb, da ne bo več primerov, da bodo vodstva društev postavljala pred svet za telesno kulturo alternativo: »denar ali razpustimo!“, 'kar je že zadnja stopnja neurejenosti na področju telesne kulture. Občinska zveza za telesno kulturo naj se okrepi in postane dejansko izvajalec telesnovzgojne politike in tudi njen študijski program. Kulturna politika ni le breme, ki naj se enostavno naloži na hrbet nemočni Zvozi Svobod, ampak je dolžnost vseh družbeno-politič-pajo“ gnile deske v prosvetnih dvoranah, pa pomenijo ignoriranje kulture. Društveni centri v krajevnih skupnostih morajo postati jutrišnja stvarnost. Da ne bo napravljena ista napaka kot pred leti. v klubih, ko so se ti ustanavljali brez trdnega vodstva in programa, zato danes životarijo. Treba je takoj začeti s študijem programov in s kadrovsko utrditvijo. Naj se ne odpre društveni center, preden ne bo izbrano trdno vodstvo, rešen problem financiranja in vsebine v teh društvenih centrih. Mladinci so jasno postavili, da so društveni centri skrb vseh organizacij v krajevnih skupnostih. Ob začetku gradnje športnega parka v Rožni dolini, j« nujno potrebno v projekt vključiti tudi klubski prostor oziroma društveni center, ker bo taka investicija- mnogo cenejša, kot pa : bi bila poznejša izgradnja samostojnega društvenega centra. Koriščenje prostega časa mladih je ze danes pomembno vprašanje, ki se reši lahko je s povečanjem produktivnosti in z zdravo telesno in moralno rastjo mladine. Preko 300 mladoletnih prestopnikov, ki jih registrira naša socialna služba, jc posledica docela nezadovoljivih razmer na področju kulturnega, zabavnega in Iclesno-vzgojnega življenja v občini. V aktivih ZMS bo treba proučiti, kaj lahko napravi pri rešitvi tega problema mladina sama in kaj lahko s skupno akcijo z vsemi ostalimi organizacijami in društvi. Mladina v gos]Kxlarskih organizacijah so bo morala še globlje vključiti v problem« svojih podjetij preko že uspelih oblik dejavnosti, kot so klubi mladih proizvajalcev, proizvodne konference itd. Mladi bodo nadaljevali z razpisanim tekmovanjem za dvig produktivnosti; zbirali bodo predloge za zboljšanje pogojev na delovnih mestih oziroma izboljšanje proizvodnih procesov itd. Tudi Zveza mladine bo posvetila v prihodnje V£Č pozornosti sezonski delovni sili, ker bo to v največji meri mladi delavci. Delegati so pozdravili ukrepe Ljubljanskih opekam za izboljšanje stanovanjskih pogojev pri sezonskih delavcih. Delegati so ob koncu konfci/ence izvolili z» novega predsednika Darka Kolenca, za sekretarja pu Maričko Koruničevo. Jernej Repovš K ŽIVLJENJA IN DELA DPD »SVOBODA" NA VICU Trinajst, ki še mnogo obeta Mladi -ahisti se vsak teden srečujejo med seboj, da bi pomerili srnje moči v borbi na 6-4 poljih — Tisto popoldne še ni bilo odločitve, ko jih je presenetil pri »delu- naš fotoreporter Za nekatere kraje — idealna rešitev vodovodnega problema. vsak torek popoldne, pripoveduje jim pravljice in druge zgodbe, s katerimi najuspešneje prodira v otroške glavice in jih neprisiljeno seznanja z raznovrstnimi tehnikami. Tov. Lavrih pravi, da hočejo v svojih vrstah ljudi, ki znajo z otrokom prav ravnati. Vedno je poln načrtov. V trgovini »Jadran" je prosil, da hi v izložbeno okno nameščali otroške risbe. Sam je naredil načrt za primerne mizice, ki bi nadomestile sedanje klubske. Urediti je treba še sanitarije, izboljšati razsvetljavo itd., itd. — Seveda: sredstev pa od nikoder. Tudi šolarji se zanimajo za likovno dejavnost. Z organiziranjem šahovskih krožkov opravljamo etno najpomembnejših vzgojnih nalog: uvajati otroka v kolektivno življenje in mu razvijati zdrav, optimističen pogled v naše družbeno dogajanje in stvarnost. Tega se dobro zaveda tudi viška »Svoboda", Id je široko pridobila mladino pod vodstvom tovariša Štritofa. Ze sedaj je preko 20 mladincev; videti pa je, da se bo število podvojilo. Tu so zajeti šolarji osemletke, starejše pa bo vodil mojstrski kandidat Ivo Bajc. V načrtu je tudi foto-kino sekcija, ki naj bi jo prevzel tovariš Hribar. Omenim naj tudi klub. Delo v (njeni je potekalo precej neorganizirano. Zato so ustanovili nov odbor mladincev, določili pravila in kaže, da ne bo razočaranja. Prihajajo k televizijskun predstavam, v bodoče jim bodo na razpolago raznovrstne revije, družabne igre, igrali bodo tenis itd. V okviru »Svobode" deluje tudi ansambel Antona Birtiča — Beneški fantje. J Kaj pa je neki z dramatskim delom?" — Prizadevali so si pridobiti starejše ali mlajše, a doslej še niso uspeli priti z mrtve točke. »Kaj menite ? ... Ali zato, ker jih' ni bilo trinajst ?“... Marija Turk NOVOLETNI RAZGOVOR Hvala vam, tovariš Cesar! .ste prišli na misel, da po-kri velikemu liumanemu Prav prijetno je pokramljati za čas 8 človekom, kakršen je Franc Cesar iz Rožne doline. Se prijetneje pa je človeku, ko prisluhne njegovemu tako prisrčnemu in skromnemu pri]>ovcdovanju. Pripovedovanju, ki odkriva človeka, humanista in iskrenega tovariša. Povrnimo se v mislih trinajst let nazaj. Pisali smo 1948. To leto je naš sobesednik tovariš Cesar prvič daroval kri, daroval najžlahtnejše, kar lahko daruje človek človeku. Prvič v ■ svojem življenju je ponudil svojo kri umirajočemu bolniku, materi, ki je darovala novo življenje, otroku, Id ga je stisnila v svoje ,,k!cščea neozdravljiva bolezen, ponudil ... Da, ponudil je svojo kri sočloveku, kot je občutil v sebi moč, da mora darovati največ, kar premore kot človek. In kot človek z imenom najvišjega dostojanstva in hvaležnosti. Tak je bil že od nekdaj, naš tovariš Cesar. — IKako nudite svojo namenu? — Po časopisnih pozivih, sem se pred trinajstimi leti odločil, da se pridružim krvodajalski akciji in tako sem tudi še danes med našimi krvodajalci. — Že lani ste petdesetič darovali svojo kri? — Res je. Dne 22. februarja 1962 sem |M>stal petdesetkratni krvodajalec, oktobra letos pa sem vpisal že 56 odvzemov krvi. — Trenutek, ki vas je najbolj pretresel? — Bilo je lani. Šlo je za življenje 14-letnega mladeniča, ki pa je kasneje na radost vseh nas, ki smo mu prvi ponudili svojo kri, ozdravel po težki srčni operaciji. Dogodek sc mi je vtisnil globoko v spomin in ga ne bom nikoli pozabil. Volja in ljubezen do bližnjega, sta naredili največ, kar pač premoremo ljudje. Rešili sta življenja. — Vaše želje, tovariš Cesar? — Oh, teh pa ni malo. Poglejte. Ob akciji za porušeno Skopje sem samo v Rožni dolini na mah zbral kar 50 prostovoljnih krvodajalcev, ki so takoj dali kri. V terenskem odboru Rdečega križa v Rožni dolini skrbim- za krvodajalstvo, vendar pa občutim pri našem delu le premajhno zanimanje ostalih organizacij za najvišje humano poslanstvo, kot ga opravljamo krvodajalci. Želeli bi več ti ti kov, večkratnih srečanj, več delovnih pomenkov in več tovariškega sodelovanju. Tega doslej še nismo doživeli! • ' Naj veljaj« novoletne čestitke tudi • našemu skromnemu sobesedniku, 64- • letnemu upokojencu iz Rožne doline, o In hvala vam iz vsega srca, tovariš o Cesar! IVAN VIRNIK Za papirje gre Dvor In Dolenja vas pri Polhovem Gradcu sfa dobila pitno vodo Dne 8. decembra je predsednik občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik, inž. Slavko Jakofčič, odprl novozgrajeni vodovod, iz katerega bodo črpali pitno vodo prebivalci Dvora in Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu. Po skrbni preiskavi vode, terena in zaščitnega pasu, so izdelali načrt, in ko so ga odobrili, so takoj začeli z delom. Za izgradnjo je občinska skupščina prispevala 1,500.000 dinarjev. Tudi organizacija Rdečega križa je prispevala 35.000 dinarjev za pomoč pri gradnji. Vrednost vodovodnega objekta je sedaj prek 10,000.000 dinarjev. Razen pomoči, ki so jo prejeli prebivalci teh vasi od občinske skupščine in Rdečega križa, so zbrali tudi sami denar za nabavo nekaj cevi, priključkov in drugega materiala. Prebivalci bo opravili tudi 3260 udarniških ur in izvršili prevoz materiala. Objekt je že deveti v severozahodnem delu naše občine. Poleg tega vodovoda je odbor za male asanacijc pri občinski skupščini dal pomoč in material tudi za priključek vodovoda za javni vodovod na Škofljici za naselje, ki je epidemično za trebušni tifus. Izvršili so tudi del kanalizacije na južni strani železniške proge. Izvršili pa so tudi priključek za vas Babna Gorica. Imamo še precej naselij, katerih prebivalci niso preskrbljeni s pitno vodo, zato odbor za male asanacije pripravlja in preiskuje možnosti oskrbe s pitno vodo tudi v teh naseljih. Prihodnje loto ima odbor za —- Ja, prinejeluš Janez, kaj pa ti ob tein vremenu ma morju? — Ko je sijalo sonce, sem bil jaz brez denarja. Zdaj, ko imam denar [ta sonca ni. Ko bo pa zopet sonce, bom pa spel brez denarja. Tako [kot s šolo v Velikih Laščah. — Bil je plan, pa ni bilo denarja. Zdaj je denar, pa ni plana. K« bo pa prišel plan, pa se bojim, da spet ne bo denarja! tamle asanacije v načrtu gradnjo vodovodov v Žclimljah, Karlovici, Pijavi Gorici, Mali Slevici in položitev kanalizacije v Dvoru. Nudil pa bo še nadaljnjo pomoč za dograditev vodovoda v Brezjah, ki smo ga pričeli graditi lansko leto. Osnutek občinskega statuta pred javno razpravo Na zadnji razširjeni seji občinske skupščine ter plenumov občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta, so kritično pretresli vrsto vprašanj, Id so se pojavila v osnutku našega občinskega statuta. Predno bo šel osnutek statuta v javno razpravo, tako so menili na posvetovanju, bo treba vanj vključiti še nekatera določila s področja kmetijstva, saj je prav za našo občino to področje izrazitega pomena tudi v perspektivnem razvoju. Ob tem pa bo treba vnesti v osnutek statuta še več določil s področja sistematičnejsega urejevanja vloge in pomena družbenih služb, obrti, obveščanja državljanov prek najrazličnejših informativnih sredstev poleg že ustaljenih oblik obveščanja itd. Komisija, Id pripravlja dokončno izdelavo osnutka statuta bo te predloge seveda pri svojem delu tudi upoštevala, vendar pa sedanje oblike ne bo mogoče bistveno menjati in jo prikrojevad po mnenjih in pripombah na tem posvetovanju. Iznajdljivost, da je kaj OB ROB Čemu zdaj to? Zadnje dni zasledujemo v časopisju oglase Državne založbe Slovenije, ki reklamirajo veliko nagradno prodajo knjig. Vsakdo, ki l>o do septembra 1964 nakupil knjig za več kot 3000 dinarjev, bo soudeležen pri nagradnem žrebanju, ki bo trikrat v prihodnjem letu. Kot nagrade bodo: 300 tisoč dinarjev v gotovini, televizijski sprejemnik, avtomobil in še več drugih nagrad v vrednosti 13 milijonov 900 tisoč dinarjev. Ta nagradna prodaja se mi zdi neumestna, kajti knjige ne potrebujejo stimulacije za nakup. Knjige bi šle same v promet, le če bi bile cenejše. Knjigam naj bi znižali ceno za približno 14 milijonov dniarjev, ne pa nagrajevati njih kupce s televizijskimi sprejemniki in sličnim. Ljudje si želijo cenejših knjig. Knjig, ki bodo dostopne človeku. Kot primer na j vzamem knjigo Janeza Menarta, Zimska pravljica, ki stane menda 2100 dinarjev, bi lahko bila glede na svoj obseg cenejša. Ce bi iz teh 14 milijonov vzeli za subvencije knjigam, bi bile prav gotovo cenejše. Končno pa še o zunanjosti knjige. Res je, da je lepo, če so knjige kvalitetno opreanljene, zdi se mi pa, da res ni potrelia razkošnosti, kar samo pod ražnje knjigo in si jih bralci ne morejo privoščiti. Si: enkrat bi apeliral na merodajne, da pomi-slijo, kako brezsmiselne so take prodaje knjig. M. Mar ion — Ja, kam pa Jaka s svečo? — Kam neki? Drugače pa ne pride domov, stanuje namreč v Rožni dobni. ČEVLJARSKO PODJETJE MIVKA" 99 LJUBLJANA, MIVKA 25 ____________________________________________________________________________________________ * '* “ ^ . v. r • \ A l ’W 3VOVOLETNI RAZGOVOR Prijetna novost- kandirano sadje i V i5ni naših zadnjih številk, smo na krat-io *e ]»oročali o otvoritvi obrata tovarne ,,Sunn‘' na Viču. Obrat je namenjen za j>eko •oblatov, .samo do konca letošnjega leta pa v •tovarni predvidevajo, da bodo bržčas napekli ie 80 ton oblatov. ,jSumi“ ima zvrhan koš načrtov. Precej jih čaka za prihodnje leto, se obsežnejša načrtovanja pa so ši zastavili v naslednjih ®edmih lejtih. Naše bralce bo prav gotovo tudi zanimalo, kaj vse pripravljajo v tej naši •osrednji tovarni čokolade, desertov in pecivaj slasti Sc, ko smo dobili nedavno tega na Viču, proizvodnji obrat za izdelovanje oblatov. Kaj vež o tem, vam lx> lahko jvovedal razgovor našega urednika z direktorjem tovarne, fci- Milnim Verovškom. Razvoj kanditorske industrije predstavlja vsekakor najpomembnejši faktor v vseh vaših Naporih. Kaj si lahko obetamo v prihodnjih oedmih letih na tem področju? ’ Slovenska industrija čokolade, bonbonov ‘b* keksov danes ni v zavidljivem položaju. Vzrok ni samo s skoraj docela izkoriščenem strojnem parku, temveč tudi v popolni raz-"drofoljenosti asortimana, saj vsi štirje proizva-J»lei „Sana“ - Hoče, „Imperial“ - Krško, ,,Go-'renjka'1 - I^escc in „Šumi“ - Ljubljana, proizvajaj« vsak vse. Delno izjemo predstavlja trenutno le ,,G<»-*'cujka“ z lastno čokoladno proizvodnjo, ven-*Čar je bila tudi že na startu za proizvodnjo "desertov. Ta stihijski način razvijanja seveda ne Vodi nikamor. Pri pripravah za sedemletni plan razvoja, so kolektivi vseh štirih delovnih organizacij na pobudo tovarne ,,Sumi“ zavzeli vootno stališče, to je, vzpostaviti močno in pa "“•»otno gospodarsko organizacijo, obrate pa '*Pccralizirati, uvesti sodobno tehnologijo in ipoepešiti razvojno dejavnost. Tovarna „§umi“ ostane specializirani pro-*zvaj®h‘c bonbonov in desertov. Naša razvojna *bizba pripravlja seveda tudi presenečenja za *®^e8a potrošnika kot: proizvodnjo kandira-sadja in industrijsko proizvodnjo slaščic. 'Obrat kandiranega sadja bo prvi obrat te v Jugoslaviji. Smatramo, da je danes zadnji čas, da (Pristopimo k skupnemu delu. Nedvomno je *®iumiv podatev, da je [Mitrošnja čokolade in *eka«v v Sloveniji na prebivalca skoraj še enkrat večja kot znaša jugoslovansko povprečje. Zato je pritisk sodobno opremljenih konkurenčnih podjetij na slovensko tržišče še toliko večji. Industrijska proizvodnja tort naj bi sčasoma odpravila klasičen način izdelovanja tort. Kakšna naj bi bila smer, ki naj bi jo v tem razvoju ubrala industrijska proizvodnja tort? sikaj naučimo in mi se tega seveda tudi s pridom poslužujemo. Industrijsko bomo proizvajali l/g in 1 kilogramske „WIKEND“ torte, ki bodo na razpolago, med drugim tudi v samopostrežnih trgovinah. Vzdržljivost take torte je do šest Jneseocv, seveda, s ted da ohrani tudi svojo svežost. Naše kalkulacije kažejo, da bo industrijska torta tudi primemo cenejša. Klasična torta se danes kaže nekako okoli 1000 do 1200 dinarjev, industrijska torta pa bi veljala nekje od 600 do 700 dinarjev. Gotovo ste vsaj malo skeptični glede kvalitete. Vendar lahko ]>ovcm to, da je naša degustacijska komisija sestavljena iz domačih in tujih degustatorjev, izdelek odlično ocenila. Priporočamo občinski skupščini za nekatere odbornike Patent, Id bo prav gotovo dobrodošel za nekatere naše odbornike, ki kaj radi zapustijo občinske seje, še predjno končajo z delom. Naš industrijski koncept za proizvodnjo slaščic, med njimi tudi tort, je vzdignil med obrtnimi proizvajalci precej prahu. Vendar pa ima v razvitih državah industrijska torta že nekaj let domovinsko pravico. Pri italijanskih sosedih sc v kanditorsld industriji lahko mar- Naša cesta — naša skrb kako bi uredili in zravnali to slabo in kotanjasto cesto? Enostavno. Počakajmo, da vmes med luknjami napravimo še nove luknje, pa bo cesta sama od sebe postala ravna! Kakšna naj bi bila vrednost proizvodnje ob preusmeritvi vseh obratov, ki ustvarjajo pod okriljem tovarne „§umi“ do leta 1970? Tonaža 9600 ton z vrednostjo 7 milijard 930 milijonov dinarjev. Ko govorimo o povečani proizvodnji in proizvodmh kapacitetah, ki se nam obetajo in odpirajo naj tej poti, ne smemo prezreti tudi kadrov za posamezne industrijske smeri. Kako boste skušali urediti to vprašanje? Malokomu je znano, da se je tovarna ,.Šumi“ v zadnjih dveh letih kadrovsko zel* okrepila. Danes so zaposleni v naši delovni organizaciji 3 inženirji kemije, 1 obratni inženir živilske fakultete, 2 ekonomista in 5 tehnikov in tako naprej. Po sedemletnem perspektivnem planu pa bomo zaposlovali leta 1970 12 oseb s fakultetno izobrazbo, od teh 7 za tehnično službo in 5 za upravno-komcrcialno službo ter vrsto srednje strokovnih kadrov. Poseljen poudarek nameravamo dati razvojni dejavnosti, saj prav zdaj ustanavljamo poleg laboratorija za vbodno in izhodno nadzorstvo, ki dela že dve leti, še centralno raziskovalno službo. Kaj bi lahko ob koncu zaupali svojim potrošnikom iu vsem svojim odjemalcem? Naša želja je, da se z našo široko izbiro kar naj I sil j približamo potrošniku in da kvaliteta „SUMI“ še naprej ostane pojem za vse proizvode kanditorske industrije. Verjetno ste opazili, da zadnji čas posvečamo embalaži največjo pozornost, saj smo na jesenskem zagrebškem velesejmu, prejeli vrsto nagrad — „Tribunc j>otrošnikov“. Tudi na tem področju vpeljujemo sodobne prijeme industrijskega oblikovanja, ker želimo z estetsko in oblikovno čisto embalažo zadovoljiti potrošnika. MI VAM — VI NAM Urednikov kotiček ftralcem Resnici na ljubo, je že tako, da se enkrat le moramo posloviti, dragi bralci. In da ne bo ob tem kakšne zadrege. Le od starega leta, ki je že ,,odslužilo“ času. Tako ob tem času, v zadnjem letnem mesecu, delamo svoje obračune, ocenjujemo svoje delo, si ob tem delamo obetajoče načrte in kdo ve še kaj vse. Zadnji mesce je torej mesec bilanc, obraču-mov, pregledov opravljenega dela in prav je, da ob tem času storimo podobno tudi mi, v našem uredništvu. Pa kar začnimo. Letošnje leto je bilo leto uspehov tudi v našem listu. Leto, ki nam bo ostalo še dolgo v prijetnem spominu. Napori in prizadevanja tovarišev, ki so si mnogokrat odtrgali prepotrebno urico prostega časa in jo posvetili' vam, vašemu listu, da bi postal informator vaših dejanj in vaših načrtov, gre v nemajhni meri zahvala, da lahko ob koncu leta polagamo pred svoje bralce, tak obračun našega dela. Vse leto sin* se trudili, da zadovoljimo slehernega izmed vas, o. Partizanske zasede so se bali, saj so zajčji zobje, je stala samotna koča. Poštami mož, žena in mati s štirimi otroki so se igrali okoli malega ognjišča. Žive, a vendarle lačne otroške oči so strmele v prazen kotliček, kjer je brbotala voda. Gube na materinejm obrazu so se še globlje zajedale v orumeneli obraz. V koči ni bilo fte koruznega zrna, ne soli. Oče je sedel na inajavem stolu in si z roko' podpiral glavo. Naenkrat pa je mali fantič poskočil, da bi zaprl majava vrata, ki jih je burja šiloma odprla. Vzkliknil je: „Oče, partizani!^ Vzradoščen je stekel ven. Pred kočo je stalo pol bataljona borcev, da si na zavetrni strani koce odrgnejo premrle ude. Gospodinja se je nasmehnila. Oče je vstal, pobrskal po kotu, izvlekel vrečo in vsipal v kotliček krompir, droben sladek krompir. Kar v skledi ga je delila gospodinja premraženim borcem, okoli njih pa so se podili gastih poteh, se zopet vzj>enjala, že Utrujeno se zopet poganjala v korak, da se Kemperle od misli, kako bodo borci veseli, ni utegnil niti obrisati toplega znoja, osel pa je modro prikimaval in pozabil striči z ušesi, ki so mu mahedrale v vetru. A glej ga, zlodja. V svoji zatopljenosti sta se zaletela naravnost v dolgo italijansko kolono. Osel je obstal, izbuljil oči in prhnil. Kemperle pa je brž presodil položaj. Prepustil je osla usodi in njegovi modrosti, sam pa je bliskovito hušknil med bore in še preden so se Italijani zavedli, ga že ni bilo nikjer. Vojaki so veseli kriče.navalili na osla, ki se je nekaj časa prav trmasto upiral, hrzal in kopitljal, ko pa so mu sneli breme, je mimo obstal in se vdal v usodo. Prepiranje, kričanje in poskakovanje je spremljalo preiskovanje bremena. Veselje in požrt-nost italijanskih vojakov pa je kmalu presekal ostri oficirjev glas: „Pustite vse, brana je gotovo zastrupljena. Partizani so nam jo podtaknili!” Osuplo in razučaramo so vojaki zrli v oficirja. ■ S streh so preluknjali sod in sladita tekočina je počasi lezla v zemljo. In moka? ,.ILm, osel naj jo poskusi, poginil bo. be, ‘ so modrovale vojaške buče. „Ne vrne se k partizanom, ne.** Osla so zvlekli k vreči in osel ie pričel žreti, tim, kako mu je tekuna koruzna moka. Migal je z uhlji in nikakor ni mogel doumeti ..dobrosrčnosti” italijanske so Ida teske. Vanj pa je zrlo stotero oči, napeto čakalo in čakalo. Deljelo so vojaki požirali sline. V splošni tišini pa je osel žvečil in žvečil. Oudma stvar. Osel pa je jedel, veliko razsul, pomendral in sc najedel. Ni se zgradil, ni poginil. Kb se je najedel, je še polizal po tleh nekoliko razlitega vina. dvignil rep, zarigal in se v trenutku v divjih Skokih pognal skozi vrste vojaštva, odvihral v gozd m že ga ni bilo več. Vračal se je k pradza-nom. Za njim pa so se pobirali vojaki, si drgnili l»uške. ki so jih pustila njegova kopita in preklinjaje grozili Bataljonskemu sivcu. cfedanfa&t in pcUjodnvM „Jle6nega kombinata" lljubljana ^taprestaiio brenčale krogle in marsikateri vojak v zeleni uniformi, se je ticotrljal po strmini. Manjše in ume Partizanske skupine pa so s presenetljivo in bliskovito akcijo vpadale prav J' jedro nemških razpotegnjenih ko-prizadejale sovražniku hude izgu-in se izgubile v burji, kot da jih je ®°wla ona. Po 20 km dolgi dolini so Ihteli "Orci tretjega bataljona, ki je štel ■okrog 60 partizanov. Štab je skrajno oprezno izdajal povelja, izvidnice so prihajale in, odhajale z važnimi s[Kiro-saj so sami držali fronto v vsej oolzini doline. Bili so premraženi in saj kaj toplega že precej časa ®lao imeli v Ustih. Mraz jih je neusini-•Jeno ščipal in burja si je izsilila pot {od še tako omotan ah /a{tet plašč, r* je bil le še revna, nekoč kdo ve ••ko pobarvana tkanina, ker ni več Ogreval in sc upiral burji, kot števibii <5eyji, katerih pa so tudi že gledali prsti. .Dnevi so se pomikali proti novo-*eBhm praznikom. Tudi borci so se jih J^elili. Morda nastopi trenutno za-?®je, lahko se bodo odpočili, zakrpali Ti.kaj za pod zob se bo našlo. V globoke vrtače, okoli katere je jj*0 Bi in tam raztreseno redko drevje, •bi v hudem mrazu niso prizanesli otroci. Borci so se branili hrane, videli so lačne otroške oči. V očeh gospodinje pa se je zaznavalo razočaranje. Borci nočejo njenega krompirja. Ko so jim ga pa pričele dehti male suhljate otroške roke, so le zagriznili vanj. ,,Le dajte, tovariši, ne pomrjemo od gladu, že če pri sosedih dobunol” jih je bodril gospodar. Okoli vogalov pa je žvižgala burja in odnašala v dolino besede borca: „0, dobri ljudje.” Ko so se borci odpočili in si za silo potolažili lakoto, so se sklonjeni v gosjem redu, tla bi se laže upirali vetrn, pričeli pomikati v dolino. Med potjo {Ki jih je srečal kurir in jih razveselil z novico, da se je bataljonski intendant tov. Kemperle že odpravil z oslom, bataljonskim modrijanom in ljubljencem po darilo, ki ga borcem pošiljajo ljudje za bližajoče praznike iz doline. Šestdeset litrov vina in vrečo koruzne moke. „To bomo pa dobro jedli,” so smeje razglabljali borci, „da bi le Kemperle z oslom srečno prišel do nas.” In res. Kaj čudna in smešna je bila hjuna pot. Kemperle in osel sta oba dobro obložena zamišljeno koračila in se vlekla po strminah, se spuščala po viju- Mcd največja podjetja lesne industrije v Sloveniji prištevamo tudi „Lesni kombinat"1 Ljubljana z njegovimi obrati, ki ima svoj sedež na Viču, v Langusovi ulici. Kolektiv Lesnega [ K>d je tja .šte^e skupno s svojimi obrati okrog 1000 delavcev in dosega letno vrednost proizvodnje že nad 2 milijardi dinarjev. Kot izvoznik z letno realizacijo nad 1 milijon dolarjev pa predstavlja Lesni -kombinat prav gotovo utočan gos|>odarski faktor. Podjetje se je tako močno razvilo in postalo pomembna gos|K>d,-irska organizacija z združitvijo ljubljanskih ]K>djctij te vrste, v Lesni kombinat. S tem so nastopili trenutki perspektivnega razvoja Lesnega kombinata, hkrati pa se je zagotovila gospodarska upravičenost razvoja v novogradnjo, modernizacijo itd., podjetja kot celote. Glede na tehnično opremo, kapacitete in asortiman, sestavljajo Lesni kombinat različne proizvodnje enote, sam kombinat pa se bo usmeril, glede na že obstoječo proizvodno dejavnost in razpoložljive surovine, v dve specializirani dejavnosti in sicer v stavbno in kosovno — pohištveno dejavnosti, kar je tudi ujM»števano v razvojnem programu sedemletnega perspektivnega plana. Is-sni kombinat sestavljajo različne proizvodne enote, ki so se razvile iz zastarelih žagarskih obratov in bi jih morah zaradi zastarelosti že opustiti. Vendar se je razvoj obratov ob žagah razvil v smeri oskrbovanja bližnjega glavnega mesta s finalnimi, mizarskimi in s stavbnimi lesnimi izdelki. Tega se bodo obrati ilržali tudi v prihodnje, razvijali svojo dejavnost in se prilagajali potrebam. Oglejmo si stavbeno dejavnost podjetja. Da bi kombinat vskladil že obstoječe žagarske (obrate z rnz[tolož!jivo lesno surovino, bo zgradil na Škofljici sodoben žagarski obrat z dvema mehaniziranima tračnima žagama za hlode. Z dograditvijo tega centralnega žagarskega ohrata Im» kombinat opustil vse dosedanje zastarele žage in osem sedanjih polnojarmcnikov, ki imajo zmogljivost nad 80.000 m3 hlodov. Nov sodoben žagarski obrat pa bo v dveh izmenah razžagal do 55.000 m3 hlodovine. Nov obrat bo zaposlil le okrog 33 delavcev ter bo za razrez 1 m3 hlodovine porabil namesto dosedanjih osem ur, le 2,8 ure, dosegel najvišjo kakovost razreza in izreden procent izkoriščanja, to je 77 o/o, kar je na starih obratih nemogoče doseči. Viške žaganega lesa bo obrat predelal za najzahtevnejša tuja tržišča. Projekti za gradnjo novega obrata pa so že v izdelavi. Le,sni kombinat bo postopoma v letih 1964 do 1969 preselil v Škofljico, kjer bo vsa stavliarska dejavnost, vse obrate s stavbno-lesno dejavnostjo, ki so sedaj raztreseni po mestu in bližnji okolici in je vsaka ekonomična proizvodnja nemogoča. V Škofljici pa so hiož- nosti razsoja in širjenje obratov neomejen*. Tako se bo v novozgrajene obrate vselile stav-beno mizarstvo, gradbeno [»ohištvo, lesne konstrukcije, rolete, tesarstvo, gradbeni servis in drugi. Načrti za proizvodne hale, od katerih bo vsaka imela 3000 m2, so že odobreni. Vsaka proizvodnja dejavnost se bo razvila * pkladu s sodobnim tehnološkim postopkom in "v 'medsebojni povezanosti. S koncentracijo obratov v Škofljici be take konsolidiran kombinat |>ostopoma razširjal svojo dejavnost tudi na proizvodnjo kompletnih montažnih stanovanjskih in weekend hiš, %M katere sta za daljšo perspektivo domači, zlasti pa še tuji trg, velika odjemalca. Pri tem pa bo poraba okal in iver plošč omogočila povečanje celotnega dohodka brez povečanja porabe osnovne surovine, lesa. V finalni proizvodnji pa bi se sedanja proizvodna dejavnost na lokaciji Podpeč — Polhov Gradec konsolidirala v sedanjem stanju brez pomembnejših povečav proizvodnje. Obrat v Podpeči je bil kot tovarna galanterije z lastnimi sredstvi moderniziran in izpopolnjen da današnje visoke kapacitete, ki jo v prihodnje podjetje ne l»o več povečavalo in razvijalo. S tehničnim napredkom pa se bo še v prihodnje izpopolnjeval tehnološki postopek s tehničnimi izboljšavami, sodobnejšimi napravami in stroji. Racionalizacijo in mehanizacijo proizvodnje 1k> |M>djetje postopoma izvajalo z lastnimi sredstvi in tako dvignilo celotni dohodek od sedanjih 880 milijonov na 1 milijardo 200 milijonov v letu 1970. In tovarna pohištva v Polhovem Gradcu? Razvila se je v starih neprimernih in tak* rekoč zapuščenih prostorih, ki jih je bilo treba poprej temeljito popraviti in prenoviti. Nastala je ob žagi. Z ukinitvijo le-te pa bi se razvil v Polhovem Gradcu specialni manjši obrat kosovnega pohištva za [»otrebc Ljubljane iu njene okolice. Sodobna tovarna bo izdelovala posamezno in maloserijske ploskovne pohištvene proizvod« in stanovanjsko opremo. S sodobnim pohištvom bo opremljala stanovanja, razne poslovne prostore in tako dalje ter jim prilagajala svoj« proizvode. Obrat v Kozarjih pa bo opustil žago iu sedanjo priložnostno izdelavo oken in drugih lesnih proizvodov. Kombinat bo objekte vključil v proizvodno kooperacijo s tovarno pohištva v Polhovem Gradcu. V Kozarjih pa so bo nato razvila druga dejavnost, nič manj pomembna in to: tapetništvo in kovinska do-polrtilnn proizvodnja tovarne pohištva. V Kozarjih pa bo le še ostalo uslužnostno razrezo-vanje kakor tudi izdelava polizdelkov za njcne > kooperante. (Nadaljevanje na 10. strani) Stran 10 NASA K O M U N Ac: iU-L- OB LETU USPEHOV Štev. 14 Nepozabno srečanje ANDREJ BOLTEŽAR — ŠPORTNIK LETA V petek 13. decembra je uredništvo našega lista ob sodelovanju Občinske zveze za telesno kulturo pripravilo skromen sprejem za vse naše najboljše športnike. Na sprejemu, na katerega smo povabili 10 najboljših športnikov Naši najboljši športniki v letu 1963 1. Andrej Boltežar, kolesarstvo 2. Avgust Petrovčič, balinanje 3. Zlata Trtnik, plavanje 4. Lojze Mikolič, strelstvo 5. Urban Dermastia, plavanje 6. Metka Cerkvenik, orodna telovadba 7. Viktor Torkar, nogomet 8. Samo Dostal, rokomet 9. Boris Sešek, košarka 10. Janez Fečur, nogomet naše občine in svetovne prvake v vožnji s kanujem brata Bemot, Alenko Ilernotovo in Boruta Justina ter vse vidnejše športne delavce, je urednik našega lista Ivan Vimik po i>ozdravilih govorih predsednika uredniškega odlaira Danila Emeršiča in sekretarja Oh ZTK Slavka Košenine, razdelil športnikom simbolična darila. Sprejem je bil prvič organiziran pri nas, nanj pa nismo povabili le Športnike kot osebe, temveč kot zastopnike športnih panog, ki so najboljše pri nas. Pomembno je dejstvo, da je bilo na ta način omogočeno tudi spoznavanje športnikov med seboj, saj se mnogi med njimi poznajo le iz časopisnih poročil. V prijetnem vzdušju, v katerem je minilo prijateljsko srečanje, se je med športniki razvil živahen pomenek, saj je vsakdo vedel povedati marsikaj zanimivega in svojega športnega udejstvovanja. Delimo sredstva športnikom Prav radi bi ti dali večji kos, dragi športnik. Toda, saj je za vas le boljše. Ne boš se zredil, postal deliel in neroden. Tako bos pa bolj vitek, bolj okreten in tudi kondicijo si boš obdržal bolj enakomerno! I 'rednik našega lisla Ivan \ irnik črstila tinlicjii Itiillv/.arjn. najliul jšrniii š|inr(nikli nase občinr v iMošnjrill letu AVGUST PETROVČIČ: ..Sprejem ocenjujem zelo pohvalno in' smatram, da bi bilo to potrebno vsako leto za zbližanje in spoznavanje športnikov. Moja želja za novo leto: da bi balinifrji dobili pokrit teren v Ljubljani in bi se lahko tudi pozimi pripravljali na srečanja. Predvsem pa želim, da balinanja ne bi več smatrali kot gostilniški šport, ker to ni več, temveč za povsem enakovredno športno panogo.” Posebna priznanja Alenka Bemot — inž. Borut Justin — svetovna prvaka v vožnji s kanuji na divjih vodah Inž. Natan Rernot — inž. Dare Bernot — nosilca srebrne medalje z letošnjega svetovnega prvenstva na divjih vodah v disciplini C-2 ZLATA TRTNIK: ..Zelo mi je všeč. Berem o športnikih, vendar jih mnogih osebno sploh ne poznam. Želim, da bi bila podobna srečanja večkrat. V Novem letu želim čimbolje napredovati in izboljšati državni rekord. V ostalem želim, da bi Ljubljana še nadalje ostala v L zvezni ligi in pa, da bi končno dobili zimski bazen, saj je v sedanjem delo skoraj nemogoče." LOJZE MIKOLIČ: DKLAVSKA UNIVERZA VIC-RUDNIK PREDVAJA V MESECU JANUARJU TELE FILME: 4. in 5. jiiniiarju — angleški film: SOS PACIFIK II. in 12. januarja — italijanski film: DOLCA .NOČ 1943 lil. in 19. januarja — sovjetski film: LETIJO ŽERJAA I 23. in 2 poravnali svojih obveznosti ilo našega lista v tem letu, da čimprej nakažejo zaostalo naročnino, sicer jim bomo prisiljmi ustaviti nadaljnje pošiljanje časopisa. To velja tudi za vse tiste, ki smo jim poslali list le na vpogled, ker pa ga nko vrnili smo jih smatrali za naše redne naročnike. Naročnino lahko nakažete na tekoči žiro račun številka 600-18-608-25 NB Ljubljana — za „Na-šo komun«**. UPRAVA VIKTOR TORKAR: „Presenečenjc! Običajno se s ten* v naši občini sploh niso ukvarjali. Želel bi, da bi se ta srečanja ponavljala-Za novo leto želim čim boljšo uvrstitev Svobode ob koncu nogometne sezone/4' SAMO DOSTAL: ..Pozdravljam prijetno srečanje, ki je izredno vzpodbudno. V novem letu želim čim boljšo uvrstitev naše rokometne ckijte (Krim — op. j».) in da bi zaigrali tako, kot je trčita in kot smo že igrali.” BORIS SESEK: „To je ledinstvesut zamisel, saj »o na takili srečanj tli športniki najbolj^ sjtoznnvarno med seboj. Želel bi, da M se to jtonavljalo! Za novo leto želim» tla bi se čim več mladine vključilo v naše košarkarske vrste in bi tako dosegli tudi večjo množičnost, s tem J*» seveda tudi realno osnovo, ki nam W bila jKirok za spešnejše nastope v l-rejtubliški ligi. Slavko Juvane •tte: Vlad« Firm Mic: Lado Dan£ . 1 i I Prve napadajoči' ilalijanskc vrste, so Mic /rcšctane in ^riene nazaj. Na strminah sc jc razlegalo stokanje ranjencei kričanje bežečih Italijanoi. Mrtvi so ležali med goscavjem. njimi pa jc pritiskal sovražni val za valom. Oficirji so z revolverji zavračali bcžccc vojake. 29. Že so eksplozije granat gorskega topništva pričele stresati ozračje. Iveri in posekano vejevje je letelo na vse strani. Italijani so pod okriljem topniškega ognja prešli v napad. Ogenj partizanskih strojnic jih jc zadrževal. Le počasi so napredovali. Dim in ogenj sta zastirala razgled. 30. Skoraj neopazno so sc umikali maloštevilni partizanski borci, strojnice pa so kosilc in drdrale, redčile vrste sovražni-kov. Iz doline so šc vedno prihajale nove okrepitve in hitele na pomoč presenečenim Italijanom. Streljanje jc za nekaj časa prenehalo. Lahi so sc preurejali in se pripravljali za nov napad. c$l s • Štab čete je sprevidel, da kljub vsej hrabrosti ne bodo °Rli kljubovati silni italijanski premoči. Ker so bili obkoljeni, ® štab sklenil, prebiti obroč in sc umakniti ^inČa s pobočij Malega J ea proti Prapročam. Mitraljezci so sc pomaknili naprej, da a*jr prebili sovražnikov obroč. 32. Nad Dolomžtc sc jc že spuščal mrak, teman in grozeč. Iz italijanskih minomctalrev sc jc zabliskalo. Partizanski „hura“ pa je že vnovič zaoril v sivi mrak in borci so stekli v napad, prebijali stisnjeni obroč in puščali za seboj zbegane, presenečene in razbite italijanske vrste. 33. Kljub veliki, številčni premoči sovražnika, napad n* uspel. Imeli so le veliko število mrtvih in ranjenih, partizani pa so sc srečno umaknili. V mraku so se Lahi povzpeli na kami)one, ki so jih čakali na cesti v dolini in se odpeljali nazaj v svoje varne postojanke. Le posamezne patrulje s* krožile po okolici. 35. Oba . sla sc. spotila, sc . lovllh za čoke, preskakovala 36. Sonce je že zahajalo za gore, oblite z rdečkasto večerno jarke in sle iM-envalal-kkozi nAjgpstcjšlc grmičje, kjer jinuL tudi zarjo, ko sta sc ustavila na poseki, od koder jc bil prav lep trnjevo grmičje ni prizanašalo. Potajila sta sej se vsakenj razgled na dolino in na tiha naselja, ki so kot izumrla ležala sumljivem šumu brž skrila, in Sele čez nekaj časa nadaljevali ib glavni' cesti. Kurir je trudno prijel Mihca za roko in mu z naporno hojo po strmini navzdol. • . ' kori.aj' ilišiio' dejal: ^'omiuk-i" St0I>al s k',ririe,u 1"* najskritejših stezah *>ebo jj," ‘ ' K^dov, *n katere jc vedel le malokdo. Ožarjeno •»esci rrglauje strojnic je prekinjalo njuno redko- ohn,,*. KUr‘r. ic,el Pepeli«** Mihca čimpreje iz nevarnega ■ *ato ni izbiral poti in redke podrasti. Novoletna voščilnica našega uredniškega odbora svojim bralcem Uredniški odbor našega lista: v zgornji vrsti od leve proti desni: odgovorni Urednik Ivan Vimik in predsednik odbora Danilo Emeršič, v sredini: Darko Perovšek, Boris Makovec in Sergej Epih, spodaj pa so: Vlado Firm, Jože Jesih, Slavko Juvane in fotoreporter Lojze Zavodnik. NAŠI DELOVNI KOLEKTIVI OB NOVEM LETU Prizadevanja v skromnem zatišju PREDSTAVLJA SE NAM TOVARNA ELEKTRONSKIH MERILNIH INSTRUMENTOV — ,,ISKRA« — KRANJ V HORJULU Komaj dobro leto je tega, odkar 245-elanski kolektiv tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu pri Ljubljani dela v novih, svetlih in sodobno urejenih prostorih. Druga za drugo se vrste ciste in svetle proizvodne hale, stroji šume, pojejo in delo na tekočem traku poteka brezliibno. Ljudje v belem se zavedajo pomembnosti svoje tovarne in njihov perspektivni plan je velik. Zato ho porasla tudi |K>treba po izobraževanju strokovnega kadra, katerega število naj bi se v nekaj letih dvignilo na skoraj 500. Ze danes ima kadrovska služba tovarne skoraj 150 prošenj zu sprejem na tlelo. Prosilce ho tovarna postopoma vključevala v delo. Ker je posebno velika potreba |>o strokovnjakih, prireja tovarna občasne tečaje zn polkvalificirane in kvalificirane delavce, a za visoko-strokovni kader štipendira tovarna 21 študentov in to na visokih in višjih strokovnih šolah, in tako bo v nekaj letih dobila bodoče inženirje elek-trostroke, ekonomiste, tehnike itd. Podjetje „Iskra“ pa ima tudi svojo šolo, v kateri sc šola 15 gojencev in se tako izobražujejo v radiomehanski, kovinski in drugih strokah. Za visokostrokovno osebje pa prirejajo tudi tečaje za tuje jezike. Za dobre delovne in življenjske pogoje je tovarna pred kratkim odprla menzo, ker je |>oprej imela na razpolago za svoje uslužbence le manjši bife, kjer so člani kolektiva lahko dobivali le mrzla jedila. Danes že deluje prostorna in svetla tovarniška menza, kjer lahko dobijo uslužbenci tople obroke jedil in brezalkoholne pijače. Menzo uporablja 85«/o vseh zaposlenih. Njena zmogljivost je skoraj 200 obrokovv Dobe se enolončnice po 65 dinarjev, zajtrk, večerja in druge jestvine. V tovarni je tudi dobro preskrbljeno za splošno zdravstvo, kjer opravljajo zdravniki enkrat tedensko redno zdravniško službo za matere, otroke iu člane kolektiva. Ambulanta za prvo jvomoč je sodobno in lepo opremljena. Tudi na stanovanjsko gradnjo pri vsem svojem velikem delu ni pozabilo vodstvo in upravni organi. Z razdelitvijo stanovanjskega sklada bivše tovarne „Elektrozveze“ je nova tovarna pridobila pet stanovanjskih enot v Ljubljani. Tri .stanovanja so že dodeljena, dvoje pa bo vseljivih v kratkem. Na Tržaški cesti v Ljubljani gradi tovarna še dve dve in ]k>1 sobni stanovanji. DS iu UO tovarne pa sta obravnavala tudi že stanovanjsko vprašanje \ Horjulu. Cim bodo zagotovljena vsa potrebna finančna sredstva, bodo pričeli z gradnjo stanovanj tudi v Horjulu. Pri proizvodnji pa nastopajo razne nepredvidene težave, kot izdelava orodja za sestavne dele zaradi premajhnih kapacitet orodjarn, kar pa skuša tovarna zopet rešiti z drugimi posegi. Težave v proizvodnji so tovarni povzročale tudi nabave iz uvoza materiala zaradi |H>manjknnja deviznih sredstev, kar pa je tovarna rešila tako, da je iskalu material na domačem tržišču. Da bi potekala proizvodnja čim bolje, v ,'korak z njo pa seveda tudi prodaja, je delovni kolektiv po temeljiti analizi sklenil urediti prodajno poslovanje Prodajno-servisne organizacije in to: analizirati domače tržišče in tako poskrbeti za boljšo prodajo proizvodov na trgu. \ sr to in še mnogokaj bo vplivalo tudi na delitev čistega dohodka kolektiva tovarne, saj se je že povprečni dohodek iz leta 11)62 pa do danes dvignil za 13o/o. Izplačani osebni dohodki pa so \ skladu s produktivnostjo v tovarni, ki se je povečala od leta 1962 za 7.5 On v sorazmerju do zvišanja življenjskih sl roškov. Kolektiv tovarne si bo tudi v prihodnje prizadeval, da bo čim bolje dosežen njegov proizvodni iu finančni plan. predvsem z boljšo organizacijo poslovanja in z zboljšanjem nagrajevanja po delu. (vf) SAP Ljubljana v naši občini Mnogotere dejavnosti podjetja SAP Ljub-J,llta sc vsakodnevno odražajo tudi v življeniu občine. D Ljubljane vozijo avtobusi na rednih jotniških progah v Snežnik, Travo, loški po-5 ’ Dsobiico, Kočevje, Stari trg, Ilob, Vrzde-''u še dve lokalni, na katerih sc vozijo ^Ifoci v šole iz Polhovega Gradca v Jateino in vrli. ,Je p« tudi proga v Loški potok čez ^ tirnico in skozi Velike Lašče. Okoli petiu-kr ^8C. lal dnevno odhajajo avtobusi v te ‘“rističj so iz njih vračajo v Ljubljano. V času fle sezone od 15. maja do 15. oktobra, ^ r,ltujejo nekatere turistične proge še več-re)1 ^llcvno- Db nedeljah in praznikih je vozni 11(1 nekaterih progah nekoliko drugačen, t 'i!'' Pn obratuje tudi več vozil. Posebna a Proga ob praznikih je iz Ljubljane čez k na Rakitno. ^ T,'ko so povezani med seboj mnogi kraji sr n>. lK)Veza|hh veliko vasi z industrijskimi Ih ISCl> ^ 80 na območju med Polhograjskimi in °rn'1' Vvlihinii Laščami med zahodnim 'dtodnini robom naše občine. 'tžbenu pomembnost te dejavnosti je iz-j,V( 0 veRka, ker so za to nujno potrebne tre| ’ l)re“V8cnt med domom in delom. Po-‘■ali MO ^’^<> rcšiti vprašanje, ki je ob koni- ^"kljtm, )zdii/*''Zc zelene livade, kot pa, da bi sc vozili |>o pusti kraški pokrAjjni. Vse to so pomembne stvari, ki bodo na območje naše občine pritegnile v bodoče veliko ljudi, ti pa zopet svoje prijatelje. To je važno za izpopolnjevanje prometa, ne-le cestnega, temveč prometa nasploh, in obenem za še uspešnejšo krepitev občinskih sredstev. Tako vidimo, da je dejavnost podjetja SAP Ljubljana v naši občini, organsko povezana z {mnogimi manifestacijami življenja tako v gospodarskem, socialnem, kulturnem in v turističnem pogledu. Kolinska Ljubljana Cenjene potrošnike obveščamo, da smo pripravili za Vas odlične nove izdelke: Z „ETO“, zelenjavno začimbo za juhe in prikuhe pripravite odlično čisto juho ter zboljšate okus prikuham. Z ..ETO«, zelenjavno začimbo in ,,K()LI“, zdrobovimi žličniki z jajcem pripravite odlično čisto juho. ,,0-DA“, pšenični zdrob z Imlekom in čokolado je hitro pripravljena odlična hrana za otroke in za odrasle. Razen tega Vam nudimo vsak dan sveže ..KOLI« — valile okusov: čokolada, mocca ter sadne (citrona), pakirano v zavitkih po 200 gr ter rinfuza. Vsak dan sveže ..KOLI« — vatle dobite v vseh samopostrežnih in maloprodajnih trgovinah. KMETIJSKA ZADRUGA DOBROVA PRI LJUBLJANI s svojimi obrati želi vsem občanom uspehov {Milno NOVO LETO 1964! VINOCET L J U B L J A N A VIŠKA CESTA 60 SREČNO 19641 KMETIJSKA ZADRUGA (£) ceAecje želi oh NOVEM LETU v se najboljše in obilico uspehov delovnim kolektivom in vsem našim občanom Z najboljšimi željami v Novem letu 1964 LJUBLJANA Tržaška c. 49 KMETIJSKA ZADRUGA Velike Lašče V NOVO LETO z novimi delovnimi zmagami in zvrhanim košem zelja vsem našim občanom in delovnim organizacijam ❖ LIVARNA GALJEVICA »LIGA« GALJEVICA 266 želi vsem delovnim kolektivom mnogo uspehov v letu 1964! ILIRIIA T O V A R N A K E M I C N 1 H IZDELKOV LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA želi vsem občanom srečno in uspešno NOVO LETO 1964 Utensilia TOVARNA TEKSTILNIH POTREBŠČIN nudi kvalitetme tkalske in predilniške utensilije vseh vrst Srečno in uspehov polno NOVO LETO 1964! Ljubljanske opekarne LJUBLJANA BOKALŠKA CESTA 18 KOVINSKA INDUSTRIJA IG PRI LJUBLJANI želi srečno in uspešno NOVO LETO 1964 vsem občanom ter množičnim, družbenim in delovnim organizacijam občine Ljubljana - Vič - R u dnik JGO“ IZDELAVA GOSTINSKE OPREME , LJUBLJANA TRNOVSKI PRISTAN se priporoča s svojimi uslugami in se pridružuje voščilu , ob vstopu v Novo leto 1964! Elektrogospodarska skupnost Slovenije LJUBLJANA — HAJDRIHOVA 2 s svojimi združenimi podjetji in upravo v Ljubljani S KOLEKTIV VELETRGOVINE LJUBLJANA • JUG 0 SLAVIJA VELETRGOVIN s IMPORT EXPORT LJUBLJANA AŠKERČEVA 3 Tobačna tovarna Ljubljana TOVA RN A VIJAKOV L J U B I. .1 A N A TOMAŽIČEVA 2 v am nudi v vseh prodajalnah svojih poslovnih enot gospodinjske potrebščine *cr raznovrstno galanterijsko in kolonialno blago Vsem občanom želimo z bogato izbiro, ki zadovolji slehernega kadilca Pojem za kvaliteto — TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA izdeluje in nudi: vijake za kovine, za les in pločevino (kiniping) kakor tudi razne spccialn0 vijake po individualnih naročilih Cene k on kmren ene ! srečno Novo leto!