primorski dnevnik i® zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmorski J/ dnevnik Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL. št. 145 (11.868) Trst, torek, 19. junija 1984 Na nedeljskih volitvah evropskega parlamenta Komunisti prehiteli KD Neuspeh strank vladne koalicije - V vsej Evropi uveljavitev opozicije: laburistov v Veliki Britaniji,*»zelenih« v Nemčiji in v Belgiji, v Franciji pa zaskrbljujoč porast skrajne desnice - V evropskem parlamentu socialisti ponovno najštevilnejši Giorgio Rossetti (KPI) izvoljen - Močna uveljavitev Darka Bratine - Razpršitev glasov Liste za Trs/t - Na manjšinski listi izvoljen kandidat sardinske stranke BOGO SAMSA Komunistična partija je prehitela Krščansko demokracijo. Komunisti so resno napredovali, ob istočasnem nazadovanju vseh strank vladne koalicije. To sta najbrž edini nesporni u-Kotovitvi, ki izhajata iz volilnih podatkov o izidih evropskih volitev po v$ej državi. Seveda se lahko te ugotovitve komentirajo na razne načine. Morda gre Pri tako občutenem napredku KPI, ko le skoro dosegla, ponekod pa celo presegla svoj zgodovinski vrh 1976. leta, za »efekt Berlinguer« in torej za čustveno reakcijo volivcev, pa tudi posledice široke, splošne kampanje v ko-rist KPI, kar je neponovljivo. Te ugotovitve so lahko delno utemeljene, ni-s° pa odločilne, ker je treba dodati, ?a gre prav tako za politične efekte m politično oceno Berlinguerjeve po-'tike, ki je pritegnila pomemben odstotek volivcev. To pa je splošni trend, ** ni slučajen, saj je enak v vseh evropskih državah: povsod je zmagata opozicija (pa naj bo leva ali des-na), povsod so izgubile vlade in vladne stranke, ker so volivci povsod nezadovoljni z vladnimi politikami, u-smerjenimi k rezanju izdatkov, štedni* in prelaganju bremen krize na pleča delovnih ljudi. Po drugi plati pa je padec vladnih strank v italijanskem primeru sicer občuten, vendar ni izredno visok. Krščanska demokracija je celo lahko zadovoljna s tako majhnim upadom sv»jih glasov, češ da je zaustavila trend strmega padca, katerega se je Pred volitvami odkrito bala. Craxi ni napredoval, kot je predvideval in socialisti so se ustavili na skromnih e-najstih odstotkih glasov. Poražen je Spadolini, ki je napovedoval veliko zmago pa je skupaj z liberalci izgubil. Vse to bo seveda imelo posledice na vladno koalicijo, ki so za sedaj še težko predvidljive, najbrž pa se je vladna kriza oddaljila in bo za sedaj v bistvu zelo verjetno ostalo pri starem. „ Splošni trend velja tudi za našo dezelo Furlanijo-Julijsko krajino, čeprav z določenimi razlikami. Komunisti so napredovali, toda tudi KD je nekoliko napredovala. Laične stranke so cablo izgubile kot povsod. Na Goriškem pa je treba zabeležiti predvsem napredek KPI. Trst je seveda specifičen z Listo za Trst, katere razkroj se nadaljuje. Dobra polovica glasov (računano od lanskih volitvah, ko je Lista že krepko •zgubila) se je razpršila na tradicionalne stranke, samo del je zbral Ir-neri na listi PRI-PLI. Ni se torej ponovil manever s Cecovinijcm in Giu-ricinom, ko jima je pred petimi leti nspelo zbrati skoro toliko preferenčnih glasov, kot je bilo takrat melo-"arjev in Cecoviniju celo skok v ev-r°Pski parlament. „ Slovenci so povsod volili strnjeno, o čemer priča volilna udeležba, ki je na lipično slovenskih voliščih višja kot nrugod. Izredno visoko število preferenčnih glasov je prejel Darko Bra-|)na, slovenski neodvisni kandidat na listi KPI. Slovenska skupnost je razpršila svoje glasove, ker ni imela lastnega znaka, vendar je nosilec manjšinske liste Bratuž prejel sorazmerno zadovoljivo število preferenc tako v Trstu kot v Gorici. Slovenski socialistični volivci v Trstu so se delno odzvali pozivu slovenskih socialistov gle-nb preferenčnih glasov. V okoliških občinah v Trstu, Gorici nadaljevanje na 2. strani STRANKA EVROPSKE VOLITVE 1984 EVROPSKE VOLITVE 1979 POSL. ZBORNICA 1983 Glasovi % Mesta Glasovi % Mesta Glasovi % KPI 11.639.286 33,3 27 10.361.344 29,6 24 11.013.320 29,9 (PDUP) 406.656 1.2 1 DP 497-182 1,4 1 252.342 0,7 1 542.476 1,5 PR 1.194.005 3,4 3 1.285.065 3,7 3 811.462 2.2 MSI 2.267.616 6,5 5 1.909.055 5,4 4 2.507.207 6,8 SVP 197.670 0,6 — 196.373 0,6 1 184.971 0,5 F - EN 1) 190.879 0,5 1 » PRI 2.132.654 6,1 5 896.139 2,6 2 1.874.638 5 PLI 1.217.159 3,6 3 1.068.555 2.9 PSI 3.914.947 11,2 9 3.866.946 11 9 4.216.519 11.4 Liga Ven. 161.465 0,5 — — — — 125.242 0,3 PSDI 1.211.709 3,5 3 1.514.272 4,3 4 1.507.294 4,1 KD 11.541.364 33,0 27 12.774.320 36,4 29 12.134.151 32,9 Drugi 142.537 0.4 — 795.436 2,2 1) Federalizem - Evropa narodov (vključuje Partito sardo d’azione, ki je na lanskih poslanskih volitvah prejel 91.809 glasov ali 0,2 odstotka; Union Valdotaine, ki na prejšnjih evropskih volitvah prejel 166.393 ali 0,5 odst. glasov, na poslanskih pa 28.086 ali 0,1 odst. glasov; Okcitansko gibanje in Slovensko skupnost) BOJAN BREZIGAR Komunisti so torej prehiteli demokristjane. To je nedvomno najpomembnejši rezultat nedeljskih volitev. Čeprav samo za tri desetinke odstotka, pa je vendar zmaga Komunistične partije zgodovinski dogodek, saj so komunisti ta cilj zasledovali skoraj štiri desetletja. Dosegli so ga po dveh različnih rezultatov, lanskoletnem velikem porazu Krščanske demokracije in letošnjem uspehu KPI, ki ga predstavniki strank vladne večine sicer pripisujejo veliki mobilizaciji komunistov ob Berlinguerjevi smrti, a ima verjetno globlje korenine, ki segajo predvsem v vladno gospodarsko politiko in v odločno bitko, ki jo je Komunistična partija izvajala proti vlad nemu odloku o ceni dela in torej proti politiki po kateri morajo za vse vedno in edini žrtvovati prav odvisni delavci. Sicer pa je značilnost teh volitev v vsej Evropi prav v dejstvu, da so se uveljavile predvsem opozicijske stranke. To velja za Veliko Britanijo, kjer so laburisti podvojili število poslancev, seveda na škodo konservativcev, velja tudi za Zahodno Nemčijo, za Belgijo in za Nizozemsko, kjer so se vidno uveljavili »zeleni« in velja tudi, žal, za Francijo, kjer je skrajna desnica prejela kar 10 poslancev, medtem ko v prejšnji mandatni dobi ni imela nobenega. Vse to bo seveda v evropskem parlamentu vzpostavilo nova razmerja, vendar pa imajo tu socialisti, po zadnjih projekcijah 131 poslancev, to je 7 več kot v prejšnji zakonodajni dobi in so torej okrepili svojo pozicijo najštevilnejše stranke. Sledijo jim demokristjani s 109 poslanci, kar je 8 manj kot v prejšnji zakonodajni dobi in torej predstavlja znatno šibkejše pozicije. Uspešen Dan Jugoslavije Na evropskem nogometnem prvenstvu Drevi slovo Jugoslavije s Francijo BRANKO LAKOVIČ ST. ETIENNE — Jugoslovanska reprezentanca bo drevi ob 20.30 na stadionu »Geossroy - Guichard« v St. Etiennu sklenila svoje nastope na tem evrqpskem prvenstvu s srečanjem proti Franciji, ki si je z zmagama proti Danski (1:0) in Belgiji (5:0) že zagotovila prvo mesto v skupini in seveda uvrstitev v polfinale. Povsem drugačen obračun pa imajo jugoslovanski nogometaši, ki so po porazu z Belgijo (0:2) doživeli pra- vo katastrofo proti Danski (0:5). Ta poraz, ki je na uradnih tekmovanjih najhujši'v zgodovini jugoslovanskega nogometa, je zelo »vznemiril« jugoslovanski tabor, tako da je sam predsednik jugoslovanske nogometne zveze Pejanovič dejal, da je to prava sramota in da bodo takoj po povratku v Jugoslavijo sklicali sestanek, da bi analizirali nastope reprezentance v Franciji in govorili tudi o zveznem trenerju Veselinoviču, ki si je po sobotni slabosti opomogel in bo drevi tudi (verjetno zadnjič) vodil »plaveč. Poleg te tekme pa bo drevi ob 20.30 zelo zanimivo v Strasbourgu, kjer bosta igrali odločilno srečanje za uvrstitev v polfinale Danska in Belgija. NA 9. STRANI TRST — Včeraj je bil na 36. mednarodnem tržaškem velesejmu Dan Jugoslavije, tradicionalni praznik gospodarskega sodelovanja dveh sosednih držav, ki je letos potekel v znamenju povečane pozornosti nadaljnjemu razvoju tega sodelovanja in še zlasti blagovne menjave ob meji. Med številnimi gosti se ga je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Rim Marko Kosin, jugoslovansko delegacijo pa je vodil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije inž. Marko Bulc. Dan se je začel s srečanjem jugoslovanske delegacije in zastopnikov tržaške Trgovinske zbornice, nato pa je bila tiskovna konferenca in ogled jugoslovanskega paviljona na sejmišču. Slovensko deželno gospodarsko združenje je gostom ponudilo tradicionalno kosilo. NA 4. STRANI Evropske volitve bodo imele predvsem notranjepolitične zaplete Razen v Grčiji je večina vladnih strank nazadovala Glavna razloga: gospodarske težave in strah pred vojno BRUSELJ — Rezultati evropskih volitev v desetih državah EGS imajo kot glavno značilnost poraz vseh vladnih strank z izjemo grških socialistov PASOK. Nedvomno je pri tem igrala pomembno vlogo gospodarska politika vlad, a istočasno tudi nasprotovanje vladnim izbiram glede evroizstrelkov in oboroževalne tekme, kar nesporno dokazuje uspeh grških socialistov, saj je grška vlada zavzela jasna stališča tako do evroizstrelkov kot do odnosov Vzhod - Zahod in oboroževalne tekme. Tudi uspeh zahodnonemških pacifistov in ekologistov strnjenih v stranki »zelenih« potrjuje tako tezo miru željnih Evropejcev, ki obenem nasprotujejo konservativnim gospodarskim prijemom nalaganja bremen predvsem na delavski razred. Obenem pa je treba omeniti tudi mlačnost in nizko udeležbo na volitvah. Francija PARIZ — Dve sta značilnosti francoskih rezultatov: poraz Marchaisovih komunistov, ki so prejeli le 11,28 odstotka, medtem ko so na evropskih volitvah leta 1979 prejeli 20,06 odstotka, in presenetljiv vzpon skrajne desnice Jeana - Maria Le Pena, ki je prejela 11 odstotkov. Zgubili pa so tako vladni socialisti, ki so prejeli 20,76 odstotka (prej 23,71) kot tudi sredinsko-desničarska opozicija, ki je tokrat prejela 42,88 odstotka (prej 43,92). Vsi komentatorji se strinjajo, da so rezultati resen opomin Mitterrandovi vladi, obenem pa pravi plat zvona za komuniste, ki so obsojeni na izginotje, če ne spremenijo svoje politike. yČeči. V zagati pa je tudi opozicija, saj bo morala raj so se širile govorice o Marchaisovi zaupni-sedaj računati na ksenofobno in fašistoidno skrajno desnico Le Pena, upa le, da je sedanji presenetljiv vzpon desnice le muha enodnevnica, kot jih je že bilo nekaj v francoskem političnem življenju. ZR Nemčija BONN — Z evropskimi volitvami se je v Zvezni republiki Nemčiji kolo zgodovine kar pošteno premaknilo. S prizorišča so izginili liberalci, ki niso dosegli predpisanih 5 od-sotkov, na njihovo mesto pa so prepričljivo stopili »zeleni«,- ta pacifistična in ekološka vest nemških socialdemokratov, ki so prejeli kar 8,2 odstotka glasov in bodo imeli v Strasbourgu 7 predstavnikov. Vladajoča CDU je prejela 37.4 odstotka (prej 40,8), njeni zavezniki, bavarski krščanski socialci so prejeli 8,5 odstotka (prej 10,1). Kot rečeno so liberalci kot tretja koalicijska komponenta v bonski vladi izginili, saj so prejeli 4,8 odstotka. Tudi opozicijski socialdemokrati se ne morejo pohvaliti saj so prejeli 37,4 odstotka, medtem ko so leta 1979 prejeli prepričljivih 40,8 odstotka. Velika Britanija LONDON — Od vseh evropskih držav so na sedanjih evropskih volitvah še najhuje butnili na dan notranjepolitični in gospodarski problemi prav v Veliki Britaniji. Laburistična opozicija je vidno napredovala, saj je prejelp 36.5 odstotka glasov (prej 27,6) in 32 poslancev, konservativci so nekoliko nazadovali saj so leta 1979 prejeli 42,4 odstotka, sedaj pa 40,8 in 45 poslancev. Hud poraz je doživela koalicija liberalcev in socialdemokratov, ki so na lanskoletnih političnih volitvah prejeli kar 25,4, sedaj pa le 19,5. Vladajoči konservativci se tolažijo z nizko udeležbo bornih 32 odstotkov volivcev in trdijo, da so rezultati nepomembni. Grčija ATENE — 'Rezultati grških volitev so edina izjema v deseterici, saj niso volivci »kaznovali« vladne stranke. Socialistična stranka PASOK je namreč sedaj prejela 41,58 odstotka glasov (prej 40,12), napredovala pa je tudi opozicijska Nova demokracija — 38,11 odstotka (prej 31,34). Malenkostno so nazadovali pro-sovjetski komunisti od 12,84 na 11,62 odstotka, evrokomunisti so prejeli 3,40 odstotka (prej 5,29). V Grčiji je v bistvu prišlo do polarizacije med vladajočimi socialisti in Novo demokracijo. Takim rezultatom pa je med drugim botrovala tudi hrabra politika vladajočih socialistov do vprašanja odnosov med Vzhodom in Zahodom. Belgija BRUSELJ — V Belgiji so v primerjavi z volitvami leta 1979 prepričljivo napredovali socialisti na škodo krščanskih socialcev, ki so izgubili glasove tudi na desnici. Dobro so se uveljavili »zeleni«, ki bodo imeli dva predstavnika v Strasbourgu. Krščanski socialci so tako izgubili štiri poslance, socialisti pa pridobili dva. Nizozemska DEN HAAG — Na Nizozemskem so napredovali tako socialisti kot liberalci. Prvi so prejeli 33,72 odstotka (prej 30,9), drugi pa 18,90 odstotka (prej 16,14). Glavni poraženci so demokristjani, ki so prejeli 30,08 odstotka (prej 35,61). še hujši je bil poraz za neodvisne, ki so z 9,03 zdrknili na 2,28 odstotka. S 5,21 odstotka se je uveljavila skrajna protestant- I ska desnica, podoben uspeh pa so doživeli tudi levo usmerjeni pacifisti, saj so prejeli 5,60 odstotka. Na Nizozemskem so poleg notranjih vprašanj odigrala pomembno vlogo stališča posameznih strank do nameščanja ameriških jedrskih raket. Luksemburg LUKSEMBURG — Kljub napredovanju socialistov in nazadovanju krščanskih socialcev in liberalcev so evropske volitve v Luksemburgu potrdile dosedanje število predstavnikov, saj so bila odstopanja malenkostna. Tri poslance bodo imeli krščanski socialci, dva liberalci, enega pa socialisti. Danska KÒBENHAVN — Rezultati volitev na Danskem so še nedokončni, saj so pričeli s štetjem glasov šele včeraj, kljub temu pa je jasna zmaga konservativcev in ljudske stranke, ki nasprotuje EGS. Irska DUBLIN — Podobno kot na Danskem niso bili včeraj znani končni rezultati na Irskem, kaže pa, da nazadujejo laburisti. Po zadnjih podatkih bo sestava evropskega parlamenta naslednja: socialisti in socialdemokrati 131 poslancev (7 več), krščanska demokracija 109 (8 manj), konservativci 48 (15 manj), komunisti 42 (6 manj), liberalci 33 (5 manj), degolisti 28 (6 več), neodvisni 11 (eden manj), »zeleni« (na prejšnjih volitvah jih ni bilo) 11, skrajna desnica IB, druge stranke pa bodo imele 8 poslancev. • Komunisti NADALJEVANJE S 1. STRANI in še zlasti v videmski pokrajini je prišlo do občutnega povečanja glasov oddanih za listo KPI, kar odraža po eni plati normalne vsedržavne težnje, po drugi pa tudi dejstvo, da je bil edini slovenski kandidat, ki se je res lahko uveljavil, na listi KPI. Z zelo visokim številom preferenčnih glasov pa je bil izvoljen v evropski parlament Tržačan, deželni tajnik KPI, Giorgio Rossetti. BOGO SAMSA Upravne volitve na Poljskem VARŠAVA — Na Poljskem so bile v nedeljo upravne volitve prvič po »poljskem poletju« izpred štirih let. Na volilni predvečer je vladalo precejšnje zanimanje za število volilnih udeležencev, saj je poljska ilegala, začenši z vodstvom razpuščenega sindikata Solidarnost, pozvala k bojkotu. Po podatkih, ki so jih objavili vladni krogi, se je nedeljskih volitev udeležilo okrog 75 odstotkov volilnih upravičencev. V primerjavi z zadnjimi u-pravnimi volitvami, ki so bile leta 1978, naj bi torej volilna udeležba padla za skoraj 25 odstotkov, saj je tedaj bila 98,7-odstotna. Volitev se je med drugimi množično vzdržala cerkvena hierarhija s prim asom Glem-pom na čelu. Vodstvo razpuščenega sindikata Solidarnost pa je napovedalo, da bo v petek objavilo podatke o nedeljski volilni udeležbi, ki jih bo izračunalo s svojimi izvedenci. Sojenje na Kosovu PRIŠTINA — Na okrožnem sodišču v Prištini se je včeraj začelo sojenje 10-članski podtalni skupini, ki je delovala s stališč albanskega nacionalizma in iredentizma. Obtožnica 6 o-seb bremeni za kazenska dejanja združevanja z namenom sovražno delovati, četverico pa za sovražno propagando. Skupina je začela delovati leta 1981 in se je imenovala marksisti- leninisti Kosova. Razpečevala je različne sovražne materiale, v svoje vrste vabila nove člane in širila protijugoslovansko razpoloženje, njen končni cilj pa je bila zahteva po ustanovitvi republike Kosovo, ki bi zajela vsa o-zemlja, na katerih živijo Albanci, (dd) □ DIMITROVGRAD — Na jugoslovan-sko-bolgarski meji pri kraju Slavce nedaleč od Bosilegrada in v Dimitrov-gradu sta bili v nedeljo ob udeležbi več tisoč državljanov iz dveh sosednjih držav tradicionalni obmejni srečanji. Meja je bila v obeh smereh odprta od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera. Za Jugoslovane je bila za prehod državne meje dovolj samo osebna izkaznica. Banke so tudi določile tečaj dinarja in leva za zamenjavo ob teh srečanjih. Ves dan so kultumo-umetniška društva iz obmejnih občin izvajala svoje programe, (dd) Medtem ko je tajnik KD zmerno zadovoljen z volilnim izidom PSI teži k ohranitvi sedanjega stanja navdušenje v vrstah KPI, razočaranje PRI RIM — Komentarji pod vtisom prvih rezultatov in treznejše in bolj premišljene ocene so se vrstili včeraj ves dan po objavi izidov volitev za evropski parlament. Večina in opozicija spet brusita orožje, toda tudi pri vladnih strankah se zdi končano premirje, ki je označevalo zadnje tedne volilne kampanje. »Kdor je pričakoval enostavno potrditev večine — je dejal predsednik vlade Bettino Craxi — je lahko zadovoljen, kdor pa je želel njeno pomembno utrditev, kot mi, ne more biti.« Vodstvo PSI pa je po svoji strani izdalo sporočilo, v katerem poziva stranke večine, da »premostijo polemike in konkurenčne težnje in utrdijo politično in programsko linijo ozdravitve in reforme, ki je že začela dajati plodove in jo je treba razvijati dosledno na vseh področjih.« Po volilnem izidu, ki je bil slabši od predvidenega, PSI torej teži k ohranitvi sedanjega stanja. Toda ali so druge stranke večine enakega mnenja? Ali pa bo postalo preverjanje, ki ga je zahteval Craxi, priložnost za spopad in vladno krizo? Ciriaco De Mita na včerajšnji tiskovni konferenci se ni odpovedal kakšni zbadljivki. Za tajnika KD so si nekateri utvar jati, da bi lahko kakšna decimalka več ali manj premaknila državno politiko. »Mi smo pa vedno trdili, je poudaril De Mita, da obstaja v Italiji alternativa, ki temelji na tečajih KD in KPI. Kdor je teori-ziral naše propadanje, je izrazil preuranjeno sodbo in nevarno oceno za demokratična ravnovesja. Od danes bo prav, če se navadimo upoštevati kvantiteto in ne le težnje.« Nezadovoljen, odkrito nezadovoljen je Giovanni Spadolini, ki je včeraj izjavil, da je treba pripisati neuspeh enotnih list republikancev in liberalcev dejstvu, da se ni glasovalo za Evropo, ampak za italijanske politične probleme »v vzdušju spopada, zaostrenem z emotivnimi faktorji«. Po njegovem vsekakor izid glasovanja »vnaša elemente zaskrbljenosti in novega preverjanja, ki bodo v središču politične debate v prihodnjih tednih«. Zadovoljen pa je, nasprotno, tajnik socialdemokratske stranke Pietro Longo, ki se je verjetno bal večjega nazadovanja PSDI. Po njegovem je PSDI v bistvu ohranil svoje glasove, kljub težavam volilne kampanje sredi obrekovalnih in neutemeljenih napadov«. Tudi Longo torej zatrjuje, kot Craxi, da se je vlada dobro izmazala »navzlic prerekanju med vladnimi strankami, ki je predstavljalo negativni element v volilni kampanji«. Vsestransko navdušenje, ki se je pokazalo že ob prvih volilnih rezultatih v vrstah komunistične opozicije, se je nadaljevalo včeraj ves dan. Alessandro Natta, ki ga omenjajo kot najverjetnejšega Berlinguerjevega naslednika, je izjavil, da »volilni izid označuje uspeh komunistične opozicije in resen udarec za petstrankarsko koalicijo z gledišča razmerja sil. Ni brez pomena, je poudaril Natta, da so stranke večine izgubile skupno od 3 do 3,5 odstotka glasov, da je koalicija videla neuspeh hipotez in različnih strategij PSI. Boj proti bipolarizmu pod socialističnim predsedstvom ni dal otipljivih rezultatov«. Prvi komentarji v sindikalnih krogih potrjujejo strankarsko razdeljenost. Za socialističnega tajnika UIL Benvenuta je pomembno, da ni prišlo do desničarskega preokreta, manjše stranke pa so doživele neuspeh zaradi notranjih spopadov. Socialist Verzelli (CGIL) pa naglaša potrebo po premisleku v. PSI, ki mu očita protislovnost med smotri in političnimi ukrepi. Komunist Garavini pa ugotavlja, da je zdaj boj za spremembo gospodarske politike še bolj odprt, medtem ko v CISL pozitivno ocenjujejo dejstvo, da so v bistvu vladne stranke ohranile pozicije. Pri delodajalskih združenjih pa prevladuje mnenje, da ne sme priti do vladne krize, ki bi še otežila ozdravitev gospodarstva. Na koncu naj še omenimo, da sta bila v se-vemovzhodnem okrožju izvoljena tudi komunist Giorgio Rossetti iz Trsta in deželni odbornik za kmetijstvo KD Alfeo Mizzau. V tem okrožju bo izvoljen, po volilnem sporazumu s KD, v evropski parlament tudi južnotirolski kandidat, pripadnik nemške manjšine Joachim Delsass. Z velikim številom preferenčnih glasov je bdi v več okrožjih izvoljen na listah radikalne stranke tudi televizijski napovedovalec Enzo Tortora, ki je obtožen sodelovanja s kamoro in v zadnjih časih v hišnem priporu. R. G. Štiridnevni seminar o dvojezičnem šolstvu Dogovor o sodelovanju med Jugoslavijo in EGS CELOVEC — Sinoči se je v organizaciji celovške univerze začel štiridnevni seminar na temo: »Ali ima dvojezičnost na Koroškem bodočnost?« Štirje večeri, včerajšnji, današnji in v ponedeljek ter torek 25. in 26. junija bodo iz zgodovinskega, socio-ekonomskega in sociokulturnega zornega kota utemeljili nujnost po ohranitvi dvojezičnega pouka na južnem Koroškem. »Dvojezična šola v konfliktu med pravom in političnimi interesi«, »Jezik in gospodarstvo«, »Dvojezično u-čenje v praksi« in »Življenjske in zgodovinske izkušnje z dvojezičnostjo« so naslovi štirih diskusijskih večerov, ki jih bodo vodili priznani jezikoslovci, zgodovinarji in geografi. Celovška univerza, oziroma njeni u-čitelji, so se takoj postavili v bran dvojezičnemu pouku, čim je postal le ta ogrožen. Ko je Heimatdienst začenjal akcijo referenduma, je kolegij celovške univerze poslal javno izjavo deželnim in zveznim voditeljem treh parlamentarnih strank. S seminarjem, ki ga organizirajo na svoji univerzi, dokazujejo, da ne bodo odnehali, dokler ne bo na Koroškem premagan sleherni poskus — ločiti šolarje po principu narodnostne pripadnosti. R r Volitve v avstrijski deželi Tirolski DUNAJ — Na nedeljskih deželnih volitvah na Tirolskem je Ljudska stranka ponovno odnesla dvotretjinsko večino in je v odnosu na volitve 1979. leta pridobila še poldrugi odstotek glasov, medtem ko so socialisti izgubili več Not tri odstotke in s tem en mandat v deželnem parlamentu. Svobodnjaki so z izgubo 0,7 odstotka glasov uspeli ohraniti svoja dva sedeža: OeVP pa je pridobila enega. Razmerje sil je zdaj naslednje: OeVP 25, SPOe 9 in FPOe 2. B. G. LUKSEMBURG — Z objavo sporočila, ki vsebuje nekaj konkretnih sklepov in dogovorov, se je v Luksemburgu včeraj končalo drugo zasedanje Sveta za sodelovanje med Evropsko skupnostjo in Jugoslavijo. Sklenili so, da bodo kmalu začeli pogovore o obnovitvi finančnega dela splošnega sporazuma, ki bo potekal konec junija prihodnje leto. To pomeni, da bodo predstavniki Jugoslavije in Evropske investicijske banke znova sedli za pogajalsko mizo, da bi določili obseg in namen sredstev, ki bodo odobrena Jugoslaviji do konca tega desetletja. Dogovorili so se tudi za začasno predložitev začetka pogovorov o obnovitvi določil splošnega sporazuma o trgovinskem sodelovanju in sicer do vstopa Španije in Grčije v skupnost, saj se bodo takrat pogoji nastopanja na teh tržiščih bistveno spremenili. Včeraj sprejeti sklepi posebej podpirajo nadaljnje sodelovanje na področju industrije, kmetijstva, znanosti in tehnologije in na še nekaterih področjih. Dogovorili so se o ustanovitvi posebne komisije za vprašanja industrijskega sodelovanja, dosegli pa tudi dogovor o ustanovitvi »ad hac« komisije za vprašanja, ki zadevajo socialno področje. Svet je sprejel dve priporočili, ki zadevata razširitev sodelovanja na področju transporta. V včerajšnjem govoru na seji Sveta za sodelovanje je zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič dejal, da jugoslovanski stabilizacijski program in opiranje na lastne sile ne pomenita zapiranja Jugoslavije, ampak nasprotno, pogoje za še večje in uspešnejše vključevanje v mednarodne gospodarske tokove, (dd) O TITOGRAD — Z zgraditvijo tako imenovane južne magistrale (daljnovoda Kosovo - Ribarevica - Titograd - Trebinje) je končana 380-kilovatna daljnovod na mreža »Nikola Tesla« skozi Jugoslavijo. S tem velikim elektroenergetskim sistemom, ki povezuje proizvodna in potresna središča v državi, bodo zadovoljili potrebo po pridobivanju, prenosu in porabi električne energije do leta 1990. Izidi volitev v Furlaniji-Julijski krajini STRANKA EVROPSKE VOLITVE 1984 EVROPSKE VOLITVE 1979 DEŽELNE VOLITVE 1983 Glasovi % Glasovi % Glasovi % KPI 207.729 24,8 191.365 22,3 184.480 21.7 PDUP 7.553 0,9 — — KD 306.065 36,6 314.254 36,7 290.654 34,2 PSI 91.830 11,0 92.177 10,8 96.078 11,3 PSDI 46.476 5,6 54.331 6,3 48.311 5,7 PLI 73.468 8,8 62.642 7,3 18.353 2,2 PRI 16.172 1,9 39.810 4,7 DP 13.205 1,6 5.561 0,7 12.893 1,5 PR 33.025 3,9 52.454 6.1 — — MSI 48.931 5,8 36.225 4,2 46.311 5,5 SVP — — 3.606 0.4 — — UV 7.591 0,9 17.175 2,0 — — SSk — — 10.465 1,2 MF — — — — 36.819 4,3 LpT — — — — 48.500 5,7 Liga Ven. 5.486 0,7 — — — — Drugi — — 3.450 0,4 16.487 2,0 V Benečiji se kruši monopol KD Rahlo nazadovanje PSI in napredovanje KPI in PSDI ČEDAD — Pri obravnavanju izidov volitev za evropski parlament v slovenskih in mešanih občinah videmske Pokrajine (tu upoštevamo naslednje občine: Ahten, Bardo. Dreka, Fojda, Grmek, Neme, Praprotno, Podbone-sec, Rezija, Sv. Lenart, Sovodnje, špeter, Srednje, Tavor-jana in Tipana) je predvsem na dlani stalno upadanje števila volivcev. Na 21.233 volilnih upravičencev je nam-feč glasovalo le 16.013 volivcev (75,4 odstotka), 5.225 nanj, pri čemer velja upoštevati, da je odstotek za 8,9 nanjši od povprečja videmske pokrajine. Ta pojav je Prizadel vse stranke: KD je namreč izgubila 605 glasov, socialistična stranka 220, socialdemokratska 211 in KPI 159. Visok je tudi, vsaj za tukajšnje razmere, odstotek neveljavnih in belih glasovnic: 5,4 odstotka. Najnižji odstotek volivcev je v občini Dreka: 52,4 odst., sledi Gr-nek z 62,9 odst., najvišji je v Ahtnu (87,4). Najvišji odstotek volivcev v Nediških dolinah zabeležimo v Špe-tru Slovenov: 82,5 odst. . KD zbere največ glasov v Podbonescu (68,2 odst.) n najmanj v Tavorjani (43,3 odst.), v Nediških dolinah Pa najmanj v špetru (46,1). V vseh zgoraj navedenih občinah ima KD šele 53,7 odst. glasov, pri čemer pa je treba upoštevati, da število njenih volivcev stalno upada. KPI beleži dober uspeh v Tipani. kjer ima 20,5 odst. Blasov, najvišji odstotek pa ima komunistična stranka v Tavorjani (21,5 odst.). Socialistična stranka je v vseh °bčinah zgubila glasove, razen v > rmeku (prejela je 96 Blasov, 30 več v primerjavi s prejšnjimi evropskimi vo- litvami), v špetru (197 ali 17 več) in v Tavorjani (204 glasove ali 34 več). Isti trend velja za socialdemokrate, ki izgubijo glasove v vseh občinah razen v Reziji (prejeli so 30 glasov več v primerjavi s prejšnjimi evropskimi volitvami) in v Špetru (15 več). Če pa primerjamo podatke vseh upoštevanih občin z izidi glasovanj za deželne volitve iz prejšnjega leta, ugotovimo, da KD zgublja glasove, prav tako tudi socialistična stranka, medtem ko se uveljavljata socialdemokratska stranka (329 glasov več) in komunistična stranka (308 več). Zanimivo je nadalje napredovanje proletarske demokracije: na prejšnjih evropskih volitvah je zbrala 97 glasov, na letošnjih pa 228, na lanskih deželnih volitvah je imela 216 glasov. Krepko so napredovali tudi misovci. Skromen uspe pa beležijo stranke, vštevši SSk, ki so skupaj kandidirale na listi Union Valdčtaine. Zanje je glasovalo le 96 volivcev, eden več kot za Ligo Veneto. JOLE NAMOR Rahel potres na Notranjskem POSTOJNA — Včeraj takoj po 2. uri ponoči je prišlo do lažjega potresnega sunka z epicentrom v bližini Postojne. Potres je med drugim zabeležil tudi tržaški geofizikalni institut, po katerem se je zemlja stresla v epicentru z jakostjo 2,8 stopnje po Richterjevi lestvici, kar ustreza približno 3. stopnji Mercallijeve lestvice. Volitve v Benečiji in Reziji AHTEN Volivcev 1785, glasovalo 1561, neveljavnih 73. KPI 218, DP 18, PR 56, MSI 69, tJ-nion Valdotain 3, PSI 178, SVP 3, PLI 37, Liga Veneta 22, PSDI 78, KD 743. BARDO Volivcev 877, glasovalo 660, neveljavnih 37. KPI 87, DP 11, PR 21, MSI 29, U-nion Valdotain 4, PSI 98, SVP 4, PRI-PLI 16, Liga Veneta 5, PSDI 42, KD 306. DREKA Volivcev 526, glasovalo 276, neveljavnih 10. KPI 21, DP 8, PR 4, MSI 4, Union Valdotain 0, PSI 28, SVP 0, PRI-PLI 1, Liga Veneta 1. PSDI 18, KD 181. FOJDA Volilcev 2695, glasovalo 2175, neveljavnih 131. KPI 425, DP 30, PR 40, MSI 55, U-nion Valdotain 26, PSI 249, SVP 10, PRI-PLI 78, Liga Veneta 16. PSDI 123, KD 992. GRMEK Volivcev 855, glasovalo 538, neveljavnih 25. KPI 72, DP 12, PR 7, MSI 19, U-nion Valdotain 2, PSI 96, SVP 0, PRI-PLI 5, Liga Veneta 4, PSDI 36, KD 260. NEME Volivcev 2499, glasovalo 2023, neveljavnih 133. KPI 409, DP 22, PR 60. MSI 70, U-nion Valdotain 11, PSI 151, SVP 12, PRI-PLI 95, Liga Veneta 7, PSDI 127, KD 916. PRAPOTNO Volivcev 871, glasovalo 707, neveljavnih 41. KPI 105, DP 11, PR 10, MSI 25, U-mon Valdotain 1, PSI 59, SVP 4, PRI-PLI 13, Liga Veneta 0, PSDI 82, KD 356 PODBONESEC Volilcev 1775, glasovalo 1145, neveljavnih 38. KPI 78, DP 11, PR 12, MSI 28, U-nion Valdotain 6, PSI 42, SVP 0, PRI PLI 11, Liga Veneta 3, PSDI 133, KD 782. REZIJA Volivcev 1400, glasovalo 1103, neveljavnih 77. KPI 159, DP 25, PR 25, MSI 67, U-nion Valdotain 6, PSI 85, SVP 6, PRI-PLI 12, Liga Veneta 6, PSDI 100, KD 535. SV- LENART Volivcev 1267, glasovalo 820, neveljavnih 37. KPI 85, DP 7, PR 25, MSI 33, U-nion Valdotain 3, PSI 55, SVP 1, PRI-PLI 27, Liga Veneta 5, PSDI 69, KD 473 SOVODNJE Volivcev 881, glasovalo 642 neveljavnih 34. KPI 69, DP 5, PR 4, MSI 11. U-nion Valdotain 15, PSI 25, SVP 0. PRI-PLI 8, Liga Veneta 2, PSDI 88, KD 381. ŠPETER Volivcev 1836, glasovalo 1516, neveljavnih 83. KPI 213, DP 28, PR 30, MSI 49, Union Valdotain 1, PSI 197, SVP 6, PRI-PLI 52, Liga Veneta 5, PSDI 152, KD 700. TREBNJE Volivcev 732, glasovalo 517, neveljavnih 13. KPI 59, DP 7, PR 14, MSI 4. U-nion Valdotain 3, PSI 16, SVP 0, PRI-PLI 6, Liga veneta 7, PSDI 78, KD 320. TAVORJANA Volivcev 2063, glasovalo 1605. KPI 346, DP 23, PR 26. MSI 39, U-nion Vadotain 8, PSI 204, SVP 1, PRI-PLI 38, Liga Veneta 12, PSDI* 121, KD 696. TIPANA Volivcev 1171, glasovalo 735, neveljavnih 45. KPI 151, DP 10. PR 15, MSI 37. U-nion Valdotain 7, PSI 27, SVP 4, PRI-PLI 27, Liga Veneta 0, PSDI 51, KD 360 Skupno: KPI 2560, DP 228, PR 349, MSI 539, Union Valdotain 96, PSI 1520, SVP 51, PRI-PLI 426, Liga Veneta 95, PSDI 1288, KD 8001. Prejel je nad 10 tisoč preferenc Lep uspeh prof. Bratine Na listi KPI v volilnem okrožju vzhodne Italije se je zelo dobro uveljavil vseučiliški profesor sociologije Darko Bratina, ki je kandidiral kot neodvisen. Bratina, ki je doma iz Gorice, je v Furlaniji - Julijski krajini prejel skupnih 10.491 preferenc, od katerih 254 v Pordenonu, 2.540 v Gorici, 4.349 v Trstu in 3.348 v videmski pokrajini. Darko Bratina je tako komentiral svoj volilni uspeh: »Zaupanje, ki so mi ga volivci izkazali s preferenčnimi glasovi, izhaja po mojem mnenju iz težnje po razumevanju, po sožitju in miru, kar je bila glavna tema mojih nastopov v zadnjih letih. Mislim tudi, da je bila ugodno ocenjena moja osebna avtonomija in iskanje samostojnih ocen. Vedno sem gledal na nacionalno vprašanje naše skupnosti s stališča enotnosti, tako z ideološkega kot geografskega zornega kota, kajti prepričan sem, da moramo gledati na manjšino celovito, brez pregrad. Na število preferenc so verjetno vpli- vali tudi glasovi z italijanske strani, predvsem iz tistih krogov, kjer je prisoten napor za medsebojno razumevanje in kulturne izmenjave, kar je bil leit motiv moje volilne kampanje. Povezovanje med narodi, med Slovenci, Italijani in Furlani, v širšem merilu med 30 milijoni ljudi, ki v Evropi doživlja manjšinski položaj, je pomembno tako za našo ožjo kot širšo družbeno stvarnost. Na koncu naj se zahvalim vsem, ki so mi izkazali zaupanje in s tem potrdili veljavnost zgoraj omenjenih opredelitev.« Skupno sporočilo ob srečanju SKGZ in linije Italijanov za Istro in Reko TRST — V okviru rednega in tesnega sodelovanja sta se v petek, 15. junija 1984, sedali delegaciji Unije Italijanov za Istro in Reko ter Slovenske kulturno - gospodarske zve-ze- Srečanje, ki je služilo za podrobno izme-nìavo izkušenj o narodnostnih vprašanjih in 0 delovanju obeh, nadaljuje dolgoletno tradicijo stikov med organizacijami, ki so se pričeli z uradnima obiskoma v Trstu oziroma na Reki leta 1965. Predstavniki Unije in SKGZ so poudarili, da narodne manjšine predstavljajo aktiven del družbenega tkiva in da je reševanje manjšinskih problemov v interesu celotne skupnosti države, v kateri posamezna manjšina živi. Ne rnore biti avtentičnega demokratičnega razzìa tam, kjer ni uresničevanja pravic narodnih skupnosti. Pred večinskim narodom in pred demokratičnimi silami leži odgovornost, da u-stvarij0 moralne in materialne predpostavke za dejansko enakopravnost in svoboden razvoj narodnih skupnosti. Naglašanje načela enakopravnosti brez odgovarjajočih obvez za njegovo u-resničevanje v praksi na preprečuje diskrimi-nacij, ampak ustvarja nove probleme. Reše-vanje vprašanj manjšin se ne more podrejati razreševanju meddržavnih odnosov in reciprocete. Vsestransko sodelovanje sosednih držav ln odprta meja med sosedi sta najboljše jam-stvo za razvoj narodnih skupnosti, ki v tem °V?iru lahko predstavljajo pomemben dejavnik zt>liževanja in razumevanja. Zavlačevanje z razreševanjem manjšinskih vprašanj škodi sožitju V*ed sosedi in v obmejnem območju. Priznana ln dejansko enakopravna manjšina lahko ima Učinkovito vlogo prijateljskega povezovanja in s°delovanja med sosednima državama. V tej Zvezi je povezovanje med manjšino in matič- nim narodom, in obratno, temeljna osnova za obstoj in popoln razvoj manjšinske skupnosti. Delegaciji obeh manjšinskih organizacij sta posebej podčrtali princip, da morajo predstavniki manjšinskih skupnosti uživati enake pravice in enak tretman v celotnem narodno mešanem ozemlju, ne glede na številčno ali odstotno prisotnost. Vsaka manjšina je eno in ne sme prihajati do različnih pravic za posamezne dele iste manjšine. Med osnovnimi pravicami manjšinske narodne skupnosti sta dosledna uporaba jezika v vseh oblikah javnega življenja in pravica do celovitega šolskega sistema v lastnem jeziku. Obenem je za manjšino nujno, da ji je zagotovljena enakopravna možnost, da kot subjekt razpolaga s sredstvi množičnega obveščanja, tako tiskom kot z radiotelevizijo, preko katerih se lahko obrača na lastne pripadnike in na širšo družbeno skupnost. Predstavniki italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske manjšine v Italiji so tudi odločno poudarili nujnost dejansko odprte meje, ki naj omogoča in pospešuje svobodno izmenjavo in s tem življenjsko vez med manjšinami in matico. Posebej mora biti to zagotovljeno tistim delom manjšine, ki ni zajeta v predele, vključene v maloobmejni promet. Delegacija SKGZ je predstavila živahno kulturno, gospodarsko, športno, politično in nasploh družbeno udejstvovanje slovenske narodne skupnosti v treh obmejnih pokrajinah dežele Furla-nile - Julijske krajine, ki priča o vitalnosti in zavesti pripadnikov manjšine. V zvezi z aktualnim vprašanjem prizadevanj za priznanje in uveljavitev narodnih pravic je bil posebej prikazan dolgdetni boj za globalni zaščitni zakon v smislu črke in duha ustave italijanske republike. Kljub bolj odprtemu gledanju italijanske javnosti do vprašanja manjšine, kljub napredovanju demokratičnih in naprednih sil, kljub zelo jasnim mednarodnim obvezam Italije, tudi v osimskem sporazumu, slovenska narodna skupnost še vedno čaka na uzakonitev svojih narodnih pravic. Namesto da bi prišlo do bistvenih premikov v smeri pozitivne rešitve, prihaja do vse večjih pritiskov zato, da bi manjšini čimbolj omejili tudi tiste pravice, ki jih že uživa. Predvsem je nesprejemljivo teritorialno ločevanje Slovencev v I-taliji in slepo zanikanje obstoja Slovencev v videmski pokrajini. Jasen in odločen odgovor na zavlačevanje pri sprejemanju globalnega zakona in na zanikanje nekaterih osnovnih pravic je slovenska manjšina dala z mogočno manifestacijo 20. maja v Gorici. Prireditev, katere so se udeležili Slovenci iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, je izpričala enotnost Slovencev v boju za narodne pravice in sožitje na narodno mešanem ozemlju. Končno je delegacija SKGZ seznanila goste Unije Italijanov z Reke in Istre o nastopih e-notne delegacije, kot izvirne oblike predstavništva vseh Slovencev, ki ne glede na idejne razlike zasledujejo uresničevanje ustavnih določil glede enakopravnosti manjšine. Predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko so orisali razvoj manjšinske skupnosti v zadnjem razdobju in njeno pospešeno aktivnost, ki je doživela svoj vrhunec pred dnevi s proslavo 40-letnice ustanovitve Unije. Prikazali so položaj italijanske narodnosti v SR Hrvatski in SR Sloveniji ter vlogo Unije kot nepolitične organizacije, ki je sestavni del široke fronte organiziranih sil na območju Istre in Reke. Posebej je bila prikazana problematika šolstva in pri tem poudarjeno, da je potrebno izpopolnjevati dvojezičnost v osnovnih šolah, ki naj ne pomeni le omogočanje pripadnikom manjšinske narodnosti, da se učijo v svojem jeziku, temveč tudi možnost in obvezo pripadnikov večinskega naroda, da se učijo tudi v jeziku manjšinske narodnosti. Glede uveljavljanja dvojezičnosti v vsakdanjem življenju, ki naj bo rezultat dvojezičnega šolstva, i» bilo naglašeno, da le ta pomeni dejansko enakopravnost in sposobnost komuniciranja na narodno mešanem ozemlju. Stopna dvojezičnosti kaže na pripravljenost družbenih sil, da konkretno razvijajo narodno sožitje. Delegacija Unije je poudarila, da narodni manjšini ne zadošča formalna zaščita, marveč je potrebno podružbljanje problematike narodnosti v vseh oblikah javnega življenja, od šol do sredstev množičnega obveščanja. V tem je jamstvo, da bo usoda manjšine dejansko vezana na razvoj celotne družbene skupnosti, katere del je. Posebej so predstavniki italijanske manjšine naglasili nujnost, da se dobrososedski odnosi med Italijo in Jugoslavijo razvijajo in poglabljajo, saj je povezovanje manjšine in matice vitalnega pomena za manjšinsko skupnost. Delegaciji sta ob zaključku sestanka poudarili pomembnost takih srečanj in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje Unije Italijanov za Istro in Reko ter Slovenske kulturno - gospodarske zveze, pri čemer je važno, da pride do bolj pogostih skupnih pobud za. poglabljanje sožitja v obmejnih krajih. Trst, 15. junija 1984 Nova potrditev pripravljenosti obeh strani za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja Sestanek jugoslovanske gospodarske delegacije z zastopniki tržaške Trgovinske zbornice in tiskovna konferenca na sejmišču sta bili osrednji točki včerajšnjega Dneva Jugoslavije na 36. mednarodnem tržaškem velesejmu, ki se ga je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu, Marko Kosin. Poleg dejstva, da je ta dogodek že tradicionalno praznik gospodarskega sodelovanja med sosednima državama in zlasti njunih obmejnih območij, ga je tokrat označevala skrb za nadaljnjo usodo maloobmejnega prometa, tega izjemno pomembnega dejavnika gospodarskega življenja na obeh straneh meje. Inž. Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in vodja jugoslovanske delegacije na Tržaškem velesejmu, je v svojem posegu na tiskovni konferenci poudaril pomen mednarodnega sodelovanja za reševanje gospodarskega zastoja, sodelovanja, ki hkrati pomeni nasprotovanje nepotrebnemu omejevanju mednarodnih gospodarskih odnosov. »Maloobmejna blagovna menjava je s svo jim indeksom porasta, ki znaša 160 odstotkov, postala že način življenja ljudi ob meji, zato na obeh straneh zelo pozorno spremljajo vse, kar to sodelovanje ovira ali pospešuje«, je dejal Bulc. Poudaril je, da ta oblika izmenjave ni samo v interesu tistih, ki se vanjo neposredno vključujejo, se pravi Slovenije in Hrvaške, temveč vse Jugoslavije in Italije. V tem okviru pa je izjemno dragocena vloga manjšin, z njihovo pomočjo bi lahko storili še mnogo več za razvoj teh odnosov, za bogatitev medsebojnega sodelovanja in za prehajanje na višje oblike proizvodne kooperacije. Vse to so razlogi, ki bodo vodili predstavnike slovenske in hrvaške Gospodarske zbornice, da bosta že danes na sestanku vseh osmih jugoslovanskih gospodarskih zbornic v Beogradu zastopali stališče, da je treba odpraviti ovire za maloobmejno blagovno menjavo po tržaškem in goriškem avtonomnem računu in težiti k njeni čim-večji kvaliteti v korist obeh strani. Bulc je pri tem izrecno navedel ne- katere možnosti takega kakovostnega sodelovanja, ki se odpirajo na znanstveno - tehničnem področju, na področju skupnih vlaganj (glede na nov jugoslovanski zakon o sovlaganju, ki bo tovrstno sodelovanje močno olajšal) in na področju prometnih povezav. Ta in še nekatera druga konkretna vprašanja so včeraj dopoldne obravnavali tudi na srečanju jugoslovanske delegacije s predstavniki tržaške Trgovinske zbornice, ki so jo med drugim zastopali predsednik Tombesi, tajnik Maurel, predsednik tržaške delegacije pri italijansko - jugoslovanski zbornici v Milanu Petrucco, podpredsednik Bole in člani Svetina, Donag-gio in Latkovich. Številno jugoslovansko delegacijo, ki jo je vodil inž. Bulc, so med drugimi sestavljali še predsednik reške GZ Kovač, predsednik odbora za gospodarske odnose s tujino pri GZ Hrvaške Tmokop in zastopnik jugoslovanske Gospodarske zbornice v Trstu Zidarič. Do izraza je prišla želja obeh strani, da bi čimprej odpravili omejitve za poslovanje po avtonomnih računih in zadovoljstvo spričo ustanovitve medministrske komisije, ki bo v prihodnje pristojna za periodično revizijo in prilagajanje sezna- mov blaga za maloobmejno izmenjavo in za razvoj drugih oblik sodelovanja na proizvajalnem področju, kakor jih predvidevajo osimski sporazumi. Pogovori so se nato dotaknili tem, ki so jih obravnavali tudi ob nedavnem Tombesijevem obisku v Ljubljani in kjer je prišla odločno do izraza pripravljenost obeh strani za pospeševanje gospodarskega sodelovanja ob meji, pri čemer so bile navedene tudi nekatere konkretne možnosti sodelovanja na področju prometnih povezav, železarstva, usklajevanja, storitev na mejnih prehodih in tehnološke integracije na osnovi podrobnih načrtov možnih izmenjav. Poseben poudarek so govorniki na obeh včerajšnjih srečanjih dali tudi pomenu sejemskih prireditev, tako reške Transadrie, ljubljanskega sejma Alpe - Adria kot seveda Mednarodnega tržaškega velesejma, ki so doslej ponudile že številne prilike za medsebojno gospodarsko povezovanje, saj vsakokrat znova poleg blaga prikaže jo tudi možnosti novih povezav. »Srečanje inteligentnih ljudi dobre volje«, jih je označil inž. Bulc in dodal, da se prav zato Jugoslavija vsako leto z veseljem odzove Tržaškemu velesejmu. Z včerajšnje tiskovne konference ob Dnevu Jugoslavije Tradicionalni sprejem na konzulatu Jugoslovanski generalni konzul Drago Mirošič je sinoči priredil tradicionalni sprejem ob jugoslovanskem dnevu na Tržaškem velesejmu. Sprejema v prostorih konzulata so se udeležili najvidnejši predstavniki deželnega in krajevnega političnega, gospodarskega, kulturnega in javnega življenja italijanske in slovenske narodnosti. V prijetnem vzdušju so se gostje zadržali čez strogo po protokolu predvideni čas. Kakšni so bili učni uspehi dijakov na slovenskih nižjih srednjih šolah Danes objavljamo izide na šolah F. Levstik in S. Gregorčič Danes nadaljujemo z objavljanjem učnih uspehov na naših nižjih srednjih šolah. Šola »Levstik« Prosek l.A r.: Aljoša Blason, Dimitrij Lu-xa, Igor Milic, Aleš Sterni, Moreno Trampuž, Paiolo Vodopijvec, Elenai Colja, Sana Kralj, Tanja Kralj, Martina Ravbar, Karin Tenze, Kristina Zidarič, Anna Živec. Dva dijaka nista izdelala. 1. B r.: Andrej Ban, David Bogateč, Andrea Danieli, Wa'ter Danieli, Marko Gerì, Žarko Počkaj, Erik Žagar, Vesna Bizjak, Barbara Luxa, Mojca Reggente, Barbara Sardo, Nataša Sc uka. 2. A r.: Maximi lian Gerbassi, Marco Prasselli, Edy Rupelli, David S tocca, Aljoša Starc, Valentina Berce. Sara Danieli, Katia Čok, Maida lane zie, Patrizia Gollia, Ivana Limbeck, Lara Puntar, Tanja Ravbar, Patrizia Romagna, Debora Stegel, Daniela Stefani, Kristina Vodopivec, Lara Sirca. Štirje dijaki raso izdelali. 2. B r.: Erik Cingerle, Marko E-mili, Mitja Kae, Igor Pegan, Andrej Pertot, Mitja Rebula, Thomas Sullini, Martina Bogateč, Patrizia Bresciani, Diana Bukavec, Alessandra Emili, Debora Jeloscek, Erika Pieri, Tamara Praselj, Martina Rustja, Ljudmila Puntar, Tamara Zivic. Vsi dijaki 3. A razreda, razen dveh in vsi dijaki 3. B razreda, razen treh, so bili pripuščeni k zaključnemu izpitu. Oddeljeni razredi v Križu 1. r.: David Esposito, Erik Sedmak, Igor Tencc, Tomaž Tenze, Giuliano Vrabec, Denis Zorzut, Daniela Bresciani, Katarina Cossutta, Kata Kozlovič, Alenka Sirk, Roberta Sullini. 2. r.: Marko Sedmak, Alessandro Stefančič, David Sossi, Liliana Bezin, Kaya Košuta, Ingrid Sedmach, Ingrid Sedmak, Mascia Sulli. Vsi dijaki 3. razreda so bili pripuščeni k zaključnemu izpitu. Šola »Gregorčič« Dolina 1. A r.: Renato Bandi, Roberto Bandi, Ivo Colarteli, Davide Glavina, I-van Komar, Peter Kozina, Pavel La-biani, Igor Lainè, Giovanni Lavriha, Marko Ota, Marko Tul, Lorenzo Zu-pin, Barbara Bacchi, Deborah Brajnik, Miriam Grison, Petra Grisonic, Barbara Mauri, Michela Feccia, Erika Pečar, Bojana Racman, Suzana Sancin, Valentina Tul, Mirjana Živec, Erika Žerjal. Trije dijaki niso izdelali. 1. B r.: Franco Andreassi, Igor Cavana, Max Clementini, Lucio Cher-maz, David Gurman, Fabio Grilanc, Andrej Kosmač, Fabio Q'enik, Marjan Smo tlak, Maks Štefančič, Erik Vodopivec, Luciano Zeriali, Edvard Žerjal, Pavel Zeriali, Samuela Baldi, Alenka Bandi, Lara Berdon, Nataša Ganzi ani, Tatjana Canziani, Daniela Coren, Karin Glavina, Alessandra Jurjevčič, Nataša Kraljič, Barbara Mauri, Ingrid Slama, Tatjana Zerial. Ena dijakinja ni izdelala. 2. Ar.: Fabio Bandi, Mirjan Bandi, Borut Cah, Aleksij Jercog, Radovan Ota, Mauro Praše!, Alex Smotlak, Alan Svara, Marko Šavron, Moreno Šavron, Niko Tul, Marko Vodopivec, Martina Bandi, Tanja Bolci, Martina Giorgi, Katja Komar, Arianna Križan, Tanja Mauri, Barbara Salvi, I-ris Smotlak, Dana Svetina, Vladica Vodopivec. Dva dijaka nista izdelala. 2. B r.: Paolo Glavina, Peter- Ian-covich, Damjan Kosmač, Paolo Mahnič, Aleš Ota, Marco Pozzobon, Cristiano Purinani, Dean Rase ni, Paolo Sancin, Renato Sancin, Dean Scroc-raro, Dean Starec, Mitja Švab, Saša Žerjal, Annalisa Bavčar, Barbara Corbatti, Irene Gurman, Tatjana Lau-rica, Elena Parovel, Vojka Racman, Anita Raseni, M Vena Smotlak, Katja Tul, Tanja Zobec. En dijak ni izdelal. Vsi dijaki 3. A razreda, razen enega in 3. B. razreda, razen treh, so bili pripuščeni k zaključnem izpitu. • Tržaški geofizikalni observatorij je preteklo noč zabeležil potresni sunek jakosti 2,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil v bližini Postojne. O Rajonski svet za Sv. Ivan se bo sestal dne 22. junija ob 19.30. Od danes v Trstu retrospektiva Prix Italia Tajnik UIL Benvenuto danes v Trstu Ali je televizija lahko umetnost? Danes popoldan ob 16.00 bodo v kinodvorani Ariston predstavili SCHONE TAGE (Srečni dnevi) Fritza Lehner ja, Avstrija, ORF 1982, trajanje 149’, posebna nagrada za dramo. S tem programom se uradno začne retrospektiva Prir Italia, deset let svetovne televizije. Kaj je prhvzaprav Prix Italia? Zakaj se imenuje prav Prie? Prie Italia je nastal na Capriju pred 36 leti. Takrat je bila to nagrada za najboljše radio programe, pred 27 leti pa je postala najbolj pomembna nagrada, ki 'jo lahko podelijo ustvarjalcem za televizijski medij. Septembra letos bo v Trstu, v primerno obnovljenih prostorih pomorske postaje, podelitev 36. Prix Italia. Beseda »prič« pa poudarja mednarodno pojmovanje nagrade, ki je sicer nastala na pobudo RA1, ima italijanske tajnike, predsednik in komisija pa so iz tujine. Namen te nagrade je opozoriti kritiko in občinstvo na avtorska dela tudi na območju televizijskega medija. Sergio Barelli je v svojem govoru poudaril, da televizija nima ustaljene umetniške kritike, čeprav se naslanja na iste operacije kot film. Lahko dodamo, da večkrat uporablja tudi celo iste avtorje, kar pa še ne pomeni, da lahko istovetimo ta dva sebi tako različna medija. Retrospektivo, ki jo bodo predstavili te dni v Trstu, so organizirali tudi z namenom, da predstavijo občinstvu nekaj izmed najlepših in najbolj kvalitetnih produkcij svetovne televizije v dokaz, da mali ekran predvaja tudi dobre realizacije in ne samo telenovele. V desetih dneh retrospektive, ki bo v kinodvorani Ariston in v prostorih kinokluba La Cappella Underground, bodo predstavili 60 televizijskih realizacij iz 21 držav. Program je razdeljen po temah, vse produkcije so v originalni verziji. Za tiste programe, ki nimajo angleških podnaslovov, pa so poskrbeli za over-sound v italijanščini. Današnji dan je precej bistroumno, glede na Trst, posvečen K.U.K.u. (Kaiser und Konig, avstroogrskemu cesarju in kralju). Zato spadajo v ta program SCHÓNE TAGE p: avtobiografskem romanu Franza Innerhoferja, prekrasen dokumentarec Wemerja Herzoga SKIFLUG-SCHANZE PLANICA o lesnem kiparju Walterju Steinerju, ki je bil tudi svetovni prvak v skoku s smučmi. Med drugimi filmi v. programu danes pa zabeležimo še WOYZECK, priredba Biichnerjevega romana tržaškega režiserja Pressburgerja za italijansko RAZTV 2. Prevod za italijansko televizijo pa je pripravil prof. Claudio Magris. Vse projekcije so brezplačne, bilten s podrobnim sporedom pa lahko dvignete pri blagajni kinodvorane Ariston. Eva Fornazarič Danes ob 9.30 bo na sedežu UIL na Trgu Papa Giovanni okrogla miza o bodočnosti Trsta, ki se je bo udeležil tudi generalni tajnik UIL Giorgio Benvenuto. Uvodno poročilo bo imel pokrajinski tajnik UIL Fabricci, pričakujejo pa tudi posege župana Richettija, predsednika pokrajine Marchia, predsednika Trgovinske zbornice Tombesi ja, predsednika Zveze industrijcev Pacorinija in predstavnika Zveze trgovcev Ceppi ja. Popoldne pa se bo Benvenuto udeležil zasedanja na temo »Novi sindikat za spreminjajočo se družbo«, ki se bo začelo ob 15.30 v Avditoriju. Poziv tržaškega sindikata upokojencev Sindikat italijanskih upokojencev SPI iz Trsta, ki spada pod CGIL, v svojem komunikeju ostro protestira proti neurejenemu stanju pri izplačevanju pokojnin ter zahteva, da se čimprej pripravi pravičen, jasen in racionalen pokojninski sistem ter poziva vse upokojence, naj podpišejo peticijo vladi in parlamentu za ureditev in ovrednotenje pokojnin. Študija o meduzah v Tržaškem zalivu V okviru konvencije za upravljanje miramarskega morskega parka je Laboratorij za morsko biologijo v Nabrežini v teh dneh sprožil akcijo pod nazivom MARE (gre za kratice naslova »Metodi alternativi di ricerca ecologica« — alternativne metode ekološke raziskave). Namen akcije, ki poteka v sodelovanju z WWF in ob podpori departmaja za biologijo na tržaški univerzi), je proučiti vse aspekte prisotnosti meduz v Tržaškem zalivu. Pripravili so tudi posebne obrazce, .ki jih bodo razdelili raznim navtičnim krožkom, športnim krožkom, javnim kopališčem in zadrugam ribičev in na osnovi katerih bo vsakdo lahko posredoval Laboratoriju svoje izkušnje z meduzami. Melonarski volilci se počasi vračajo k tradicionalnim strankam Volitve potrdile razkroj Liste za Trst KPJ prva stranka v pokrajini Volilni izidi v tržaški pokrajini so po eni strani potrdili volilni trend, ki smo ga zabeležili drugod po Italiji, po drugi strani pa spet postavili v ospredje tukajštajo specifiko, ki jo predstavlja prisotnost Liste za Trst na političnem prizorišču. Na skoraj vseh sedežih naše pokrajine so komunisti zabeležili porast glasov in so tudi na teh volitvah Prva stranka na pokrajinski ravni. Glavna značilnost tržaških volitev Pa je vsekakor razkroj melonarskega gibanja, ki se podobno kot leta 1979 ni predstavilo na volitvah, a je od ysega začetka (zlasti z oglasi v tisku in s pozivi svojih najvidnejših voditeljev) odločno podprlo predsednika Lloyd Adriatica in bivšega listarja Giorgia Irncrija. A tudi tokrat (na političnih volitvah mu je za las spodletela izvolitev v senat) je eden najvidnejših predstavnikov tržaškega meščanstva, ki je kandidiral na listi PRIOLI, ostal razočaran. Imeri je prejel nekaj nad dvajset tisoč preferenc, medtem ko sta pred petimi leti Ceco-vini na listi PLI in Giuricin na listi radikalcev prejela 32 tisoč oziroma 13 tisoč preferenčnih glasov, če sodimo Po preferencah je torej 25 tisoč nekdanjih volivcev LpT zapustilo uradnega strankinega kandidata in se raje usmerilo v stranke, iz katerih izhajajo in za katere so volili pred letom 1978. Zato so se vse tradicionalne stranke (čeprav tega ni mogoče dejansko ugotoviti) nekoliko okoristile od tega melonarskega razkroja, v prvi vrsti pa demokristjani, ki so v Trstu z razliko od drugih mest napredovali in seveda fašisti. Verjetno najbolj razočarani od vseh Pa so tržaški socialisti, ki so dobili res več glasov kot na zadnjih volitvah (političnih in evropskih), še zdaleč pa niso dosegli pričakovanega rezultata. Izjava pokrajinskega tajnika PSI Se-gheneja zgovorno priča o tem razočaranju. Drugih posebnosti pri volilnih izidih v mestu in v pokrajini ni. Viden napredek je zabeležila Proletarska demokracija, medtem ko se tudi radikalci vračajo na stare pozicije. Televizijski napovedovalec Tortora, ki je obtožen sodelovanja s kamoro, je prejel v naši pokrajini 2390 preferenc, nekaj manj kot 500 od Marca Pan-nelle. , Lista narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti »Federalizem - Evropa narodov«, kot je bilo pričakovati, še zdaleč ni dosegla izidov Slovenske skupnosti. Popoln polom pa je doživela Liga Veneta, ki je imela v svoji sredi Aurelio Gruber-Bencovo. KPI je medtem že sinoči priredila na Goldonijevem trgu zborovanje, na katerem so ocenili volilni uspeh. Govorili so pokrajinski tajnik Poli, Bratina in Rossetti. V tržaški pokrajini je volilo 84,2 odst. volilnih upravičencev. Najvišji odstotek volilcev so zabeležili v repentabrski občini (89,7), sledijo Milje (88,9), Dolina (88.5) , Nabrežina (88) in Trst (83.6) . V Zgoniku pa je bilo volilcev več kot volilnih upravičencev v tej občini, saj je glasovalo tukaj skoraj 200 vojakov. Volilni izidi v tržaški pokrajini STRANKA EVROPSKE VOLITVE 1984 EVROPSKE VOLITVE 1979 POKRAJINSKE VOLITVE 1982 Glasovi % Glasovi % Glasovi % KPI 50.811 26,7 45.962 22,2 42.914 21.7 PDUP 1.127 0,5 — — KD 50.120 26,4 48.077 23,2 37.422 18,9 PSI 14.131 7,4 11.735 5.6 15.194 7,7 PSDI 6.208 3.2 6.401 3,0 4.716 2.3 PLI 32.535 17.1 41.543 20,0 3.103 1.5 PRI 2.956 1.4 5.796 2,9 DP 2.431 1,3 975 0.4 2.559 1,2 PR 10.761 5,7 27.950 13,5 — — MSI 17.047 9,0 12.251 5.9 14.493 7,3 SVP 739 0.4 572 0.2 — — UV 3461 1,8 6.658 3,2 — — SSk — — 6.184 3,1 LpT — — — — 56.771 28,7 Liga Ven. 1.697 0,9 — — — — Drugi — — 821 0,3 8.056 3,0 Izrazi zadovoljstva in razočaranja v izjavah političnih predstavnikov Po volilnih izidih za izvolitev novega evropskega parlamenta so nam nekateri predstavniki političnih strank dali včeraj naslednje izjave: Ugo Poli, tajnik KPI: »Volitve v Trstu so izjemen dokaz, da Tržačani zaupajo v demokracijo in da ima naše mesto možnosti za obnovo in preporod. Že visoka udeležba na volitvah priča o zavesti prebivalstva in je obenem izziv tistim, ki so se odločili za vzdržanje ali sploh niso šli na volišča. Najbolj očitno dejstvo pa je vsekakor uspeh komunistič-^e_ liste. KPI je prva stranka v tržaški pokrajini, tako kot je na prvem mestu v največjih italijanskih mestih. To je rezultat, ki smo ga gradili z uveljavljanjem resne in dosledne politike, z bojem za obnovo in razvoj tržaškega gospodarstva, za sožitje med Italijani in Slovenci v naših krajih. Izbire volivcev potrjujejo, da je treba premostiti vsedržavno krizo z resnično novimi prijemi in ne z nepopularnimi ali odvečnimi ukrepi. V Trstu pa je glas za KPI odražal tipanje vseh tistih, ki verjamejo v raz-yoj mesta in v politiko brez demagogije, brez osebnih teženj po oblasti, knez odbijajočega nacionalizma iz zadnjih let.« Zorko H a rej, tajnik SSk: »Zadovoljen sem z izidom volitev za evropski parlament, kjer smo kot stranka dosegli to, kar smo hoteli. V evropski parlament bo prišel predstavnik etničnih manjšin, ki so se Predstavile na volitvah z znakom U-nion Valdotain in Sardinske akcijske stranke ter z geslom Federalizem -Evropa narodov, kamor spadamo tudi mi. Po domeni bo nekaj časa sedel v evropskem parlamentu tudi predstavnik Slovenske skupnosti, ki bo razna obvestila Skupina CREA iz Trsta (Centro ricerche educazione attiva) prireja v sodelovanju s florentinsko organizacijo CROPS (Centro ricerche operative psicopedagogiche e sociologiche) letovanje Pri morju za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Letovanje bo meseca julija v kraju Cesenatico (pokrajina Forlì), trajalo pa bo petnajst dni. Cena letovanja znaša 375.000 lir vključno z zavarovanjem, otroci pa se lahko prijavijo tako za prvo izmeno (od 1. do 15. Julija), kot za drugi turnus (od 15. do ”0. julija). Vožnja do letovišča ni vključena v skupno ceno. menda tudi edini Slovan v tem vrhunskem evropskem politično-upravnem organizmu. Svoj cilj smo dosegli in ni važno, da smo izgubili nekaj glasov. Izgubo pripisujem propagandi nekaterih strank, češ, kaj boste razmetavali glasove, ko ni mogoče, da izvolite svojega predstavnika, nepoznan ju volilnega znaka, tako da se je težko znašel v kabini, kdor se ni predhodno pripravil, čustveni navezanosti na tradicionalni znak Slovenske skupnosti — lipovo vejico in vplivu, ki ga je povzročila nepričakovana in nenadna smrt glavnega tajnika KPI. Sicer pa, kakor sem rekel, namen, ki smo si ga postavili, smo dosegli, kar dokazuje, da je bila tudi pot pravilno izbrana.« Augusto Seghene, tajnik PSI: »Neizpodbitno je dejstvo, da je KPI Komunisti so zabeležili porast glasov tudi v okoliških občinah, kjer so ponekod dosegli in celo prekoračili »rekord« iz leta 1976. Napredek KPI znaša poprečno približno štiri odstotke v primerjavi s prejšnjimi evropskimi m z zadnjimi parlamentarnimi volitvami. Najboljši uspeh je partija dosegla v Zgoniku (+6 v primerjavi z evropskimi iz leta 1979 in +5 v primerja,vi z zadnjimi političnimi volitvami) in v Dolini (+5 v primerjavi s političnimi). V devinsko-nabrežin-ski in v miljski občini je partija napredovala za poprečno 3 odstotke, kar pa ne velja za Repentabor, kjer je KPI napredovala v primerjavi s prvimi evropskimi volitvami (+6), močno nazadovala pa v primerjavi z lanskimi političnimi. Daleč največ preferenc je povsod prejel Darko Bratina, dobro pa se je uveljavil tudi deželni tajnik Rossetti. Manjšinska lista, kot je bilo pričakovati, ni nikjer dosegla rezultatov Slovenske skupnosti, medtem ko so socialisti z izjemo Zgonika, kjer so nekaj pridobili, v vseh okoliških občinah rahlo nazadovali. KD je prejela povsod nekaj glasov več z izjemo v devinsko-nabrežinski občini, kjer so se nekdanji volivci tamkajšnjih me-lonarjev očitno odločili za MSI. Poglejmo sedaj volilne izide po okoliških občinah: zabeležila na teh volitvah odločen porast. Naša stranka je izgubila na deželni ravni nekaj desetin stotink glasov, v tržaški občini in pokrajini pa smo pomnožili glasove za okrog dva odstotka v primerjavi z lanskimi političnimi volitvami. Osebno sem razočaran nad takim izidom. V bodoče se bomo skušali prilagoditi znakom, ki izhajajo iz teh številk, skušali bomo bolje prikazati naše politične predloge, kajti zdi se mi, da jih ljudje niso pravilno razumeli. Vsekakor je tudi na dlani, da se razčiščuje velika zmota, ki je nastala okrog Liste za Trst in da prehajajo glasovi njenih volivcev ponovno v KD. No, upam, da se bodo ti premiki odražali v korist Trsta, čeprav ponavljam, razen poskoka v komunističnih vrstah, drugih posebnih novosti volitve niso pokazale.« OBČINA DEVIN - NABREŽINA KPI 1.852 (32,5 odst.), KD 1.352 (23,8), PSI 472 (8,3), PSDI 194 (3,4), PLI - PRI 572 (10,1), DP 77 (1,4), PR 256 (4,5), MSI 356 (6,2), SVP 19 (0,3), Manjšinska lista 476 (8,4), Liga veneta 64 (1,1). OBČINA ZGONIK KPI 761 (49,0 odst.), KD 205 (13,2), PSI 145 (9,3), PSDI 36 (2,3), PLI PRI 122 (7,8), DP 19 (1,2), PR 54 (3.4) , MSI 69 (4,4), SVP 5 (0,3), Manjšinska lista 128 (8,2), Liga veneta 8 (0,5). OBČINA REPENTABOR KPI 231 (42 odst.), KD 89 (16,1), PSI 55 (9,9), PSDI 10 (1,8), PLI - PRI 36 (6.5) , DP 9 (1,6), PR 16 (2,9), MSI 24 (4,3), SVP 4 (0,7), Manjšinska lista 75 (13,6), Liga veneta 2 (0,3). OBČINA DOLINA KPI 2.260 (53,2 odst.), KD 625 (14,7), PSI 368 (8,6), PSDI 120 (2,8), PLI PRI 192 (4,5), DP 50 (1,1), PR 143 (3,3), MSI 74 (1,7), Manjšinska lista 370 (8,7), Liga veneta 34 (0,8). OBČINA MELJE KPI 4.471 (46,6 odst.), KD 2.274 (23,6), PSI 641 (6,7), PSDI 314 (3,2), PLI - PRI 872 (9,1), DP 117 (1,2), PR 412 (4,3), MSI 352 (3,7), SVP 29 (0,3), Manjšinska lista 50 (0,5), Liga veneta 66 (0,7). Preference v naši pokrajini Od slovenskih kandidatov se je zelo dobro v tržaški pokrajini uveljavil neodvisni kandidat na listi KPI Darko Bratina, ki je prejel kar 4.349 preferenc. Na manjšinski listi je deželni tajnik Slovenske skupnosti Andrej Bratuž prejel 1.315 preferenc, Jurij Slokar 273 in Stanislav Škrinjar pa 173 preferenčnih glasov. Največ preferenc (20.054) je v naši pokrajini prejel podjetnik Giorgio Ir-neri, bivši melonar, ki je kandidiral na listi PRI - PLI, Na komunistični listi je prejel največ glasov deželni tajnik Giorgio Rossetti (8.900), nosilec liste Alessandro Natta pa 5.739 preferenc. Pri socialistih se je najboljše izkazal tržaški arhitekt Luciano Semera-ni (1.113), na drugem mestu pa je Carlo Ripa di Meana (918). Na listi KD je v Trstu prejel največ preferenc bivši evropski poslanec Mediano (8.991), podpredsednik vlade Arnaldo Forlani pa 3.193 preferenčnih glasov. Aurelia Gruber - Bončo je na listi <»Liga Veneta« prejela 408 glasov. Proletarska demokracija o izidih volitev Tržaško tajništvo Proletarske demokracije je z zadovoljstvom sprejelo izide volitev v evropski parlament. To pa iz več razlogov. Tako piše v njihovem komunikeju: »Priča smo zgodovinskemu trenutku, ko Krščanska demokracija ni več prva italijanska stranka. Poleg tega je po teh izidih vladna koalicija očitno oslabljena, socialisti niso dosegli ničesar, Proletarska demokracija pa je ohranila svoje lanske pozicije«. V komunikeju je še nadalje rečeno, da je bil v Evropi poplačan trud tistih strank in tistih opozicijskih sil, ki so se vedno borile za mir in proti jedrskim raketam. Važno je nadalje, da se sedaj levica izkaže kot prava opozicijska in ne kompromisarska sila v okviru državnega političnega dogajanja, zaključuje komunike. Tudi tržaška federacija »Lega comunista rivoluzionaria - Quarta internazionale« izraža v komunikeju svoje zadovoljstvo nad izidom volitev v evropski parlament. prispevki Namesto cvetja na grob Josipa Merkuja darujeta Dana in Boris Možina 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob dr. Andreja Tavčarja darujeta Antonietta in Marinella 25.000 lir za devinsko - nabrežin-sko sekcijo Slovenske skupnosti. V spomin na pok. Staneta Maliča darujejo Antonija, Boris in Vanda Malič 30.000 lir za Glasbeno matico. Dne 17. junija nas je zapustila Marija Žefran por. Žiberna Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočata mož in sin z družino. Trst, 19. junija 1984 Ob prerani izgubi drage mame Marije izrekajo knjig. Dariju Žiberni in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in vsi kolegi Hranilnice in posojilnice na Opčinah. ■ Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš 1 dragi mož, oče, nono Stanko Saksida Pogreb dragega pokojnika bo danes, 19. junija, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: žena Pepina, hčerka Andreina z družino in drugo sorodstvo Trst, 19. junija 1984 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob smrti dragega očeta sočustvujemo z Andreine ter izražamo svojcem iskreno sožalje Dragica, Ana in Ramiro Partija dosegla na j več ji uspeh v Zgoniku Napredek KPI v vseh okoliških občinah Odlično uspela sagra na Gorici Domače vino, okusne jedi na žaru in dobri domači kolači so odločilno pripomogli, da je Sagra na Gorici v Bo-ljuncu odlično uspela. Kar pa je še najbolj razveseljivo je to, da se je slikarskega natečaja na temo Boljunec v letu 2084? udeležilo 64 otrok iz osnovne šole F. Venturini in srednje šole S. Gregorčič. Sodelovali so tudi najmlajši iz otroškega vrtca, ki so bili e-nakovredno nagrajeni. Žirija, ki so jo sestavljali prof. Boris Zuljan, Demetrij Gej, Piero Conestabo in umetnostni kritik Maria Grazia Ellero, je podelila nagrade naslednjim mladim umetnikom: Rodneyu Korenu, Igorju Min- gotu in Patriku Žerjalu za prvo skupino; v drugi skupini (3., 4. in 5. razred osnovne šole) so se na prva tri mesta uvrstili: Piero Gigante, Marko Križ-mančič in Denis Benčič. V tretji skupini, ki so jo sestavljali dijaki srednje šole, pa je zmagala Danjela Koren, za njo pa sta se uvrstila Marko Vodopivec in Analiza Bavčar. Kmalu potem, ko so na Gorico prikorakali parterji, Veseli godci in domačinke s kolači v plenirjih, je zaigral ansambel Pomlad in v blagem poletnem večeru je številnim gostom za prijal ples. Sinoči so Sagro na Gorici zaključili Veseli godci, (ris) Veliko ljudi v Nabrežini V Nabrežini je bila v soboto in v nedeljo šagra, ki jo je priredilo domače godbeno društvo. Praznik, ki se je odvijal na travniku Sokola, je zelo dobro uspel. Največ ljudi je tylo v nedeljo, ko je bil na sporedu nastop domače godbe in pihalnega orkestra iz Turjaka razna obvestila Vpisovanje v kolonijo v Comegliansu se bo začelo danes, 19. junija. Vpisovanje bo vsak dan razen sobote, od 18. do 19. ure na sedežu Slovenske Vincen-cijeve konference v Trstu, Ul. S. Nicolò 31, II. nadstr. (tel. 040/68762). Kdor ni še naredil prošnje, lahko to stori čim-prej pri šolskih ali bolnišnih asistentkah. Dom Mangart v Žabnicah vabi svoje člane in njihove družine na bivanje v domu. Nečlani lahko zaprosijo za izkaznico podpornega člana. Za rezervacije se lahko interesenti obrnejo na urad ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. št. 767-304), kjer bodo dobili tudi vsa pojasnila. Občina Devin - Nabrežina razpisuje obvestilo o predložitvi prošenj za vključitev v prednostno lestvico za dodelitev začasnih in nestalnih mest pomožnega osebja (čistilka) na podlagi katere bo občinska uprava lahko zadostila morebitnemu pomanjkanju pomožnega perso-naia v obdobju 1. 7. 1984 — 30. 6. 1985. Pogoji: starostna meja najmanj 18 in največ 45 let, italijansko državljanstvo; spričevalo o opravljeni osnovni šoli. Interesenti morajo do 23. junija 1984 predložiti prošnjo na posebnih obrazcih, ki jih dvignejo na županstvu, soba št. 20. Občina Devin - Nabrežina išče za takojšnji sprejem v začasno službo osebje s kvalifikacijo splošne/ga bolničarke/ ja, ki ga bo dodelila domu za ostarele »Bratov Stuparich« v Sesljanu. Začetna neto plača približno 850.000 lir mesečno. Pogoji: starostna meja 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon, italijansko državljanstvo, spričevalo splošne/ga bolničarke/ja. Interesenti morajo županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti osebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo do 23. 6. 1984. šolske vesti Uprava Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (tel. 040/573-141), sporoča, da se bo do 14. julija vršilo vpisovanje za šolsko leto 1984-85. Osnovna šola Prežihov Voranc v Dolini vabi na zaključno šolsko mašo v soboto, 23. t.m., ob 9. uri. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo. včeraj-danes ' Danes, TOREK, 19. junija JULIJANA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 10.48. Jutri, SREDA, 20. junija NENAD Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26,2 stopinje, najnižja 16,9 ob 18. uri 24,7 stopinje, zračni tlak 1023,4 mb. narašča, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 21,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Deborah Vitez, Federica Favaretto, Mitja Sue, Gianluca Volpe, Elisie Cargniel. UMRLI SO: 80-letna Deeleva vd. Manzoni, 63-letni Vincenzo Marchetti, 60-let-ni Giuseppe Burazzini, 91-letni Giuseppe Zorzenoni, 75-letni Albino Mondo, 61-letni Mario Grignetti, 59-letna Lidia Pa-rovel por. Cataldo, 79-letni Antonio La-pel, 73-letni Ricardo Sgubin, 82-letni Guido Magri, 65-letna Teresa Erjavec vd. Krainz, 51-letni Italo Zuin, 86-letni Ferdinando Buiessi, 62-letni Francesco Guštin, 65-letni Venerino Bianchi, 77-letna Italia Degasperi vd. Gianni, 73-letni Giuseppe Fortuna, 90-letni Francesco Lucca, 84-letna Antonia Trento vd. Glassi, 70-letna Maria, Miscenich por. Plu-harsch, 5-letni Dario Bertoni, 84-letni Antonio Perosa. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor San Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Sesljan, Bazovica, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: teL 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure In praznična od 8. do 20. ure. gledališča VERDI V petek, 22. t.m., bo na sporedu ob 20. uri simfonični koncert s sodelovanjem gojencev konservatorija Tartini. Dirigent Severino Zannerini. Vstopnice bodo na razpolago od srede dalje. CANKARJEV DOM - Ljubljana Velika dvorana V petek, 22. junija, ob 20.00. Izredni koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Mala dvorana Danes, 19. junija, od 10.00 do 20.00. Videoklub Cankarjevega doma - otvoritveni program. koncerti SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Openski glasbeni večeri. V četrtek, 21. 6. ob 20.30 klavirski recital WILME PADOVAN. Na sporedu Bach, Chopin, Lizst, Saint Saens, Ravel. Vabljeni! KD Valentin Vodnik - Dolina. Junijski glasbeni in likovni večeri 1984. V petek, 22. junija, ob 20.30 bo v cerkvi sv. Martina koncert SRBSKEGA GODALNEGA KVARTETA »STEVAN MOKRANJAC«. kino Ariston Do petka, 22. t.m.: »Premio Italia«, deset let televizije v svetu. Eden 17.30 — 22.15 »Flippaut«. Fenice 17.30 — 22.15 »II cacciatore delto spazio«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30—22.10 »Fedora e Amanda, le depravate del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2. 15.30—22.10 »Sweet sexy slips«. Prepovedan mladim pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30—22.10 »Poltergeist, . demoniache presenze«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 — 22.00 »Due vite in gioco*. Mignon 17.30—22.15 »Pink Floyd live at Pompeii«. Aurora 16.30—22.00 »La finestra su! cortile«. Capitol 17.00 »Class«. J. Bisset. Moderno 18.00—22.00 »Rambo«. Silvester Stallone. Vittorio Veneto 16.30—22.00 »L’amica di Sonia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30—21.30 »Erotto sensual fire«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30—22.00 »Punk rock movie«. Alcione 15.30—22.00 »Lo squalo .n. 1«. Roy Scheider, Robert Show in Richard Dreyfuss. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij PD Kolonkovec, Zcnjan 46 prireja 23., 24. in 25. junija I. RAZSTAVO DOMAČIH VIN. V soboto, 23. 6. ob 17. uri otvoritev razstave; ob 20. uri nastop otroškega pevskega zbora osnovne šole M. Gregorič od Sv. Ane, nato ples in ob 22. uri prižiganje kresa. V nedeljo, 24. 6., ob 19. uri nastop moškega pevskega zbora Tabor z Opčin in domačega pevskega zbora; sledi ples z ansamblom Taims. V ponedeljek, 25. 6. zaključek razstave. Vabljeni! SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 24. 6., ob 19. uri v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12, CELOVEČERNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA MILAN PERTOT. Vabljeni! KD Ivan Cankar sporoča, da bo seja odbora v petek, 22. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. KD Lipa prireja društveni praznik 23. in 24. junija v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. V petek, 22. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu otvoritev fotografske razstave Janka Kovačiča, nastop MPZ Lipa in zbora OŠ P. Trubar. Nastopi šole Glasbene matice: danes, 19. t.m., ob 18. uri v šoli GM v Trstu, ob 20.30 v dvorani I. Grbec v Skednju in ob 20.30 v osnovni šoli v Devinu; jutri, 20. t.m., ob 20.30 v šolskem centru v Miljah in ob 20.30 na šoli Glasbene matice zaključni nastop oddelka za staro glasbo. Harmonikarski ansambel šole Glasbene matice Synthcsis 4 pod vodstvom Klavdija Furlana vabi na celovečerni koncert, ki bo jutri, 20. junija, ob 21. ure v gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Na večeru bo sodelovala gledališka igralka Mira Sardoč. čestitke V Devinu bo danes postala polnoletna naša mala ELENA. Da bi se ji uresničile vse želje, ji iz srca želijo vsi njeni veliki prijatelji. 4 ~ V Križu praznuje danes 85 let ALOJZ SEDMAK (Sedmakov) Še na mnoga leta v krogu svojih dragih mu želi vnukinja Katja 4 Nevenki, Zvonimiru in Jasni Kalc se je pridružila mala JANA Nonoti iz Doline in Trebč, Dejan ter pranono Štefan se vese lijo s starši in želijo Jani vso srečo v življenju. MLADINSKI pevski Zbor GLASBENE MATICE vabi vse vrstnike od 9. do 15. leta starosti, ki bi radi sodelovali v zboru, da se telefonsko prijavijo do 30. junija na Glasbeno matico, telefon 040/418605. S tem imajo možnost, da se udeležijo letovanja zbora, ki bo od 27. avgusta do 6. septembra pri morju v Istri. razstave V galeriji Torkla v Dolini se v okviru Junijskih glasbenih in likovnih večerov 1984 nadaljuje razstava vezenin in lesnih skulptur Bogomile Doljak. Umik: vsak petek in soboto od 18.30 do 20.30. V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Desiderij Svara svoja novejša dela. V galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, razstavlja slikarka Pedra Zandegiacomo. V galeriji Torbandcna razstavlja slikarka Mariolina Amato. V Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v priredbi Foto krožka Trst 80 razstavlja fotografije Duilio na temo: Vzdušje in gesla na Travniku. izleti SPDT prireja v nedeljo, 24. t.m., izlet na Gamspitz v Karnijskih Alpah, obvezen kot kondicijska priprava za udeležence planinskega tabora »Aosta 84«. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno jutri, 20. junija. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 23. t.m. izlet v Gorico ob priliki srečanja z goriškimi upokojenci. Ogledali si bomo muzej iz prve svetovne vojne na Vrhu in goriški Kulturni dom. Kosilo bo z Goričani v Ste ver ja-nu, kjer se bo razvila skupna družabnost. Odhod avtobusa ob 8. uri izpred sodnijske palače. Vpisovanje se nadaljuje danes, 19. t.m., od 10. do 11. ure v društvenih prostorih. darovi in prispevki Svojci Marije Glažar vd. Zaghi (štaj-nerjeve) se prisrčno zahvaljujejo vsem, ki so darovali v spomin pokojnice in darujejo 25.000 lir za Pogrebno društvo v Bazovici. Namesto cvetja na grob Antonije Pe-taros daruje Olga Petaros (Boršt 68) z družino 10.000 lir za otroški zbor Slovenec. V spomin na dragega zeta Jožeta Se-ražina daruje Marija Jug 100.000 lir za Tržaški oktet. V spomin na dragega moža in očeta Jožeta Seražina darujejo žena Ernica ter hči Marinka in sin Antek 200.000 lir za Tržaški oktet, 100.000 lir za Foto Trst 80, 25.000 lir za KD Lipa, 25.000 lir za Slomškov dom in 25.000 lir za pevski zbor Marij Kogoj. V spomin na pridnega učenca Jožeta Seražina daruje Justa Bizjak 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. učiteljico Leo Pic-cio darujejo za šoto Marica Gregorič -Stepančič pri Sv. Ani družine Bertoc-chi lO.OOO Ur, Škrlj 10.000 Ur, Starc 10 tisoč lir, Lorenzi 5.000 Ur, Stančič 10 tisoč Ur, Apollonio 10.000 Ur in Pole-seUo 10.000 Ur. Ob 1. obletnici očetove smrti darujeta Ada in Dorica Žagar 50.000 lir za TPK Sirena. Ob 40. obletnici smrti borca Marjana Maganje darujejo Nini Košuta, Marička Košuta ter Pjerina Spadaro (Kocjanovi) 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Križa. Ob 40. obletnici smrti strica Marjana Maganje darujeta Nada in Ivan 10.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Anton in Marija Štegel darujeta 30 tisoč Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na Josipa Pangerca daruje Milan Bolčič 20.000 Ur za VZPI - ANPI Dolina. V spomin na Josipa Merkuja daruje Silvana Valoppi 20.000 Ur za Sklad Sergija Tončiča. V spomin na Josipa Merkuja darujejo Milena, Sergij in Vanček Verč 100 tisoč lir za Sklad Sergija Tončiča. mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure RIVIERA prodaja v bUžini velesejma skladišče 55 kv. m z industrijskim hladilnikom in možnostjo tovornega dovoza. Cena 50 milijonov. Tel. na št. 040/224-426. RIVIERA prodaja v Ul. Pollaiolo (v bUžini hipodroma) stanovanje v zadnjem nadstr.: 2 sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, 20 kv. m veUk balkon, gretje, dvigalo. Cena 67 miUjonov. Tel. na št. 040/224-426. RIVIERA prodaja v Devinu skoraj nova stanovanja po 90, 108, 120 k v? m površine z garažami. Za nadaljnje informacije telefonirati na št. 040/224426. OSMICO je odprl Vladi Rebula, Rep-nič 2. VINSKE BRATCE vabi na osmico Stanislav Gruden iz Samatorce št. 6. GOSTILNA »Pri občini« v Sovodnjah nudi ob nedeljah razne mesne specialitete na žaru. PRODAM avto simca 1100, letnik 1969, prevoženih 62.000 km, prekucljivi sedeži, edini lastnik, cena 300.000 Ur. Telefonirati na št. 770-2067 (urdd) aU v večerni urah na dom št. 756-589. UGODNO prodam električno črpalko na svojem vozičku za greznico. Tel. na št. 040/743-988. PRODAM kompletno jadralno desko surf in dobra rezervna jadra. Cena 550.000 Ur, oz. 110.000 lir. Tel. 040/411-589 aU 411-590. OSMICO je odprl Milan Kraljič v Pre-benegu št. 73. Toči beto in črno vino. JOSIP ŽERJAL, Dolina 161, je odprl osmico. Toči beto in črno vino. PRODAM FIAT 127 — troje vrat, pet prestav, letnik '82, prevoženih 20.000 km. Tel. 040/227-284. PRODAM 126 Giannini, letnik ’78, v dobrem stanju. Tel. 040/226-233. KNJIGOVODJO/KINJO z najmanj petletno prakso išče priznano slovensko podjetje. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Knjigovodja«. ZLATO, zlate kovance kupi aU ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst. menjalnica 18. 6. 1984 Ameriški dolar................. 1.690,— Kanadski dolar............... 1.290.—. Švicarski frank.................. 741.— Danska krona................. 167.— Norveška krona............... 215.— Švedska krona.................... 207.— Holandski fiorini................ 548.— Francoski frank ................ 199,50 Belgijski frank................... 27.50 Funt Sterling.................. 2.330,— Irski šterling................. 1.880,— Nemška marka................. 617 — Avstrijski šiling................. 87.50 Portugalski eskudo................. 11.— Japonski jen....................... 6.— španska oezeta............... 10.— Avstralski dolar............... 1.425.— Grška drahma....................... 15,— Debeli dinar...................... 11.75 Drobni dinar...................... 12,75- roste BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TR13T - Ul ICA F.’FilZMO -X2 G1-4rttL Agent fotttCX za Tržaško In Goriško pokrajino Fotokopirni stroji z uporabo navadnega papirja Prodaja: TRST — Ul. M. della Libertà 13/A Tel.: (040) 64212 FOTOKOPIRNI SERVIS LIR Ul. F. Severo 148 (Univerza) Tel.: 568688 Ul. F. Severo 4 (Sodišče) Tel.: 60354 TRST informacije SIP uporabnikom I 1 Družba SIP obvešča, da ie včeraj, 18. junija, me- ^ Družba SIP obvešča, da je včeraj, 18. junija, menjala telefonsko številko približno 500 abonentom Naselja sv. Sergija v tržaški občini. Interesenti so bili že obveščeni. Nove telefonske številke so že objavljene v telefonskem imeniku 1984/85. Za nadaljnje Informacije se lahko poslužlte števil- 1 IL SSiSlP 'mmmmm. ssssbs,. V okviru glasbenih in likovnih večerov Kvaliteten koncert dua Slama - Pahor v Dolini S koncertom dua Slama - Pahor s sodelovanjem Irene Pahor se je dolin ska junijska kulturna manifestacija prevesila v drupo polovico. Petkov koncert je bil, kot je uvodoma dejal predsednik KD V. Vodnik Vojteh Lavriha, za nas Slovence še posebne važnosti, saj je predstavljal tisti del 3. Junijskih olasbenih in likovnih večerov, v katerem smo Slovenci zastopani z našimi domačimi ustvarjalci in to takimi, ki so nam v čest in ponos, kjerkoli nastopijo. To so Dina Slama (alt in čembalo) in Miloš Pahor (prečna baročna flavta) ter z njima tudi Irena Pahor (viola da gamba) potrdili z mojstrskim izvajanjem svojega koncerta, ki je v cerkvi sv. Martina pričaral sugestivno antično vzdušje in občinstvu utrgal prisrčne aplavze. . Svoje dvajsetletno skupno umetniško snovanje (v dvojni sestavi nastopata Slama in Pahor že od leta 1964) sta skupaj s hčerko Ireno strnila v skrbno izbran spored, ki je v prvem delu obsegal Hotteterrovo Suito v e-molu za flavto in basso continuo, skladbo Les Folies d Espagne M. Maraisa za flavto solo Handlovo »Siisse Stille« za alt, flavto in b.c. ter »Gott ist unser Sonn' und 'Schild« J. S. Bacha za alt, flavto in b.c. Drugi del pa je obsegal Telemanovi Partito v G-duru za flavto in b.c. ter »Tod und Moder drtngt herein« za alt flavto in b.c. Spored je sklenila Quantzova Sonata v D-duru za flavto in b.c., na izrecno željo občinstva pa so zaigrali še Vivaldijev Menuet. Petkov koncert, ki je bil sicer prava poslastica za glasbene sladoku sce, je potrdil pravilnost izbir in pogum domačih kulturnih delavcev, saj je občinstvo dokazalo, da čedalje bolj ceni in sprejema to vsestransko zanimivo Pobudo. , A _ , , Junijski večeri se bodo nadaljevali prihodnji petek z nastopom Srbskega godbenega kravteta S. Mokranjca, v Torkli pa bo do konca junija na ogled razstava umetniških izdelkov Bogomile Doljak. Mladi pianist Aljoša Starc osvojil opensko občinstvo radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Da so postali glasbeni večeri in glasbene prireditve v Prosvetnem do-na Opčinah že lepa tradicija, da so se ljudje nanje navadili, da jih rodi obiskujejo in da so zadovoljni, da se je tudi ta kulturna dejavnost Prt njih tako lepo razvila, ni nič novega. Nič čudnega torej, če so domačini, tokrat pa tudi mnogi Tržačani, slovenski in italijanski glasbeni pedagogi, pa tudi številni Kontoveici in Erosečani, do kraja napolnili dvora-tu>, kjer je imel v soboto zvečer svoj klavirski recital Aljoša Starc. Ta večer so skupno priredili tako šola Glasbene matice, SKD Prosek - Kon-tovel in SKD Tabor, to pa zaradi teso, ker je mladi, komaj 13-letni pianist Aljoša doma s Kontovela, ker obiskuje šolo GM v razredu prof. Havla Kodriča, KD Tabor pa je da lo na razpolago svojo dvorano in Prt organizaciji večera seveda poma Salo. Moramo povedati, da Aljoša ni novinec in da ga naša javnost dobro Pozna, če že ne osebno, pa vsaj po vesteh o nagradah, ki jih je kot pianist že dosegel v svoji kratki, a že zelo uspešni karieri. Sodeloval je namreč že na- raznih tekmovanjih in dobil prvo nagrado v Ljubljani in v Vidmu, drugo nagrado v Beogradu, tretjo pa na tekmovanju v. Velletriju. Kazen tega se uči še klarineta in vneto sodeluje prt Glasbenem društvu Prosek, pa še srednjo šolo *Fran Levstik« na Proseku obisku- je tako da lahko rečemo, da je močno angažiran kar na številnih krajih. In vendar je ta mladi, po postavi droban in nežen fant, nastopil v soboto pred tako številnim občinstvom s skoraj uro trajajočim progra mom, ki je obsegal skladbe Bacha, Mozarta in Debussyja (z nekaj mi nutnim odmorom) in ves ta zahteven, raznolik program odigral na pamet, kar je težko celo za bolj izvežbane in poklicne pianiste, kje še za tako mladega fanta. Njegovo igranje je bilo precizno, prsti so drseli po tipkah s takšno naglico, da jim je bilo težko slediti, način igranja pa je z lahkoto in z velikim posluhom za podajanje posameznih del, spreminjal, kot je pač skladba zahtevala. Bil je to resnično užitek poslušati tega mladega nadarjenega pianista, ki so mu, po koncu nastopa čestitali, ne samo vsi poslušalci, temveč tudi glasbeni pedagogi in profesorji, prav gotovo pa je bil lahko s tem večerom zadovoljen tudi prof. Kodrič, ki mladega pianista poučuje. Člani društhva »Prosek ~ Kontovel« so Aljoši poklonili šopek in nas na prosili, naj napišemo, da so na svojega mladega umetnika zelo ponos ni, prostovoljne prispevke, ki so jih dali udeleženci ob vstopu v dvorano pa so organizatorji namenili pro-seško - kontovelski zadrugi za dograditev Kulturnega doma Prosek -Kontovel. (ni) Prvi kanal 10.00 Televideo 13.00 Voglia di musica 13.30 Dnevnik 14.00 Gli onorevoli, film 16.00 Šola in vzgoja: informacije in zdravje * 16.30 Tarquinia : Kolesarstvo 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Kojak - TV film 17.50 II fedele Patrash, risanka 18.15 Sulla rotta di Morosini, 4. epizoda 18.40 Fiabe così: Rdeča kapica 18.50 Shogun, 2. nadaljevanje 20.00 Dnevnik 20.30 Giallosera: torkovo srečanje 21.50 Quark: potovanja v svet zna nos ti 22.35 Dnevnik 22.45 Mister Fantasy, glasbena odd. 23.40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu 23.50 Montelupo Fiorentino: Kolesarstvo Drugi kanal 10.00 Televideo 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Due e simpatia : Diluvio, 1. nadaljevanje 14.30 Tandem : aktualnosti, igre, gostje L’apriscatole, nagradno tek. Ljubljana 17.50 Poročila 17.55 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec in začaran vol - lutkovna nanizanka 18.10 Prijatelji glasbe 18.40 Pustolovščina - otroška oddaja 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.15 EP v nogometu : Francija - Jugoslavija Zagreb 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - otroška oddaja 18.45 Koledar 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 EV v nogometu: Francija - Jugoslavija 22.15 Dnevnik 22.35 EP v nogometu: Danska - Belgija CANALE 5 8.30 Dober dan Italija - vodi Aba Cercato 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.00 Aktualnosti 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.35 Mary Tyler Moore - TV film 12,15 Help - glasbena igra 12.45 11 pranzo è servito - nagradno tekmovanje 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 18.00 La piccola grande Nell - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.30 Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.25 II profuma del potere - TV nadaljevanka 22.25 Mary Benjamin - TV film 23.25 Šport: boks 00.25 Una luce nell’ombra - film RETEQUATTRO 8.30 Alberto il ciccione- risanka 8.45 II fantasma bizzarro - risanka 9.15 Babil Junior - risanka 9.3Ò TV film 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 Film 12.30 I superamici - risanka 13.00 Prontovideo 13.30 Fiore selvaggio - novela 14.15 Magia - novela 15.00 Film 16.50 II magico mondo di Gigi - risanka 17.20 Masters, i dominatori dell'universo - risanka 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 TV film 19.30 M'ama non m’ama - nagradno tekmovanje 20.25 Film 24.00 Film ITALIA 1 8.30 La grande vallata TV film 9.30 Tra due donne - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy show - TV film 13.00 Bim Bum Barn otroška oddaja La famiglia Mczil - risanka Marco Polo - risanka 16.00 Blue Hawaii, filmi 17.35 Iz parlamenta 17.40 Vediamoci sul due: direktno iz studia 3 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Starsky in Hutch - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.30 Baltimore Bullet- film 22.10 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.20 Iz našega žepa - tednik o potrošništvu 23.15 Evropsko nogometno prvenstvo Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 16.00 Šola in vzgoja: tečaj o ribolovu 16.30 Šola in vzgoja : Keramična umetnost 17.00 11 commissario De Vincenzi - detektivka 18.05 Gli allegri pasticcioni 18.25 L’orecchiocchio, glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.20 Dnevnik 3 - Deželni programi 19.55 Šola in vzgoja : potovanje okrog sveta 20.25 Evropsko nogometno prvenstvo v odmoru Dnevnik 3 22.15 L’idolo della città, film 23.50 Dnevnik 3 00.10 Studs Lonigan, 3. nadaljevanje Koper 14.00 in 17.00 Odprta meja - oddaja v slovenščini Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: TRST — Dan jugoslavije na velesejmu TRST — Okvirni pregled volilnih izidov ter zborovanje KP1 GORICA - Kolesarska dirka treh dežel 17.30 TV poročila 17.35 Lovec - serijski film 18.25 Kirn & Co. - serijski film 19.05 La principessa Zaffiro - risanka 19.30 TVD Stičišče 19.50 Obzorja : Atom in vojna - dokumentarna oddaja 20.20 TV v nogometu : Francija - Jugoslavija 22.20 EV v nogometu: Danska - Belgija 24.00 Zeit im bild - Čas v sliki POSTAJE 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja Lalabel - risanka Strega per amore - TV film 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Simon & Simon - TV film 21.25 Drive in - zabavnoglasbena oddaja 23.15 Hot Rod - film 1.15 Ironside - TV film TELEPADOVA 12.15 Cara a cara - novela 13.00 Sampei - risanka 13.30 Shogun - risanka 14.00 Mama Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - TV roman 16.00 Star Treck - TV film 18.00 Risanka 19.30 Anche i ricchi piangono - TV film 20.20 L’ultimo squalo - film 22.15 Šport: Catch 23.15 Strani e curiosi 23.30 Hawaii sqaudra cinque zero • TV film 00.30 A caccia di spie - film TRIVENETA 12.45 Rum pole - TV film 13.30 Risanka 14.30 Due supermatti agenti segretes-simi - film 16.00 Filmski program 16.30 TV film 17.30 Top Cat - risanka 18.00 Dražba 20.30 Assasinio sulla Costa Azzurra -film TELEFRIULI 14.30 Cara a cara - novela 15.45 Film 17.15 Starzinger - risanka 18.15 Cara a cara - novela 19.30 TV dnevnik 20.00 Mariana il diritto di nascere -novela 21.30 La dottoressa ci sta con il colo-nello - film 23.30 Massacro ai grandi pozzi - film IlABIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: (7.40) pravljica; 8.10, 13.00 Dopoldanski zbornik: Almnah: Veter raznaša besede; 8.45 Glasbeni potpuri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Gioacchino Rossini: Otello (drugo in tretje dejanje) ; 11.35 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Folklora narodov Jugoslavije; 12.30 Glasbeni potpuri;* 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: »Levo šest - spodaj«. Mladinska radijska igra; 15.00 Naš jezik; 15.05 Tja in nazaj (Mladi mladim); 16.00 Tiho, polglasno, kriče; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: violinist Črtomir šiškovič in pianist Janko Šetinc v našem studiu; 18.00 Odpustni grehi: Platon: »Sim-posion ali popivanje in strokovno-znanstveni posvet o eroslu«. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 600 Otrovitev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper, Med glasbo; 13.45 Slovenske ljulske pesmi in glasbila -Oprekelj; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Za varnejši jutri - zav. skup. Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik: Objave, EP; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Najlepši operni spevi; 18.00 Sotočje 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje - »Koledarček«; 6.35 Vremenske razmere; 7.00 Dober dan; 7.50 Time music; 9.32 Lucianovi dopisniki ; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak motivov ; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 14115 Pesem tedna; 14.45 Glasba; 15.45 Politika neuvrščenih; 18.00 Made in Jugoslavia; 18.45 Radijski koncert; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.32 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno govorni program ; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.30 Vse o rock glasbi ; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.30 Oblo - tedenska oddaja o šoli in delu; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Radijska priredba; 18.06 Srečanje z. . .; 19.20 Na naših tržiščih; 18.30 Radijska priredba; 19.25 Audiobox Specus; 21.00 Vrtiljak; 21.30 Pet minut z. . .; 21.35 Radijski koncert: 22.00 Nocoj svoj glas; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.20, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.00, 15.300 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska nadaljevanka ; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Glasbeno govorni program; 12.45 Disfogarne kvizi; 15.00 Ra-diotabloid; 16.35 Oddaja za mlade; 18.32 Glasbene ure; 19.50 Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz glasba 21.30 Glasbeno - govorni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.20 Re- kreacija ; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake^ 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.06 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.06 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate. . .; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00, Iz naših krajev. Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 So- točja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Koncert nagrajencev radijskega tekmovanja mladih glasbenikov 84; 21.05 Anatole France: Skrivnostni Putois - (Radijska igra); 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Mozaik lahke glasbe. ZASEBNE Odločno napredovanje KPI, osip glasov PSI, utrditev KD IZIDI VOLITEV V GORIŠKI POKRAJINI in primerjava s političnimi volitvami 1983 in evropskimi volitvami 1979 EVROPSKE VOLITVE POLITIČNE VOLITVE EVROPSKE VOLITVE 1984 1983 1979 KPI 32.897 31.91 30.440 29,30 30.797 £9,63 DP 1.332 1.30 1.317 1,30 623 0,60 PR 4.296 4.17 3.022 2,90 5.163 4,97 MSI 5.087 4.94 5.152 5,00 4.205 4,05 SVP 3.323 0,32 — — 420 0,40 PSA/SSk* 1.719 1,67 2.453 2,40 2.781 2,70 PRI 7.056 6.85 5.922 5,70 2.453 2,36 PLI 2.168 2,10 3.957 3,81 PSI 9.324 9.05 9.754 9,40 9.520 9,16 LV 580 0,57 197 0,20 — — PSDI 4.888 4,74 5.907 5,70 6.076 5,84 KD 35.618 34,54 34.917 33,60 36.809 35,41 Drugi — — 2.700 2,50 1.142 1,09 * SSk je leta 1983 nastopila samostojno, leta 1979 na skupni listi z UV Kako smo glasovali v Gorici in v slovenskih občinah Izidi volitev v Gorici ter v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu. V oklepaju izidi volitev za evropski parlament 1979. GORICA KPI 5401 (4695), DP 376 (196), PR 1602 (1931) MSI 2367 (2038), SVP 136 (205), PSA-SSk 889 (1418), PRI-PLI 2744 (2795 PRI+PLI), PSI 2331 (2254), LV 258, PSDI 1786 (2636), KD 11801 (11865), bele 687, neveljavne 1043. DOBERDOB KPI 594 (530), DP 21 (6), PR 19 (11), MSI 8 (9), SVP 4 (3), PSA-SSk 144 (185), PRI-PLI 15 (10 PRI + PLI), PSI 57 (53), LV 3, PSDI 13 (13), KD 128 (83), bele 15, neveljavne 34. SOVODNJE KPI 515 (456), DP 15 (14), PR 19 (25), MSI 14 (13), SVP 5 (3), PSA-SSk 248 (284), PRI-PLI 32 (35 PRI+PLI), PSI 106 (140), LV 15, PSDI 49 (38), KD 169 (136), bele 43, neveljavne 66. ŠTEVERJAN KPI 179 (187), PD 6 (3), PR 6 (8), MSI 14 (6), SVP 4 (3), PSA-SSk 161 (201), PRI-PLI 12 (PRI + PLI 12), PSI 34 (32), LV 2, PSDI 11 (10), KD 122 (83), bele 20, neveljavne 22. 437), Bratuž 437, Slokar 45, Škrinjar 26. DOBERDOB Bratina 184, Bratuž 72, Škrinjar 12, Slokar 11. SOVODNJE Bratina 144, Bratuž 120, Škrinjar 10, Slokar 6. ŠTEVERJAN Bratina 47, Bratuž 86, Škrinjar 10, Slokar 7. V prihodnjih dneh skupščina županov Župani tržiškega območja so predsedniku pokrajinske uprave poslali zahtevo, da takoj skliče skupščino vseh županov goriške pokrajine v zvezi z dramatičnim položajem v tr-žiški ladjedelnici. Župani predlagajo, naj bi skupščino sklicali že prve dni tega tedna, kajti vsakršno zavlačevanje bi lahko imelo usodne posledice za nadaljnji obstoj podjetja. Kriza v ladjedelnici se mora rešiti še ta mesec, sicer bo prepozno. Na to že dalj časa stalno opozarjajo sindikati, na to je opozorila 4-uma splošna stavka v sredo, 6. t.m. Izrazito napredovanje KPI, osip pri socialistih, utrditev KD, nazadovanje pri skoraj vseh drugih manjših strankah. To so prve in obenem glavne ugotovitve po nedeljskih volitvah na Goriškem. Volilnih upravičencev je bilo 116.223, volilna udeležba pa je znašala 93,4 odstotke. Belih glasovnic je bilo oddanih 2.149, neveljavnih 3.372, spornih 32. Goričani so tudi tokrat dokazali svojo visoko državljansko zrelost. Volilna udeležba je bila zelo visoka tudi v slovenskih občinah. Čeprav niti v pokrajinskem, niti v deželnem merilu nismo doživeli zgodovinskega dogodka, da bi KPI po številu glasov prekosila KD, pa se je razdalja med dvema največjima strankama izrazito skrčila. Komunisti imajo v pokrajinskem merilu 31,9% glasov, KD pa 34,5%. Komunistična partija je povečala število glasov skoraj v vseh večjih občinah v pokrajini, zelo izrazito v Doberdobu in Sovodnjah, ohranila pa je pozicije (v primerjavi z lanskimi političnimi volitvami), v Števerjanu. Socialisti so v pokrajinskem merilu izgubili skoraj pol odstotka glasov. Pri SSk, ki je tokrat spet nastopila v koalicijski listi skupaj z UV in PSA je prišlo do predvidenega osipa glasov v korist KD. V pokrajinskem merilu je lista Federalizem - Evropa narodov, zbrala 1719 glasov. Lani, ko je SSk nastopila samostojno na političnih volitvah pa je zbrala (za poslansko zbornico) za tretjino več glasov. Ob analizi podatkov o volitvah v treh slovenskih občinah jasno izhaja, kateri stranki so šli glasovi SSk. Isto najbrž velja tudi za občino Gorico, kjer ima ta stranka največ volilcev. Komentarjev o tem, kako so se ljudje odločali, kaj je vplivalo na njihovo odločitev, bo v prihodnjih dneh nič koliko. Tudi uradnih. Tako smo že včeraj prejeli tiskovno poročilo pokrajinskega tajništva KPI, ki z zadovoljstvom ugotavlja napredovanje, s tiskovnim poročilom so se javili tudi radikalci, ki izražajo zadovoljstvo nad doseženim uspehom in potrjujejo veljavnost političnih izbir, za katere so se ogrevali že med volilno kampanjo. Volilni izidi na Goriškem Volilni izidi v 22 občinah na Goriškem. Izide v občini Gorica in v treh slovenskih občinah objavljamo posebej. DOLENJE KPI 62, DP 8, PR 4, MSI 11, SVP 2, PSA-SSk 2, PRI-PLI 8. PSI 22, LV 2, PSDI 22, KD 247, bele 9, neveljavne 14. FARÀ KPI 383, DP 9, PR 38, MSI 34. SVP 2, PSA-SSk 5, PRI PLI 6, PSI 83, LV 2, PSDI 46, KD 506, bele 28, neveljavne 38. FOLJAN KPI 917, DP 32, PR 66, MSI 60, SVP 3, PSA-SSk 7, PRI-PLI 75, PSI 253, LV 17, PSDI 63, KD 646, bele 45, neveljavne 70. GRADE2 KPI 1633, DP 72, PR 264, MSI 316, SVP 24, PSA SSk 11, PRI PLI 836, PSI 446, LV 36, PSDI 360, KD 2576, bele 171, neveljavne 413. GRADIŠČE KPI 1937, DP 69, PR 189, MSI 253, SVP 13. PSA-SSk 13, PRI-PLI 315, PSI 490, LV 24, PSDI 201, KD 1448, bele 109, neveljavne 123. KRMIN KPI 2123, DP 82, PR 200, MSI 251, SVP 17. PSA SSk 74, PRI-PLI 291, PSI 589. LV 28, PSDI 217, KD 2053, bele 152, neveljavne 206. MARIANO KPI 353, DP 24, PR 26, MSI 26, SVP 2, PSA SSk 5, PRI-PLI 22. PSI 89, LV 4. PSDI 69, KD 557, bele 24, neveljavne 41. MEDEA KPI 198, DP 10, PR 13, MSI 24, SVP 3, PSA-SSk 2, PRI-PLI 16, PSI 81, LV 0, PSDI 44, KD 257, bele 13, neveljavne 14. MORARO KPI 170, DP 5, PR 24, MSI 9. SVP 0, SPA-SSk 0, PRIPLI 11, PSI 44, LV 0, PSDI 25, KD 230, bele 11, neveljavne 13. MOŠ KPI 226, DP 14, PR 28, MSI 31. SVP 0. PSA-SSk 11, PRI-PLI 37. PSI 112, LV 4, PSDI 85, KD 566, bele 36, neveljavne 30. KOPRIVNO KPI 170, DP 23, PR 40, MSI 31, SVP 4, PSA-SSk 2, PRI PLI 45, PSI 150, LV 9, PSDI 82, KD 558, bele 17, neveljavne 34. ROMANS KPI 1044, DP 38, PR 48, MSI 45, SVP 6, PSA-SSk 8, PRI PLI 64, PSI 193, LV 6, PSDI 79, KD 813, bele 53, neveljavne 53. RONKE KPI 3351, DP 88, PR 250, MSI 168, SVP 11, PSA-SSk 39, PRI-PLI 323, PSI 736, LV 16, PSDI 238, KD 1938, bele 116, neveljavne 163. ŠPETER OB SOČI KPI 647, DP 14, PR 24, MSI 17, SVP 3, PSA-SSk 1, PRI-PLJ 29, PSI 90, LV 2, PSDI 46, KD 373, bele 36, neveljavne 37. ŠKOCJAN OB SOČI KPI 2262, DP 43, PR 90, MSI 66, SVP 12, PSA-SSk 4, PRI-PLI 122, PSI 262, LV 12, PSDI 113, KD 1004, bele 75, neveljavne 105. ŠLOVRENC KPI 164, DP 12, PR 41, MSI 46, SVP 4, PSA-SSk 7, PRI-PLI 59, PSI 130, LV 15, PSDI 47, KD 507, bele 28, neveljavne 43. ŠTARANCAN KPI 1718, DP 43, PR 161, MSI 89, SVP 10, PSA-SSk 14, PRI-PLJ 169, PSI 366, LV 19, PSDI 149, KD 1055, bele 71, neveljavne 87. TRŽIČ KPI 6771, DP 283, PR 1043, MSI 1121, SVP 48, PSA-SSk 62, PRI-PLI 1672, PSI 2297, LV 87, PSDI 1035, KD 6687, bele 298, neveljavne 632. VILEŠ KPI 400, DP 15, PR 24, MSI 25, SVP 3, PSA-SSk 3, PRI PLI 29, PSI 61, LV 0, PSDI 26, KD 528, bele 36, neveljavne 30. ZAGRAJ KPI 696, DP 10, PR 37, MSI 41, SVP 5, PSA-SSk 6, PRI-PLI 54, PSI 184, LV 10, PSDI 47, KD 456, bele 36, neveljavne 39. TURJAK KPI 938, DP 20, PR 40, MSI 20, SVP 2, PSA-SSk 1, PRI-PLI 40, PSI 118, LV 9, PSDI 35, KD 393, bele 18. neveljavne 22. DREVI V NOVI GORICI Okrogla miza o Doberdobu V zeleni dvorani občinske skupščine v Novi Gorici bo drevi ob 20. uri okrogla miza o kulturnem, športnem in gospodarskem življenju v Doberdobu. To bo tudi priprava na vrsto kulturnih in športnih prireditev, ki se bodo zvrstile v novogoriški občini pod naslovom: Dan Doberdoba. Pojasnilo pokrajinske uprave Predsednik pokrajinske uprave v posebnem pismu, ki ga je poslal delavski zbornici CGIL, pojasnjuje, kako je prišlo do ločenega sestanka s predstavniki sindikalnih zvez CISL in UIL. Pobuda je prišla s strani omenjenih dveh organizacij, med pogovori pa je bilo jasno povedano stališče pokrajinske uprave glede enotnosti v sindikalnih vrstah. Med pogovorom tudi, tako izhaja iz pisma, niso bile izrečene kritike na račun delavske zbornice CGIL. Voda v Števerjanu ni pitna Voda števerjanskega vodovodnega omrežja ni pitna. Ob tej ugotovitvi je včeraj števerjanski župan izdal nujni odlok, s katerim prepoveduje pitje in kuhinjsko uporabo vode, takšne kakršna priteče iz cevi. Vodo naj dajo občani vreti, ali jo lahko podvržejo drugemu razkuževalnemu postopku. Problem se je postavil že pred nekaj dnevi, vendar šele včeraj je go-riška KZE pismeno obvestila župana, da so na podlagi analize primer- ka vode v Jazbinah ugotovili, c voda okužena. Zaenkrat ni točno vzrok okužbe, vendar je skoraj gi v zvezi z deli za obnovo vodov mreže v celi občini. Zato zadev: panova prepoved pitja vode ce občino. Delo za obnovo vodovodnega c žja bo trajalo verjetno do konc ta. Prepoved pitja bo v veljavi dokler ne bodo odpravili vzrokov žitve. Preferenčni glasovi Preferenčni glasovi v goriški pokrajini. Objavljamo samo po tri kandidate vsake Uste, ki so zbraU največ preferenc. Lista KPI — Rossetti 5.970, Natta 5607, Bratina 2.540. Lista DP — Tridente 94, Cavallo 69, MoUnari 40. Usta PR — ParmeUa 1.185, Tortora 908, Bonino 190. . Lista MSI — Almirante 2.041, Moretti 261, Parigi 253. Usta SVP — Dalsass 20, Atz 6, Gruber 5. Lista PSA-SSk — Bratuž 787, Slokar 69, Škrinjar 68. Lista PRI-PLI — Bettiza 1.470, Sgor-lon 824, Imeri 709. Lista PSI — Rigo 761, Ripa 705, Se-merani 403. Usta LV — Gruber 29, Rocchetta 25, Marin 13. Lista PSDI — Nicolazzi 638, Scovacric-chi 578, Orlandi 298. Lista KD — Mizzau 8.598, Forlani 7.888. Selva 929. Slovenski kandidati na tisti KPI (Bratina) in na tisti PSA-SSk (Bratuž, Škrinjar, Slokar), so v Gorici in v treh slovenskih občinah prejeti sledeče število preferenc: GORICA Bratina 1121 (Rossetti 644, Natta ŠOLA GLASBENE MATICE vabi na DIPLOMSKI KONCERT pianistke KATARINE TABAJ iz razreda prof. Helene Plesničar JUTRI, 20. t.m., ob 20.30 v predavalnici Ul. della Croce 3. SPORED: Beethoven, Chopin, Sait-Saéns, Debussy, Rosseltini. GORIŠKI ŽUPAN OBVEŠČA, da je občinski svet, na podlagi veljavne državne in deželne zakonodaje s področja urbanizma, dne 7. maja 1984 z odočbo štev. 120, sprejel 2. varianto veljavnega načrta o območjih, ki naj bi jih nameniti za postavitev proizvodnih industrijskih objektov (PIP) goriške občine. Navedena varianta je deponirana v občinskem uradu (sektor I - Urbanistika - soba štev. 1) od 19. junija 1984 do 9. julija 1984. Zainteresirani si lahko ogledajo zgoraj omenjeno varianto in dobijo vse informacije v zgoraj navedenem uradu ob delavnikih in praznikih od 10. do 12. ure. Upravičenci lahko predložilo eventualne pripombe in ugovore občinskemu protokolnemu uradu nepreklicno do 29. julija 1984. Županstvo, 11. junija 1984 ŽUPAN dr. Antonio Scorano GORIŠKI ŽUPAN OBVEŠČA, da je občinski svet na podlagi veljavne državne in deželne zakonodaje s področja urbanizma, dne 7. maja 1984 z odločbo štev. 121, sprejel varianto načrta o področju, ki naj bi ga nameniti za ekonomske in ljudske gradnje (PEEP) — z omejitvijo na komprenzorij v Ul. Brigata Pavia. Navedena varianta je deponirana v občinskem uradu (sektor I - Urbanistika - soba štev. 1) od 19. junija 1984 do 29. junija 1984. Zainteresiranitsi lahko ogledajo zgoraj omenjeno varianto in dobijo vse informacije v zgoraj navedenem uradu ob delavnikih in praznikih od 10. do 12. ure. Upravičenci lahko predložijo eventualne pripombe in ugovore občinskemu protokolnemu uradu nepreklicno do 9. julija 1964. Županstvo, 11. junija 1984 ŽUPAN dr. Antonio Starano ____________izleti_____________ SPDG — rekreacija priredi dva vzpona: v nedeljo, 24. t.m., h Krnskemu jezeru in v nedeljo, 1. julija, na Prisojnik. Odhod (obakrat) s Travnika, ob 7. uri. Prijave na telefon 81363. prireditve V predavalnici naravoslovnega muzeja »A. Comcl« v Ul. Orzoni 58 bosta danes ob 21. uri Giuliano Bon in Rosario Bisesi predvajala diapozitive o Egiptu. kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Orario continuato per segretarie insaziabili«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 16.00—22.00 »Footloose«. VERDI Danes zaprto. Jutri: 17.30-22.00 »Yentl«. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE 18.00—22.00 »Grazie signore P. . . .« Prepovedan mladini pod 18. letom. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolico SOČA 18.30—20.30 »Živi ogenj«. SVOBODA 18.30-20.30 »Policaj iz »Bronza«. DESKLE 19.30 »Velika kača«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska, Mihaelova utica, tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. darovi in prispevki V spomin na pokojno Slavo Markočič Berdon darujeta Rado in Irena Nanut 30 tisoč lir za Kulturni dam Andreja Budala v Štandrežu. Evropsko nogometno prvenstvo v Franciji (od 12. do 27.6.1984) Skupina 1: drevi ob 20.30 v St. Etiennu »Plavi« proti Franciji za ugled Po katastrofi proti Dancem Sok v jugoslovanskem taboru FRANCIJA — JUGOSLAVIJA FRANCIJA (verjetna postava) : Bats, Femandez, Bossis, Battiston, Domergue, Tigana, Genghini (Tusseau), Giresse, Platini, Lacombe (Rocheteau), Six (Bellone). JUGOSLAVIJA: Simovič, Miljuš, Radanovic, Zajec, N. Zl. rSl/rfl Stojkovič, Šestič, Gudelj, D. Stojkovič, Bazdarevič, Susič, LELr-ir Vujovič. SODNIK: Daina (Švica). STADION GUICHARD«; kapaciteta 52.213 ljudi. »GEOFFROY ST. ETIENNE — Cilj jugoslovanske reprezentance v drevišnjem poslednjem nastopu na tem evropskem prvenstvu proti Franciji je povsem jasen: časten nastop proti favoriziranim Francozom, da bi »plavi« tako vsaj delno popravili slab vtis, ki so ga zapustili v dosedanjih dveh tekmah »Opravičiti moramo svoj nastop v sklepnem delu tega evropskega prvenstva, posloviti se moramo iz Francije Vsaj z enim neodločenim izidom in z vsaj enim zadetkom!« Tako so rekli vsi v jugoslovanskem taboru, ki pa sl še do včeraj niso povsem opomogli po katastrofi z Dansko. spored in tv prenosi Danes, 19.6., v St. Etiennu 20.30: FRANCIJA - JUGOSLAVIJA Sodnik: Daina (Švica) (TV: IT 3, KP, LJ) Danes, 19.6., v Strasbourgu 20.30: DANSKA - BELGIJA Sodnik: Prokop (NDR) (TV: IT 2 ob 22.30 posnetek) Jutri, 20.6., v Parizu 20.30 ZRN — ŠPANIJA Sodnik: Hristov (ČSSR) (TV: IT 2, KP) Jutri, 20,6., v Nantesu 20.30: PORTUGALSKA -ROMUNIJA Sodnik: Fahlner (Avstrija) (TV: IT 1 ob 22.30 posnetek) LESTVICA SKUPINE 1 Francija 2 2 0 0 6:0 4 Danska 2 1 0 1 5:1 2 Belgija 2 1 0 1 2:5 2 Jugoslavija 2 0 0 2 0:7 0 LESTVICA SKUPINE 2 ZRN 2 110 2:1 3 Španija 2 0 2 0 2:2 2 Portugalska 2 0 2 0 1:1 2 Romunija 2 0 11 2:3 1 Poraja se torej vprašanje, če bodo plavi sploh dobili še toliko predvsem moralne moči, da bi se lahko enakovredno •postavili po robu tudi demotiviranim Francozom, ki bodo drevi v St. Etiennu opravili le trening za polfinale. Platini in tovariši so si namreč z dvema zmagama in z razliko v golih 6:0 že gotovo priigrali prvo mesto v skupini in seveda uvrstitev v polfinale. Ko pišemo, francoski zvezni trener Michel Hidalgo še ni objavil postave, s katero bo igral proti Veselinovičev! vrsti. Pričakovati je namreč nekaj menjav, da bi si nekateri ključni nogometaši odpočili pred pol- DANSKA - BELGIJA VERJETNI POSTAVI: DANSKA: Quist, Sidebaeck, Bušk, M. Olsen, Nielsen, Lerby, Bertelsen, Berggreen, Amesen, Elkjaer, Laudrup. BELGIJA: Pfaff, G run, Lambrichts, De Greef, De Wolf, Coeck (Vanderey-cken), Sdfo, Vercauteren, Ceulemans, Claesen, Vanderbergh. SODNIK: Prokop (NDR), STADION »La Meinau«: kapaciteta : 54.550 ljudi. STRASBOURG —, Drevišnje srečanje med Dansko in Belgijo bo odločalo, katera od teh dveh reprezentanc se bo skupno s Francijo v skupini ena uvrstila v polfinale. V obeh taborih je seveda pričakovanje za to tekmo izredno in pričakovati je tudi veliko udeležbo navijačev iz Danske in Belgije. Nedvomno so v rahli psihološki prednosti Danci, ki so visoko premagali Jugoslavijo potem, ko so tesno (mnogi pravijo tudi nezaslužno) izgubili s Francijo. V danskem taboru je torej finalom. Pričakovati pa je tudi, da si Francozi ne bodo privoščili spodrsljaja in to v St. Etiennu, kjer je igral Platini, ki je po splošni oceni tudi glavni kandidat za najboljšega nogometaša in strelca na tem evropskem prvenstvu. Kot je na tiskovni konferenci dejal Veselinovičev pomočnik Mladinič, Jugoslavija lahko v tem srečanju iztrži uspešen izid (pri tem se misli na neodločen rezultat), če uspe zaustaviti francoske vezne igralce, ki so najboljši na svetu. Plavi bodo zato ojačeni na sredini igrišča, v napadu bo v glavnem le Zlatko Vujovič s »pol-špico« Susičem. Prvič ne bo za plave na tem EP igral Ljubljančan Srečko Katanec, ki v Franciji gotovo ni imel sreče (avtogol z Belgijo, proti Danski pa ga je trener zamenjal v teku srečanja). Njegovo vlogo bo drevi prevzel hajduko-vec Gudelj. Moštvo pa bo (zadnjič) vodil Todor Veselinovič, ki si je po scbotni slabosti opomogel. optimistično razpoloženje tudi upravičeno. Danski reprezentant in član italijanskega prvoligaša Lazi a Michael Laudrup pravi: »Visoka zmaga proti Jugoslaviji nas ne sme varati. Proti Belgijcem bo boj povsem drugačen. Prepričan sem namreč, da prav tako visok poraz proti Franciji naših nasprotnikov ne bo potrl v taki meri, da bi proti nam ne igrali na vse ali nič. Skratka : Belgijcev se še kako bojim!« Da je Belgija še vedno ena od evropskih nogometnih velesil o tem ni dvoma. Na dlani pa je, da je znana afera znatno »zdesetkala« belgijsko o hrambo, ki je bila proti Franciji na trenutke kar »smešna«. Belgijci bodo morali drevi nujno igrati na zmago, pri tem pa se bodo verjetno še bolj odprli v obrambi, kar pravzaprav želijo Danci, da bi lahko izkoristili svoje najboljše orožje — izredno uspešen protinapad. LYON — Po sobotni katastrofi proti Danski (0:5) in pred današnjim srečanjem proti Franciji je bilo v ju-slovanskem taboru kar »živahno«. Trije sestanki in dve tiskovni konferenci samo v nedeljo jasno kažejo, da je bil za jugoslovansko nogometno odpravo v Frančiji poraz proti Danski pravi »šok«. Pejanovič: »Bila je prava sramota« »Sobota je bila ena najbolj tragičnih dni v zgodovini jugoslovanskega nogometa sploh. Izgubili smo sicer tudi proti Avstriji in Bolgariji z visokim izidom, bili pa sta to le prijateljski tekmi. Na večjih turnirjih pa takega poraza kot proti Danski še nismo doživeli. Priznati moram, da me je bilo sram. Takoj po povratku v Jugoslavijo bomo sklicali sestanek, na katerem bomo podrobno analizirali naš nastop v Franciji in bomo tudi govorili o našem zveznem trenerju Veselinoviču,« je dejal predsednik jugoslovanske zveze Janko Pejanovič, ki si še ni opomogel ob sobotne katastrofe. Veselinoviču je bolje Tcdora Veselinoviča je po sobotni tekmi prijela slabost. »V začetku,« je dejal zdravnik jugoslovanske reprezentance, »je kazalo kar hudo. One-sveščenega Veselinoviča smo takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga nato odpustili. Včeraj (nedelja) so mu svetovali počitek. Veliko je bilo v nedeljo telefonskih pozivov iz Jugoslavije, kjer je krožila vest, da je Veselinovičevo zdravstveno stanje zelo resno. Na srečo pa je z zveznim trenerjem že boljše, sobotni poraz pa ga je seveda še kako potrl. Veselinovič pa se je že v nedeljo udeležil sestanka z vodstvom reprezentance, na tiskovni konferenci s časnikarji pa ga na priporočilo zdravnika ni bilo, čeprav je sam hotel s časnikarji govoriti. Mladinič: »To je naš nogomet« Namesto Veselinoviča so bili na nedeljski tiskovni konferenci ostali tre nerji jugoslovanske reprezentance : Mladinič, Toplak in Osam. Ante Mladinič: »Vprašujete me, zakaj ni igral ta ali oni nogometaš. Vzrok našega poraza ni v »posameznikih«. Poraz proti Dancem je le odraz stanja v našem nogometu. To je žal naš nogomet! Nimamo igre, da bi se lahko enakovredno postavili po robu kakovostnejšim reprezentancem. Za dosedanja slaba nastopa v Franciji smo krivi vsi: strokovno vodstvo, igralci in vodstvo reprezentance.« Ivica Osim: »Pravite, da ste več pri-žakovali od Baždareviča. Tudi sam sem več pričakoval od svojega nogometaša. Ne strinjam pa se z vami, da je za Bazdarevičevo slabo igro kriva Susičeva vloga v naši reprezentanci. Bazdarevič bi moral sam u-videti možnost, ki mu jo nudi nova vloga v reprezentanci. Sicer pa je bil Bazdarevič le nekoliko slabši med slabimi.« Ivan Toplak: »Tudi to evropsko prvenstvo je pokazalo našo staro hibo, da telesno in mentalno ne zdržimo dlje časa. V kvalifikacijah smo v glavnem dobro igrali, čeprav smo imeli tudi srečo. Zmanjkale pa so nam moči za sklepni del tega evropskega prvenstva.« Zajec: »Popraviti sramoto« Kapetan reprezentance Velimir Zajec: »Visok poraz proti Danski je za nami. Misliti moramo sedaj na tekmo s Francijo. V tem srečanju moramo absolutno popraviti sobotno sramoto. Vemo, da proti Franciji ne bo lahko. Njihova vezna vrsta s Platinijem, Ti-gano in Giressom je najboljša na svetu. Glede na to, da so Francozi že prvi v naši skupini, je tudi pričakovati, da bodo igrali manj motivirano. To priložnost moramo izkoristiti. V zadnjih dveh tekmah proti njim smo enkrat visoko izgubili z 0:4, V Zagrebu pa smo igrali brez zadetkov in bi celo lahko zmagali. Tedaj smo lahko tudi uvideli, da Francozi le niso nepremagljivi.« Nenad Stojkovič : »Priznati moram, da me je poraz proti Danski psihološko uničil. Proti Franciji pa moramo reagirati!« Zlatko Vujovič: »Imeli smo toliko priložnost za gol pa jih nismo izkoristili. Sam sem tudi zamudil več priložnosti za zadetek. Proti Franciji moramo izbrisati sramoto iz Lyona.« Iz Francl|e poroča naš urednik BRANKO LAKOVIČ Skupina 1 : drevi v Strasbourgu ob 20.30 Danci v rahli prednosti Peno po telefonu... Jura in Freddy Na sobotni tekmi v Lyonu je bilo bornih tisoč jugoslovanskih navijaveč, med le-temi tudi Jura, sezonski jugoslovanski delavec v nekem mestecu pri Frankfurtu. »Skregal sem se z ženo, da sem lahko prišel v Lyon. Presedel sem lačen in žejem v vlaku, da bi videl naše nogometaše in zanje navijal. Med tekmo bi se kar razjokal. Pet Bolov! Kakšna sramota! pa še od žene jih bom dobil,* se je potožil Jura. »To je najsrečnejši dan v mojem življenju! Kakšna igra, kakšna zrna ga, evropski prvaki bomo! O tem ni dvoma.* Je dejal eden od 12 tisočih danskih navijačev, taksist iz Koben-havna Freddy in nazdravil z nekim Markom Ocenom, ki je dotlej spil 26 steklenic piva, pravega slavja pa še sploh ni začel. Slabe ocene za plave Francoški športni devnik »L’equipe* je takole ocenil nastop Jugoslovanov proti Danski: Ivkovič 4,25, Miljuš 6,13, Nenad Stojkovič 5,25, Zajec 6,37, Radanovič 4,37, Gudelj 5, Katanec 3,62, Bazdarevič 4, Susič 6,9, Cvetkovič 4,37, Zlatko Vujovič 4, Halilovič 4, Dragan Stojkovič 5,37. Tako v nedeljo v Lensu in Marseillu Nemci pred napredovanjem ZRN — ROMUNIJA 2:1 (1:0) STRELCA: Voller v 26. in 65. min., C or as v 46. min. ZRN: Schumacher, K. H. Forster (v 80. min. Buch-wald), Stielike, B .Forster, Briegei, Matthaus, Brehme, Meier (v 65. min. Littbarski), Allofs, Voller, Rummenigge. ROMUNIJA: Lung, Andane, Stefanescu, Rednic, Ungu-reanu, Draganea (v 62. min. Ticleanu), Klein, Beloni, Ha-gi (v 46. min. Žare), Coras, Camataru. SODNIK: Keizer (Nizozemska). LEANS — Zahodna Nemčija je končno osvojila obe točki in se tako le približala načrtovani uvrstitvi v polfinale evropskega nogometnega prvenstva. Največ zaslug za zmago Nemcev ima srednji napadalev Voller, Romuni niso preveč spoštovali uglednejših nasprotnikov in so si v teku tekme ustvarili nekaj zelo ugodnih priložnosti, ki pa jih napadalci Romunov niso izkoristili. » Iberski derbi« neodločen ŠPANIJA — PORTUGALSKA 1:1 (0:0) STRELCA: Sousa v 53. min., S'antillana v 72. min. ŠPANIJA: Arconada, Urquiaga (Senor), Camacho, Maceria, Goicoechea, Gordillo, Victor, Santillana, Gallego, Carrasco, Julio Alberto (Sarabia). PORTUGALSKA : Bcnto, Pinto, Lima Pereira, Enrico, Alvaro, Frasco (Diamantino), Carlos Manuel, Pacheco, Sousa, Jordao, Chalana. SODNIK: Vautrot (Francija) MARS BULLE — Težko pričakovani »iberski derbi« se je končal neodločeno. Tekma je bila zelo borbena in obe ekipi sta imeli dovolj priložnosti za zadetek, od katerih pa sta izkoristili samo dve. Po prvem polčasu brez zadetkov je najprej Sousa v 53. minuti povedel Portugalsko v vodstvo, vendar je le slabih 20. minut pozneje Santillana iz gneče izenačil in tako postavil končni rezultat TONE SVETINA Med nebom in peklom ----------- 171___________________ Major Vanelli je dejal zaskrbljeno: »Bojim se, da bodo fašisti preprečili zamenjavo za nas, svoje račune imajo. Potrebujejo vzroke za obračunavanje in seveda tudi žrtve.« »Toda mi bomo poizkusili.« »Kaj pa, če ne bo uspelo?« »Vojna je, dragi major, umrli boste.« Fulvio se je zdrznil, s Kellerjem nista gojila mnogo upanja. Žal mu je bilo, da se pred meseci ni poročil in napravil Aniti otroka, da bi se vsaj nadaljeval — tako bo pa povsem nesmiselno izginil v tem širini, mrzlem gozdu. Naredniku je bilo žal, da se ni branil. Major je napisal svojemu poveljstvu kratko pismo, X katerem je razložil, da so živi, v ujetništvu, in da )ih lahko rešijo, če izpustijo ujete na Nanosu. Poročnik in narednik sta se podpisala. Poveljnik Karlo je poslal kurirja s pismom v dolino. Naročil mu je, naj kak nevtralen meščan od- nese pismo v kasarno, da bi se začela pogajanja o zamenjavi ujetih. X. I Obveščevalci so iz doline poročali, da se je manjši italijanski oddelek naselil v vasi Mereče, kjer straži železniški most in progo ter ovira prehod v hribovje. Karlo je z vodom borcev krenil v dolino. Frane je ostal z delom čete, ki je narasla že na petinštirideset mož, v koritniških gozdovih. Z manjšimi patruljami je izganjal ostanke oglarjev iz gozda. Nekateri so bili prišli na delo kasneje in še niso bili seznanjeni z novim partizanskim zakonom. V brkinskih vaseh so Italijani strahovali prebivalstvo. Vsak dan je pribežalo v gozd nekaj aktivistov, ki so prinašali grozljiva poročila o aretacijah, ropanju po vaseh, pretepanju in posiljevanju. Pred podivjanimi skvariristi nihče ni bil več varen. Vse Slovence so imeli za zločince. Prava mora so bili ovaduhi. Nekateri so videli v ovaduštvu lastno rešitev, zato so poročali karabinjerjem o vsakem premiku partizanov ali njihovem prihodu v vas, če so prišli po hrano. Kar nenadoma je' nastalo grozljivo vzdušje splošnega nezaupanja in neznanske razdraženosti. V takih razmerah boja se je Karlo odločil za ofenzivnost. Ljudi se je loteval strah in gibanju je grozil zastoj... V Mereče so prišli podnevi. Obveščevalca, ki jim je poslal sporočilo o novi postojanki, ni bilo doma, zato se je Karlo odločil, da poiščejo sovražnika sami. Italijanov ni nameraval pobiti. Samo razorožil bi jih in pognal iz vasi. Tudi slačil jih ne bo več. Zapomnil si je majorjevo pripombo o sramoti, smrti in maščevanju. Zato si je skušal prizadevati, da civilisti v vojni ne bi bili preveč ogroženi. Hodili so po vasi in iskali Italijane. Spodaj na mostu je bila straža. Stražar je hodil po mostu sem in tja, ne da bi se zmenil zanje. Gotovo jih je imel za Italijane. Karlo je stopil v hišo in vprašal gospodinjo, kje so Italijani. Kmetica se mu je čudila, rekoč: »Skozi okno poglejte, v sosedni hiši so.« »Kje imajo stražarja?« »Brez stražarja so.« »To bo še bolje za nas.« Zahvalil se je ženi, ki je nemo strmela za njim. Poklical je Sulca in Lojzeta ter jima naročil, naj mu tesno sledita. Nameraval je ponoviti presenečenje iz Male Bukovice. Vstopil je v stavbo s puško v roki. Z životom je odrinil vrata in zavpil: »Alto le mani!« Tokrat Italijani niso dvignili rok, pač pa sta dva dvignila puško. Karlo je odskočil za vogal — omet se je zaprašil od zgrešenega strela. »Sulc, užgi!« kratke vesti - kratke vesti Mednarodna kolesarska dirka po Jugoslaviji Nedosegljiva prednost Jugoslovanov LJUBLJANA — V peti etapi kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« od Kranja do Ljubljane dolgi 103 km je zmagal sovjetski kolesar Čpak pred skupino kolesarjev v kateri so bili vsi vodilni, ki so na cilj prišli v času zmagovalca. Današnja etapa je bila relativno mirna, nihče ni poskušal pobegniti in v končnem sprintu je bil najhitrejši sovjetski kolesar. Vrstni red na skupni lestvici posameznikov in ekip se ni spremenil in tako so med posamezniki na prvih šestih mestih vsi reprezentanti Jugoslavije, med ekipami pa tudi vodi Jugoslavija z več kot pol ure prednosti pred sovjetsko zvezo in vse kaže, da je letošnja dirka že predčasno odločena, saj bo med posamezniki gotovo končni zmagovalec eden izmed Jugoslovanov, med ekipami pa olimpijska reprezentanca Jugoslavije. Do odločilne prednosti Jugoslovanov je prišlo v tretji etapi od Bovca do Kranja z vmesnim vzponom na Vršič, kjer je bil najhitrejši Ropret, ki je bil tako že tretjič zapored prvi na Vršiču. Etapna zmaga je pripadla Kranjčanu Cudermanu, ki je bil najhitrejši v končnem sprintu, ostali člani reprezentance Jugoslavije pa so se zvrstili do sedmega mesta in si privozili nedosegljivo prednost pred Sovjetsko zvezo, katere najboljši je bil Pribyl, ki pa je za Jugoslovani zaostal skoraj za devet minut. V nedeljo popoldne je bila na sporedu še vožnja na kronometer, po u-licah Kranja, kjer je bil najhitrejši Sovjet Akhov, vendar sprememb v vrstnem redu ni prinesla, saj so tudi vsi Jugoslovani prišli na cilj v času zmagovalca. REZULTATI 3. etapa Bovec - Kranj 110 km: 1. Cuderman (Jug.) 2.45’42” (poprečna hitrost 38,300 km na uro); 2. Pavlič (Jug.) po 3”; 3. Trampuž (Slov.) po 5”; 4. Lampič (Jug.); 5. Rupret (Jug.) po 10”. 4. etapa (32 km po ulicah Kranja) : 1. Akhov (SZ) 48”21” (poprečna hitrost 39,750 km na uro) ; 2. čpak (SZ) 3. Kijs (Niz.); 4. Godio (It.) in skupina v kateri so bili vsi najboljši v času zmagovalca. 5. etapa Kranj - Ljubljana 103 km: 1. Čpak (SZ) 2.16’36” (poprečna hitrost 45,230 km na uro); 2. Cuderman (Jug.); 3. Poph (Avstrija); 4. Čerin (Jug.); 5. Pribyl (SZ), 6. Pavlič (Jug.) in večja skupina v času zmagovalca. Skupni vrstni red: 1. Bulič 12.25’47"; 2. Čerin 12.27’30”; 3. Pavlič 12.28’40" (vsi Jug.) Ekipe: 1. Jugoslavija 37.22’04”; 2. Sovjetska zveza 37.54’24”; 3. Slovenija 37.54’42”. Nov svetovni rekord TORONTO — Kanadčan Alex Bau-mann je z znamko 4T7”53 postavil nov svetovni rekord v plavanju na 400 m mešano. Prejšnji rekord (4’19”61) je pripadal Vzhodnemu Nemcu Jensu Petru Bemdtu. Predstavili Giacominija TRST — Na včerajšnji predstavitvi novega trenerja Triestine, Massima Giacominija, je predsednik De Riù med drugim povedal, da imajo po novih nakupih skoraj dve milijardi in pol lir pasive. De Riù je še dejal, da sedaj treba v prvi vrsti misliti na nov stadion, saj sedanji ni primeren za A ligo, ki je cilj Triestine. Rečeno je še bilo, da iščejo solidnega vratarja, s pripravami pa bodo začeli 16. julija, dan kasneje pa bo predstavitev moštva. Prvo tekmo bodo odigrali 8. avgusta na G rezanju proti brazilskemu Vascu de Gami. Novosti bodo tudi na mladinskem sektorju, saj bodo v Pierisu ustanovili center, od ko- der bodo črpali naraščaj za prvo e-kipo. Bearzot Izbral ekipo za Ol RIM — Enzo Bearzot je izbral ekipo, ki bo Italijo zastopala na olimpijskem nogometnem turnirju v Los Angelesu. Sestavljali jo bodo: Bagni, Ferri, Sabato, Zenga, Serena (Inter), Baresi, Battistini, Galli (Milan), Panna, Ionio (Verona), Mancini, Viercho-wod (Sampdoria), Massaro (Fiorentina), Nela, Righetti, Tancredi (Roma), Vignala (Juventus). Do 14. julija pa bodo za morebitne zamenjave morali biti na razpolago še: Briaschi (Genoa), Bonetti (Roma), Galderisi (Verona), Calia (Sampdoria), Mauro (Udinese), Monelli (Fiorentina), Tacconi (Juventus). • DISCIPLINSKA KOMISIJA ITALIJANSKE nogometne zveze je za eno kolo izključila Dos seno in Hemandeza (Torino), ki sta protestirala proti sodniku na srečanju Roma - Torino. Motociklizem: »Velika nagrada Jugoslavije« Zanimive dirke na Grobniku Na Veliki nagradi Kanade v formuli ena Prva letošnja zmaga Brazilca Piqueta REKA — Na avtodromu na Grobni škem polju pri Reki je bila v nedeljo motociklistična dirka za 34. »Veliko nagrado Jugoslavije«, ki je štela za svetovno prvenstvo. V zanimivih vožnjah, v katerih je sodelovalo več kot sto tekmovalcev iz 24 držav, so bili najboljši Švicar Doerflinger na zun-dappu v kategoriji do 80 ccm, Zahodni Nemec Herweh na realu v kategoriji do 250 ccm in Američan Spencer na hondi v kategoriji do 500 ccm. S to zmago je Spencer ponovno zmanjšal zaostanek v točkovanju za svetovno prvenstvo za Lawsonom, za katerim sedaj zaostaja še za 17 točk. Med gledalci je največ zanimanja vladalo za tekmovanje v razredu do 80 ccm, v katerem so nastopili tudi štirje jugoslovanski tekmovalci, med katerimi je bil najboljši Matulja, ki je bil sedmi in s tem osvojil nadaljnje 4 točke za svetovno prvenstvo. REZULTATI 80 ccm: 1. Doerflinger (Švi.) - zun-dapp 31’46”16 (poprečna hitrost 141,691 km na uro) ; 2. Abold (ZRN) - zundapp po 9”02; 3. Martinez (Šp.) - derbi po 28”35; 7. Matulja (Jug.) - ziegler po 1’10”41. 250 ccm: 1. Herweh (ZRN) - real 48’50”62 (poprečna hitrost 153,600 km na uro) ; 2. Sarron (Fr.) - yamaha po 9’77; 3. Comu (Švi.) - yamaha po 1C"11. 500 ccm: 1. Spencer (ZDA) - honda 50’00”72 (poprečna hitrost 160,018 km na uro); 2. Mamola (ZDA) - honda po 17’'58; 3. Roche (Fr.) - honda po 24”66; 4. Lawson (ZDA) - yamaha po 27”3C. LESTVICA ZA SVETOVNO PRVENSTVO 80 ccm (po 5 preizkušnjah) : 1. Doerflinger (Švi.) 61; 2. Bianchi (It.) in Abold (ZRN) 50; 4. Walbel (ZRN) 34. 250 ccm (po 7 preizkušnjah) : 1. Sarron (Fr.) 72; 2. Mang (ZRN) 46; 3. Herweh (ZRN) 45; Pons (Špa.) 41; 5. Lavado (Ven.) 36. 500 ccm (po 7 preizkušnjah) : 1. Lawson (ZDA) 89; 2. Spencer (ZDA) 72; 3. Mamola (ZDA) 54; 4. Roche (Fr.) 53; 11. Uncini (It.) 11. MONTREAL — Veliko nagrado Kanade v formuli ena je sicer osvojil Brazilec Nelson Piquet na brabhamu, vendar sta Niki Lauda in Alain Prost (oba mclaren) z drugim in tretjim mestom še povečala svojo prednost na skupni lestvici, saj je bil Amoux v nedeljo šele peti. Piquet, ki je v dosedanjih sedmih VN kar šestkrat odstopil, ni imel tokrat nobenih težav ne z nasprotniki, niti s svojim avtomobilom. Zanesljivo je bil prvi od začetka do konca dirke, ko je z brezhibno vožnjo omejil protinapad Laude, ki je v drugem delu dirke nadoknadil velik zaostanek. Ferrarijevi bolidi so znova razočarali. Albereto je bil sicer na startu odličen, vendar se mu je že po 10 krogih pokvaril motor, Amoux pa je bil kot običajno požrtvovalen in spreten, a je moral kar dvakrat po pomoč k mehanikom. Od Italijanov se je zopet izkazal De Angelis na lotusu, ki je bil najboljše uvrščen pilot z motorjem re- nault. Patrese pa je trčil v Arnouxa in zletel s proge. VRSTNI RED VN KANADE 1. Piquet (Bra.) na brabhamu, ki je 308 km dolgo progo prevozil v totip 1. - 1. Eschilo X 2. Saie a 2 2. — 1. Ablok X 2. Adulatio X 3. — 1. C isorio 1 2. Corsaro Rosso 1 4. — 1. Actinidia 1 2. Batey Va 2 5. — 1. Trussardi 1 2. Olmiedo X 6. — 1. Jad 2 2. C abrillo X KVOTE 12 (10 dobitnikov) 37.469.000 lir 11 (310 dobitnikov) 1.200.000 lir 10 (3.977 dobitnikov) 88.000 lir 1.46’23”748 s povprečno hitrostjo 174,085 km na uro. 2. Lauda (Av.) na melarenu po 2’'612; 3. Prost (Fr.) na melarenu po 1’28”612; 4. De Angelis (It.) lotus po 1 krogu; 5. Ar-noux (Fr.) ferrari po 2 krogih; 6. Mansell (VB) lotus po 2 krogih. LESTVICA ZA SP 1. Prost 32,5 točke; 2. Lauda 24; 3. Amoux 16,5; 4. De Angelis 15,5; 5. Warwick 13; 6. Rosberg 11; 7. Albereto in Piquet 9; 9. Tambay 7. LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ Mclaren 56,5; Ferrari 25,5; Lotus 20,5; Renault 20. Peterson obnovil pogodbo MILAN — Ameriški košarkarski trener Dan Peterson je včeraj obnovil pogodbo z milanskim Simacom, pri katerem bo torej ostal tudi naslednjo sezono. • V PRIJATELJSKEM NOGOMETNEM srečanju sta se Brazilija in Argentina v Sao Paulu razšli pri neodločenem izidu 0:0. Na kotalkarskem tekmovanju na Opčinah Tretjo trofejo »Pavla Sedmaka« osvojil Libertas iz Čeprav že leto dni ne igra Ivica Sur jak še vedno zelo priljubljen v Vidmu Na Opčinah se je v nedeljo zaključilo mednarodno tekmovanje za 3. trofejo »P. Sedmak«. Ob veliki udeležbi občinstva in lepem vremenu so potekali boji v prostem programu. Prvo mesto in s tem pokal »Pavla Sedmaka« je zasluženo osvojilo društvo Libertas Panda iz Riminija, ki uvršča nekaj odličnih kotalkarjev. Pri nagrajevanju tekmovalcev je bil prisoten predsednik deželne kotalkarske federacije Giorgiutti, zmagoviti ekipi pa je osebno izročila pokal mati pokojnega Paula, Evica Sedmak. Kotalkarska prireditev je omogočila tekmovalcem njihovim staršem in trenerjem iz raznih koncev Italije in Jugoslavije, da se med seboj spoznajo in navežejo prijateljske stike. V tem je tekmovanje gotovo doseglo svoj cilj, saj so bila gostujoča društva s sprejemom zelo zadovoljna. Zahvala gre seveda številnim krajevnim podjetjem, ki so s svojimi prispevki o-mogočila, da je prireditev lahko nemoteno potekala. Ob koncu tekmovanja je sledil ekshibicijski nastop zmagovalcev. Po-letovi kotalkarji pa so spored zaključili s folklorno točko iz lanske revije »Tarantello«. Poglejmo sedaj potek tekmovanj v posameznih skupinah. Kategorija »C« - fantje (do 10. leta) Nastopili so trije kotalkarji, končna lestvica pa je naslednja : 1. Bastia-nini (Panda Rimini) 131,60; 2. Belo-šič (Medveščak Zagreb) 96,80; 3. Štor (Rudar Velenje) 85,50. Kategorija »C« - dekleta Vrstni red je ostal v glavnem nespremenjen glede na prvi dan. Prvo mesto je prepričljivo osvojila Mojca Kopač iz Ljubljane, Jana Kosmač (Polet) pa je zasedla dobro četrto mesto. Skupno je nastopilo 9 kotalkarje. Končna lestvica : 1. Kopač (Bloudek Ljubljana) 131,90; 2. Danese (Roli Club Padova) 121,20; 3. Stanovnik (Bloudek Lj) 118,60; 4. Kosmač (Polet) 105,70. Kategorija »B« fantje (10 -12 let) Nastopil je samo en kotalkar, ki je dosegel naslednji uspeh: 1. Camporese (Roli Club Padova) 131,30. Kategorija »B« - dekleta V tej kategoriji je nastopilo 8 kotalkarje. Zmagovalka Miriam Martinini je prikazala znanje, ki že presega običajno raven te skupine. Vsekakor se je Martinini jeva uveljavila že na lanskem državnem prvenstvu, ko je osvojila prvo mesto med naraščajniki. Končna lestvica : 1. Martinini (Panda Rimini) 194,7; 2. Costa (Panda Rimini) 166,2; 3. Rossi (Roli Club Padova) 146,8; 6. Krizmancic (Polet) 126,1; 8. Operti (Polet) 114,1. Kategorija »A« - fantje (nad 12. letom) Samo Kokorovec je navdušil občinstvo in zasluženo osvojil prvo mesto. Zelo dobro se je izkazal tudi Mauro Renar, ki je bil po kratkem programu tretji, v prostem programu pa je prehitel Veneruccija in zasedel drugo mesto v skupni uvrstitvi. Damjan Kosmač pa je bil peti. Poudariti moramo, da je bila raven tekmovanja v tej skupini zelo visoka. Na četrtem Riminija mestu je na primer pristal lanskoletni državni prvak mladinske kategorije Patrick Venerucci. Končna lestvica: 1. Kokorovec (Polet) 213,60; 2. Renar (Polet) 204,80 ; 3. Camporese (Roli Club Padova) 197,10; 4. Venerucci (Panda Rimini) 191,60; 5. Kosmač (Polet) 182,40. Dekleta - skupina A Tu se je najbolje odrezala Graziella CamoM, ki se je z odličnim nastopom v prostem programu s tretjega, prebila na prvo mesto. Poletovka Nicoletta Sossi je zasedla zelo dobro tretje mesto med sedmimi tekmovalkami. Končna lestvica: Camoli (Panda Rimini) 197,40; 2. Gallo (RoÙ Club Padova) 195,80 ; 3. Sossi (Polet) 189,90. (SK) Tudi Jugoslavija v Chietiju CHIETI — Na mednarodnem košarkarskem turnirju, ki bo od petka do nedelje v Chietiju, bodo nastopili Italija, Jugoslavija, Sovjetska zveza in Španija. Spličan Ivica šurjak sicer že leto dni ne igra več pri videmskem prvoligašu, kjer ga je zamenjal Žico, vendar ni njegova popularnost med videmskimi navijači prav nič zbledela. Najboljši dokaz smo dobili na treningu, ko ga je obkrožila vrsta mladih navdušencev in ga prosila za avtogram, čeprav ne igra, šurjak namreč še vedno z ženo in enoletno hčerko živi v Vidmu in trenira z Udinesejem, s katerim ga je do pred dnevi vezala dveletna pogodba. Sedaj marajo razčistiti še neke finančne obveze, nakar bo znano, kaj bo z njim. Pri društvu, čeprav je bil nanj vezan, pa so mu puščali precej proste roke, tako da je dalj časa preživel ali v Splitu ali pa v Ameriki, od koder je njegova žena. Nekega dne pa smo le imeli srečo in ga dobili na treningu v Vidmu, kjer je bil med najbolj prizadevnimi in ob Zicu in Causiu tudi najboljši. Povedal nam je, da ima sicer stike z nekaterimi francoskimi klubi, kaj konkretnega pa seveda doslej ni sklenil. Beseda je tekla o tem in onem. Ko je govoril o jugoslovanskem in italijanskem nogometu, je dejal, da se razlikujeta prav v vsem, v igri, v načinu treniranja, v vodstvu klubov: »V Italiji klube vodijo ljudje, ki so bili že od vsega začetka v nogometu, bivši igralci. Vse to privlači ljudi, tisk, polemik ne manjka, kar vse polni stadione.« »Je za krizo, ki je zajela jugoslovansko reprezentanco po neuspehu na »mundialu« v Španiji, krivo tudi odhajanje igralcev v tujino?« »Igranje v tujini ni bistveni problem. V Španiji smo slabo igrali, a tudi sreče nismo imeli. Treba je bilo torej nekaj spremeniti, vendar ne prav vsega. Če gledamo le imena, je bila tedanja reprezentanca petkrat boljša od sedanje. Vendar je do sprememb prišlo in če je okostje drugačno, treba vse spremeniti, treba ustvariti novo reprezentanco, nov entuziazem, pravo atmosfero, saj brez »štimunge«, kot pravimo mi v Splitu, brez navijaškega duha, brez rezultatov, ni polnih stadionov.« To je bilo pred odhodom na evropsko prvenstvo v Franciji. Kljub mnenju, da je bila reprezentanca, ki je igrala v Španiji, boljša pa je Šurjak bdi optimist: »Če bo Veselinovič izbral pravo ogrodje,« je menil, »če ne bo še naprej spreminjal, eksperimentiral, lahko dosežemo dobre rezultate, v Franciji se ne smemo nikogar preveč bati.« Žal se je šurjakova ocena, da je bila reprezentanca na »mundialu« nekajkrat boljša, izkazala za resnično, kot je bila tudi utemeljena bojazen, da se ne bo dobro končalo, če se ne neha z eksperimentiranjem. Zato smo ga po polomu Jugoslavije proti Danski v nedeljo poklicali po telefonu v Videm. Bil je zelo kratek: »Sramota«, je na kratko odvrnil in pristavil: »Ne gre za enega igralca, gre za delo v klubih, za delo v reprezentanci.« V podrobnosti seveda ni šel, čeprav bi lahko o tem govorili ves popoldan. Pa tudi zanj ne more biti prijetno: padel je ugled vsega jugoslovanskega nogometa in v trenutku, ko išče dogovor v tujini, bo tudi zanj seveda zdaj težje, (db) Na kadetskem košarkarskem turnirju Olimpije Naraščajniki ZSŠDI- odlični v Ljubljani Na košarkarskem »Lokarjevem memorialu« Slovan prvi, Bor četrti V soboto in v nedeljo je na odkritem igrišču pred halo Tivoli v Ljubljani Potekal prvi kadetski košarkarski tur-za prehodni pokal Olimpije, ki ga je organiziral ljubljanski drugoligaš. Turnirja se je pod vodstvom Bogdana Godniča udeležila tudi naraščajniška selekcija (letnik 1969) ZSŠDI, ki jo sestavljajo košarkarji Bora, Kontove-'a in Poleta. Naši predstavniki so prikazali zelo lepo in dinamično igro in zasedli drugo mesto, potem ko so v finalu tesno klonili leto starejšim in fizično močnejšim košarkarjem Olimpije. Na turnirju so sodelovali Olimpija, ZSŠDI, Ježica in moštvo osnovne šole Majda Vrhovnik (Olimpija B). Polfinalni srečanji: ZSŠDI - Ježica 68:34 (34:14) , ZSŠDI: Kovačič (16) (2:3), Persi fl (1:3), žetko 2, Lippolis 17 (1:3), Skerlavaj 2, Luksa, Civardi 6 (2:2), Terčon 9 (3:3), Venier 2, Uršič, Fabčič 3 (1:3), Štoka. JEŽICA: Brlisk 2, Sali ja 8 (4:4), Matičič, Cepec 2, Gučnik, Kajfež 2, Korski 6 (0:1), Burazar, Vojovič 4, Hrovat 4 (0:3), Vidovič 2, Juhant 2. Olimpija - OŠ Majde Vrhovnik 81:41 Finale za 3. mesto Ježica - OŠ Majde Vrhovnik 115:62 Finale za 1. mesto Olimpija - ZSŠDI 79:77 (40:42) ZSŠDI: Kovačič 4, Peršič 4 (2:3), Žetko 10 (4:5), Lippolis 23 (4:4), Škerla vaj, Lukša, Civardi, Terčon 19 (3:5), Venier, Uršič, Fabčič 15 (1:3), Štoka. OLIMPIJA: Rešetarevič 16 (0:2), Džurovič 24 (2:3), Pirš, Gost, Bitenc 23 (5:8), Stražiščar, Strmole, Erjavec, Adamik 6, Arsin 8. Naši so začeli zelo dobro in so si v uvodnih minutah tekme po zaslugi agresivne in pozorne obrambe in učin- kovitih protinapadov priigrali 15 pik prednosti, nakar je prišla do izraza fizična in višinska premoč domačinov, ki so zaigrali bolj zbrano in dohiteli vrsto ZSŠDI ob koncu prvega polčasa. Tekma je bila odtlej vseskozi izenačena prav do poslednjega trenutka, ko je zmaga pripadla Olimpiji. Pristavili bi še, da so bili Borovi košarkarji istočasno zaposleni tudi na Lokarjevem memorialu, ki ga je priredil košarkarski klub Slovan, tako da so bili zelo utrujeni, saj so se po tekmi za matično društvo praktično brez odmora udeležili tekme s selekcijo ZSŠDI. Poudarili bi tudi, da so za najboljšega igralca turnirja proglasili Lucijana Lippolisa (ZSŠDI), najboljši strelec pa je bil Bitenc (Olimpija). Skratka, uspešno gostovanje naših naraščajnikov, ki že sedaj veliko obetajo in ki so letos že večkrat pokazali lastno kakovost. Pohvale pa si nedvomno zasluži tudi Bogdan Godnič, ki jih je vodil in pripravljal vso sezono. (Cancia) Na igrišču športnega parka Kodeljevo v Ljubljani je košarkarski klub Slovan priredil kadetski turnir »Lokarjev memorial« katerega so se poleg domačega moštva udeležile še kadetske vrste Bora, Servolane in mariborskega Branika. Prvo mesto je osvojil Slovan pred tržaško Servola-no, borovci pa so v malem finalu izgubili z mariborskim Branikom. Po kvalifikacijskih tekmah je bila na sporedu tekma minibasketa med Borom in Slovanom, v kateri so slavili naši mlajši košarkarji. Slovan — Bor 101:63 (44:32) BOR: D. Kovačič 12, Carbonara 3, Uršič, Lippolis 8, Žgur, Barili 6, Civardi, Pertot, Pettirosso 2, Korošec 14, A. Kovačič 18. Servolana — Branik 83:74 Finale za 3. mesto: Branik — Bor 95:74 (50:42) BOR: D. Kovačič 1, Carbonara 2, Uršič, Lippolis 11, Žgur, Barini 8, Civardi 4, Pertot, Pettirosso, Korošec 32, A. Kovačič 17. V tem srečanju so borovci začeli pre- cej poletno in bili vseskozi povsem e-nakovredni nasprotniku, ki pa ima zelo dobrega centra (2 m) Zinraiha, ki je drugače tudi slovenski kadetski reprezentant in ki je bil za naše nerešljiva uganka pod košem. Borovci so v nadaljevanju nekoliko popustili, predvsem v obrambi. Najboljši v Borovih vrstah je bil Fabrizio Korošec, ki je bil zelo natančen pri metu. • Finale za 1. mesto Slovan — Servolana 79:69 Minibasket: Slovan — Bor 26:34 BOR: Arena 2, Pregare, Černič, Ažman 8, Race 4, Oberdank 12, Pertot 8, Legiša, Bole. Tekma je bila vseskozi zelo borbena in razburjena, priča smo bili zelo o-gorčenemu boju na vsem igrišču, ob koncu pa so borovci, ki imajo za sabo v letošnji sezoni že vrsto tekem v dveh prvenstvih, zasluženo slavili. Za najboljšega igralca letošnjega Lokarjevega memoriala so proglasili košarkarja Servolane Angelija. (Cancia) Tudi miniodbojkarji Vala na državnem finalu v Sieni V velikem finalu Naš prapor premagal La Goriziano L moško odbojko končan turnir MC Miniodbojkarji Vala A so pred dnevi osvojili naslov pokrajinskega prvaka in bodo tako skupaj s tržaško "»go zastopali slovensko moško odbojko na državnem finalu, ki bo septembra v Sieni. Čeprav je bila udeležba na pokra-linskem delu prvenstva skromna, saj s° nastopile le štiri ekipe, smo lahko J-igro, ki so jo prikazali slovenski odbojkarji, nadvse zadovoljni. Vse tek-[ne so bile sicer izenačene, še najlepša Pa je bila prav med Valom A in s°čo, ki je osvojila končno drugo mesto. Val B se je uvrstil na zadnje mesto, vendar so v ekipi izključno igralci letnikov 1973 in 1974, ki bodo v toj konkurenci igrali tudi prihodnje leto. V Štandrežu so se v miniodbojki pomerila tudi dekleta. Ekip je bilo kar 23, zmagale pa so Canon B, Mossa in Italcantieri. Soča, edini slovenski predstavnik, je bila med zadnjimi, vendar je nastopila z zelo mlado ekipo. Glede na razmah, ki ga odbojka doživlja v Gorici, pa je vsekakor pričakovati, da bo prihodnje leto udeležba naših ekip številčnejša. POSTAVE NAŠIH EKIP VAL A: Benska, Bisai, Marvin, Bensa, Volčič. VAL B: Marušič, Šuligoj, Lutman, Prisco, Florenin. SOČA: Čemic, Cotič, Petejan, čev-dek, Černič. SOČA (dekleta) : Čemic, Devetak, Lavrenčič, Florenin, Tuniz. (Zip) Igralci Našega prapora so zmagovalci letošnjega turnirja MC v moški odbojki. V finalu so premagali ekipo La Goriziana po treh izredno dramatičnih in navdušujočih setih. Petkov večer je bil prava poslastica za ljubitelje odbojke. V telovadnici Kulturnega doma so bile na sporedu odločilne tekme. V prvem polfinalnem srečanju so igralci Goriziane brez večjih težav odpravili mlade odbojkarje MO O. Župančič, ki so se edino v prvem setu dobro borili, medtem ko so v nadaljevanju popolnoma popustili. Drugi polfinale je bil mnogo bolj izenačen. Igralci Našega prapora in Danice so prikazali lepo odbojko in obe ekipi bi si zaslužili mesto v finalu. V ključnih trenutkih pa je prišla na dan večja borbenost Našega prapora, ki je z minimalno razliko osvojil oba seta. Tekma med Našim praporom in La Goriziano je bila vredna finala za 1. mesto. Igralci La Galiziane so si takoj v začetku priborili lepo prednost (7:1), ki pa so jo le s težavo ohranili do konca. V drugem setu so igralci iz vznožja Brd zaigrali bolj odločno, a po izredni izenačenosti (7:7, 8:8) so si nasprotniki znova nabrali lepo prednost (14:11). Tu pa je prišlo do preobrata. Štandrežci, ki so že bili gotovi zmage so nekoliko popustili, kar so spretno izkoristili nasprotniki, ki so se borili kot levi na vsako žogo in tako skoraj neverjetno zaključili set v lastno korist. V odločilnem setu so Štandrežci zaigrali mnogo bolj nervozno, saj so bili glavni favoriti za končno zmago. Naš prapor je to psihološko prednost odlično izkoristil in si nabral lepo prednost (13:6). La Goriziana je imela še nekaj moči, da se je približala na 13:12, a to je bilo tudi vse. Naš prapor je z večjo odločnostjo in požrtvovalnostjo zasluženo zmagal set in tako osvojil 1. mesto na turnirju. POLFINALE LA GORIZIANA — MO O. ŽUPANČIČ 2:0 (15:12, 15:6) NAŠ PRAPOR — DANICA 2:0 (16:14, 16:14) FINALE NAŠ PRAPOR — LA GORIZIANA 2:1 (12:15, 16:14, 15:13) NAŠ PRAPOR: Bevčar, Cibini, Šo-šol, Komel, Prinčič, Vogrič, Furlan. LA GORIZIANA: Faganel, Mučič, Plesničar, Nanut, Klanjšček, Marušič, Krpan. DANICA: Juren, M., L. in V. Černič, G., I. in D. Devetak. MO O. ŽUPANČIČ: Bensa, D. in A. Paulin, G rinovero, Cej, Boškin, Braini. (MAL) Po prvem delu balinarskega prvenstva Kras A ohranil prvo mesto V okviru pobratenja Bor-Slovan — obvestila | SZ Bor sklicuje v ponedeljek, 25. t.m., IZREDNI OBČNI ZBOR ob 20.00 v pr-Vem in ob 20.30 v drugem sklicanju * naslednjim dnevnim redom: 1. predložitev in odobritev novega društvenega statuta; 2. izvolitev novega društve-neSa vodstva; 3. razno. Občni zbor bo v prostorih Borovega športnega centra v Trstu, Vrdelska cesta 7. TPK Sirena Prireja julija meseca štiri jadralne tečaje za otroke od 8. do 11. leta starosti. Pogoj je, da so dobri plavalci. Vpisovanje na sedežu TPK Sl-rena v Barkovljah vsak dan — razen ob nedeljah — od 19. do 20. ure ali Pa na ZSŠDI, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 do 20. junija med delovnim urnikom. Po prvem delu 4. zamejskega balinarskega prvenstva je Kras A, ki je edini še neporažen, ohranil vodstvo na začasni lestvici in ima še dalje dve točki naskoka nad Gradino, vendar pa je prav v zadnjem nastopu v Zgoniku Kras A tvegal poraz proti tretjeuvršče-nemu Poletu. Po izdatnem vodstvu v prvem srečanju, si je namreč banalno zapravil delno zmago, v drugem srečanju pa je Polet že vodil z 10:6, ko so domačini nanizali 5 točk in tako izenačili stanje. Delnega spodrsljaja vodilnega moštva ni znala izkoristiti Gradina, katero je v Doberdobu Sokol prisilil na delitev točk. Na Padričah je Kras B odlično začel in gladko osvojil prvo srečanje, v nadaljevanju pa so gajevci zaigrali precej bolje in remizirali. V zaostali tekmi 4. kola pa je v Bazovici Zarja dokaj gladko premagala Sokol. IZIDI 7. KOLA Kras A — Polet 1:1 (8:11, 11:10); Gaja — Kras B 1:1 (3:11, 11:6); Fra-dina — Sokol 1:1. Zaostala tekma: Zarja — Sokol 2:0 (11:5, 11:4). LESTVICA Kras A 12, Gradina 10, Polet 9, Gaja 6, Sokol in Kras B 5, Zarja 4, Kraški dom 3. Kraški dom in Zarja imata tekmo v zaostanku. PRIHODNJE KOLO (20. t.m.) Kras B — Kras A, Gradina — Zarja, Gaja — Sokol, Polet — Kraški dom. (B.S.) Naši otroci Dogovor o letošnjem V okviru pobratenja med Borom in ŠD Slovan iz Ljubljane je predvideno tudi vzdrževanje stikov med gojenci slovenskih vrtcev Trsta in Ljubljane ■ oziroma meščanske občine. Tako so se v petek spet srečali med seboj otroci, ki obiskujejo vrtec v tržaškem slovenskem dijaškem domu in vrtec »O. Župančič« v Ljubljani. Srečanje je bilo v Mostah, iz Trsta pa je odpotovalo devet otrok, ki obiskujejo zadnje leto vrtca v Dijaškem domu. V »delegaciji« je bilo tudi vzgojiteljsko spremstvo, prisotni pa so bili tudi predstavniki Športne šole Trst, ki ta srečanja vsako leto organizirajo. v Ljubljani zimovanju na Jančah Otroci so se takoj pomešali med seboj in so v igri preživeli nekaj nadvse prijetnih uric. Manjkalo ni niti kotalkanja, kolesarjenja in drugih »športov«. Še posebno pa je otrokom teknilo skupno kosilo. Srečanje je bilo oči vidno za otroke izredno prijetno, saj se kar niso mogli ločiti in tako je prišlo celo do zamude pri odhodu. Srečanje so izkoristile tudi vzgojiteljice za izmenjavo svojih izkušenj pri delu z otroki, obenem pa so se v glavnih osnovah tudi že dogovorili za letošnje zimovanje načih otrok na Jančah. (M. Šušteršič) 3 KRAT MUNDIAL Saša Rudolf (6.) Na predvečer srečanja Italija - Haiti se seveda disino ukvarjali ne z Douvallierom in ne z razmotri-yanjem skrivnosti o resnični Trevisanovi vlogi. Ettore Trevisan, doma iz Škednja, je bil vseeno ali kot odstavljeni trener ali sodelavec edini, ki je do potankosti poznal nasprotnike azzurrov. Kako ne bi s tako lzkaznico postal najbolj iskani človek italijanskih časnikarjev. Kot edinemu tržaškemu rojaku med dopisniki v Mùnchnu mi je pri intervjujih dajal prednost, čeprav ]e bil tudi ostalim stalno na voljo, saj bi mu reklama jahko le koristila pri nadaljnji trenerski karieri v Italiji. In res so se jokrog njega vrteli predsedniki klubov, menežerji, tehnični vodje. Po naključju sem prisostvoval pogovorom, ko je že vse kazalo, da bo podpisal pogodbo za sezono 1974-75 s Sampdorio. Toda Pokončna pogodba je ostala nepodpisana, zgodilo se !e ■— kot tolikokrat v nogometnem ambiento —, da f® vse ostalo le pri besedah. Po večerji nam je Trevisan priredil pravo tehnično lekcijo o nogometaših Haitija. Opozoril nas je pred- vsem na vratarja Francillona, ki bi po njegovem lahko igral v najboljših evropskih klubih, in na srednjega napadalca Sanona, ki naj bi bil najnevarnejši in najhitrejši v ekipi. V hotelu smo tudi dobili agencijsko vest, da vodstvo haitske reprezentance zahteva ojačenje varnostne službe, češ da so v športno šolo v Grunwaldu, kjer so bili nastanjeni, prispela grozilan pisma. Grožnje so ostale zgolj na papirju, da so bile resnične ni nihče dvomil, saj ni bilo Haičana na svobodnem svetu, ki ne bi prisegel maščevanja trinogu. Upravitelj v Grunwaldu pa se je hudoval na trenerja Tassyja, češ da je monopoliziral telefon. Dnevno se je po več ur pogovarjal in posvetoval s predsednikom Douvallierom, tako da je bil edini telefon skoraj stalno zaseden. Olympiastadion se nam je naslednjega dne predstavil v povsem drugačni luči, kot nam je ostala v spominu izpred dveh let. Podgane so zažrle vezi plastične strehe, pokazali so se prazni prostori odpadlih ploščic v podzemskih hodnikih, nove pa so bile reporterske kabine, ki so v obliki vesoljskih prozornih ladjic visele nad častno tribuno in od koder so bili igralci na travnatem pravokotniku komaj spoznavni. Zoff in tovariši so zaigrali tako medlo, da nepričakovano vodstvo Haitija v 7. minuti drugega polčasa nikakor ni bilo nezasluženo. Strelec je bil Sanon, Trevisan nas je torej le dobro poučil. 12 minut kasneje je Rivera izenačil, nakar je Valcareggi poslal z igrišča Chinaglio, ki pa se s trenerjevim sklepom nikakor ni strinjal. Umaknil se je sicer z igrišča, vendar je z vulgarno gesto križanja rok pri komolcu pokazal, kaj misli o trenerjevi odlo- čitvi. Toda Valcareggijeva zamenjava se je izkazala za pravilno. Po avtogolu branilca Augustea je prav Anastasi, ki je zamenjal Chinaglio, dosegel tretji zadetek. Navdušenje za zmago nad skromnim Haitijem je bilo v italijanskem taboru izredno, saj je v Munchen iz Italije dopotovalo nalašč za tekmo nad 40 tisoč navijačev, če sc, pri okencih Olympiastadiona za tako nepomembno srečanje prodali kar 51.100 vstopnic. POLOMIJA V STUTTGARTU 7■ Med organizatorji prvenstva so imeli prav gotovo odločujočo besedo turistični delavci, smo se šalili med seboj, saj smo bili stalno na potovanju. Kot na kole-1 J xKPbH sarskih etapnih dirkah tudi v nogometni *2, Nemčiji ni bilo postanka. 16. junija je 215 km dolga etapa vodila iz Muenchna v Stuttgart, nato pa k » azzurrarti« v v—Ludvxigsburg. Vodstvo italijanske reprezentance je za ves čas prvega dela tekmovanja najelo pravcati kraljevski dvorec, ki je povsem zasenčil spomin na luksuzno trdnjavo v Konigsteinu. 38 spalnic, dve jedilnici, 3 dnevne sobe, ogromni park z umetnim jezerom — vse to je bilo v izključno uporabo azzurrov. Čeprav je Zveza upravi hotela plačala polni penzion za vse (govorilo se je, da dnevno vsako ležišče velja 120 dolarjev), so igralci in spremljevalci koristili le nočnino, za hrano je skrbel kuhar, ki je skupno z dvema natrpanima tovornjakoma testenin, paradižnikove mezke, parmezana, pršuta, sladkorja in moke, pa še vina in celo mineralne vode prišel iz Italije. Naročnino Mesečno 10 000 lir celoletno 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnino za zaseb mke mesečno 180.00. letno 1 800.00 din, zo orga-mzaciie in podietio mesečno 250,00. letno 2 500.00 dm Poštni tekoči račun zo Itolljo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|Ona Kardeljevo 8/H nad - telefon 223023 Oglast Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir zo mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'T IVA 18' J Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije" Julijske krajine se noro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 - tel 775-275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI 19. junija 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska I IZTT Trst Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Nenavadni pripetljaji na rob nedeljskim evropskim volitvam RIM — Volilna udeležba na nedeljskih volitvah je bila v Italiji za 1,4 odstotka nižja kot na prejšnjih evropskih volitvah. Tedaj je šlo na volišča 85,3 odstotka italijanskih volilnih upravičencev, zdaj pa 83,9. Med številnimi dejavniki, ki so vplivali na zmanjšano volilno udeležbo, je bilo tudi lepo vreme, ki je mnoge vodilne upravičence privabilo v gore ali k morju. Mnogi od teh so se nameravali pravočasno vrniti domov, da bi opravili svojo državljansko pravico in dolžnost, a jim kljub dobri volji ni uspelo. Tako na primer poročajo, da se je na avtocesti, ki pelje od morja v Firence, v nedeljo popoldne stvorila 27 kilometrov dolga kolona avtomobilov. Prav zaradi volitev je uprava avtocest sporazumno s pristojnimi oblastmi sklenila, da ne bo od voznikov zahtevala plačanja cestnine. Kljub temu pa se je promet še dalje počasi odvijal, tako da so mnogi pripeljali v glavno mesto Toskane po 22. uri, se pravi, potem ko so bila volišča že zaprta. Med tistimi, ki v nedeljo niso volili, je bil tudi naj- starejši prebivalec Italije. Star je 109 let, ime pa mu je Cesare di Claudio in živi v San Pellegrinu di Norcia v Umbriji. Volilna kronika beleži tudi primere ljudi, ki so se sicer odpravili na volišča, a jim ni uspelo voliti, ker jim je to preprečila — smrt. Do takega primera je prišlo v Cesanu Bosconeju v milanski pokrajini. Tu se je okrog 9. ure zjutraj predstavil na volišču 82-letni Fortunato Pollesel. Že je držal v roki glasovnico, ki so mu jo izročili skrutinatorji, ko ga je zadela srčna kap. Nemudoma so ga prepeljali v bližnjo bolnišnico, a zanj ni bilo več pomoči. Na 82.144 voliščih v Italiji se je v nedeljo pripetilo marsikaj, kar bi bilo vredno tudi dobrega žumalističnega peresa. V Marionopoliju (pokr. Caltanissetta) so npr. predstavniki liste KPI zahtevali, naj se sname razpelo s stene volišča, češ da je to volilna propaganda za KD. Iz istega razloga ni smel redovnik na volišče s križem. Proti temu »bogoskrunstvu« pa je nastopil krajevni župnik, ki je včeraj sklical javno molitev zoper pregreho. Med snemanjem filma Italijanska filmska igralka Sophia Loren in Američan Daniel J. Travanti med snemanjem filma »Aurora«, katerega režiser je Maurizio Ponti (Telefoto AP) »Kavbojski« obračun z divjim streljanjem SALERNO — Divji zahod se na jugu Italije večkrat ponavlja in tako je bilo tudi v nedeljo (vest pa so objavili šele včeraj) v Noceri. Killer »nuove famiglie« 28-letni Salvatore Migliorini je bil aretiran, ko je hotel pokončati nekega moškega, kateremu je nastavil past z dvema drugima pajdašema. Žrtev zasede je govorila z dvema prijateljema na pločniku, ko se jim je približal renault s tremi mladeniči. Ti so začeli streljati na moškega, ki se je zgrudil na tla. Takrat je iz avta izstopil Migliorini z revolverjem v rokah, da bi svojo žrtev pokončal, ko se je približal karabinjerski podčastnik, ki je bil v službi na bližnjem volilnem sedežu in je malo prej slišal strele. Takoj se je zavedel, kaj se dogaja in začel streljati proti ubijalcu. Takrat sta mladeniča pognala avtomobil in prepustila Migliorini ja usodi: mladenič je skušal pobegniti, a ga je karabinjer kmalu dohitel in po krajšem boju aretiral. To pa še ni vse. Čeprav je bil moški, na katerega so killerji streljali, huje ranjen, mu je kljub temu uspelo odstraniti se neznano kam. Na kraju so našli samo njegovo pištolo, s katero se je skušal najbrž braniti. Nepovabljen medved na obisku BUDIMPEŠTA — V zgodnjih jutranjih urah so se stanovalci neke stolpnice v središču madžarskega glavnega mesta znašli iz oči v oči — z medvedom. Zver je ponoči »vdrla« v pritličje stolpnice skozi odprto okno, da bi se povzpela do drugega nadstropja. Tam so ga zagledali stanovalci in zagnali vik in krik, da bi nepovabljenega gosta spodili. Do prihoda policije pa jim to ni uspelo. A tudi policaji so se pošteno namučili: najprej so streljali na žival in jo ranili, šele nato odpeljali. Prodajali so brazilske otroke SAO PAULO — V zadnjih dveh letih je bilo prodanih več kot trideset brazilskih otrok in novorojenčkov, po ceni, ki se je gibala med 3.500 in 5 tisoč dolarji. Tako je rečeno v tiskovnem poročilu brazilske policije, ki je po široki preiskavi tudi aretirala štiri osebe, med temi medicinsko sestro in direktorja neke bolnišnice. Ti so največ otrok »prodali« v Evropo in na Bližnji vzhod. Kopija starogrške triere ATENE — Pri grški mornarici so sporočili, da bodo prihodnje leto zgradili natančno kopijo starogrške triere v naravni velikosti. Načrt zanjo je iz delala ekipa grških in britanskih zgodovinarjev, arheologov in ladjarskih inženirjev. Izdelava bo stala okrog 50 tisoč dolarjev. Od jutri novi stotisočaki RIM — Jutri bodo šli v obtok in s tem stopili v veljavo novi stotisočaki. Tako je sporočilo zakladno ministrstvo, ki pojasnjuje, da bo imel novi bankovec vrsto prednosti, od katerih je najbolj pomembna ta: lažje bo tehnično ugotoviti prave bankovce od ponarejenih. Novi stotisočak se vključuje v »operacijo obnove« italijanskih bankovcev in denarja nasploh, ki se je začela leta 1976. Vsekakor pa bodo »stari« stotisočaki še vedno veljavni. Na novem bankovcu bo Caravaggio nadomestil Botticellija in njegovi deli bosta reproducirani na obeh straneh. Neverjetna bolezen PEKING — Neverjetno, ampak resnično! V severovzhodni kitajski pokrajini Shaanxi je pet oseb obolelo za skrivnostno in nenavadno bo leznijo: na koži so se jim »pojavili« trni, podobni kaktusovim. Vest je v svoji zadnji številki objavil krajevni dnevnik, ki priobčuje tu di poziv, naj se znanstveniki pozanimajo n primeru, o katerem je bilo moč brati samo v knjigah * znanstvenofantastično tematiko. Najprej je ta posebna bolezen prizadela decembra lani nekega prebivalca iz okraja Šan-lu: trni so mu začeli rasti na nogah, da bi se pozneje razširili tudi na roke in ob ustih. Vsa stvar je seveda zelo boleča. Zdravniki so trne potem pogledali pod drobnogledom in ugotovili, da dosega njihova zu nanja dolžina 3 milimetre, pod kožo pa gredo od enega do dveh milimetrov. Kljub » intenzivni terapiji« bolezen ni pojenjala, še več, prizadela je tudi bolnikovo ženo, petletno hčerko in dva soseda. V Izraelu okradli arhimandrita TEL AVIV — Dnevnik Jerusalem Post je včeraj objavil vest, da sta neznanca pretekli petek okradla arhimandrita Anthanyja Grabbeja, pred stojnika beloruskih misijonov Dogodek se je pripetil, ko se je ar-himadrit vračal z avtomobilom v Jeruzalem iz jordanskega glavnega mesta Amana. Na samotnem delu ceste sta ustavila avtomobil, v katerem so se peljali tudi drugi potniki, moška srednjih let oblečena v izraelsko vojaško uniformo. Grabbeja sta okradla za okrog 50.000 dolarjev (približno 85 milijonov lir) v jordanski in ameriški valuti. Tatova sta nato odvedla arhimandrita in njegove spremljevalce daleč od ceste ter zbežala z njihovim avtomobilom. Uradni rojstni dan Preteklo soboto so v Veliki Britaniji praznovali »uradni« rojstni dan kraljice Elizabete II. ter priredili tradicionalno slovesnost »Trooping the colour«. Resnici na ljubo se je Elizabeta II., ki je tudi odlična amazonka, rodila 21. aprila pred 58 leti. Vendar življenje je eno, kraljevski ceremonial pa drugo (Telefoto AP) Čudni okraski TOKIO — Po vsej Japonski je zavladalo izredno zanimanje za »ogrličnega kuščarja« (chlamydosauros kingii), po rodu iz Avstralije, ki je tudi upodobljen na kovancih za dva cen-tezima te države. Sedaj je povpraševanje po teh kovancih izredno, tako da so dobili v Canberri (kjer izdelujejo avstralski denar) že na stoti-soče naročil tega »primerka«. Japonski trgovci nameravajo s kovanci narediti okraske in ogrlice, ki bi jih potem prodajali po 200 krat višji ceni. Zakaj vse to? Mali martinček »z ogrlico« je postal na Japonskem izredno popularen zaradi televizijske reklame, ki kaže, kako se mali plazilec spretno bori: najprej razgrne svoj okrašeni vrat v pahljačo, da bi prestrašil nasprotnika, če mu pa to ne uspe, se povzpne na zadnje noge in zbeži z neverjetno hitrostjo. Tako obnašanje je preko vsake mere učinkovalo na fantazijo Japoncev, in sedaj se kuščar pojavlja prav povsod: na majicah, torbicah itd. miki musterI Trije hribolazci (5.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika ...POIZRUSIEA STA ZADN3E ...TRDONJj NA STEPLO... ÌSEDAJ ] ZVITOREPEC SE ^\ì 'dolgT vrvi.. 3E ZALOGA)- NA [\j > y ...IN «MALO OBSTAL NA O/UEmI ROBO... • NgSl SEDAJ JE TRD0N3A PRIVEZAL. PROl STI RONEC VRVI W PEBLO, SE bPO-STIL PO rt l f j NJEJ IN „ Z /Z SE WM- jf , •;! 1 V/ -Z DOSEGEL. SEM1J Z in/h TU IM A4, VRV, PA S _ 'dA JJf 1 4L. Tl mZKUSIy^ Eg $ & r--' \ /nJvm \ (( Z /Ofi/jl ' \! , jffff Po kulturni revoluciji politika zameglila vojsko Kitajska začela korenito obnavljati oborožene, sile PEKING — Kitajska narodna skupščina je pred kratkim izdala zakon, ki korenito presnavlja pojem o vojski in sam njen ustroj. Po tako imenovani kulturni revoluciji je vrhovna državna oblast posvetila vso pozornost levičarski politični zavesti, vsa druga vprašanja — med temi tudi problem oboroženih sil — so bila potisnjena v ozadje. Kakor šole niso izobraževale učeče se mladine in tovarne niso imele za glavni cilj proizvodnje tako niti kitajska vojska ni služila pravemu namenu. Politika iznad vsega, torej. Toda zdaj se je naenkrat postavilo vprašanje: kaj ko bi se Kitajci nenadoma znašli sredi vojne vihre? Odgovor bi bil dokaj trpek, menijo v krogih pekinške vlade. Predvsem zato, ker so na poveljniška mesta bili poklicani neizobraženi ljudje in ker je vprašanje strokovnosti bilo docela zapostavljeno. V smislu omenjenega zakona bodo vojaki dobili v kratkem čisto nove uniforme, nanje pa bodo spet pripeli čine, ki jih je kulturna revolucija v anahronističnem potrjevanju egabt ari zrna odstranila. To je seveda le začetek modernizacije oboroženih sil, ki so doslej bile ob robu svetovnih tehnoloških premikov na vojaškem področju. Kitajska vojska šteje kake 4 milijone glav, a vsako leto naštejejo 10 milijonov rekrutov. Preveč množičnosti, premalo pa tehnične usposobljenosti. Starost rekrutov gre od 18. do 22. leta ( v poštev pridejo po potrebi tudi ženske), a vojak po novem zakonu ne sme prekašati 35. leta (prej 40.). V pehoti znaša vojaški rok 3 leta in je podaljšljiv za 1 ali 2 leti, v mornarici znaša 4 leta in je podaljšljiv za eno, a enako velja za letalstvo. Prostovoljci so lahko pod orožjem 8 do 12 let, rezervisti pa ne smejo imeti manj kot 35 let. Pomladiti je treba vrste komandantov: poprečna starost komandanta bojne edinice znaša namreč 50 let, divizijskega komandanta 45 in brigadnega 40. Pomladitev bo izpeljana s tem, da bodo že študente v šob seznanjali z vojaškimi veščinami, pa tudi tako, da bodo družinam, iz katerih izhajajo rekruti, dajali posebno podporo. Skratka: prej kulturna, zdaj pa vojaška revolucija.