http.//www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK,9.december 2021/ ŠTEVILKA 1427. leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - Isola / cena: 1,50 EUR 1427 ^ D0STAVA NA D0M a,i 0SEBNI prevzem VB Jt H Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333 malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro STISKQRNQ MONDROČ Brez radovednosti ni boljšega življenja Kaj za vraga je zvabilo mlade galebe, da so se tako-le posedli pred fotografski objektiv naše bralke. Morda so gledali kašen božični film na ljudem nevidnem platnu, ali pa so bili pri učni uri lepega vedenja v našem mestu. Morda pa so imeli zbor krajanov o PPN? (Mef) Galebe zagotovo bolj zanima Pomorski prostorski načrt, ki je bil, za večino občanov, sprejet povsem neopazno, kot da se jih ne tiče, kot da jim je dana le vloga opazovalcev sprememb v njihovi okolici. Pa saj je bila dolga javna obravnava, bodo rekli pripravljavci in tudi občinski svetniki, ki so ga imeli možnost videti, ob tistih, ki so za njegovo vsebino posebej zainteresirani. Ravnamo se pač po principu, da so izvoljenci ljudstva poklicani, da odločajo v imenu ljudi in ne v interesu ljudi, kajti v tem primeru bi morali svoje odločitve preverjati na terenu, pri svojih volivcih. Pa ne pomnimo, da bi se kaj takega že zgodilo. Enostavno je s tem preveč dela. „Saj ljudi ne zanima več soodločanje o svojem okolju in o razvoju. Če bi jih, potem bi bila udeležba na javnih razpravah boljša kot je zdaj, ko celo na Zbor krajanov o urejanju parkirišča v Livadah pride par upokojencev, ki morda niti avtomobila nimajo." Tako že nekaj časa govorijo tisti, ki morajo po službeni dolžnosti in zakonodaji pripravljati javne obravnave in Zbore krajanov, pri tem pa vedno slabše skrivajo zadovoljstvo ob tem, da je na takšnih dogodkih vedno manj ljudi. Če bi naredili seznam javnih razgrnitev različnih dokumentov pri nas bi ugotovili, da je udeležba simbolična in če bi odšteli redne obiskovalce, bi bila udeležba katastrofalno slaba. Takšno slabo zanimanje smo beležili takrat, ko je šlo za mnenje ljudi o širitvi pokopališča ali o Občinskem prostorskem načrtu. Če bi na javno obravnavo tega krovnega prostorskega dokumenta prišli le tisti, ki so dali podporo razpisu referenduma o OPN, bi trikrat napolnili kulturni dom do zadnjega kotička. Pa je bila dvorana Kina Odeon celo prevelika. Misel, da ljudi ne zanima več, kaj se dogaja v njihovem prostoru, se je zdela primerna vse do trenutka, ko so se občani sami organizirali in pokazali oblasti, da jim ni vseeno. Spomnimo se Zbora krajanov v gostinski šoli, kjer je dokončno pogorela ideja o betoniranju starega mesta s takoimenovano Urbano opremo. Podpora referendumu o OPN je najnovejši dokaz, da ljudem ni vseeno in oblast se mora zavedati, da javne razgrnitve niso same sebi namen, ampak morajo dati odgovore, ki jih pripravljavci sami ne zmorejo ali pa jih ne bi radi dali v soodločanje. Zmanjševanje vloge krajevnih skupnosti kot mesta preverjanja najbolj lokalnih interesov, je le še en korak v smeri odtujevanja odločanja od ljudi. Zbori krajanov so postali velika redkost, samouprava je izginila iz našega vsakdana. Kaj torej počnejo galebi? Se pogovarjajo o tem, kako bodo preživeli dolgo zimo, kako se bodo greli, ali kaj tretjega. Se bodo že zmenili. Le ljudje se ne znamo. nnn INTE54 SNN1MOIO BANK M\VI>RV< NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@niandrac.si J Kdo nadzoruje nadzornike? Od diktature do diktature, med sabo se lahko razlikujejo, lahko pa se tudi ne, Mandračev dopisnik Zoran Odic se sprašuje, kako se lahko voditelji držav srednje in vzhodne Evrope .zgledujejo po dveh sistemih, ki sta jim povzročila največje gorje, Ni diktature brez nadzora. Nadzor je bistvo diktature. Vsaka diktatura je obsedena le z enim: z nadzorom. V starodavnem Rimu so ljudem dajali kruha in iger. Množicam so odvračali pozornost z zabavo. Druge diktature uporabljajo druge strategije, s katerim nadzirajo ideje in znanje. Kako jim to uspeva? Znižajo izobrazbo, omejujejo kulturo, kontrolirajo, selekcionirajo in cenzurirajo informacije in vsa sredstva osebnega izražanja. Zavedati se moramo, da se ta vzorec nenehno ponavlja skozi zgodovino. Do danes. Ko se sprašujemo: Kaj se dogaja? Zakaj se dogaja? Kako se sploh nekaj takega lahko dogaja? A je možno, in očitno je, da je možno, da opažamo danes v eno integrirani dve obliki etnofašizma, dva največja totalitarizma v svetovni zgodovini - nacifašizem in stalinizem. In to v deželah, državah, ki so bile največje žrtve obeh. Vodijo ga podivjani politiki, ki svoje državne fevde požirajo kot črvi, ki požirajo jabolka ali oljke, od znotraj. In se medsebojno družijo in organizirajo in se medsebojno hvalijo od Budimpešte do Varšave in Sofije, od Beograda do Zagreba in Ljubljane in uničujejo vse kar je drugačnega in diši po združeni Evropi, v katero so sprejeti pod pogojem, da spoštujejo in uveljavljajo evropske pravne norme. Od Nizozemske do Madžarske Nismo mi vaša kolonija, tvitajo janše, naše pravo je nad evropskim in pika. Samo denar dajte, pravijo evropski reveži, med katerimi slovenskim nič ne manjka, ker so svojo državo zadolžili več kot je bila zadolžena tista država iz katere so zbežali. In so jo sami uničili, tako kot uničujejo lastne države. Ni Slovenija, dobro je napisal Janša, nizozemska kolonija. Če pa je Madžarska kolonija. Številke so jasne in pred pravosodnimi inštitucijami države je herku-lova naloga, da ustavijo to norost Več je bede in neostvarjenih možnosti, več je frustracije in impotence v smislu nezmožnosti, ki potem postaja apatija, bes in sovraštvo. Ni vprašanje ali se bo pojavil novi Hitler ali novi Mussolini, vprašanje je kaj oni delajo v tem trenutku in kako jim mi lahko preprečimo, da delajo to | kar delajo. Vprašanje je kaj mi s delamo.« s Zoran Odič v kateri, po Hamletu, imamo sistem. Sistem je norost kako nasilno uničiti parlament zato, da ga nadziraš, kako uničiti izobraževanje, da bi ga lahko nadziral, kako uničiti zdravstvo zato, da bi ga nadziral, kako uničiti policijo, da bi jo nadzoroval in jo spremenil v politično, kako uničiti vojsko, da postane režimska, kako uničiti javni sistem informiranja z namenom postavitve madžarskega sistema propagandističnega, domoljubnega, kar pomeni etno-fašističnega novinarstva. Nekdanji socialisti in komunisti (od Janše, Rupla, Jambreka, Zvera, da jih niti ne naštevam) so se prelevili, tako kot Mussolini pred njimi, iz socialistov in komunistov v skrajne desničarje, ki pišejo pesmice o Božiču. Prav tako pojejo, kot mladi rjavosrajčniki v munchenskih pivnicah. Nosilci epidemije zla Po svoje ni prav, da jih primerjamo s tistimi, ki so širili največje zlo po Evropi in svetu. Tisto so bili veliki mojstri zla, medtem ko so ti današnji samo nosilci epidemije zla. Srečko Horvat, danes med najbolj znanim evropskim filozofi, piše: »Danes je fašizem prisoten povsod, v vsaki državi, na vsaki državni meji, na vsakem koraku. Ni nujno, da je to fašizem v črnih uniformah, to ni nujno nekaj kar vidite, čeprav, ko je ekonomska kriza hujša - to je hujša situacija v družbi. Civilna iniciativa za ohranitev kmetijstva v Izoli vabi na javni zbor zakupnikov zemljišč v Izoli Javni zbor bo v četrtek 16. decembra 2021 ob 17. uri v kinu Odeon v Izoli. Naša iniciativa deluje od leta 2015 zato, da 700 - 800 malim kmetom v Izoli, omogočimo pridelavo oljčnega olja, vina in zelenjave na zemlji v lasti sklada RS za kmetijska zemljišča... kar delamo že več kot 50 let. Sklad RS za kmetijska zemljišča, nam od leta 2013 tega ne dovoljuje več, ker ni pravne podlage (postali smo ilegalci - črnograditelji) - večina od nas, namreč nima uradnega dovoljenja za kažete, ki smo jih postavili, da spravimo pridelke, stroje in opremo pod streho, ki je edini vir vode, da lahko sploh karkoli pridelamo. Prestavili bomo poglavitne spremembe in nove pogoje za kmetovanje. Prispevki za referendumsko kampanjo | Civilna iniciativa - Gibanje za Izolo sporoča, da vaše prispevke za refe-f rendumsko kampanjo lahko nakažete na Carli Viktorija - Civilna inici-i ativa »Gibanje za Izolo", Morova ulica 23, 6310 Izola, TRR: fl 10100-0059704465, sklic: Za referendumsko kampanjo. OBVESTILO 0 ZAČETKU POSTOPKA IMENOVANJA RAVNATELJA /-ICE Svet zavoda VIZ Vrtec Mavrica Izola - EPEI Asilo »Mavrica« Isola je na svoji seji dne 30. 11. 2021 sprejel sklep o začetku ponovnega postopka imenovanja ravnatelj /-a/-ice vrtca. Razpis bo objavljen v Uradnem listu RS, dne 10. 12. 2021. Predsednica Sveta zavoda Dolores Jelušič Benčič MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Nas bo rešil šele omicron? Po zadnjih ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije, naj bi cepiva, posebej ob treh odmerkih, učinkovito delovala zoper različico omicron covida 19. Ob tem pa naj bi bila ta bolj nalezljiva, a naj bi povzročila manj zapletov. To bi lahko bil dober znak za boj proti covidu. V torek je bilo v državi opravljenih 6.571 PCR testov, od tega je bilo pozitivnih 1.847, kar znaša 28,1%. 14 dnevna pojavnost je tako še vedno v upadu in trenutno znaša 1.232,5 aktivnih primerov na 100.000 prebivalcev. V državi 963 ljudi s covidom potrebuje bolnišnično oskrbo, 259 pa intenzivno nego. Včeraj je umrlo 18 ljudi s covidom. Virus je v Sloveniji v močnem upadu, a še vedno ga je več kot v lanskem letu v istem obdobju. V Obalno-kraški regiji je virus še vedno nekoliko v upadu, a ne tako izrazito, kot je to bilo v preteklih tednih. ' * S’«* Kaj bodo meni prometni znaki! Do zdaj je bil covid 19 v Izoli zaznan v 3.106 primerih. V Piranu so imeli v torek 16 novih primerov za skupno 159 primerov, v Kopru pa 41 novih primerov, za skupno 471. V Ankaranu so našteli pet primerov, skupno 47. Cepljeni, a ne dovolj Z enim odmerkom se je v Sloveniji cepilo 59% prebivalcev, z vsemi pa 55%. Številke so še vedno nizke, sploh v primerjavi s preostankom Evropske unije. Zato pa smo pri vrhu glede števila novih okužb na prebivalca. Visoko deveto mesto, kljub temu, da so številke v prostem padu. Izola je, glede te statistike, še vedno zelo ,| nizko. Z enim odmerkom je ce-f pljenih 55% naših someščanov, z 1 vsemi pa 52%. 1 AM V Izoli smo v torek našteli 15 aktivnih primerov, za skupno 162 primerov covida. Zahvala oskrbovalkam s®*®®** Precepljenost Graf prikazuje stopnjo precepljenosti polnoletnega prebivalstva. Slovenija se med državami EU nahaja na 25. mestu. Za nami so samo Poljska, Hrvaška, Slo-veška, Romunija in Bolgarija. Vir: statista.com Včeraj sta se župan Danilo Markočič in podžupan Vlado Marič sestala z oskrbovalkami pomoči na domu (PND). Srečanja so se udeležile tudi direktorica CSD Južna Primorska Tjaša Rodman, pomočnica direktorice Majda Toškan in koordinatorica programa pomoč na domu Lara Pucer, ki so prisotne seznanile z izivi, s katerimi se kot izvajalci pomoči na domu soočajo. Vodstvo občine je prisluhnilo oskrbovalkam, ki so spregovorile o svojem delovniku in drugih izzivih poklica, ko vstopajo v hiše občanov, ki so potrebni pomoči ali nege. Ob dejstvu, da se populacija v istrskih mestih stara, si občina prizadeva zagotavljati pogoje za preživljanje aktivne in zdrave starosti v domačem okolju. Sodobni trendi namreč kažejo, da se oskrba mora vršiti čim dlje, in če je možno, v domačem okolju. Župan se je oskrbovalkam zahvalil za dragoceno delo in nesebično pomoč, ki jo že vrsto let nudijo občanom Izole, ter poudaril pomen njihovega poslanstva za zagotavljanje tako pomembne storitve, kot je pomoč na domu. Prisotni so se seznanili s posebnostmi tega plemenitega dela, ki ga oskrbovalke opravljajo s srcem in dušo. Program pomoči na domu, ki se sofinancira iz občinskega proračuna in ga izvaja Center za socialno delo Južna Primorska, enota Izola, je namenjen osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, hude invalidnosti, kronične bolezni ali težje telesne ali duševne motnje ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Oskrbovalke pomoči na domu najpogosteje nudijo gospodinjsko pomoč, pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kot so oblačenje, umivanje in hranjenje, ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. V Izoli je približno 90 uporabnikov pomoči na domu, socialna oskrba pa poteka vse delovne dni v tednu. Tistim, ki potrebujejo pomoč pri temeljnih življenjskih opravilih, nudijo pomoč tudi med vikendi in prazniki. SZJ -ureditev meje -parcelacija _ _ - evidentiranje stavbe -vpis stavbe v kataster stavb - izdelava geodetskega načrta - cenitve nepremičnin tel.: 05 6278 300 GSM: 041 638 364 laik info@ggs.si www.ggs.sl ssr" PREJELI SMO Prebrano v Demokraciji Strankarski (SDS) tednik Demokracija je z brezplačno decembrsko številko dosegel domove Izolanov. V predreferendumskem času je presenetljivo, da lahko na strani 52 in 53 preberemo, kaj misli naš župan Danilo Markočič. Ob predaji zadostnega števila podpisov za razpis referenduma o OPN je hitel novinarjem zatrjevati, da se Občina ne bo vključevala v referendumsko kampanjo. A res ne? Sicer pa smo tega, da se župan premisli, že navajeni. Tudi glede oljk se je, ko se je načrtovani posel sfižil, oljke pa še vedno obdeluje. Zakaj se je župan, sicer član DeSuS-a odločil, da se bo oglasil v Demokraciji, najbrž ve samo on. Uvodoma pojasni, kje vse je služboval in se tudi ukvarjal z občinsko politiko, zato čudi sprenevedanje, da mu je dvomilijonsko poplačilo sodnega dolga padlo kot okostnjak iz omare. Pravi, da mu je s pomočjo svetovalcev ta dolg uspelo poplačati brez zadolževanja. Gospod župan, res niste skromni. Kdo je plačal ta dolg? Izolani. In ne vi. Kaj pa kredit Rižanskega vodovoda? Seveda potarna, da je sporni Občinski prostorski načrt občine Izola, sprejet sredi poletja (tega ne pove), postal zaradi Civilne iniciative - Gibanja za Izolo jabolko spora .Temu odločno ugovarjam. Že ob pripombah na razgrnitev so bile podane pripombe, podkrepljene z več kot 400 podpisi. Bile so obravnavane kot brezpredmetne. Niso hoteli verjeti, da takšen OPN ni po meri Izolanov in so presenečeni obstali najprej ob več kot 3 krat preseženem številu podpisov na pobudi za referendum, nato pa še, ko je bilo zbranih dovolj overjenih podpisov za razpis referenduma, čeprav so vse za to potrebne dejavnosti umeščali v čas dopustov, krompirjevih počitnic, ... Tudi referendum je razpisan za zelo »primeren« čas, ko bodo božični in novoletni prazniki še imeli svoj rep, tj. prvo nedeljo po praznikih. Tudi v redu. Kar na lepem postaja referendum o OPN cokla za naložbe, ki naj bi jih časovno premaknili, tarna tudi o izpadu komunalnega prispevka. Pri tem bi rada gospoda župana vprašala, kaj je počel tri leta. Najbrž je res predvsem gostil veliko ministrov in državnih sekretarjev, več kot vsi slovenski župani skupaj (tako pravi on). Res je . Pridelal nam je afero Pivec, pa verjetno še kakšno. Hvali državo in kje vse nam pomaga. Občani tega ravno ne čutimo. Še vedno lahko naštejemo samo temeljni kamen za Interaktivni muzej ribiške industrije in fotografijo župana z gospo Pivec, pa recimo začeto investicijo za ureditev priobalnega pasu, sedaj začeto krožišče na Prešernovi za vrtoglavih l.lmio eur. Vse ostalo so bagatelni projekti. Obljublja, da bo kaj vemo katero ministrstvo finančno podprlo gradnjo Kulturnega centra, podzemno garažo na Lonki,... Tudi za izgradnjo Interaktivnega muzeja ribiške industrije, vrednega 4,2mio eur naj bi v letu 2021-2027 občina dobila vsaj 70% denarja od EU. Leto 2021 je skoraj mimo, denarja pa ni. Gospod Markočič se uvodoma pohvali, da je vodil kabinet na Ministrstvu za kulturo. Gospod župan, kot Izolan bi lahko vedeli, da vsaj že 20 let potrebujemo ustrezen Kulturni dom in kaj ste v tistem času storili za Kulturni dom? Naj vam referendum o OPN ne bo izgovor; saj je tudi v spornem OPN-ju nov Kulturni dom predviden na stari-sedanji lokaciji. Morda je pa tudi (ne)financiranje novega Kulturnega doma s strani države povezano s propadlo kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture. Da, gospod župan Markočič. Izola je mesto prijaznih ljudi in taka naj tudi ostane. Nekateri pač nočemo, da pretvorite 54 ha kmetijskih zemljišč v stavbna, nočemo novih zaprtih in nemih stanovanj, saj jih je že sedaj več kot 30%, nočemo podrobnih prostorskih načrtov po meri brezdušnega kapitala kapitala. Nekateri nočemo, da vsevprek sekate drevesa, saj so le-ta pljuča našega mesta. Hočemo, da se veliko bolj posvetite podnebnim spremembam, hočemo, da se uredi mirujoči in tekoči promet,... Hočemo, da povprašate in obveščate svoje krajane in občane, da ne bomo -boste zadnji na lestvici obveščanja javnosti. Ni težko. Le hoteti je treba. In vedeti, zakaj je bil nekdo izbran za župana. Upokojenka (naslov znan uredništvu) Dobrodelno fotografiranje kužkov v KIŠD-ju Decembra Kište ne bodo osvetljevale le novoletne lučke, ampak tudi bliskavice in fotografske luči. Povsod bo ležala fotografska oprema, pred objektivom pa ne bodo pozirali ljudje, ampak hišni ljubljenčki! Za vse lastnike, starše in ljubitelje domačih štirinožcev pripravljamo prav poseben dobrodelni projekt. Ta vikend, 11. in 12. decembra, se bodo naši prostori pod stadionom spremenili v fotografski studio, kjer bo mladi in nadarjeni izolski fotograf Nikola Predovič v objektiv skušal ujeti razigrane živalce. V zameno za 10 profesionalnih fotografij boste lahko odšteli poljubno vsoto cekinov, vse prostovoljne prispevke pa bomo nato nakazali Zavodu SVSP, neprofitni organizaciji, ki na prostovoljni bazi rešuje in sterilizira kosmate potepuhe. Vsi tisti, ki bi želeli svoje kosmatince postaviti pred objektiv, nam prosim pišite na elektronski naslov klubizola@gmaiI.com in dogovorili se bomo za točen termin. Število mest je omejeno. 11. in 12. december 2021 DAN ODPRTIH VRAT NA ELEKTR0 IN POMORSKI ŠOLI PORTOROŽ Vabimo osnovnošolce in starše na predstavitev zanimivih strokovnih programov Elektrotehnik, Plovbni tehnik in Logistični tehnik ter dela in življenja na šoli. Šolo in programe boste lahko spoznali v živo v torek, 14.12. 2021, ob 17.00 v Portorožu. Pridite, zanimivo bo. Občina se posebej ne trudi za nas Tako .odgovarja na novinarsko vprašanje v zvezi s propadajočim blokom Univerze na Primorskem v Kampusu Livade, direktor Znanstveno raziskovalnega središča Koper, Rado Pišot, Njihov Javni zavod, kljub prostorskim težavam, šteje že 27 in 5 letnico samostojnega delovanja Pred 27 leti, natanko 1. decembra je bilo ustanovljeno Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije (ZRS RS) s ciljem postaviti temelje razvoja znanosti in visokega šolstva v zahodnem delu Slovenije, na prepihu kultur in jezikov v dinamičnem mediteranskem okolju. ZRS je ta cilj dosegel in ga presegel. Pred petimi leti na isti dan je bil ZRS vpisan v register kot samostojni javni raziskovalni zavod (ZRS Koper), eden od 16 in edini izven slovenske prestolnice ter tako spet zaživel s polnimi pljuči. Direktor, Rado Pišot, je v nagovoru povedal, da raziskovalci ZRS zasedajo pomembna mesta v strokovnih in znanstvenih mednarodnih organizacijah, svetih, so člani najvišjih organov demokratične družbe, kjer predstavljajo svojo strokovno in znanstveno odličnost in s tem tudi odličnost ZRS Koper. Raziskovalke in raziskovalci ZRS Koper so med najboljšimi na svojih področjih v svetovnem merilu. Svoja dela objavljajo v najprestižnejših založbah in znanstvenih revijah. Svoja znanja prenašajo študentom različnih univerz doma in po svetu, v sodelovanju z mrežo univerz pa tudi razvijajo nove študijske programe. Ko ga povprašamo, kako je to mogoče predstaviti s konkretnimi podatki pa pove: - V številkah ugotavljamo, da sta nas v petih letih zagnano delo in razvoj pripeljala na veliko višjo raven kot smo pričakovali ob odločitvi o samostojni poti. Več kot podvojili smo število zaposlenih, povečali število raziskovalnih programov in projektov, skoraj potrojili sredstva za raziskovalno delo. Lestvico smo si postavili zelo visoko in le z nadaljnjim trdim delom bomo to raven lahko ohranili. Raziskovalci podnajemniki Skrb za boljše pogoje dela še vedno ostaja naša prioriteta. Boljša raziskovalna infrastruktura, predvsem laboratorijskega dela na čelu s potrebami laboratorija Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper ter iskanje trajne prostorske rešitve za vse inštitute, bo naša največja skrb tudi v bodoče. Pri tem si bomo skupaj z lokalno skupnostjo še naprej prizadevali, da ohranimo in oživimo kulturno dediščino Kopra - palača De Belli je odlična rešitev in verjamemo, da bodo tudi odgovorni s strani ministrstva to uvideli. - Kaj se pravzaprav dogaja z edinim blokom lepo zamišljenega Kampusa, ki zdaj stoji prazen in verjetno propada? - Verjemite, da je nam zaradi tega še posebej hudo. Tam smo imeli odlične pogoje za delo, potem pa se je pred petimi leti zgodila tista poplava s požarom in od takrat smo najemniki številnih prostorov, kar je seveda drago početje. Vsekakor nam je zdaj veliko težje, ker smo prostorsko razpršeni, ržen tega je veliko dražje, kot je bilo takrat, ko smo imeli prostore v Kampusu. Dejstvo je, da je država že poslala denar za odpravo napak, vendar pa je denar šel za nakup neke druge nepremičnine v Kopru in zdaj ga ni za odpravljanje napak v Kampusu. - Bi vam Občina Izola lahko priskočila na pomoč, saj si vendar želimo postati univerzitetno mesto. - Težko bi rekel, da nam Občina Izola prav zelo pomaga pri iskanju rešitev. Oziroma, da povem drugače. Lahko bi nam pomagale občine bolj kot se trenutno dogaja. Kaj je razlog za to si lahko samo mislimo, vsekakor pa bi lahko s skupnim angažiranjem naredili nek preboj na sami Univerzi in pri Ministrstvu. Toda, že dejstvo, da nas štirje istrski župani, ki tako lepo sodelujejo, še nikoli niso povabili na pogovor o tej temi ali celo na sestanek njihove PIKE pove, da morda še niso zaznali pomena naše ustanove. Kar nekoliko nerodno nam je, kako slabo poznajo naše delo in naš pomen v raziskovalnem svetu, hkrati pa opažamo, da do vseh niso tako distancirani. Zakaj dve obletnici? Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije je bilo ustanovljeno 1. decembra 1994. Ustanovitelj je bila vlada RS, soustanoviteljici pa Skupnost obalnih občin. Med leti 2003 in 2015 je ZRS deloval v okviru Univerze na Primorskem. Bil je temeljno raziskovalno jedro novonastale univerze. Raziskovalci in raziskovalne podlage projektov ZRS so predstavljali inkubator za številne dodiplomske in podiplomske študijske programe na univerzi. S ciljem odgovornega oblikovanja svoje prihodnosti so raziskovalci ZRS Koper stremeli po novi organiziranosti. S sklepom Vlade Republike Slovenije je bil tako dne 26. novembra 2016 ustanovljen javni raziskovalni zavod Znanstveno-raziskovalno središče Koper. SZJ Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887 .1 . LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI šifra NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o. www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net OBALA V malem Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002 S kostanji pa gre? Zadnje pogruntavščine vlade glede ukrepov za preprečevanje širjenja co-vida 19 so pod vprašaj postavile marsikatero novoletno dogajanje, tudi izolsko. No, drsališče kljub temu dela na polno paro in videti je, da ima izolska mladina to zimsko prvino še kako rada. Še sreča, da raje drsajo s kostanji v roki, kot z brulejem. Pisma bralcev PREJELI SMO Kaj pa neustavne manjšine, ki so tudi narodne skupnosti? Odzivam se na zapis g. Mauricija Tremula Ne gre le za interese manjšine, objavljen v Mandraču 25. novembra 2021. Dobro razumem protestno in obrazloženo oglašanje gospoda Tremula, predsednika Italijanske unije, v zvezi z domnevnim nejavnim sporazumom poslanca italijanske narodnostne skupnosti v Državnem zboru, gospoda Feliceja Žiža, z aktualno vlado Republike Slovenije. Gre za očitno ne ravno usklajeno interno zadevo znotraj italijanske manjšine, ki jo g. Tremul argumentirano predstavlja kot splošnejši družbeni in predvsem politični problem, opisujoč ga ne le z interesnega vidika same avtohtone italijanske narodnostne skupnosti, marveč tudi z vidika odziva večinskega prebivalstva Slovenske Istre. Ne zahajajoč v morebitna nesoglasja med visokima predstavnikoma italijanske narodne skupnosti, je tukajšnji odziv, namenjen samo tistemu segmentu Tre-mulovega prispevka, ki se direktno nanaša na druge »etnične manjšine", kajti bolj redka je priložnost, da se jih v medijih sploh omenja. Piše podčrtano: „Z izpodbijanjem načela avtohtonosti pa se zahteva priznanje tudi drugih etničnih manjšin, pri čemer izenačitev poteka v smeri zmanjševanja stopnje zaščite" (namreč avtohtonih narodnih skupnosti). In nepodčrtano dodaja „da soglašam z zaščito vseh etničnih manjšin, vendar brez odvzemanja pravic avtohtonim narodnim skupnostim". Skoraj z gotovostjo predvidevam, da je imel Tremul v mislih domače istrsko prebivalstvo, domačine hrvaške, srbske ali albanske narodnostne pripadnosti, ki bi jim določeno mero ti. avtohtonosti v današnji Slovenski Istri težko odrekali. Tudi ne gre jih več imenovati za »etnične manjšine", saj jih je z nad-dve-tretjinsko večino vseh poslancev Državni zbor pred okroglim desetletjem s posebno Deklaracijo razglasil za »narodne skupnosti". Edina »etnična manjšina", v slovenski ustavi izpred treh desetletij imenovana »etnična skupnost", so Romi, ki so sicer evropska manjšina. Odgovorni strokovnjaki za skupine domačih prebivalcev, ki številčno predstavljajo manjšine znotraj držav z dominantno etnično večino, ne uporabljamo izraza avtohton, avtohtonost temveč ustreznejša poimenovanja. Opredeljujemo jih za zgodovinske ali tradicionalne manjšine, kot zanje dva zelo primerna prilastka. In še bi se v primeru današnje Slovenije lahko našel kak drug in vsekakor vsebinsko primernejši prilastek kot je ta ustavna kategorija. Toda ker je ustavna, jo je, ne glede na vse zadržke, treba spoštovati in upoštevati, pri čemer »izenačitve", ki bi potekala v smeri zmanjševanja ali celo odvzemanja pravic avtohtonima manjšinama v prid »drugih etničnih manjšin" vsaj med področnimi strokovnjaki ni zaslediti. Splošno veljavno je pravno načelo, da se pridobljenih pravic ne znižuje in ne odvzema. Vendar pa v polju manjšin-stva v Sloveniji nekaj močno škripa. To nekaj je odsotnost etike in solidarnosti, ki ju s strani avtohtonih nikoli niso bile deležne neavtohtone, a prav tako dejanske narodne skupnosti v Sloveniji. Zato tukajšnje oglašanje ni predvsem namenjeno takšnemu ali drugačnemu formalno pravnemu poimenovanju dejanskih manjšin v Sloveniji, temveč predvsem ozaveščanju, da je v podstati vsake in vseh manjšin določen skupni imenovalec, a to je želja in težnja po lastnem kolektivnem narodnostnem, kulturnem in jezikovnem ohranjanju, obstoju in razvijanju znotraj večinske narodnostne populacije v državi bivanja. V Sloveniji imamo pri tem že tri okrogla desetletja ustavne težave. Ustava priznava tri manjšine, sedem ostalih dejanskih manjšin pa kot kolektivne subjekte prava preprosto ignorira, saj jih kot take v Sloveniji ne zajema niti en sam zakon. Težko je uiti načelni oceni, da gre za enega večjih nerešenih političnih problemov od same slovenske osamosvojitvi dalje. Poleg narodnih skupnosti, kot jih je (po abecedi) leta 2011 opredelila že omenjena Deklaracija DZ RS: Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, torej, med drugim, po kriteriju statusa pripadnikov narodov nekdanje skupne federativne države v Sloveniji, je tu še nemška manjšina v Sloveniji, ki jo država uradno naslavlja kot Nemško govoreče. Drugih dejanskih manjšinskih skupnosti v Sloveniji ni. S priznanjem njihovega manjšinskega statusa, ki bi se seveda v mnogočem razlikoval od ustavnega že vseskozi visoko kvalitetno priznanega avtohtonima narodnima skupnostima in Romom, bi država praktično za vselej odpravila upravičene družbene napetosti, očitno sistemsko diskriminacijo na obravnavanem področju in načelno zaprla to ranljivo tematsko družbeno poglavje. Čeprav je v Tremulovem prispevku poudarek na nekih drugih vsebinskih dimenzijah manjšinske tematike, je njegovo izkazano soglašanje k ustreznemu vrednotenju in obravnavi ostalih »etničnih manjšin" v Sloveniji spodbuden signal dolgoletnega visokega funkcionarja italijanske narodne skupnosti in hkrati izraz demokratičnega razmišljanja v smeri razumevanja simbolne enakosti kolektivnega dostojanstva, ki naj bi ga, ob različni konkretni pravni manjšinski ureditvi, uživale vse dejanske etnične manjšine v naši skupni državi. Dr. Vera Kržlšnlk-Buklč, znannstvena svetnica Opažanja in razmislek Že 22 mesecev uživamo razne prepovedi, ki povzročajo slabo počutje, saj smo ostali brez druženja, brez plesa, brez veselja, smeha in sploh vsega kar je koristno za kvaliteto našega življenja. Namesto tega se poraja strah, neprijaznosti, celo črnina oblačil, vse pogostejši napisi STOP - PRIVAT, omejitve pa so najhujše v glavah ljudi. Ne vseh, a mnogih. V hiši veselja, glasbe, plesa, kamor smo hodili od vsepovsod, smo se starejši pošteno razgibali in naplesali, je že dve leti ples prepovedan, čeprav se je, le nekaj kilometrov od tod, plesalo skozi obe poletni sezoni. V Portorožu očitno ni bilo nevarnosti za okužbo s Covidom 19. Cepljeni so vsepovsod, pri pitju kavice, na avtobusu in še kje, na veliko pametovali, da necepljeni širijo okužbo, so nevarni in neodgovorni. Necepljeni so zatrjevali, da cepljeni okužbo širijo z izdihavanjem, skozi kožo in še na kakšen drugi način. Dejstvo pa je, da so cepljeni lahko sedeli in pili kavico kjerkoli, necepljeni, izobčeni, pa niso imeli te možnosti niti 5 metrov od miz cepljenih. Lahko pa so postajali za ograjo ali brez nje, le nekaj centimetrov oddaljeni od miz s cepljenimi. Ja, pravila je treba spoštovati. A čigava? Katera pravica sploh še pripada trmasto necepljenim? Posebni kraji, kot nekoč za izobčene? Prepovedi in prisile so ustvarile sovražne tabore med sosedi, prijatelji, sorodniki... Pred nekaj dnevi sem srečala dolgoletno dobro znanko in ji zaklicala “Kako dolgo te nisem videla, končno sem te srečala.” Odgovorila je: “Si cepljena?” in nato "Veš kaj, dobro se imej.” Pograbila je malo ščene za povodec in ne da bi počakala moj odgovor, odhitela. “Je to pozdrav?” sem zaklicala za njo, ona pa je odhitela s ščenetom vred. Grem naprej in srečam nekdanjo prijazno sosedo, ki mi že od daleč kliče: “Če si cepljena se ne bom ustavila, ker cepljeni oddajajo vse mogoče strupe.” Nasmehnila sem se s tiho, nič kaj prijazno mislijo in ugotavljala, da danes ni več pozdrav “dober dan” ampak “si cepljena?” Mislim na razne konference, na primer o podnebnih spremembah, ko bo leta 2030 prepovedano sekanje gozdov, čeprav zadnji dve leti v Južni Ameriki posekajo 25% več gozdov kot prej in se vprašam: “Če je tako hud vpliv na rast temperature, zakaj šele leta 2030, zakaj ne zdaj, takoj?” A mati narava sama zna ustvarjati ravnovesje in to prav gotovo vedo tudi “voditelji človeštva za njegovo blagostanje.” Znanost ve, pred pojavom te epidemije, da vsako leto na planetu umre veliko ljudi z dihanjem strupenega zraka, celo v nekaterih mestih v Sloveniji. Vprašam se, kako da izvoljeni voditelji nič ne naredijo na tem področju? Ali množica letal na našem nebu in jaht v zalivu nič ne onesnažuje? Med hojo razmišljam in v metafori srečam “angelsko bitje”. Pogovarjava se in z njenim dojemanjem človeškega uma in ravnanj v službi ega v meni ustvari ravnovesje, kjer ni prostora za zamere in obsodbe. Darwin je nekoč ugotovil, da je človek potomec opis. Koliko dobrega smo izgubili. Gledam to prečudovito naravo, morje, sonce, rastlinje, oblake, prijazne oči; tega mi nihče ne more prepovedati, tudi kaznovati ne. Vsaj za zdaj. Izolanke, Izolani, mladi in tisti s številnimi pomladmi, bodite radostni, gibajte se, pojte, plešite, ne skrbite za probleme, ki jih niste ustvarili, ne dajte se postarati! Hvala vam, ker ste moji someščani v tem prelepem predelu planeta, ki mu pravimo Izola. Osica (naslov v uredništvu) Ko je bil Istrabenz še istrski in je prodajal bencin »Od ISTRA BENZA do ISTRABENZA: 1948-1996«, so naslovili razstavo, kije na ogled v izolski Mestni knjižnici Istrabenz je sodil med pomembnejša gospodarska podjetja na Primorskem, kasneje pa tudi širše po Sloveniji, zato je dobil svojo publikacijo in razstavo o 48 letih njegove družbeno lastniške zgodovine. Istrabenzova bencinska črpalka za ribiče, (hrani Laura Chersicola) O#™ pni to| Glede na dejstvo, da je v tem projektu s pisnimi prispevki, fotografskim gradivom in oblikovanjem sodelovalo, kar nekaj občanov Izole smo se odločili, da po predstavitvi v Mali loži v Kopru in Pokrajinskem arhivu Koper, razstavo postavimo tudi v Mestni knjižnici Izola, kjer je razstava na ogled od 1. decembra 2021 do 31. januarja 2022. Naslovnico obsežne publikacije »od Istrabenza do Istrabenza 1948-1996« je oblikovala Mateja Tomažinčič, lahko pa si jo izposodite, med drugim, tudi v Mestni knjižnici Izola ali jo kupite v Pokrajinskem arhivu Koper, ki je nosilec projekta. Dokler arhivi niso izginili S projektom »od ISTRA BENZA do ISTRABENZA: 1948-1996« predstavljajo njegovo dejavnost in poslovanje v obdobju, ko je bil v družbeni lasti: od ustanovitve podjetja leta 1948 do zaključka njegovega lastninskega preoblikovanja leta 1996, kajti gradivo, ki je nastalo po vpisu družbe v sodni register kot zasebna lastnina, ni več v pristojnosti javnih arhivov. Ker arhiv podjetja ni ohranjen, so na razstavi in v publikaciji zajeli zgodovinsko ozadje, pričevanja nekdanjih zaposlenih ter dostopno ohranjeno pisno, fotografsko, avdiovizualno in drugo arhivsko gradivo, ki se nanaša na podjetje Istrabenz v tem obdobju. Razstavo, ki je zdaj na ogled tudi v izolski Mestni knjižnici, so zasnovali kronološko. Na njej so na podlagi zbranega fotografskega gradiva predstavljena obdobja nastanka in razvoja podjetja, njegovi zaposleni in kratka kronologija Istrabenza. Zakaj ni arhiva Istrabenza Publikacija, ki vsebuje 232 strani, je zasnovana drugače. V uvodnem delu mag. Nada Čibej, direktorica Pokrajinskega arhiva Koper (PAK), predstavi zakonodajni okvir obravnave arhivskega gradiva gospodarstva in področje kadrovske in prostorske problematike arhivov oz. Pokrajinskega arhiva Koper in razloge zakaj v Pokrajinskem arhivu Koper ni arhiva Istrabenza; dr. Jedrt Vodopivec Tomažič, urednica publikacije, pa osvetli ozadje nastanka tega projekta in iskanja arhivskih virov. V drugem delu trije priznani slovenski zgodovinarji, dr. Deborah Rogoznica, dr. Nadja Trčon in dr. Aleksander Lorenčič, ki se v svojem raziskovalnem delu posvečajo gospodarski tematiki, na podlagi dolgoletnih raziskav arhivskega gradiva predstavijo razvoj gospodarstva na primorskem območju, ki je bilo po zaključku 2. svetovne vojne močno odvisno od nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. Pričevanja zaposlenih V tretjem pričevalskem delu je Ivan Simčič, kustos - zgodovinar iz Pokrajinskega muzeja Koper, pripravil in uredil pričevanja nekdanjih Istrabenzovih zaposlenih oz. njihovih svojcev. V zadnjem, dokumentacijskem delu smo iz nam danih podatkov pripravili predstavitev vseh štirih direktorjev: Angela Grudna (1948 -1951), Antona Vodopivca (1951-1974), Jordana Klabjana (1984-1988) in Janka Kosmine (1974-1984, 1988-1996). Sledi pregled TV prispevkov, ki omenjajo Istrabenz, od začetka TV Slovenija leta 1958 do leta 1996. Za konec je podana še daljša kronologija podjetja Istrabenz Koper od ustanovitve leta 1948 do zaključka privatizacije leta 1996. Med pomembnimi pričevalci v publikaciji so trije iz Izole: Zorko A. Cerkvenik, direktor Istragasa, Peter Požrl, vodja komerciale in Fabio Ivančič, dolgoletni glavni računovodja Istrabenza (od 1971 do 1995), in eden od zelo pomembnih pričevalcev in sodelavcev pri tem projektu. Nekaj ključnih fotografij za Istrabenz v Izoli, je prispeval Julijan Grižon, dolgoletni črpalkar v Izoli. S fotografijami je sodeloval tudi črpalkar Edi Kondič iz Izole. Tudi oblikovalka razstave in publikacije, Mateja Tomažinčič, je iz Izole. Kako smo lastninili Istrabez Fabio Ivančič (del pripovedi) V zvezi z lastninskim preoblikovanjem Istrabenza, ki je bil zelo zapleten in dolgotrajen proces (trajal je skoraj 3 leta), naj omenim le nekaj pomembnih dejstev. Ob prenavljanju in širitvi Instalacije je prispevala nekaj denarja tudi Interesna skupnost za nafto in plin (IS-NAP). V postopku lastninskega preoblikovanja pa je država “podržavila” še vse rezervoarje na bencinskih servisih in avtocisteme. Tako je z denarjem ISNAP-a in vrednostjo rezervoarjev in avtocistern postala 13-odstotna lastnica krovnega holdinga Istrabenz d.d.. Lastninil seje namreč le- ta. Kontrole so potekale že med postopkom (predvsem ocenitev premoženja) in dvakrat neposredno preden je Agencija izdala soglasje. Nepravilnosti ni bilo ugotovljenih. Revizorji so se celo čudili, kako to, da so vodilni tako malo kupili, da drugod kupujejo veliko več, ker naj bi bilo celo stalisce državnega vrha, da naj bi prav vodilničimve-č kupili, da se tako vežejo vodstva z usodo podjetij. Meseca septembra 1996 je Istrabenz prejel od Agencije t.i. drugo soglasje, ki je poleg druge dokumentacije bila osnova za vpis Istrabenza, preoblikovanega v delniško družbo (zanimivo: ponovno, po letu 1948), v sodni register. J.Vodopivec/ur KAPUČINO Krško je bilo premočno ROKOMET JADRANJE Dve tekmi, ena zmaga Rokometaši Butan plina Izole so v minulem tednu doma odigrali dve srečanji: v sredo z vodilnim Krškim, v soboto pa še z zadnjeuvr-ščeno ekipo Alples Železniki. Butan plin Izola - Alples Železniki 33:24 (15:10) BP Izola: Nikolič 15, Jurič in Be-krič po 4, Galina 3, Poberaj in Jeseničnik po 2, Konig, Smej, in Gašperšič po 1, Stopar, Dugajlič. Vratarji: Kocjančič 40%, Štavar 33%, Čikotič 17%. Trener: Luka Volk. Moštvo Izole je bilo nesporen favorit v tem dvoboju. Alples je z eno samo točko na zadnjem mestu in pričakovati je bilo lahko delo domačih. Vendar Gorenjci v Kraško niso dopotovali z belo zastavo. V prvem delu so se dobro upirali domačim, ki tudi na račun številnih obramb gostujočega vratarja niso imeli izrazite prednosti vse do 21. minute. Takratnih sedem golov prednosti Izole ni bilo dolgotrajno, saj so borbeni lesarji pred odhodom na odmor nekoliko znižali svoj zaostanek. V nadaljevanju pa so naši fantje udarili na polno in povsem zavladali na parketu. Po osmih minutah so prišli do desetih golov naskoka. To ni zmedlo gostov pri njihovem vztrajanju za morebiten zasuk dogajanja. V napadu niso popuščali, vendar jim je postopno padala energija v obrambi, s čimer so Izolani lažje prišli do novih zadetkov. Močan adut slednjih so sicer tokrat bili protinapadi, s katerimi so pospešeno spreminjali izid na semaforju. Tokrat je svoj dan imel levokrilni igralec Marko Nikolič, ki je prispeval skorajda polovico vseh izolskih zadetkov. »Na Krško smo bili pripravljeni, a se nam ni izšlo. Pri Aplesu smo po pričakovanju prišli do zaslužene zmage. Naslednji tekmec je Mo-kerc, moramo zmagati, da drugi del sezone vstopimo m drugem mestu in gradimo naprej proti prvi ligi, kar nam je cilj. V Izoli se dobro počutim, fantje so me v redu sprejeli, klub je na pričakovani ravni, dela se odlično, tako da sem zadovoljen", je po tekmi povedal Anže Jeseničnik, prva letošnja okrepitev Izole. RD BUTAN PLIN IZOLA : RK KRŠKO 23:33 (9:14) Povsem drugače pa je bilo na dvoboju s Krškim. Slednje je z izredno agresivno obrambo in hitrim zaključkom akcij na začetku dvoboja presenetilo naše rokometaše. Slednji so tako v 12. minuti pri zaostanku 1:6 iskali recept, kako prekiniti ofenzivo Krškega. To jim je z bolj organiziranim nastopom zatem pri izidu 8:9 tudi uspelo. A le za kratek čas, kajti gostje so po igrišču drveli v precej višji prestavi kot domačini in so na odmor odšli pri izidu 9:14. Po pričakovanju so gostujoči rokometaši že v uvodu nadaljevanja pohodili plin in sredi drugega dela prišli do desetih zadetkov naskoka. Vsa prizadevanja Izole za preobrat so tekmeci iz Posavja zatrli in z novo zmago s 33:23 še utrdili kandidaturo za prvo ligo. Strelci pri Izoli: Golič 7, Dugajllič in Stopar po 3, Jeseničnik in Jurič po 2, Brumen, Nikolič, Bekrič, Smej, Poberaj po 1. »Ne bi rekel, da je odločila kakovostna razlika. Krškemu vsaka čast, pričakovali smo zelo težko tekmo. Manjka nam kilometrine, ki jo ima Krško več. Ta poraz ni katastrofalen, pomeni zgolj dve piki za Krško. Imamo vse v svojih rokah. To je bila ena dobra klofuta, da vemo kje smo in da se bomo na drugi tekmi drugače postavili. Moramo delati naprej in si razjasniti določene pojme kako narediti stopničko naprej«, je dogajanje po srečanju ocenil pomočnik trenerja Peter Božič. Izola ostaja na drugem mestu, v prihodnjem krogu pa je prosta. Lin Pletikos na SP ILCA 6 v Omanu 30., Nik Pletikos zlat Slovenska jadralka Lin Pletikos je na svetovnem prvenstvu v olimpijskem razredu ILCA 6 (nekdanji laser radial) v Omanu končala na 30. mestu v konkurenci 63 tekmovalk. Po enajstih regatah je zbrala 233 točk. Naslov je osvojila Belgijka Emma Plasschaert (71), četrta na olimpijskih igrah v Tokiu. Plasschaertova je v tesnem obračunu ugnala Poljakinjo Agato Barvvinsko. Letošnja evropska prvakinja je tudi zbrala 71 točk, a je imela eno zmago manj od Belgijke, ki je imela skupno tudi manj točk (125) od poljske tekmice (129) pred odbitkom najslabših plovov. Bron je osvojila Litovka Viktorija Andrulyte (73), ki je imela le dve točki več od Belgijke in Poljakinje. Četrta je bila olimpijska zmagovalka Anne Marie Rindom iz Danske (77). Pletikosova je bila najboljša prav v zadnji regati, ko je zasedla 14. mesto, mesto višje je bila v predzadnji in tretji regati. Tokrat se je odrezala precej bolje kot oktobra na EP v Varni v Bolgariji, kjer je bila 55. V moškem je delu je nastopilo devet tekmovalcev iz petih držav, v tem neolimpijskem razredu za jadralce je zmagal Slovenec Nik Pletikos (21), kije v zadnjem plovu za piko na i še srebro spremenil v zlato. SKUPINSKA AEROBIKA Letele so tudi Izolanke V portugalskem Guiamaresu je bilo prejšnji teden Evropsko prvenstvo v skupinski akrobatiki, poimenovano TeamGym. Gre za obliko tekmovanja, ki ga je uvedla Evropska gimnastična zveza, najprej pa se je razvila v skandinavskih državah. Skupinska aerobika je ekipni šport, v katerem se tekmuje na treh orodjih: na parterju, na mali prožni ponjavi in na akrobatski stezi. Prvo uradno evropsko prvenstvo je bilo organizirano leta 1996, v zadnjih letih pa se je ta šport začel naglo širiti po drugih državah, tudi v Sloveniji. Športni klub FlipCapris iz Kopra spada med pionirje te discipline pri nas, kasneje so se pridružili še drugi klubi, med njimi tudi Športni klub Salto iz Kopra. Na Evropskem prvenstvu so nastopile tri slovenske članske in mladinske ekipe, med reprezentanti pa so bile tudi tri Izolanke, Mia in Vita Gazič ter Pia Pavlin. Nastopile so še tri mlade tekmovalke iz Slovenske Istre in sicer Manca Brezar med članicami in Taj ra Madžarevič in Pia Ban med mladinkami. Več o tekmovanju in nastopu naših deklet bomo zapisali naslednji teden. MRK MENDLA MRK MENDLA OBVEŠČA SVOJE ČLANE, DA SO PRISPELE LETNE RIBOLOVNE DOVOLILNICE ZA LETO 2022 Ob plačilu članarine klubu, ki znaša 15.00 eur in plačilu letnega ribolovnega dovoljenja za leto 2022, ki znaša 70.00 eur, lahko člani kluba Menola dvignejo nova ribolovna dovoljenja na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19.00 ure dalje. Obenem obveščamo člane, da so dolžni predati izpolnjene kartončke o opravljenem ribolovu v letu 2021. Ostale informacije preberite na spletni strani društva www.menola.si Ambicije so udarile ob rutino V izolski nogometni klubje prišla metla. Prišloje do spora med predsednikom Damirjem Skomino in večino igralcev članske ekipe, ki niso pristali na to, daje njihova plača odvisna od rezultatov, Končalo seje tako, da predsednik sestavlja prenovljeno moštvo za nadaljevanje prvenstva. Konec tedna je v javnosti odjeknila novica, da je predsednik NK Izola, Damir Skomina, skoraj v celoti razpustil člansko ekipo, ki se bori za napredovanje v drugo slovensko ligo. Razlog naj bi bile, med drugim, neplačane obveznosti do igralcev. Kmalu se je izkazalo, da temu ni tako, je pa dejansko prišlo do „upo-ra“ igralcev. Predsednik se je namreč, zaradi nezadovoljstva z njihovim pristopom, odločil, da bodo odslej plačani glede na uspeh. Igralci se s tem niso strinjali in napovedali „stavko“. Očitno je bilo pol leta dovolj, da je počilo med ambicijami novega vodstva in starimi navadami. Za mnenje o sporu smo prosili predsednika, Damirja Skomino. - Ne bi rekel, da je prišlo do poka. Sam sem mnenja, da je bilo fantom pošteno ponuditi priložnost v jesenskem delu prvenstva, da se dokažejo. Prvi del je zdaj mimo in v ligi, v kateri igra štirinajst klubov, smo na šestem mestu. S tem, da je klubov, ki si želijo nekaj več ravno toliko, šest. In to samo po sebi niti ne bi bilo tako moteče kot je bil moteč pristop fantov, ki v resnici niso ambiciozni. Z izjemo nekaterih posameznikov, ki so redno trenirali, ki si želijo nekaj doseči, je bilo, žal, večina fantov na treningih zelo neredno. Ekipe, ki bi delovala v skupnem duhu, ni bilo, Še največjo složnost so pokazali zdaj, ko so skupaj nastopili, češ, da ne želijo sprememb, da želijo fiksen zaslužek ne glede na udeležbo na treningu in na končni rezultat. Tega ni nikjer, v Izoli je do zdaj tako bilo, a nič več. - Pogoji v tretji ligi niso povsod enaki. - Tretja liga je amaterska, velika večina klubov igralcev ne plačuje in res je, iz vidika nekoga, ki dobro zasluži, je denar, ki ga dobijo igralci, majhen. A iz vidika velike večine ljudi, ki se preživljajo iz meseca v mesec in razmišljajo kako bodo napolnili hladilnik, ki gledajo kako bodo plačali naslednje položnice, pa to ni majhen denar. Žal so fantje v veliki večini očitno še vedno pod starševsko streho in menijo, da je za naše zahteve denarja premalo. Mi od njih nočemo nič. Prosti so, do nas nimajo nobenih obveznosti, Zdaj, ko so dali ultimat, da ne bodo trenirali dokler ne bodo pogoji spet takšni, kot so bili doslej, smo se odločili, da je ta zgodba zaključena. - Nimajo igralci nobenih pogodb? - Ničesar nimajo. Gre za ustne dogovore s prejšnjo upravo, ki sem jih spoštoval. Jaz s temi dogovori nimam ničesar, a sem jih vseeno spoštoval. Sedmim igralcem sem celo izboljšal pogoje, ker so trdili, da jim je bilo tako obljubljeno. Tudi na to sem pristal. V zahvalo pa sem dobil porazno udeležbo na treningih, izgovore in negodovanje, kaj vse v klubu ne deluje. Seveda je kriv Skomina, ki je preveč ambiciozen, ki preveč zahteva, kriv je tudi novi trener, vsi so krivi. Od zdaj naprej želim po svoje, brez teh igralcev, brez takšnih, ki izsiljujejo in se izgovarjajo, da so domači fantje in ne vem še kaj. - Koliko fantov ste odslovili? - Jaz nisem nikogar odslovil, sami so se. Nikomur nisem rekel, da ni zaželjen. Osmim fantom smo se zahvalili, ker so prihajali v klub enkrat ali dvakrat na teden, kar ni resno. Zahvalili smo se jim, ker ne dosegajo naših ambicij. Ne gre za osebno raven, ampak za športno. Je pač tako, da so naše ambicije višje od njihovih. Za tiste, ki so ostali, pa ostaja vse isto, finančno se ne bo nič spremenilo. To je bil tudi moj namen, da vidim njihov odziv, In večina je pokazala, da jim gre le za zaslužek. Za fante, ki pa so sprejeli izziv, ostaja enak dogovor kot je bil do sedaj. - Koliko igralcev bo torej ostalo? - Zaenkrat govorimo o štirih igralcih, bomo pa do nadaljevanja prvenstva pripravili ekipo, ki bo tekmovalna. Iščemo predvsem fante iz domačega okolja, žal pa ugotavljam, da je malo ambicioznih. Živimo v sredini, ki je bila predolgo zaznamovana z životarjenjem, tega pa si za ta klub ne želim. Uprava je zelo ambiciozna, želimo več. Dovolj igralcev je, ki si želijo nekaj več, o imenih pa še ne bi govoril. Do januarja želimo sestaviti ekipo, ambiciozno ekipo. In da bo jasno, takšne bomo tudi plačali. - Ostali so torej samo štirje, vsi ostali pa so prosti? - Mi nikogar nismo v nič silili. Moti pa me predvsem to, da je nekdo od teh fantov šel v medije in povedal, da se nisem držal dogovorov. Večina teh fantov je v klubu eno leto in pol in za nazaj so dobili vse izplačano. Ampak nekdo je povedal, da bodo dobili denar iz prve polovice sezone šele na koncu tekmovanja. Ni res, vsak mesec dobijo nakazilo. Nič jim nismo ostali dolžni. - Ekipo je doslej sestavljalo veliko mladih nogometašev, a tudi nekaj veteranov. Je bilo opaziti razliko pri odnosu enih in drugih? - Ja, moram še posebej poudariti, da je bil Jaka Štromajer tisti, ki se je najbolj boril. - Kar bi lahko bil absurd, saj je v nogometu, pri svojih 38 letih, že veliko dosegel. - Res si želim to poudariti. On je vajen profesionalizma in to je tudi pokazal. Veste, ta ekipa se je v zadnjem letu in pol izoblikovala, do zdaj je imela neko moč v klubu in dejansko so bili gonilna sila in karkoli so si zamislili so dobili. Tega pa je zdaj konec, so šesti od šestih. Pravljice, da so bili lani drugi pa ... kaj naj rečem? Jaz sem lani sodil Ligo prvakov. Koga zanima, kaj je bilo lani? Ne zanima me, če so pred tem igrali v drugi ligi, jaz sem sodil na naj višjem nivoju in tega ne obešam na zvon, to je preteklost in to danes ne pomeni nič. - Razlike v kakovosti med ekipami tretje lige so še posebej velike. - Ja, čeprav ne želim nikogar podcenjevati. Tudi v pogovorih z ostalimi klubi se je izkazalo, da si samo šest klubov morda želi nekaj več. In mi smo šesti. So klubi, ki si morda niti ne želijo napredovanja, pa so pred nami. - Ste opazili spremembo v odnosu že med prvenstvom? - Seveda, že jeseni. Zame je velik poraz, ko vidim da v petek, na dan pred tekmo, imamo na treningu enajst ali dvanajst fantov, in trening moramo dopolniti s štirimi ali šestimi mladinci. To je zame ultimativni poraz te ekipe, to je njen podpis. Tako ne moreš delati in potrebne so spremembe. Z ultimati, z zahtevami v garderobi se ne da napredovati. Zahvalil sem se jim. Z grožnjami, da ne bodo trenirali se ne da ničesar izsiliti. Teh zahtev pač ne bomo izpolnjevali. Da ne govorim o absurdih, zakaj so manjkali na treningih. Očitno so te navade prinesli s seboj in očitno so z razlogom životarili na takem nivoju. Izgovori od tega, da so na fakulteti, da so stalno utrujeni, pa zakaj takšne analize v tretji ligi... Zato, ker želimo naprej! Zakaj toliko trenirati v tretji ligi, zakaj tako trenirati? Vse skupaj je bilo zelo otročje. Niso razumeli, da imamo ambicije, niso razumeli, da ne želimo ostati v tretji ligi. Tukaj se razhajamo. Njim je v redu tako, mi pa si želimo več. Dejansko, če bi tudi mi imeli njihove ambicije, bi imeli igralce, ki igrajo za nič in bi se borili za obstanek v tretji ligi. - Kaj pa, če bi se kdo od fantov odločil narediti korak nazaj? - Nekateri so že, a poti nazaj ni. Delamo na ambicioznih obrazih, ki želijo kaj več. - Kako pa dogajanje vpliva na mlajše selekcije? Članska ekipa je navadno ogledalo kluba. - Pristop mlajših je boljši kot je bil, a dejstvo je, da so v najmlajših selekcijah tudi najbolj zagriženi, pri starejših pa je opaziti določene frustracije. Je tudi stvar današnje vzgoje. Čim pridejo do velike ovire, obupajo, ob prvi oviri kar odnehajo, saj niso navajeni na to, da bi se z ovirami spopadali. To seveda ne uspeš rešiti preko noči, ampak na temu aktivno delamo. Tisti, ki pričakuje čarobno palico v nekaj mesecih ne ve, kaj je realnost. Instant uspeha pač ni. AM KlHTIIRfl Krajnčeva Politika gre v drugo V Galeriji Salsaverde v Gramscijevi ulici bo od jutri na ogled razstava fotografij znanega slovenskega dokumentarnega fotografa in fotoreporterja Boruta Krajnca z naslovom Politika 2,0, Od leta 1991 je fotograf tednika Mladina in zmagovalec na festivalu Slovenian Press Photo. Resnico je težko gledati in težko je gledati Politiko 2.0, projekt dokumentarnega fotografa in Mladininega fotoreporterja Boruta Krajnca, ki ga bo v naslednjem mesecu gostila izolska Galerija Salsaverde. Na ogled bodo zdaj že znamenite fotografije, narejene leta 2012 med spremljanjem predsedniške kampanje Boruta Pahorja, ko je ta, da bi se prikupil volivcem, igral vloge različnih delavcev; aktualizirane pa bodo s fotografijo predsednika Pahorja na trampolinu (2017) in tviti aktualnega predsednika vlade Janeza Janše. Fotografije in tviti, postavljeni skupaj, pričajo o tem, da je slovenska politika danes na najnižji ravni človeškega izražanja Od zabavnega do... Iz današnjega zornega kota (2021) je bila prva Krajnčeva Politika (2014) zabavna in nenevarna. Bila je lepa fasada, estetska dovršenost promocije kandidata za predsednika republike, ki je za kuliso že namigovala na skrito gnilobo doline Šentflorjanske z njenimi vodji vred. Bila je podoba populizma, v katerega se je takrat še poskusno spuščala politika, a kot podoba lepa, privlačna, na meji kiča, ki ga je odlično zajemal fotograf v objektiv. Ni pa se zdelo, da je na njej nekaj grozljivega, bolj nekaj abotnega, neokusnega, neumnega. Resnico je težko gledati in težko je gledati Politiko 2.0 Boruta Krajnca. , Janez Jania O ' SfjJansaSDS Osvojili vrh #Triglav v čudovitem vremenu, razkužili skale in Aljažev stolp po včerajšnji kontaminaciji ter opravili gorniški triglavski krst z našimi prijatelji iz Madžarske, tal I ^KatalinNovakMP Politika na najnižji stopnji Iz lepe forme politične kampanje, ki je politika navidezno vračala med ljudstvo in smo se ji zaradi populizma smejali, pa ga vendar volili, je politika resnično stopila med ljudstvo na digitalnih omrežjih, stopila na najnižjo poličko človeškega izražanja. Dolgo za nami so časi, ko je imela politika ali njen predstavnik veljavo in ugled, gre le za stolčke in plače, seveda. Danes so to posamezniki, ki zato skušajo biti enaki ljudstvu in za nabiranje političnih točk se jim zdi, da je najbolje, da se vedejo enako, ali da stopijo še korak prek in dvigujejo mejo dovoljenega in etičnega v družbi do skrajnih meja. Petja Grafenauer Tweet predsednika vlade Janeza Janše, 9. marec 2021: ..Osvojili vrh Triglava v čudovitem vremeni, razkužili skale in Aljažev stolp po včerajšnji kontaminaciji ter opravili gorniški triglavski krst z našimi prijatelji iz Madžarske" Decembra tudi lutke oživijo LKD Mari o net.te vabijo otroke, v petek 10.12. ob 17.30 v prostore društva Gregorčičeva 21 (drugo nadstropje zahod) na Kamišibaj predstave in še kaj. Malo druženja in kakšna lutkovno pripovedoval-ska zabava, ob sladkanju in ponovnem srečanju, po vsemu, kar se nam danes dogaja. Videli boste predstave: Zajec dolgou-hec, Kokoška, ki je želela videti morje, Oj ta kamen,... V soboto, 11. decembra ob 17.00 pa bodo Mari o net.te v izolskem kulturnem domu odigrali predstavo KOKOŠKA ALI JAJCE? Kokoško Melonijo smo spoznali v predstavi, ki nam so jo leta 2019 predstavili mladi lutkarji. A takrat je bil drugačen čas, čas druženja, številnih potovanj, obiskov gledališča, kina, skratka dokaj brezkrben čas pol dogajanja. Pa so prišle spremembe. Že naslednje leto se nam je življenje neverjetno spremenilo, mislim pri ljudeh. Se je pri drugih bitjih v naravi tudi spremenilo življenje? Pri nekaterih že, kako se je spremenilo v kurniku kokoške Melonije, pa boste videli v predstavi Kokoška ali jajce. Danes, v četrtek, 9. decembra ob 11.00 bodo na Gradišču pri Divači podpisali pogodbo o upravljanju tamkajšnje cerkve sv. Helene, ki je dvojčica cerkvice v Hrastovljah. Upravljanje bo poslej prevzela Občina Divača, med najzaslužnejšimi za ohranitev in valorizacijo te cerkve pa je naš sokrajan Branko Cerkvenik. Njegov | izdelek je tudi velika Vaška knjiga v kateri so shranjeni vsi pomembni obiskovalci te zanimive in dragocene cerkvice. Kogar imaš rad nikoli ne umre, le zelo daleč, daleč nad mavrico je.... Tako na hitro in nepričakovano nas je zapustila žena, mati, nona in pranona VERA DEBELJAK (10.10.1934- 6.12.2021) Vedno boš v naših srcih, počivaj v miru. Tvoji: Boris, hčerki z družinama, vnuki in pravnukec. Zadnje slovo bo danes, v četrtek, 9.12. ob 12.00 na izolskem pokopališču Izola, december 2021 Mladostniški Božiček za en dan Študentska organizacija Univerze na Primorskem je že več let zbirna točka akcije Božiček za en dan, v kateri sodelujejo prostovoljci iz celotne Slovenije. V letošnjem študijskem letu so se odločili, da bodo sami še aktivneje sodelovali v akciji in pomagali socialno ogroženim mladostnikom. Njihova ekipa je tako pripravila darila za 30 socialno ogroženih mladostnikov. Upajo, da so mladostnikom v stiski s to gesto nekoliko polepšali praznični čas in zaključek koledarskega leta. Darila, ki so jih pripravili so namenjena mladostnikom od 15. do 18. leta starosti. To starostno skupino so zbrali, ker menijo, da je prevečkrat zapostavljena in najbolj potrebuje pomoč. Študenti v socialni stiski se lahko še vedno prijavijo, če želijo pridobiti finančno pomoč ŠOUP! ŠOUP je, poleg sodelovanja v akciji Božiček za en dan, pred dnevi objavil tudi poziv za finančno pomoč študentom v prazničnem času. Prijave soo podaljšali do 10. decembra 2021. Na poziv se lahko prijavijo domači in tuji študenti, ki v letu 2021/2022 študirajo na Univerze na Primorskem. Vsa vprašanja lahko posredujejo po e-pošti in-fo@soup.si. Pismo skrbnemu staršu Spoštovani starš! Na računalniku sem našel dopis, ki si ga poslal na šolo in s katerim šoli prepoveduješ kakršne koli medicinske posege v moje telo, še posebej v obliki samotestiranja za Covid. Hvala! Država in šolski sistem nista lastnika mojega telesa. Obenem te želim opozoriti, da je v resnici število posegov proti moji volji v moje telo veliko večje in se ne izvaja le v šoli. Tako kot država in šolski sistem nista lastnika mojega telesa - tudi ti nisi lastnik mojega telesa. Odslej naprej odločno: • prepovedujem vsak medicinski poseg v moje telo, vključno z vsemi oblikami odstranjevanja ali popačenja delov telesa: striženje nohtov, striženje las, vrtanje zob in podobno, • prepovedujem izpostavljanje mojega telesa kemikalijam kot sta milo in šampon, • prepovedujem vnašanje psihogenih substanc v moje telo, še posebej planinskega ali kakšnega drugega zeliščnega čaja, • prepovedujem vse prisilne dejavnosti, v katere je brez moje podpisane privolitve ob prisotnosti pravnega zastopnika vključeno moje telo: sesanje stanovanja, zlaganje perila, sprehajanje psa ipd. Prijazno te tudi opozarjam na resne pravne posledice, ki bodo sledile kakršni koli obliki izvajanja represije nad mano, v obliki brokolija ali korenja na krožniku, ugašanja računalnika ob 22. uri, siljenje na obisk k teti Hildi. Enako velja za kakršno koli obliko diskriminacije, kamor sodi nesmiselno družinsko pravilo, s katerim mi preprečuješ, da bi se sam peljal z avtom na trening nogometa, ker kot ovca slediš diktaturi države, ki pod vplivom avtošolofašizma pomaga korporacijam bogateti na račun obveznega vozniškega izpita, čeprav statistika jasno kaže, da večino prometnih ne sreč povzročijo polnoletne osebe z vozniškim izpitom, delež voznikov, mlajših od 12 let, ki povzročijo prometne nesreče , pa je zanemarljivo majhen. V primeru nesoglasij zadeve prosim urejaj z mojim pravnim zastopnikom, pisarno Krjavelj in dve polovici partnerja. Iskreno te pozdravljam, tvoj srečni gnilozobl, dolgolasi in dolgokrempljastl otrok PS. Danes ne grem v šolo, ker se mi ne gre. Če popoldne rabiš računalnik, ostani v službi, ker bom doma uveljavljal svoje pravice in igral igrice. Naroči mi pico na dom, ob 13:30. Brez gob. Pravzaprav tri. Ker prideta še Miha in Matej. Pa da ti ne pade na pamet, da bi mi poskusil podtakniti polnozrnato testo. Za Mateja pa naroči še rukolo . ars longa, vita brevis ..Umetnost je trajna, življenje je kratko" V rubriki ki je namenjena opozarjanju na ustvarjanje izolskih in istrskih pesnic in pesnikov, urednica Dorina Beržan tokrat predstavlja Izolsko pesnico in pisateljico, vsestransko ustvarjalno in angažirano Barbaro Motoh. V založbi in samozaložbi je že izdala nekaj pesniških zbirk in proznih del, po dolgem času pa se predstavlja spet s poezijo. Tokrat objavljamo dve „daljši“ naslednjič pa „eno daljšo in tri krajše." včasih se sonce za trenutek spozabi, ko počaka luno na križišču mlečne ceste, čisto tako, samo za en droben poljub. Neusmiljeno si mrcvariva srca z ugrizi lačnih volkov nekje vmes se spomnim na zrna riža ki so mi tisto noč padala iz las in razmišljam katere zlobne ptice so pozobale vsa zrna sreče... Barbara Motoh je Izolanka že skoraj tri desetletja. Z družino so se preselili v Izolo takrat, ko ta še ni bila povsem turistično mesto, ampak so ulice še vedno polnili ostanki delavcev za tekočim trakom, ribiči, obrtniki in celo kmetje. To Izolo so Motohovi živeli s polnimi pljuči, potem se je usoda poigrala z njimi in Barbara je ostala sama s svojo družino in končno s svojimi otroci, pa vendar tukaj in zdaj. Ves ta čas je pesnila in pisala prozo ter počela vse mogoče stvari, vključno z vzgajanjem otrok v nikoli preseženih Zvezdicah, pripravljala različne likovne in drugačne delavnice, v samozaložbi izdajala knjige, eno tudi z očetom Marjanom, kjer sta združila njegove slike in njene pesmi. Svoj pesniški prvenec z naslovom Stopinja za stopinjo je izdala leta 2011, svojo drugo pesniško zbirko Bojazni leta 2012, Dotik dveh svetov pa oktobra 2014. V pesmih jo navdihujejo drobni, na videz nepomembni dogodki iz vsakdanjega življenja, ki pa močno odmevajo na čustveni ravni. Preprost, neposreden izraz, svežina pesniške drže in emotivna prepričljivost so odlike njenih pesmi. Barbara sodeluje z različnimi spletnimi portali, ki objavljajo poezijo, za Mandrač pa je izbrala tri „dolge“ in tri „krat-ke“, ki jih boste lahko brali ta in naslednji teden (zapis Iz spleta) 9.12. četrtek 18.00 A rt kino Odeon Film: JEZDECI PRAVICE Film: DRIVE MY CAR 10.12. petek 17.30 Stara italijanska šola Izola (Gregorčičeva 21.) Predstave društva LKD Mari o net.te: KAMISIBAJ 20.00 Kulturni dom Izola 19.00 Art kino Odeon Plesna predstava skupine Erato: ERA Film: Bird in a Wire: Leonard Cohen 21.00 Art kino Odeon Film: DRIVE MY CAR 11. 12. sobolSKBHHHHEHHHHGHHHK 17.00 Kulturni dom Izola Lutkovna predstava: KOKOŠKA ALI JAJCE 18.00 Sončna dvorana Izola Otvoritev razstave: URŠKA MEDVED - SLEDI 19.00 Kulturni dom Izola Sl Dante Alighieri: "ASPETTANDO NATALE" 16.00 Art kino Odeon Kino vetrnica: ZAPOJ 2 20.00 Art kino Odeon Film: JEZDECI PRAVICE 12. 12. 18.00 Kulturni dom Izola Cantanti e Giovani Cantanti della Cl "Dante Alighieri" 16.00 Art kino Odeon Kino vetrnica: ZAPOJ 2 20.00 Art kino Odeon Film: JEZDECI PRAVICE •s 1 1 3 20.00 Art kino Odeon Ponedeljki za zamudnike: HIŠA GUCCI 14.12. torek „ 19.00 Art kino Odeon Film: NESKONČNA LEPOTA 15.12. sreda 17.00 Manziolijeva palača Cineforum -fiim: Indovina chi viene a Natale? Razstave v Mestni knjižnici VITRINE USTVARJALNOSTI -»JUGOSLOVANSKA KRAUEVA MORNARICA V AMERIKI LETA 1944« STENA USTVARJALNOSTI Razstava »OD ISTRA BENZA DO ISTRABENZA: 1948 - 1996« STENA USTVARJALNOSTI - RAZSTAVA SLIKARSKIH PLATEN JOŽI BUKOVŠEK. - STENA USTVARJALNOSTI V UČNEM CENTRU -Gregorič Darij - Darjo TUŠ MANIJA STENA USTVARJALNOSTI V ČITALNICI FOTOGRAFSKA RAZSTAVA : JACK LORGET - FASCINACIJA 4.ELE-MENTOV, TANJA MASK - VEZ MED GENERACIJAMI in ADRIJANA MANDALENIČ - VERA. NA SPLETU INV LEDENI KULTURNEM DOMU IZOLA q-|-qK UISOLA www.center-izola.si Dl GHIACCIO Facebook/Ckšp Izola PLESNA PREDSTAVA premiera Sob^^SBfrjedelj?Er december nn>~ V Af ** ob2p.0P XL \ ' '' sLsLn*'? 'f/ v * i mTm*. ' , - * JEZDECI PRAVICE i . Art kino Odeon O i OčVifu Comunt di Kž IZOLA •1SOLA ff ' Število mest v Kulturnem domu Izola je omejeno |/\ Več info: 070 894 788 Galerija Insula Skupinska razstava Kulturno društvo KONS (Tsrt) Hommage Dezideriju Švari: HORIZONTI DEZIDERIJ ŠVARA ANDREJ FURLAN MATJAŽ HMELJAK JASNA MERKU JANA PEČAR SANDI RENKO FRANC VECCHIET IVAN ŽERJAL Galerija Plač Izolanov ____ Razstava: 1 ALEKANDER KRUCHAN Morje in obala Galerija Alga Otvoritev skupinske razstave: 2.12.2021 ob 18.00 LIK IZOLA 2022 Mestna knijžnica Izola Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola JACK LORGET- FASCINACIJA 4.ELEMENTOV TANJA MASK - VEZ MED GENERACIJAMI ADRIJANA MANDALENIČ - VERA. Petek, 9.12. Otvoritev fotografske razstave Borut Krajnc POLITIKA 2.0 Sončna dvorana Sobota, 11.12. ob 18.00 otvoritev razstave URŠKA MEDVED: SLEDI Prostorska inštalacija ART kavarna ODEON Prodajna razstava drobnih umetniških del: Rok Zelenko, Nina Zelenko, Leja Bernetič Zelenko, Marko Zelenko, Martin Zelenko, Vianney Lefebvre, Sandra Kocjančič, Ana Baraga in studio O Homem do Saco. Erato spet na odru z Ero Plesni studio Erato vabi v petek, 10. decembra ob 20.00 v Kulturni dom Izola na ogled plesne predstave z naslovom ERA. Celovečerna plesna predstava v produkciji Plesnega studia Erato, bo gledalce popeljala skozi zelo intimne procese in prvinske občutke plesalk v vseh ženskih energijah. Era je ona, ženska, ki globoko v sebi čuti pet nians njenega čutenja. To je ona, luč, ki je očem nevidna. Era ja znanilka srca, notranjega rdečega ognja in prebujanja strasti, ljubezni, čutne zaznave, onkraj vidnega. Era je skrbna, maternica spominov, naravnost v objemu zlate matere Zemlje. Era se je s prvim vdihom naučila ljubiti črno, sebe in druge. Era je potovanje skozi belo večnost v svojem prepičanju, željah, dvomih in ambicijah. Era je zelena svetloba, kreacija kreativnosti. Koreografija in ples: Vesna Pinter Stojnic, Nina Grmovšek Seljak, Valentina Tomažinčič, Anastasiya Pruyidze, Natalija Gajič, Mojca Benko, Eva Tancer Glasba: Luxas, vokal: Eva Prusnik. VSTOPNINA: 7€ Za Urško Medved ostajajo Sledi V soboto, 11.12. Ob 18.00 bodo v Sončni dvorani odprli razstavo oziroma prostorsko inštalacijo Urške Medved z naslovom Sledi. Tako-le jo sama predstavi: Po zaključenem gibalnem performansu ostanejo sledi. Sled znoja na tleh, sled mavca, s katerim sem plesala, kri za nohtom palca, v katerega sem se udarila. Nato publika odide. Ostanejo le tiste male sledi v mislih ljudi, ki počasi zbledijo. Urška Medved je mlada umetnica, ki zaključuje Naravoslovno tehniško fakulteto, smeri oblikovanja tekstila in oblačil. Na Švedskem je začela z raziskovanjem povezovanja performativnega giba in tekstilne ter vizualne umetnosti. Svoja dela je razstavljala na več skupinskih razstavah. Z delom Home Svveet Home se je predstavila na natečaju mladih umetnikov Olge Birkefelts v Bengsforshu in prejela prvo nagrado. Lansko leto je ustvarila projekt Leteči Horizonti, in z njim potovala od Cankarjevega Doma, preko Tovarne Rog do mednarodnega festivala RICF v Delhiju. Trenutno deluje in ustvarja na več področjih v KUD-u Qulenium Ljubljana. Projekt je začela razvijati in predstavlja del diplomske naloge s smeri oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete pod mentorstvom prof. Katje Burger Kovič. Začetek konca Jugoslavije Leto 1987 je bilo posebej pomembno v zgodovini nekdanje skupne države. Gospodarskim težavam so se pridružile še politične in vezi med narodi in narodnostmi, ki jih je Tito vzdrževal skozi leta in desetletja, so vedno bolj slabele. Vsi zvezni funkcionarji (tudi ženske) smo bili dolžni v času trajanja našega mandata opraviti kurz oziroma tečaj iz Splošne narodne obrambe (SNO). Za nas se je tečaj začel 1. in zaključil 30. septembra 1987. Predavanja smo imeli v prostorih Centra oboroženih sil za strateška raziskovanja in študije »Maršal Tito« v Beogradu. Načelnik šole je bil general Ali-begovič, vodja tečaja pa polkovnik Skenderija Novak, sicer načelnik enega od oddelkov v protiobveščevalni službi jugoslovanske armade. Prvo predavanje, 1. 9. 1987 je imel general Maksič in nekatere njegove ugotovitve o tedanjem stanju na geopolitičnem in vojaškem področju so bile zelo zaskrbljujoče. - Velike sile predvidevajo bojišča na jugu Evrope, bližnjem vzhodu, Libiji, Sudanu, Tunisu, Romuniji (spomnimo se kasnejših dogodkov, od rušenja Gadafija, Huseina, Ceau-sescuja ipd.) - Velike sile obravnavajo Jugoslavijo kot potencialno krizno žarišče (neugodna situacija v državi s tendenco poslabšanja), padanje vpliva ZK, porast nacionalizmov, predvsem v Srbiji in na Kosovu. - Na Zahodu javno izražajo te ocene, da bi pripravili ljudi na morebitno vojaško posredovanje v Jugoslaviji. - Velike sile se trudijo za izboljšanje razmer v Jugoslaviji z namenom, da bo jo privabile na eno ali na drugo stran, hkrati se že pripravljajo na hitri prihod svoje vojske na meje z Jugoslavijo, tako v Italiji kot v Grčiji- - V Bolgariji so formirali novo IV. Armado in imajo vaje ob meji z Jugoslavijo. Seveda smo si zapisovali veliko tega, kar so nam pripovedovali različni predavatelji, posebej pa sem si zapisal 20. september 1987, ko smo imeli neko dolgočasno predavanje o družbeni samozaščiti. Darko Ambrožič je ekonomist, Koprčan, ki je sredi 80-tih let postal pomočnik direktorja Zveznih blagovnih rezerv Jugoslavije in dobesedno na svoje oči in iz prve roke doživel razpad sistema, ki je pred tem dobro deloval, saj so v njihovi službi obvladovali kar za 15 milijard dinarjev različnega blaga. Trenutno je v izolskem Domu upokojencev in piše spomine za Mandrač. Komaj smo čakali odmor in takrat Gliša Mandič, ki je sedel ob meni, seže v torbico, izvleče mali tranzistor in ga prisloni na uho. Ni šel z nami na kavo in tudi ob koncu odmora se Gliša, ki je bil sicer medobčinski sekretar ZK za Titovo Uži-ce, ni vrnil v predavalnico, ampak je na hodniku še naprej poslušal nek radijski prenos ali poročila. Vrnil se je šele proti koncu predavanja in na moje vprašanje, kaj se dogaja, je odgovoril: ..Katastrofa". Potem je nadaljeval pripovedovati, da je Miloševič izpeljal udar v CK ZKS, prevzel oblast in izključil Stamboliča in Bogdanoviča. »Kaj to je tisti Miloševič, ki se je lani vrnil iz New Torka, kjer je bil predstavnik neke naše banke«, sem ga vprašal. »Prav ta.« mi pravi. »Velik nacionalist je in videl boš, kako bo napredoval preko trupel". Gliša je bil razburjen in napet pa sem ga skušal pomiriti z besedami, da to vendarle še ne pomeni konec sveta. Pogledal me je, odkimal z glavo in dejal: „Ne bo konec sveta, pač pa konec Jugoslavije. To si zapomni!« Kakšen mesec dni po končanem seminarju sem naročil tajnici naj pokliče v Titovo Užice Gligorija Mandiča Glišo. Pa ga ni bilo več na funkciji medobčinskega sekretarja ZK. Dobil sem ga v tovarni Prvi partizan v Titovih Užicah, na »funkciji« nabavnega referenta. PREJELI SMO Nonšalantnost Danes sem se v dopoldanskem času odpravila v Koper po opravkih. Nisem bila ravno zgodnja, ura je bila 10.30 ko sem šla od doma. Ko sem se vozila po dolini Rižane sem bila mirna samo na zunaj, znotraj pa se je nekaj kuhalo. V bistvu mi je šlo vse na živce... Ko sem prišla v Koper, sem najprej šla parkirat za tržnico. Ob takšnih urah je vedno gužva. Nič zato; malo sem se vozila v krogih in iskala prosto mesto. Tudi drugi avtomobili pred mano so iskali prosto mesto. In tako sem se odločala iskati prosta mesta bolj na podlagi tega, da sem zavila v drugo vrsto kot pa avtomobili pred mano. In res, ravno ko pred menoj ni bilo nikogar in sem peljala med parkiranimi avtomobili v vrsti, je nekaj metrov pred mano parkiran avto zapeljal vzvratno. Bila sem navdušena, da se mi je nasmehnila sreča. A samo za moment, saj sem na nasprotnem voznem pasu zagledala črn avtomobil, ki je čakal, da zasede prosto mesto. Zaradi situacije on ni mogel parkirati prvi, zato sem jo izkoristila v svoj prid. Sliši se res kot kakšna pametna, preudarna poteza, a v resnici je šlo za vse kaj drugega. Voznika, ki je čakal na prosto mesto sem takorekoč svinjsko preslepila. In ko sem parkirala sem se smeje in triumfalno dvignila iz avta. Gledala sem ga neposredno v oči. Brez kančka straha in sramu. Njegova reakcija je bila sledeča: odprl je okno ter rekel: „Kako lahko kar tako non-šalantno ...” Odgovorila sem mu: „Tudi meni se je to zadnjič zgodilo.” On pravi: „Kaj to mene briga?" Jaz mu rečem nazaj: „Ja, vsi iščemo parkirni prostor.” On pravi: „In kaj to mene briga?” in dodam: „Saj grem samo na tržnico. Čez 10 min bom nazaj.” Sklonila sem se v avto in vzela torbico. Ko sem dvignila glavo je upravičeno jezen in poražen voznik že odpeljal. Šla sem po nakupih in drugih opravkov, vendar sem bila razdražena in zmedena. Porabila sem veliko več časa kot bi ga sicer. V meni se je odprlo brezno v katerega sem zijala: Je to mogoče? kako sem lahko kaj takšnega storila? Od kje takšna mera ignorance? Kako lahko kaj takšnega storim? In se po takšnem dejanju upam stopiti pred človeka in mu gledam v oči?” Nisem vedela, da sem (lahko) tudi takšna. Zdaj me je sram. Iskreno se opravičujem vozniku za bedasto dejanje in še bolj bedaste izgovore, ki so dejanju sledili. Sporočam mu, da mi je žal in da tega ne morem popraviti. Žal se moram sprijazniti z dejstvom, da sem zaradi takšnega ravnanja slabši človek kot sem bila pred tem. Ines RIBARNICA - PESCHERIA TRŽNICA IZOLA KAPITAN MARKO - Rl '4 y4T > w - O 7:00386(0)40262301 E: ribarnica.marko.izola@gmail.com W: kapitan-marko.com Urnik NEDELJA 8-12 TOREK, SREDA, ČETRTEK 8-13 PETEK 8-15 SOBOTA 8-13 OB PONEDELJKIH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Kriminalne Kriminalije Ne levo. ne desno Policisti so bili obveščeni, da je na krožnem križišču v Izoli osebni avto trčil v prometni znak. Policisti so na kraju ugotovili, da je občan z vozilom zapeljal ravno v otok na izvozu iz krožišča in poškodoval prometni znak. Odrejen mu je bil preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0.97 mg/l. V postopku je bilo ugotovljeno, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja, zato mu je bilo vozilo zaseženo. Med postopkom je občan kršil javni red in mir in s kršitvijo ni prenehal, zato sta policista uporabila še prisilna sredstva in mu odredila pridržanje. Kazal mu je sredinec Policisti so bili obveščeni, da se sosed žaljivo vede do prijavitelja, ga zmerja in mu kaže sredinec. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je sosed zmerjal občana, kršitelju sledi postopek o prekršku. Pes napadel občana Nezavarovan pes je napadel občana in ga ugriznil. Lastniku psa je bil izdan plačilni nalog in podano obvestilo na VURS. So bile morda začimbe? Policisti so izvedli postopek z občanom, ki je imel v posesti posušene rastlinske delce rjavo zelene barve za katere se sumi, da je prepovedana droga. Po prejemu izsledkov analize sledi zoper postopek o prekršku po ZPPPD čl. 33/2. Prešerno na Cankarju Policisti so na Cankarjevem drevoredu zaustavili voznika osebnega avtomobila in mu odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0.42 mg/l. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja in izdan plačilni nalog za kršitev. Napihala je Policisti so na Industrijski cesti pri Petrolu ustavili osebni avto in voznici odredili alkotest, ki je pokazal 0.60 mg/I. Prepovedana ji je bila nadaljnja vožnja in odvzeto vozniško dovoljenje, sledi ob-dolžilni predlog zaradi kršitve 105/4-4 ZPrCP. Hitra cesta ni igrišče V nedavnem obvestilo za javnost so policisti zapisali potek prometne nesreče, ki se je zgodila ob 19.13 v predoru Markovec. Med obravnavo je bil predor zaprt, naslednji dan pa so prejeli več informacij o tem, da so vozniki pred predorom obračali vozila in vozili v napačno smer, nazaj proti Izoli. Policisti so bili sicer o tem obveščeni, vendar na kraju kršitev niso zaznali. Policisti opozarjajo, da je vožnja v nasprotno smer po avtocesti izjemno nevarna. Ne zaradi kazni, ki vam jo lahko izreče policist, ampak zaradi ogrožanja življenja sebe in drugih udeležencev v cestnem prometu. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da je vožnja v nasprotni smeri na avtocesti prepovedana. Globa za takšno dejanje je določena v višini najmanj 1200 evrov z izrekom 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Gre za zelo nevarno početje, vendar je tovrstne kršitelje velikokrat težko izslediti. Prav zaradi takšnih, smrtno nevarnih, situacij pogosto sodelujemo tudi z mediji, preko katerih nenehno opozarjamo vse udeležence v cestnem prometu na nevarnost vožnje v napačno smer. Voznikom, ki opazijo, da nekdo vozi v napačni smeri ali so o tem obveščeni pa svetujemo, naj zmanjšajo hitrost in vklopijo vse štiri smernike, da na ta način na nevarnost opozorijo ostale voznike. Vozijo naj zelo previdno, upoštevajo varnostno razdaljo in o nevarnosti kar najhitreje obvestijo policiste na številko 113. MALI OGLASI ODDAMO - PRODAMO - Ugodno prodam dobro ohranjen ra- - Prodam 1000 litrsko cistero. Cea po bljen PIANINO znamke Schiller, na- dogovoru. Tel.: 031 641 353 ali 05 641 zadnje uglašen in servisiran pred 7224 dvema letoma. Tel.: 040 670 472 - V Izoli, najraje v starem mestnem je- - Prodam osebni avto Renault Mega- dru, kupimo cca. 2 sobno stanovanje, ne, letnik 2002, prevoženih 118.000 ali manjšo hiško. Stanovanje ni name- km. Registriran do 27.11.2022. Cena njeno za oddajo. Tel.: 041 517 160 1.000 eur. Info: 041/476-055 Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola MEDGENERACIJSKI CENIER IZOLA CENTROINIERGENERAZIONALE ISOLA www.medgeneracijskicenterizola.si VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO, OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV NIJZ IN NA LASTNO ODGOVORNOST. PONEDELJEK, 13.12. 2021 7.30 - 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -10.15 začetni tečaj nemškega jezika 10.30 -11.45 nadaljevalni tečaj nemškega jezika 12.00 -14.00 namizni tenis 14.00 -15.00 vaje za boljši spomin 15.00 -16.00 čas za smeh 16.00- 17.00 pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj MD Svetilnik 16.00- 19.00 igre s kartami (briškola, remi, šnops, enka), družabne igre 17.30 -19.00 joga za otroke od 5. do 8. leta starosti TOREK, 14.12. 2021 7.30- 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -10.30 nadaljevalni tečaj angleškega jezika 9.00 -12.00 pohod v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 11.00 -13.30 druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 14.00 -15.00 klepet v angleškem jeziku 15.00 -17.00 nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper 15.30- 17.30 tarok, družabne igre 17.30- 18.30 namizni tenis za bolnike s Parkinsonovo boleznijo SREDA, 15.12. 2021 7.30 - 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -11.00 namizni tenis 9.00 -12.00 kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 11.00 -12.00 nadaljevalni tečaj ruskega jezika -1. stopnja 12.00 -13.30 nadaljevalni tečaj ruskega jezika - 2. stopnja 14.30 -15.30 posvet s socialno delavko iz Doma upokojencev Izola 15.30 -17.30 tarok, družabne igre 15.30 -18.00 skupaj rešujemo križanke 18.30 -19.30 joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 16.12. 2021 7.30 - 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -10.00 družabni plesi za zaključene pare 10.15 -11.15 družabni plesi za posameznike 11.00 -13.30 druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 14.00 -15.30 začetni in nadaljevalni tečaj esperanta 15.30 -17.30 ustvarjalne delavnice 17.00 -19.00 šah, družabne igre 17.30-18.30 namizni tenis za bolnike s Parkinsonovo boleznijo PETEK, 17.12. 2021 7.30 - 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 8.30 -10.00 merjenje krvnega tlaka in pulza 8.45 -10.15 vodeno sproščanje telesa in duha 10.30 -12.00 urica za poezijo in prozo 14.00 -15.00 klepet v italijanskem jeziku 15.00 -17.00 posladkajmo se v dobri družbi 15.00 -17.00 namizni tenis 17.00 -19.00 šah, družabne igre NEDEUA, 19.12. 2021 -9.00 -12.00 kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne! - Oddam poslovni prostor velikosti 120 metrovZ na obrobju Izole (obrtna cona). Lokal ima registrano dejavnost nega telesa. frizestvo in podobne dejavnosti. Za informacije pokličite 041 512 783. - V garažni hiši v Izoli oddamo ali prodamo parkirno mesto. Vse informacije na tel. 069-735-897 STANOVANJA ODDAMO - V Jagodju oddam popolnoma opremljeno stanovanje eni osebi do junija 2022. Toplo je ogrevano, možnost parkiranja . Tel. štev. 031223644 - V starem mestnem jedru (Gramscijeva ulica 12) oddam enosobno stanovanje v večstanovanjski hiši (2. nadstr.) za DALJŠE obdobje. Stanovanje je opremljeno, klimatizirano s KTV in internetom. Tel.: 041 792201 - Dvema študentoma (nekadilcema) ali paru brez otrok oddam 1,5 sobno stanovanje v Izoli . Najemnina po dogovoru + tekoči stroški. Za-željena ena mesečna najemnina vnaprej. Čas oddaje: do 1.6.2022. Tel: 041 406830 KUPIMO V Izoli ali v zaledju kupim manjšo hišo ali del hiše Tel 041 608 765 fGRILLl GRILL ) +386 (0) 41 858 473 Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi: Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje Bogata nedeljska kosila 10,0 eur _ Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Lutke sestavljajo novoletno jelko December je mesec, ki prebudi otroka prav v vsakemu, saj nas nagovarja k ustvarjalnosti in kliče k otroškim spominom. Je mesec, ko nam zmanjkuje časa in nam ga hkrati podari dovolj, da lahko pripravljamo praznične okraske, voščilnice, jedi, slaščice, darila in okrasimo svoje stanovanje ali delovno mesto. V Mestni knjižnici Izola vsako leto v prazničnem vzdušju pripravimo izbor gradiva za praznične in zimske dni tako za odrasle kot otroke. Otroško pozornost, pa poleg razstavljenih knjig, pritegneta tudi dve novoletni jelki. Tako je, letos naš prostor krasita kar dve jelki, ki vas pozdravita že na poti v knjižnico, saj ju lahko že od daleč zagledate skozi stekla. Staroselki se je letos pridružila prav posebna pisana jelka, ki jo krasijo ročno izdelane lutke iz zbirke igrač Janeza in Marije Janežič, ki so svoj dom našle v vitrinah izolske knjižnice. Janez Janežič je ljubiteljski etnolog iz Kopra, ki ob postavljanju razstav skupaj s soprogo, rad podeli zgodbe razstavljenih predmetov. Ob postavljanju te posebne novoletne jelke nam je zaupal, da je lutke kupoval in zbiral dolgo časa, saj se jih zelo težko dobi. Stare so namreč več kot 50 let in se izgubljajo, saj vsaka generacija umika staro, da naredi prostor novim stvarem. Spominja se tudi, da je rad spremljal predstave lutkarjev, saj so umetniki iz njegovih spominov vselej prikazali prepričljive zgodbe, v katere se je gledalec zlahka vživel. Tudi sam se kdaj preizkusi v animiranju lutk, še posebej takrat, ko jih predstavi otrokom. Takrat zaživijo in vsaka pove svojo zgodbo, otrokom pa približajo svet in igrače kakršne so bile nekoč. Tudi kovano stojalo, na katerem so postavljene lutke, ima svojo zgodbo. Staro je več kot 200 let in služilo je zdravstvenim domovom. Zbiratelj ga je v namen jelke pobarval v zeleno. Prvo drevesce v Izoli z unikatnimi lutkami vas pozdravlja s 27 marionetami. Med njimi so tako dlančne kot lutke na vrvicah, smehljajo pa se različni junaki: zabavni klovni, različni Ostržki, potujoči bobnar, popotniki s potovalkami in metuljčkom, vitezi, zmaj, čarovnica, Mehičan in Jamajčanka. Ustvarjalnost res ne pozna meja. EG V dopisništvu Mandrača v Ljubljanski ulici 32 se najde marsikaj zanimivega FOTOKOPIRAMO vse po vrsti, v barvah in črno belo, na formate do A3 in papirje do 300g, naravnost z vašega telefona ali računalnika. BEREMO knjige založbe tednika Mandrač in nekatere knjige, ki so izšle v samozaložbi izolskih avtorjev. Knjige tudi izposojamo in nekatere oddajamo za poletno branje na plaži. IZDELAMO napise za majice ali kape, skodelice, puz-zle ali kaj podobnega, fotoalbume in vse ostalo. OBJAVLJAMO oglas, osmrtnico, zahvalo, mali oglas za naslednjo številko Mandrača. Prinesite članek, fotografijo ali nam povejte svoje mnenje o čemerkoli, kar bi radi, da izvedo tudi drugi. SE POGOVARJAMO, lahko pa tudi samo malo zatežite novinarju ali uredniku. Kdo ve, morda pa ga bo vaše teženje celo zanimalo.