' c'"k“;-------- v‘----- • -----------------Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • CZ 02Z030863 W
Celovec • četrtek • 24. oktober 2002 štev. 43 (3192) • letnik 57 • cena 0,73 evra
Država odločena ukiniti Radio dva
7 vedelo se je - kakor se je lah-Z_ ko pravzaprav predvidevalo da ORF ni pripravljen nadalje financirati obratovanje Radia dva, kajti (tako intendantka Monika Lindner) ORF nima za to razpoložljivih sredstev. Prav tako ni pripravljenosti, da bi prišlo do ukrepov začasne premostitve
težav. Pogodba med ORF in Radiom dva se izteče konec letošnjega leta, do ponovnih pogajanj pa lahko pride kvečjemu spomladi 2003. Do tedaj denarja ne bo, potem pa le »mogoče«. Na ravni ORF zdaj lahko ukrepa le še svet publike, ki pa daje le priporočila in ki lahko opozori državo in
ORF na zakonsko obvezo do podpore manjšinskim medijem. Enotna lista je reagirala na te izjave in opozarja na listino o regionalnih in manjšinskih jezikih. Dr. Sturm prav tako opozarja na okvirno konvencijo, ki prepoveduje zmanjšanje pridobljenih manjšinskih pravic.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV IN PRIJATELJEV PROTIFAŠISTIČNEGA ODPORA
Nikoli vas ne bomo pozabili
Spominska svečanost ob Dnevu mrtvih
IN ODKRITJE SPOMENIKA 180 PARTIZANOM
Četrtek, 31. oktobra 2002, ob 14.00 na pokopališču v Borovljah
SPORED Godba na pihala
Govor predsednika ZKP inž. Petra Kucharja
Govor predsednika ZN NOB Slovenije Ivana Dolničarja
Odkritje spomenika 180 partizanom, padlim v zaključnih bojih druge svetovne vojne od 11. do 15. maja 1945 pri Dravskem mostu
Polaganje vencev
Govor univ. prof. dr. Karla Stuhlpfarrerja
Kulturni spored oblikujejo
Komorni zbor SPD »Boroulje»
Pihalni orkesterjesenice recitatorja
DOBI« VECEB, SOSED! GUTEN JUH, NACHBAR!
25. oktobra 2002
RADIŠE kulturni dom ob 19.30
Sodelujejo: pevske skupine SPD Radiše, MePZ Grebinj, Ensemble Manfred Schiille; slavnostna govornica: Dr. Gabriele Schaunig-Kanduth
DOBRLA VAS kulturni dom ob 19.30
nastopajo Karpf in Polainer, Happy Familiy , skupina Pomlad, Habakuk brothers iz Zambije, otroški zbor Srčki, Srce; slavnostni govor Rain-hold Dottolo, glavni urednik Kleine Zeitung
ŽELEZNA KAPLA farna dvorana ob 19.30
Sodelujejo: Kärntner Vocalen-semble. Smrtnikovi bratje, tam-buraška skupina Tamika, Bläsergruppe der Vellachtaler Trachtenkapelle, recitatorska skupina in Glasbena šola Železna Kapla
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati
ob 20. uri
Sodelujejo: Doppelquintett Singerberg, Kvartet Borovlje, Manuel in Roman Oraže, Komorni zbor SPD Borovlje in Ansambel Drava
ROŽEK na Muti ob 20.15
Nastopajo: domači mladinski pevski zbor Didldumdaj, Fried-bert Kerschbaumer (pastirska flavta), MoPZ Jepa-Baško jezero, folklorna skupina Bohinj


Pri spomeniku za žrtve za osvoboditev Avstrije na pokopališču v Trnji vasi/Annabichl bo v soboto, 26. oktobra 2002, ob 10. uri spominska svežanost. (več na strani 3)
PREBLISK
■ Pr\'i ne bodo volili, tenske pa so se le priborile volilno pravico. Tako opozarja z volilnega plakata dr. Haupt s kutkom, otrokom in tensko, ki je še noseča povrh, za koga je pristojen.
In sem pomirjena. Moj minister (do volitev še vedno), zame gotovo ne bo slabše poskrbel kot za domače Uvali, Hvalim pa želimo vendarle vse dobro. Na vrvici jih peljemo na sprehod, kupujemo jim hrano v konzervah, vodimo jih k živi-nozdravnikom (!) in sploh imajo dokaj lagodno življenje, te naše ljubljene zverinice.
In me ženske naj se ne razburjamo. Vesele bodimo, da imamo takega ministra, ki so mu ženske - poleg kužkov -tudi pri srcu. Ker imajo žen-
ske tudi kanček - ne pretiravajmo s svojo pametjo - razuma, se bomo pri državnih težavah z letnimi proračuni tudi laže odpovedale kakšni ugodnosti. Od živali tega ni mogoče pričakovati. To je tisto, kar nas ločuje od živali.
Kužki in ženske
V primeru ponovitve modro-čme vlade se lahko pripravimo na marsikaj. Doslej moramo -seveda ne le ženske - plačevati za študirajoče otroke, zato da je ponudba na univerzah bolj katastrofalna kot kdajkoli.
Upam, da bodo kužki zrasli in začeli gristi. Pa morda kakšna ženska tu in tam tudi.
S. W.
Zveza Bank vabi na
odprtje razstave del
SIMONA
VERATSCHNIGA
»Pozno poletje pod Dobračem«
v četrtek,
24. oktobra 2002, ob 17. uri v Celovec, v prostore Zveze Bank, Paulitschgasse 5-7
Ob odprtju bere iz svojih del Martin Kuchling; glasbena spremljava Primus Sitter in Michael Erian
Prisrčno vabljeni!
Film o partizanih: le naslov je bil napačen
“Vvezni komunikacijski senat, Z-na katerega se je v zadevi televizijskega filma o partizanih pritožil deželni glavar Jörg Haider in predsednik koroške svobodnjaške stranke Martin Strutz je pretekli teden odločil o njuni pritožbi. Odločitev se glasi: »der ORF (hat) durch die Ausstrahlung der Sendung in ORF 2 am 19. 4. 2002 um 21.20 Uhr im Rahmen der Reihe >lm Brenn-punkt< durch Verwendung des Titels >Die Kärntner Partisanen § 4 Abs. 5 Z3 ORF-G verletzt« ... und im Übrigen die Anträge als unbegründet abgewiesen werden«. S tem senat sploh ni oporekal vsebini vse tozadevne zahteve je odklonil le naslov filma se mu je zdel neprimeren ker tako senat »naslov filma sugeriral drugo vsebino, kot jo je film dejansko imel«.
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« vabi na prireditve
Bilčovške jeseni
■	v petek, 25. 10, ob 20. uri, pri Knaberlnu v Velinji vasi: Jazzity,
duo Schnabl in Staudacher
■	v soboto, 26. 10., ob 20. uri, pri Knaberlnu v Velinji vasi: Komedija »Butalci«
■	v sredo, 20. 10., ob 19. uri:, pri Miklavžu v Bilčov-su: premiera
»Oblaček pohajaček«,
■	v nedeljo, 3. 11., ob 11. uri, pri Miklavžu v Bilčovsu: ponovitev
»Oblaček pohajaček«
ŠOLSTVO
Prijave k dvojezičnemu pouku narasle
W ljub upadanju števila šolar-IVjev je število prijav k dvojezičnemu pouku spet rahlo naraslo, sporoča Deželni šolski svet za Koroško.
Tako je na področju veljavnosti dvojezičnega šolstva vsega skupaj 5583 šolarjev (lani jih je bilo 5735), od tega pa jih dvojezični pouk obiskuje 3301 (lani 3210). Na 64 ljudskih šolah (lani 63) jih je prijavljenih 1670 (lani 1722) kar pomeni 30,61 odstotka (lani 1722 ali 30,03 odstotka). Na obeh dvojezičnih ljudskih šolah v Celovcu dodatno obiskuje dvojezični pouk 127 otrok (lani 116). Neobvezne vaje v slovenščini
RADIO
Predsednik za ohranitev »RADIA DVA«
Tudi po najnovejših razgovo-I rih z generalno direktorico ORF Moniko Lindner rešitve za »RADIO DVA« še vedno ni na obzorju. Ravno obratno: s 1.
1.	2003 grozi ukinitev »RADIA DVA«, čeprav bi ukinitev kršila naslednje obveze:
1. Listina o regionalnih in manjšinjskih jezikih zavezuje vse države z javnopravnim radijskim oddajanjem, da zagotovijo vsaj eno radijsko postajo, ki oddaja izključno ali v glavnem v manjšinjskem jeziku.
ZELENI IN VOLITVE
Slovenske medije je treba podpreti
Avstrijski Zeleni so si za /"»državnozborske volitve 24. 11. 2002 zadali precejšnje cilje: število glasov hočejo podvojiti (od dobrih 300.000 na 700.000 ali s 7,4 % na dobrih 14 %)), s tretjega mesta v parlamentu hočejo izriniti svobodnjake in na Koroškem hočejo končno doseči osnovni mandat ter s tem direkten vstop v parlament.
To sta poudarila poslanka Eva Glavvischnig in glavni koroški kandidat Bruno Ros-smann v torek v Celovcu.
Glavni cilj pa je in ostaja odstop trenutne vlade.
Težišča zelenega volilnega programa so socialna varnost, ekološko trajnostno gospodarjenje, ženska vprašanja in pa krepitev odprte družbe ter dialoga z ljudmi. Temu primerno je tudi volilna kampanja zasnovana kot dialog z volilci.
obiskuje 83 otrok (lani 93). Na 13 ljudskih šolah na področju dvojezičnega šolstva ni prijav (lani na 14).
Na 14 glavnih šolah (lani na 12), na eni višji stopnji ljudske šole in v enem razredu posebne šole je prijavljenih 268 šolarjev (lani 246), od tega jih je redno prijavljenih 124 (lani 104), 38 jih obiskuje slovenščino kot alternativo namesto angleščine (lani 39), 106 (lani 103) pa jih ima slovenščino kot prosti predmet.
Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence ima prijavljena 502 dijaka (lani 477), na Zvezni trgovski akademiji pa jih je 124 (lani 133). V Sentpetru na Višji šoli za gospodarske poklice je 127 dijakov (lani 118). Na drugih srednjih in poklicnih šolah je k slovenščini prijavljenih še dodatnih 400 dijakov (lani 305).
Deželni šolski svet ocenjuje, da je vzrok za ta pozitiven razvoj v povečanem povpraševa-
2.	Obrazložitve k zakonu o ORF zavezujejo Avstrijsko ra-diotelevivizijo, da v večji meri upošteva interese narodnih skupnosti.
3.	Resolucija Sveta publike pri ORF s 7. 10. 2002 predlaga ustanovitev po enega manjšinj-skega radijskega kanala za Gradiščansko in za Koroško. Do njegove uresničitve je treba ohraniti sedanje stanje vključno z »RADIOM DVA«.
Ukinitev »RADIA DVA« bi zato kršila mednarodne in zakonske obveze in istočasno ignorirala resolucijo Sveta publike. Predsednik EL Wakounig zato opozarja parlamentarne stranke, da takoj po volitvah rešijo finančne težave ORF. Do tedaj pa naj ORF upošteva ustrezne obveze in zagotovi oddajanje »RADIA DVA«.
Eli in Slovenci
Zeleni so za razširitev Evropske unije, ker je to pomemben mirovniški projekt in bo koristil gospodarskemu razvoju Avstrije. Na delovnem trgu je treba uvesti časovno omejeneno prehodno dobo, dodatno pa je treba podpreti obmejni pas in izboljšati poklicno izobrazbo prebivalstva.
V manjšinskem vprašanju Zeleni zahtevajo uresničitev razsodbe ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih. Po mnenju Glawischnigove je znana razprava o razsodbi ustavnega sodišča in odvojezič-nih krajevnih napisih na Koroškem bila velila polomija.
Prav tako Zeleni zahtevajo ustrezno podporo slovenskim medijem, da bojo lahko preživeli. V trenutku to predvsem velja za zasebna radia AGORA in Radio 2, ki jima je ORF s koncem leta 2002 odpovedal kooperacijo. Namesto iz sklada za kulturo je manjšinske medije treba podpirati iz sklada za medijsko podporo (Presseförderung).
Franc Wakounig
nju po slovenščini v gospodarstvu. Mladi imajo z dvojezično vzgojo večje možnosti v tem obmejnem prostoru.
Poudarjajo tudi, da prijave izvirajo iz odprtega sistema in da več kot polovica prijavljenih ob vpisu nima nobenega znanja slovenščine. S prijavo k dvojezičnemu pouku starši in otroci koristijo izobraževalno ponudbo in se nikakor ne deklarirajo v etničnem smislu. Zato številke o prijavah ničesar ne povedo o etnični pripadnosti prijavljenih.
Čeprav na vsem Koroškem število šolarjev upada, pa je pri dvojezičnem pouku porast viden tako v absolutnem številu kot tudi v odstotkih v primerjavi z lanskim letom.
VOLITVE 2002
KPA z inozemskimi kandidati
II/led strankami, ki za drža-IVIvnozborske volitve kandidirajo po vsej državi, je tudi KPA. Na Koroškem je njena glavna kandidatka Tina Leisch, ki živi in deluje v Železni Kapli. Leischeva je nemška državljanka in svojo kandidaturo pojmuje kot protest proti trenutni avstrijski volilni zakonodaji, ki volilno pravico pogojuje z državljanstvom. Po njenem je treba volilno pravico povezati z bivanjsko pravico. Drugi inozemski kandidat KPA je Jože Rovšek iz Slovenije, ki že dolga leta živi in deluje v Škofičah. On kandidira v volilnem okrožju vzhod.
GLOSA
Nova pritožba na ustavno sodišče?
/"\d kahadeja je bilo vrženo na dvorišče, da sedaj smrdi po vsej deželi: te table, ki jih hočejo »ta dvojezični« imeti, bi spremenile našo deželo! Gore ne bi več strmele v zrak kot nemške gore, vasi ne bi bile več nemške vasi, table ne bi več le nemško govorile z ljudmi, reke ne bi več nemško tekle, celo Hanzi bi se lahko spremenil v slovenskega Janeza,... skratka, landeshauptman ne bi bil več gospodar vedno že in samo nemške dežele Koroške.
Naj.večjo nevarnost zanje predstavlja njihovo bolestno predstavljanje, da bi lahko zaradi tabel nekdo dejal: ta zemlja je moja. In vzel bi jo nam.
Pomislite malo, kaj takega v času, ko se v Evropi ves čas nekaj meša, in sedaj celo že Slovane vključujejo v skupnost sredinskih evropskih držav. Kam pa bo to pripeljalo, nadčlovek se bo v teh množicah ja izgubil. Pa še Hune jemljejo zraven, ki so že enkrat v zgodo-
INFORMACIJSKI SEMINAR EBLUL
Pogled na položaj manjšin v Avstriji
Q poznavanju trenutnega po-J ložaja narodnostnih manjšin v Avstriji je bil namenjen večdnevni informacijski sestanek z mednarodno udeležbo, ki ga je od četrtka, 17., do sobote, 19. oktobra 2002, na Dunaju prirejala avstrijska veja EBLUL, ki ji predseduje dr. Karel Hren.
Udeleženci so prišli iz Katalonije, Lužic, Bretonske, Irske in Finske, Švedske ter Italije, s trenutnim stanjem manjšinske problematik pa sojih seznanili domači predavatelji. Docent dr. Albert Reiterer (CIFEM) je uvodoma podal splošen pregled o narodnih skupnostih v Avstriji, mag. Franjo Schruiff je govoril o pravnih osnovah zastopstva manjšin, mag. Vladimir Smrtnik je predstavil način narodnostnih sosvetov, Rudolf Sarközi je navzoče seznanil s položajem Romov, Avstrijski center narodnih skupnosti pa je predstavil mag. Marjan Pipp. O zastopstvu narodnih skupnosti v avstrijskih strankah je spregovorila poslanka mag. Terezija Stojsič (Zeleni), Andrej Wakounig pa je predstavil Enotno listo.
Prvi dan seminarja je bil v znamenju spoznavanja okvirnih pravnih in življenskih pogojev narodnostnih skupnosti, drugi dan pa so bila na sporedu predavanja in konkretno soočanje s situacijo dunajskih Čehov in gradiščanskih Hrvatov. Udeleženci so obiskali češki šolski center Komenskega in se podali nato na Gradiščansko, ker so v Železnem bili gostje Hrvatskog
vini bili nevarni, da so jih komaj ukrotili.
Zaradi nastale strašansko velike nevarnosti zasedbe Koroške po zaenktat še neidentificirani sovražni državi in velikih lastnih težav, izumiranja kahadeja na Koroškem, so zaprosili Evropo za pomoč. Edino Koroška se je odzvala in finančno podpira predstavljeni znanstveni projekt: še zadnjim dvojezičnim Korošcem odrezati dvojezično govoreče jezike in jim vstaviti enojezične, nemške. Tako bo vsaki nevarnosti zasedbe po sovražnih silah odrezana argumentacija - to je moje; in večnega prosjačenja ta dvojezičnih, enkrat za to, drugič za ono, bo konec. Dežela bo rešena, končni Adolfov cilj dosežen.
Po uspešno zaključenem projektu bodo naslovili na ustavno sodišče na Dunaju pritožbo, ker sodišče še ni v razsodbi ugotovilo, da je Koroška že vedno bila nemška od Pliberka do Pasterce.
Nato bo kahade odstranil še knežji kamen, ki v anonimnosti životari skrit za vratmi v deželnem muzeju in priča o slovanskem življu na Koroškem, si postavil zadnji lažnivi spomenik o dobrem sožitju med ljudmi in zvermi na Koroškem
štamparskog društva in Hrvatskog kultumog društva (HKD).
Težišče zadnjega dne je bil odnos med strankami in manjšinami oz. vprašanje lastne kandidature manjšinskih strank.
V zaključni razpravi so udeleženci posebej opozorili na razkorak med teorijo in prakso avstrijske manjšinske zaščite. Zakonska določila se ne krijejo z dejansko prakso manjšinske zaščite. Pri tem bi pričakovali več angažmaja manjšin za svoje pravice. Zanimiva je tudi bila ugotovitev, kako razširitev EU vpliva na zavest in počutje posameznih manjšin. Tiste, ki imajo neposredno zvezo s svojim matičnim narodom, na primer Cehi, Madžari in Slovenci, so dosti bolj optimistični kot gradiščanski Hrvati, ki se počutijo kot v žepu, ker pač ne mejijo neposredno na Hrvaško.
Cilj in namen srečanja, da predstavnike drugih evropskih narodnostnih skupnosti seznani s položajem manjšin v Avstriji, je bil v celoti dosežen. Po tej poti namreč manjšine neposredno spoznavajo položaj svojih »sotrpinov«, se učijo druga od druge in obenem vidijo, kako drugod rešujejo probleme in težave, ki tarejo narodnostne skupnosti po Evropi in v določenem kraju. To pa pomeni, da se manjšine ne smejo zapirati v svoje ozke kolute, ampak morajo biti odprte za nova spoznanja in izkušnje, predvsem pa morajo krepiti medsebojno solidarnost.
Informacijski seminar EBLUL je letos že bil gost Frizijcev v Nemčiji, Alzačanov v Franciji in Kataloncev v Španiji. Dunaj je bil četrta postaja te važne informacijske vizite.
Franc Wakounig
in izdihnil za večne čase. Edino, kar še živeče užalosti, je, da se za njimi ob grobu nihče ne bo jokal.
Za danes še živeče, ki jim bog ni podaril toliko pameti, da bi (p)ostali dvojezični, in te, ki so iznašli za koroške Slovence novo oznako »ta dvojezični« je življenje težko. Reveži se niti ne zavedajo, kako s to iznajdbo potiskajo sami sebe med neumne naseljence koroške zemlje, saj sami izpovedo, zakaj ne znajo obeh koroških deželnih jezikov - zaradi nizkega inteli-gečnega kvocienta namreč.
Kar pa je za veljake koroški domovini zvestih združenj najhuje, ne zapopadejo, da se pred vsemi, z zmožnostjo misliti z obdarjenimi in zares avstrijsko mislečimi Kokošci osramotijo ter postanejo za Koroško, sicer čisto drugačno od drugih dežel, tako kratko pred izumrtjem, breme. Avstrija jih je namreč itak že zdavnaj vrgla v koš med šaro zgodovinskih odpadkov.
Ker vse to vedo, so žalostni in tolčejo okoli sebe z jezikom in repom po vsem, kar se jim približa, kakor svojčas zmaj, danes za spomin iz kamna skle-san stoječ na Novem trgu v Celovcu.
Franc Kukoviča
EKSKURZIJA
Osmošolci slovenske gimnazije v Bruslju
Vtisi učencev o enotedenskem obisku v Belgiji
Potovanje je bilo zelo dobro organizirano.
Priprave za projekt zelo izčrpne, natančne, nujno potrebne.
Sirjenje obzorja, priprave za načrtovanje svoje prihodnosti.
Ogled izrednih znamenitosti mest Bruselj, Antwerpen, Brügge.
Posebno doživetje: dvojezičnost v Belgiji / Bruslju samem
Diskusije o koroški problematiki z gimnazijo BORG iz Spittala ob Dravi, rezultat: nova prijateljstva med slovensko in nemško govorečo mladino na Koroškem, prispevek k boljšemu razumevanju!
Trajen vtis, ki bo ostal nepozaben: povezovanje politike, kulture in stikov med ljudmi. Prebujanje zanimanja za politično dogajanje pri mladih ljudjeh.
Enkratna priložnost spoznati en kamenček v mozaiku Evrope, Bruselj s svojm kozmopolitičnim »flairom« raznolikosti obrazov, narodnosti, jezikov!
Dvojezičnost, ki živi in to v metropoli Evrope!
To potovanje je vzorec, kako naj šola mladini kaže pot iz oskosrčnosti v svet in ji odpira vrata do vsega novega.
Prav je, da je ORF ta projekt spremljal in sproti obveščal slovensko javnost o aktualnem dogajanju.
Važen projekt na slovenski gimnaziji, dokaz, da se za mladino angažirano dela.
Mag. Hema Cesnovar
r\ d 7. do 11. oktobra 2002 \J sem spremljala skupaj s kolegico mag. Andrejo Zikulnig osmošolce v glavno mesto Evrope - Bruselj. Ker je bil projekt dolgoročen, povezan z zahtevnimi pripravami, nas je tja spremljal tudi ORF ter redno poročal o našem doživljanju tega obiska v slovenskih radijskih oddajah.
Namen projekta je bil učencem približati Evropsko unijo kot atraktivno okolje, v katerem bodo v prihodnjosti živeli, se gibali, delali. V tem okviru se jim odpirajo nove možnosti, ki jih človek lahko izkoristi v polni meri le, če zanje tudi ve. To pomeni, se pozanimati, iskati informacije, jih kritično preveriti, skratka širiti svoje obzorje. Šola ima nalogo, da učencem v to smer odpira oči, jih osvešča in kjer se da podpira.
Težišče projekta je bilo osredotočeno na sledečo tematiko: širitev Evropske unije, delovanje institucij v Evropski uniji ter brezposelnost. Da so se učenci res dobro pripravili na obisk v Evropskem parlamentu, smo lahko videli, ko so diskutirali s poslanci v parlamentu. Večkrat smo slišali, da tako dobro informiranih učencev že dolgo niso imeli v gosteh.
Po obisku v parlamentu in pri avstrijskem stalnem pred-
Pred borzo ...
stavništvu, smo imeli še dosti časa za ogled zanimivega mesta Bruslja samega ter mest Antwerpen in Brügge. V Antwer-pnu smo si ogledali gotsko katedralo, v kateri visijo štiri slike Petra Paula Rubensa, ki je bil tudi rojen v tem mestu. Naj še omenim prelepo pristanišče in vse polno simpatičnih kavarn, kjer so se učenci najraje zadrževali.
En cel dan smo posvetili obisku srednjeveškega mesta Brügge. Mestna uprava vlaga velika finančna sredstva za ohranitev tega lepega mesta, kar je vidno na vsakem koraku. Obiskovalci mesta svojih oči ne morejo odmakniti od lepot tega
kraja. Poleg tega je ta del Belgije poznan po izdelovanju čipk (klekanje). Brez majhnega su-venirja verjetno nihče ne zapusti tega očarljivega mesta, ki ga nekateri imenujejo »severne Benetke«, saj s svojimi kanali, ki prepletajo mesto, res človeka ponese v fantaziji v same Benetke.
Ob koncu naj omenim še nekaj zelo važnega, namreč da so nas spremljali dvojezični krajevni napisi povsod, kjerkoli smo
bili in prav nikogar ne motijo kot tu na Koroškem. Obvladanje najmanj dveh uradnih jezikov je samo po sebi umevno.
Ta izkušnja nam je bila še toliko bolj pomembna, saj je bila z nami tudi BORG gimnazija iz Spittala ob Dravi.
Moja želja je, da bi obisk Bruslja za našo šolo postal neke vrste stalnica - to bi bil lep prispevek k razumevanju narodov v ožji in širši domovini.
Mag. Hema Cesnovar
... in v parlamentu
LEDINCE
Mednarodno srečanje šolarjev
I judska šola Ledince sodeluje Lže tretje šolsko leto v mednarodnem Sokrates/Comenius projektu na temo »Življenje v dvojezičnem prostoru /Das Leben im zweisprachigen Gebiet«.
Zgodovinski opis domačega kraja, skupna zgoščenka, didaktične igre, večjezični slovar, predstavitev šolarjev, šolska praznika v Mjenovu / Kroatisch Minihof, Filežu / Nikitsch na Gradiščanskem ter v Ledincah, izmenjava šolarjev v Pančicah in še več bi lahko našteli; vse so sadovi prizadevnih in zagnanih učiteljev ter šolarjev, pa tudi staršev, ki prizadevanja s hvaležnostjo in z veseljem podpirajo.
Učitelji ledinške šole ter partnerskih šol iz Gradiščanske, Madžarske ter iz Nemčije so se od 9. do 13. oktobra srečali v Ledincah na posvetovanju in načrtovanju nadaljnjega dela. Prisrčno dobrodošlico so jim pripravili na ljudski šoli in v otroškem vrtcu Ringa raja. Pa tudo moški zbor Jepa - Baško jezero je s svojim ubranim petjem doprinesel velik delež.
Gostje so odnesli globoke vtise z dvojezične Koroške, prav tako pa jim bo ostalo v prijetnem spominu glavno mesto Slovenije Ljubljana.
Anica Lesjak-Ressmonn
Gostje so se v vrtcu Ringa raja odlično počutili
26. OKTOBRA 2002 V TRNJI VASI/ANNABICHL
Spominska svečanost za žrtve nasilja
Kla osrednjem celovškem I Vpokopališču v Trnji vasi/ Annabichl bo na državni praznik, v soboto, 26. oktobra 2002, ob 10. uri dopoldne svečanost v spomin žrtvam za svobodno Avstrijo. Svečanost bo pri spomeniku, ki je delo našega rojaka Valentina Omana. V sodelovanju z Zvezo
slovenskih izseljencev, Zvezo koroških partizanov, s socialdemokratskimi borci za svobodo, z Zvezo koroških kacet-nikov, beljaškim društvom »Erinnern« in z delovno skupnostjo »Mauthausen aktiv Karnten/Koroška« spominsko svečanost prireja platforma »Memorial Kärnten-Ko-roška«. Na sporedu so govori zastopnikov združenj žrtev, za glasbeni okvir pa bosta poskrbela Ženski zbor »5+3« ter ACIES-kvartet deželnega kon-zervatorija, Janko Messner pa bo bral svoje pesmi.
Prisrčno vabljeni vsi, da se skupno poklonimo žrtvam za svobodo in demokracijo.
POT V DOBRNIČ
Ženske organizacije na srečanju
W nedeljo, 13. oktobra 2002, V smo se na povabilo Društva Dobrnič udeležile srečanja v Dobrniču tudi članice Zveze slovenskih žena.
Dobrnič je vasica, ki leži v srcu Suhe Krajine med Krasom in panonskim obrobjem. Tam so se leta 1943 srečale ženske iz vseh predelov Slovenije in ustanovile enotno žensko organizacijo »Slovensko protifašistično žensko zvezo« (SPŽZ). Ustanovitveni kongres SPŽZ je bil 16. 10. 1943. Ženska protifašistična organizacija je po kongresu hitro napredovala. Tudi pri nas na Koroškem se je leta 1943 ustanovila ženska organizacija - imenovala se je »Antifašistična fronta žena«. Ženske, ki so sredi vojne organizirale kongres, imajo pomembno mesto v zgodovini.
V spomin na ta izjemni dogodek se vsako leto v Dobrniču zbere veliko ljudi, predvsem žensk. Letos nas je bilo okoli 3000.
Prireditelji so pripravili pester kulturni program, sodelovali so otroci osnovne šole Dobrnič, ženski pevski zbor Svoboda iz Mime, moški pevski zbor iz Mokronoga in
Občinski pihalni orkester Trebnje.
Slavnostna govornica je bila zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Maca Jogan, ki nam je prikazala zgodovinsko pot ženskih društev zadnjih 60 let.
»Zgodovino si vzemimo za učiteljico«
V preprostih besedah nam je prikazala pomen ženskega dela takrat, ki pa še danes velja. Urediti ne samo lasten dom, vsaka ženska naj uredi sama sebe in vse, kar se giblje okoli nje. Pred šestdesetimi leti, ko je okupator privrel v deželo, pa so ženske prevzele še mnogo več. Vključile so se v NOB, pomagale beguncem, ki so bili pregnani iz domov (predvsem beguncem iz Štajerske), opravljale nevarne kurirske naloge, pomagale ranjencem. Štirje odstotki vseh borcev NOB so bile ženske. Izborile so si volilno pravico. Ženske organizacije so se razvijale naprej, danes so pripravljene sodelovati tudi v evropskem prostoru. Dobrnič ne pomeni samo spominjanja, temveč nam da tudi napotnico za bodočnost ženskega dela v prid človeštvu danes tu in povsod - tudi onkraj. Tudi ženskemu delu čast... in oblast.
Poslovili smo se iz Dobrniča z zravnano hrbtenico in se pokončni vrnili domov na Koroško.	m. p.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Slovo od Helene Merkač
1/četrtek, 10. oktobra 2002, V so na šmihelskem pokopališču položili k zadnjemu počitku Heleno Merkač, Klo-karjevo mamo, ki je nepričakovano umrla 8. oktobra 2002. Pogrebne obrede je ob asistenci številnih duhovnih sobratov opravil domači župnik Franček Kramberger.
Pokojna je bila daleč naokoli spoštovana kot pokončna žena, skrbna mati, zavedna Slovenka in globoko verna kristjanka. Rojena leta 1920 je doraščala v domačem Šmihelu, kjer se je vključila v kulturno in farno življenje vasi. V domačem društvu je sodelovala od otroških nog kot igralka in pevka, pela je pri cerkvenem zboru in bila je tudi članica tamburaškega ansambla. Svojim otrokom in vnukom je bila najlepši zgled aktivnega in solidarnostnega sodelovanja v vaški in narodni skupnosti ter odločnega zavzemanja za temeljne človekove in narodove pravice.
Tako ne čudi, da posnemajo svojo mamo in staro mamo, saj štejejo med stebre šmi-helskega kulturnega utripa. Helena Merkač se je poročila z Ivanom Merkačem in otroke sta vzgojila v zavedne ter delavne in samozavestne člane naše narodne skupnosti. Vsi so obiskovali slovensko gimnazijo v Celovcu in po večini izbrali pot izobraževanja in pa kreativnega izražanja, ena hči je postala zdravnica.
Pokojna je morala prestati tudi hude udarce življenja. Leta 1991 je prerano umrl mož Ivan, leta 1995 pa hči Milka, ki je po dolgem boju podlegla zahrbtni bolezni. Takrat je Helena Merkač pod svoje okrilje vzela še svojih pet vnukinj in vnukov, ki so ostali brez matere.
Ti udarci je niso Strli, kajti moč je črpala predvsem iz svojega prepričanja in vere ter iz skupnosti svojih otrok in vnukov, ki jim je bila družinsko središče. Njena nenadna smrt je zapustila hudo vrzel v družini in na vasi. Helena Merkač bo vsem ostala v spoštljivem spominu. Otrokom in svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
Dirigent Hannes Košutnik s pevci	Monika Thurner in Nataša Koncilia
ŠMIHEL
S petjem v jesenski tihi čas
Jesenski koncert v LŠ Šmihel Jima že nekajletno tradicijo. Organizatorja - občina Bistrica nad Pliberkom in MoPZ »Kralj Matjaž« - vsako leto poleg domačih izvajalcev povabi tudi zbor naroda soseda in goste iz Slovenije. Letošnji kulturni večer so oblikovali »Dvojni sekstet Vrba« pod vodstvom Nicole Werkl, »Kranjski kvintet« iz Gorenjske, Monika Thurner in Nataša Koncilia od Glasbene šole ter domači MoPZ »Kralj Matjaž« pod vodstvom Hannesa Košutnika. Zbori so ubrano in čutno zapeli številni publiki domače, narodne in pesmi drugih evropskih narodov. Instrumentalno pa sta večer zaokrožili Monika Thur-
ner (klavir) in Nataša Koncilia s klasičnimi izvedbami. Skozi spored pa je mojstrsko vodila
povezovalka Eva Pikalo-Verh-njak, ki je prebrala nekaj tipičnih pesmi o jesenskem letnem času. Po koncertu pa je sledilo še veselo družabno srečanje.
M. Š.
»Dvojni sekstet Vrba« pod vodstvom Nicole Werkl	Foto: Štukelj
DRAVOGRAD
Razstava likovnih del Mitje
Schondorferja
1 / Vidovi cerkvi, hramu kultur-V nih dogajanj Dravograda, so v sredo, 17. septembra, odprli retrospektivno razstavo umetnika, pedagoga in novinarja Mitje Schondorferja, domačina, ki mu je bilo dano le kratko živeti. Umrl je 1987 leta , ko mu je bilo le 44 let; njegovo ustvarjalno moč in optimizem so verjetno najbolj čutili ravno dravograjski osnovnošolci, ki jim je v desetletnem poučevanju z novimi pristopi približal likovni svet.
Učenci so radi hodili k likovnem krožku ter obiskovali likovne kolonije, ki so bile še novost. Zato so retrospektivno razstavo v slikarjev in pedagogov spomin poimenovali Vinjete, kot se je imenovalo šolsko glasilo likovnikov in dodali fotografije delavnic ter ateljeja. S po enim likovnim delom njegovih nekdanjih učencev : Sama Dobovičnika, Vasje Hribernika in Stojana Brezočnika ter prijateljev Štefana Kresnika in Jožeta Krambergerja , pa so razstavo dopolnili.
Umetnostna zgodovinarka Simona Javornik iz Koroškega muzeja Ravne na Koroškem je predstavila umetnikovo delo iz dvajsetletnega obdobja. Pogosti motivi so tihožitja, krajine s stavbno dediščino, morske ve-
dute. Na začetku pogosteje uporablja črto kot izrazno sredstvo (linorezi, risbe), pozneje preide k barvi in oljnemu slikarstvu, je med drugim povedala. Stojan Brezočnik, tudi likovni pedagog, je spomnil na mentorjevo načelo o neodvisnosti umetniškega ustvarjanja (npr. od vpliva denarja), kar ga kdaj pa kdaj vzpodbuja na tej poti.
Na razpoloženje ob otvoritvi je med prepletanjem spominov na Mitjo Schondorferja vplival še izbor glasbe, ki jo je zaigral pianist, domačin Sašo Vollmai-er. Občina je ob retrospektivni razstavi izdala zloženko, ki jo je uredila Aleksandra Gradišnik. Pri postavitvi razstave pa sta sodelovala še muzeja z Raven na Koroškem in iz Stične.
5. Š.
Zveza slovenskih žena
vabi na seminar
Jezikovno
kulturna
raznolikost
Ženska - manjšina - jezik
ki bo v hotelu Lucija v Portorožu
od petka, 15., do nedelje, 17. novembra 2002
Prijave sprejema Milka Kokot tel. 0463/514300-40
ODMEVNA RAZSTAVA
MOČ ŠIBKIH v Ljubljani
1 / Slovenskem etnografskem V muzeju v Ljubljani je od 10. oktobra naprej na ogled razstava »Moč šibkih - Ženske v času kmečkega gospodarjenja«, ki jo je po nalogu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu pripravila sociologinja kulture Irena Destovnik. Razstava je nastala na podlagi raziskave o vsakdanjem življenju kmečkih žensk na primeru dveh vasi v Rožu in prikazuje pomen žensk v sistemu kmečke produkcije, njihove različne preživetvene strategije in dedovanjske pravi-
ce ter prevladujočo spolno ideologijo v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja.
Razstava je letos poleti bila prvič postavljena v k & k-cen-tru v Šentjanžu v Rožu in bo na ogled tudi v drugih krajih, med drugim na Jesenicah, na Ravnah in na Tržaškem.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so 10. oktobra pred odprtjem razstave predtavili tudi knjigo o isti tematiki. Knjiga »Moč šibikih« je sestavni del knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze in bo sredi novembra predstavljena tudi na Koroškem.
Razstava v etnograskem muzeju v Ljubljani je na ogled še do
6.	novembra.
BISTRICA V ROŽU
Demonstracija
kovaške
umetnosti
1 / okviru EU projekta Interreg V IIIA, ki ga je vložila in načrtovala Slovenska gospodarska zveza in ki gaje julija letos koroška deželna vlada odobrila, so se pretekli konec tedna pred občinsko hišo predstavili kovači tu in onstran meje. Projekt pa bo trajal do leta 2006.
Partnerji prekomejnega projekta z imenom »Ferracu-lorum« so: zastopstvo kovaške obrti pri Gospodarski zbornici, regija Carnica, tržna občina Bistrica, društvo »Prijatelji ko-
vaške umetnosti Sveče« in podjetje UKO, Umetnokovinska obrt iz Krope v Sloveniji.
Cilj prekomejnega sodelovanja je pospeševanje kovaške obrti in umetnosti v obeh državah, izobraževanje kovaškega naraščaja in izboljšanje regionalnega donosa.
V okviru projekta so načrtovani razni strokovni seminarji (marketing, stilna vprašanja itd.), demonstracije kovaške obrti, ekskurzije, izmenjava učnih načrtov in srečanja.
Kropa v Sloveniji je slovela po kovaški obrti. Kraj leži v predelu, ki je imel železno rudo in njegovi prebivalci so si že leta 1550 priskrbeli cesarsko dovoljenje, da so se smeli ukvarjati s kovaštvom. Danes 20 mojstrov v UKO kuje svečnike,
lestence, okenske mreže ter druge okrasne in uporabne predmete po lastnih zamislih ali po predloženih načrtih.
Bistrica v Rožu je tesno povezana z železarstvom in jeklarstvom. Tudi občinski grb simbolizira prav to kovaško dejavnost, ki je imela v občini dolgoletno tradicijo. Medtem ko so na prostem pela kladiva kovačev in je bilo slišati žven-ketanje vročega železa, so si lahko obiskovalci ogledali v bližnjem kulturnem domu razstavo kovaških umetnin iz Slovenije in Koroške. Kulturni spored so oblikovali MePZ Ra-diše, Singkreis Rosental, Društvo za ohranjevanje kulturne in zgodovinske dediščine Kropa in AGV Harmonie.
M. Š.
Filozof in slikar Christof Šubik	Foto: Štukelj
LUTKOVNI FESTIVAL CIKLCAKL 2002
V Šmihelu se lutke in gledalci počutijo dobro
K & K - RAZSTAVA DEL CHRISTOFA ŠUBIKA
Otroški dostop
umetniškega
ustvarjanja
Qrofesorju filozofije in umet-\ niku na Celovški univerzi, Christofu Šubiku, je v k & k centru v Šentjanžu posvečena obsežna jesenska razstava. 70 slik, ki so nastale na potovanju v Furlanijo leta 2000, zdaj krasi prostore in stopnišča stare ljudske šole.
Umetnik označuje večino predstavljenih del kot čečkani-ce (Kritzelzeichnungen); nastale so slučajno, spontano in brez zavestnega načrtovanja. Tak metodološki dostop do ustvar-
janja pač dopušča vse in nič ni v naprej določeno.
Pri točnejšem opazovanju in dialogu s slikami pa so prepoznavni obrazi, figure, obrisi postav, ki izstopajo iz naslikanih pokrajin, vrtov, skalovja ali gorovja. Človeški liki so spojeni s čarnim furlanskim svetom, ki je v njem zapustil vidne sledove bogatega kulturnozgodovinskega razvoja. Umetnik je obsežen opus furlanskih impresij razdelil v dva dela: v rumeno in zeleno serijo. Vsaka slika je datirana in opremljena z naslovom. Umetnik je o svoji razstavi sam spregovoril in tudi bral tekste Paula Čelana.
Pevka Ali Gaggl in kitarist Rudi Melcher sta glasbeno zaokrožila kulturni večer.
Razstava je odprta do 20. novembra 2002.	M. Š.
"7 izredno dobro obiskano Lm predstavo »Snežna kraljica« Lutkovnega gledališča Maribor se je v nedeljo, 20. oktobra 2002, v Šmihelu končal letošnji lutkovni festival »CIKLCAKL«. Prireditelj je bilo krajevno slovensko prosvetno društvo KPD »Šmihel«, celotno prireditev je podprla Krščanska kulturna zveza, gmotno pa tudi občina Bistrica.
Predstava »Snežna kraljica« ni le tematsko sodila na festival, saj zima že pozdravlja raz vrhe gora, temveč je tudi nazorno razgrnila vrhunsko raven slovenskega lutkarstva, v tem primeru mariborskega Lutkovnega gledališča. Glasbo je napisal Edi Oraže in je zanjo bil tudi nagrajen.
Predstava je otroke (in seveda tudi njihovo starševsko spremstvo) v celoti navdušila, nekateri so kar v živo sodelovali. Šmihelčani so s celotnim potekom festivala in odmevom
nanj zadovoljni. Enajst predstav v štirih dneh si je ogledalo nad tisoč otrok. Dopoldanske predstave za šole so bile razprodane, zelo »vževčne« pa so bile prav poznovečerne predstave, na primer »Nylon« lutkovnega gledališča Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice.
Na festivalu so sodelovali lutkarji iz Koroške, Slovenije, ostale Avstrije in Slovaške. Jasno, da sta izmenjava mnenj in izkušenj ter krepitev stikov zelo dobro uspevali.
Zaradi priprav na premiero domači lutkarji letos na festivalu niso sodelovali, ampak so bili pozorni gledalci in opazovalci. Je pa koroške lutkarje tokrat zastopala, in to zelo uspešno, Lutkovna skupina »Navihanci« iz Celovca. V soboto, 19. oktobra, dopoldne seje lutkarski naraščaj iz Celovca predstavil s povestjo o »Sinje-modrem Petru«, kužku, ki ga zaradi nenavadne barve kožuha
sprva vsi odklanjajo in ogoljufajo, a mu je konec koncev sreča le mila. Še to; Navihanci so predstavo pilili na poletnem lutkovnem seminarji v Fiesi.
Štefan Merkač, glava in duša šmihelskih liutkarjev, je lahko že v nedeljo naredil pozitivno bilanco festivala. Poudaril je, da »lutke rade prihajajo v Šmihel«. To je v veliki meri zasluga prav tistih nad 30 članov društva oz. odgovornih oseb, ki dobesedno žrtvujejo veliko časa in energije za priprave in iz-vedbno festivala. V imenu vseh sodelujočih se je Merkač posebej zahvalil Veroniki Kušej in Micki Opetnikovi.
Letošnji CIKLCAKL je imel tri cilje: širjenje obzorij, podpiranje kreativnosti in družabnost. Brez izjeme so bili doseženi, kar prireditelje zelo veseli. Posebno veseli pa so, da so večerne predstave naletele na tako velik odmev. Je pač tako, da gledališče v veliki meri živi od presenečenja in neobičajnosti. In predstave v poznih večernih urah pač niso običajne. So pa zato tem bolj privlačne, kakor je bil privlačen letošnji lutkovni festival CIKLCAKL.
Franc Wakounig
Scena iz »Snežne kraljice«	Mornar in Sinjemodri Peter
Herbert Paulič z Beatrice in Gustavom Brumnikom (z leve) Foto: Štukelj
NOVI PROSTORI V DVOJEZIČNEM VRTCU »JAZ IN Tl«
To je najlepše darilo za 5-letnico
KULTURNI DOM - RAZSTAVA DEL HERBERTA PAULIČA
Življenje je polno sprememb
A vtodidakt Herbert Paulič, po /"»rodu Obirčan, že več kot dve desetletji živi, dela in umetniško ustvarja na Dunaju. Ljubiteljsko se je samouk začel ukvarjati z umetniškim ustavar-janjem že z 18. letom, svoja dela pa predstavlja tako rekoč prvič na južnem Koroškem.
Umetnik upodablja z izravnalno maso in akrilskimi barvami na lesonit eksistencialna vprašanja človeške bitnosti. Rojstvo, ki pomeni v določenem ča-
sovnem presledku tudi smrt za vsakršno življenje, razne zareze v življenjski dobi, spremembe, težave, krize, viške in padce hoče avtor simbolno in reducirano posredovati gledalcu.
Življenjske zakonitosti diktirajo spremembe, človeku pa ostane možnost, ali to sprejme, oblikuje ali pa odklanja in se podredi.
Drugi del razstave pa sestavljajo akvareli po svobodni fantaziji, prevladujejo pa zemeljske barve.
Odprtje razstave je kulturno popestril MoPZ »Valentin Po-lanšek« pod vodstvom Boža Hartmana; umetnika pa je predstavil predsednik SPZ Gustav Brumnik. Razstava je na ogled do konca decembra 2002.
M. Š.
Qred petimi leti je boroveljski r dvojezični vrtec »Jaz in ti / Du und ich« odprl svoja vrata. Njegova ustanovitev je šolski primer dveh odločilnih dejavnikov. Na eni strani samopomoči in vztrajne ter neuklonljive volje koroških Slovencev, po drugi plati pa nemškonacionalne
zadrtosti večine boroveljskega občinskega sveta in njegove ne-senzibilnosti za dejanske pereče socialne in vzgojnovarst-vene potrebe občanov.
Ko je poleti 1. 1997, v letu mednarodne lovske razstave »Vse je lov«, boroveljski občinski svet večinsko zavrnil utemeljen predlog o ustanovitvi dvojezične skupine v enem od obeh občinskih otroških vrtcev,
so se slovenski rojaki v Borovljah nemudoma lotili postavljanja lastnega vrtca. V bivšem poslopju Posojilnice Bank-Bo-rovlje so bili na razpolago ustrezni prostori, pristojne oblasti in uradi so zelo odprto in pohvalno podprli nastajanje nove vzgojnovarstvene ustano-
ve in jeseni 1. 1995 je vrtec odprl svoja vrata.
Starši iz Borovelj in okolice so z velikim veseljem sprejeli novo dvo- in večjezično ponudbo in kmalu je postalo jasno, da bo treba prostorske kapacitete vrtca razširiti. Predvsem pa bo treba zadovoljivo in dolgoročno rešiti vprašanje igrišča. Oboje je letos uspelo. Igrišče je brezplačno dala na razpolago
družina Borovnik, v poletnih mesecih pa so izgradili razpoložljiv prazen prostor v poslopju, kjer je vrtec. Na treh ravneh, od pritličja do podstrešja, se zdaj razteza prijazno in svetlo področje dveh skupin vrtca in ene skupine varstva za šolarje dvojezične ljudske šole.
Nove prostore bojo v petek, 25. oktobra 2002, ob 17. uri, torej ob petih popoldne, slovesno predali njihovemu vzgojno-varstvenemu namenu. Otroci in vzgojiteljice so pripravili prisrčen spored in se seveda veselijo obiska. Predvsem pa se zavedajo, da so novi prostori najlepše darilo za petletnico Dvojezičnega vrtca »Jaz in ti - Du und Ich«	Franc Wakounig
PRIREDITVE
ČETRTEK, 24. 10._______________
CELOVEC, Zveza Bank, Paulitschgasse 5-7
17.00	Odprtje razstave del Simona Veratschniga »Pozno poletje pod Dobračem«; bere Martin Kuchling, glasbeni okvir Primus Sitter in Michael Erian
PETEK, 25. 10._________________
BOROVLJE, v otroškem vrtcu -Dvojezični otroški vrtec »Jaz in ti«
17.00	Otvoritev novih prostorov ob 5-letnici otroškega vrtca
LJUBLJANA, v operi -KKZ in Društvo prijateljev Slov. filharmonije Ogled opere Nabucco.
Prijave: KKZ, tel.: 0463/516243
RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše
19.30	Dober večer, sosed! Sodelujejo: pevske skupine SPD Radiše,
MePZ Grebinj, Ensemble Manfred Schiille; slavnostna govornica: Dr. Gabriele Schaunig-Kanduth
DOBRLA VAS, v Kulturnem domu - SPD »Srce«
19.30	Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar; nastopajo Karpf in Polainer, Happy Familiy, skupina Pomlad,
Habakuk brothers iz Zambije, otroški zbor Srčki, Srce; slavnostni govor Rainhold Dottolo, glavni urednik Kleine Zeitung
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana - SPD Zarja
19.30	Dober, večer sosed! Guten Abend, Nachbar. Sodelujejo: Kärntner Vocalensemble, Smrtnikovi bratje, tamburaška skupina Tamika, Bläsergruppe der Vellachtaler Trachtenkapelle, recitatorska skupina in Glasbena šola Železna Kapla; slavnostni govornik: univ. prof. dr.
Karl Stuhlpfarrer
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
20.00	Dober večer, sosed! / Guten Abend, Nachbar! Sodelujejo: Doppelquintett Singerberg, Kvartet Borovlje, Manuel in Roman Oraže, Komorni zbor SPD Borovlje in Ansambel Drava
BILČOVS, Velinja vas, pri Knaberlnu - SPD Bilka
20.00	Bilčovska jesen. Glasba »Jazzity«. Nastopa Duo Schnabl-Staudacher__________________
ROŽEK, na Muti -KD Peter Markovič 20.15 Dober večer, sosed! / Guten Abend, Nachbar!. Nastopajo: domači mladinski pevski zbor Didldumdaj, Friedbert Kerschbaumer (pastirska flavta), MoPZ Jepa-Baško jezero
SOBOTA, 26. 10._______________
RADIŠE, pred kulturnim domom - SPD Radiše
10.00	Pohod po Radišah
BILČOVS, Velinja vas, pri Knaberlnu - SPD Bilka
20.00	Bilčovska jesen. Literarno branje z Majo Haderlap in Aloisom Hotschnigom
ŠMIHEL, v farni dvorani -KPD Šmihel
20.00	Komedija »Butalci«. Gostuje gledališka skupina ZIK Črnomelj
ČEPIČE pri Globasnici, gostišče Juenna -Teniško društvo Globasnica
20.00	Teniški ples; igra skupina »Die Jauntaler Musikanten«, tombola
NEDELJA, 27. 10.______________
BAJDIŠE, pri Lenčiji -SPD Herman Velik
14.30	Pevsko srečanje. Nastopajo: NOMOS, Trem iz Obirskega, Kvartet Svit iz Slovenije in Dekleta iz Glinj
SELE, v farnem domu -KPD Planina
18.00	Mladinska gledališka predstava »Pika Nogavička». Gostuje igralska skupina KKD iz Vogrč. Nato odprtje razstave slik Antona Blatnika-Blatona »Ptice». Umetnika bo predstavil gen konzul Jure Žmauc
DOBRLA VAS, v farni cerkvi -SPD Srce in fara Dobrla vas
19.30	Gospel koncert. Nastopajo Habakkuk brothers iz Zambije
SREDA, 30.10._________________
BILČOVS, pri Miklavžu -SPD Bilka
19.00	Premiera otroške gledališke predstave »Oblaček pohajaček«. Nastopa otroška igralska skupina SPD Bilka;
režija Alenka Hain
ČETRTEK, 31. 10.______________
BOROVLJE, na pokopališču - ZKP
14.00	Spominska svečanost ob dnevu mrtvih in odkritje spomenika 180 partizanom. Kulturni spored: Komorni zbor SPD Borovlje, Pihalni orkester Jesenice
in recitatorji________________
SOBOTA, 2. 11.________________
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu
-	KD Škocjan
19.00	Premiera mladinske igre
»Medvedek z vrtnico«. Nastopa gledališka skupina KD Škocjan. Režija Peter Militarov
NEDELJA, 3. 11._______________
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu
-	KD Škocjan
19.00	Ponovitev mladinske igre »Medvedek z vrtnico«. Nastopa gledališka skupina KD Škocjan. Režija Peter Militarov
SREDA, 6. 11._________________
CELOVEC, v sejni sobi KKZ
10.30	Predstavitev zgoščenke in slikanice Gore Makarovič »Vija Vaja Bučijaja«
SOBOTA, 9. 11.________________
OBIRSKO, pri Kovaču - Enotna lista Železna Kapla
20.00	Martinovanje - koncert in ples. Nastopajo: MoPZ »Valentin Polanšek«, mladinska skupina iz Železne Kaple, vokalna skupina »Pet in tri«. Ob 21. uri ples, igra ansambel »Vitezi Celjski«
NEDELJA, 3. 11._______________
BILČOVS, pri Miklavžu -SPD Bilka
11.00	Bilčovska jesen.
Ponovitev otroške predstave »Oblaček pohajaček«
PETEK, 8. 11._________________
ŠENJPETER
pri Šentjakobu, VŠGP
19.30	Premiera »Bela vrtnica«; režija Marjan Sticker
PORTOROŽ, hotel Lucija - ZSŽ
Tridnevni seminar Zveze slovenskih žena na temo »Ženske - manjšina - jezik«
KOŠ vabi na KOŠARKO	O
za rekreativce kdaj:	c fti
vsak ponedeljek	J®
in četrtek od 18. do 19. 30 ure	m
kraj:	]T
Zvezna gimnazija	
	r
SLOVENSKI
VESTNIK
Če
stitf
PRAZNUJEJO: Luka Golavčnik iz Dobrle vasi - rojstni dan; Antonija Podgornik z Apač - 88. rojstni dan; Katarina Krivograd iz Šmihela - rojstni dan; Slavka Stropnik iz Libuč - rojstni dan; Milka Dumpelnik iz Štebna - rojstni dan; Štefka Skuk iz Senčnega kraja - rojstni dan; Hanzej Dumpelnik iz Štebna -rojstni dan; Ančka Jernej iz Šmihela -rojstni dan; Elfi Hutter iz Večne vasi -rojstni dan; Hilda Snedec s Ponikve -70. rojstni dan; Flori Koschat iz Podgo-rij - rojstni dan; Brigita Knez iz Goselne vasi - rojstni dan; Terezija Matitsch na Klopcah pri Škofičah - rojstni dan; Franci Pegrin s Šajde - rojstni dan; Fridi
Hribernik iz Šmarjete - rojstni dan; Mici Užnik in Franci Mak iz Borovelj -rojstni dan; župnik Simon Wutte iz Žva-beka - 70. rojstni dan in god; Erich Uschnig iz Borovelj - 60. rojstni dan; Brigita Dovjak iz Podgrada - rojstni dan; Jožefina Drobesch iz Male vasi pri Kamnu - rojstni dan; Gregor Slugove iz Lancove - rojstni dan; Katarina Pečnik iz Šmarkeža - rojstni dan; Urška Zergoi iz Kazaz - rojstni dan; Urši Dissinger iz Šentjakoba - rojstni dan; mag. Marjan Pipp s Trate pri Borovljah - 40. rojstni dan; Krista Kral iz Celovca - rojstni dan; mag. Neva Pschemig-Breznik iz Celovca - rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seitevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at
UREDNICA
Sonja Wakounig..............................(-50)
Tajništvo......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba .............Milka Kokot (-40)
Prireditve ................. Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
----------------------VSI-
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Cetovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 24. 10.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 25. 10. I 18.10 Utrip kulture
SO 26. 10.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.10 Od pesmi do pesmi, od srca do srca______________
NE 27. 10.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 28. 10.1 18.00 Kratek stik__________
TO 29. 10. I 18.10 Otroški spored
SR 30. 10. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored___________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 27. 10.1 13.30 ORF 2 . DOBER DAN KOROŠKA • Dober večer sosed - Guten Abend Nachbar: Dobro sosedstvo potrebuje odkrite odnose -je Koroška res naša skupna domovina? • 30 let sklepnega zasedanja sinode krške škofije: Cerkev v službi dobrega sožitja • Praznik v Pliberku: Z novimi prostori za otroški vrtec bo večjezična predšolska vzgoja še bolj kakovostna • Derbi prvouvrščenih v drugem razredu skupina D: Bo Selanom pri vodeči Dobrli vasi uspela revanša za po-raz na domačem stadionu?______________
PO 28 10.13.30 ORF 2 15.55 TV SLOT (Pon.)
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žur-nal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva
15.00	Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak
9.00	Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba
14.00	Slovenske popevke 15.00 Farant________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna)
7.00	Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom
10.00	Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narod-nozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 17.10.119.00 Zrcalo kulture Artemis: generacijsko gledališče in starostna kultura (pon. 26.10., 1.00) 23.00 Rdeči Boogie glasbeni ma-gazin 24.00 Soundtrack iz filma »Insomnia«
SO 26. 10.1 18.00 Svet je vas Oddaja o temah, za katere pri »velikih« ni prostora 19.00 Special - Europa von unten: Oddaja o političnih temah po celi Evropi 20.06 Yugo-Rock od-daja z glasbo s področja nekdanje Jugoslavije
NE 27. 10. I 19.00 Musič for the Masses
nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov 22.00 For those ab-out to Rock vse to, kar drugi nikoli ne bi vrteli
PO 28.10.1 18.00 Zdrava ura: oddajo vodi dr. Franz Wutti 21.00 Take the Jazz Train
24.00	Forum Peter Jordan: »Krajevna imena kot kulturna dobrina«_____________________
TO 29. 10.1 19.00 Politični pogovori Bernard Sadovnik pogovor vodita Reinhard Kaci-anka in Katarina Gutownig-Fürst (pon. 30.10.,
I.	00) 21.00 Noche latina Carlos vodi skozi svet južnoameriške glasbe 23.00 Vešča Oddaja z glasbo vseh stilističnih in zemljepisnih smeri
SR 30.10.1 19.00 Literarna kavarna Literatura in kuharska umetnost (pon. 31. 10., 1.00) 20.06 Voz latina oddaja o španski in portugalski glasbi 21.00 Ruff Radio Oddaja z drum'n bass, trip hop, breakbeat, jungle and ragga
ČE 31. 10.119.00 Po Koroškem 0 »drugačni« šoli v celovški deželni bolnišnici (pon. 1.
II.	, 1.00) 20.06 Yesterday & Today glasba 60ih, 70ih, 80ih in 90ih let 22.00 Izven zakona glasbeni magazin z novo ameriško glasbo
KOROŠKA LIGA
Točka za ATUS
Qpecialist za remije postaja J ekipa ATUS iz Borovelj. Na domačih tleh ji spet ni uspelo premagati nasprotnika in ostalo je pri neodločenem rezultatu proti Trgu 1:1. ATUS je s 10 točkami na 13. mestu. Jesensko krono si lahko že natakne ekipa iz Šentadraža.
PODLIGA VZHOD
Dva poraza: Od Šmihelčanov je bilo po visoki zmagi na domačih tleh v preteklem krogu pričakovati vsaj eno točko. Zal so presenetljivo podlegli ekipi St. Margareten z 1:4. Nič bolje se ni godilo Bilčovščanom proti Micheldorfu, ki so utrpeli poraz z 1:3. Važno točko so odnesli Borovljani iz Wolfsberga, ki so iztržili proti ATS V remi 1:1. Vodi še vedno Grebinj (32), DSG je na 9. mestu (18), sledi Šmihel (18) in Bilčovs (16).
1.	RAZRED D
Vodeči Rikarjani (26 točk) so na tujem ugnali Klopinj s 4:2, drugouvrščena ekipa iz Metlove je premagala Pokrče s 3:1, brez zadetka se je končala tekma Ži-tara vas proti Sinči vasi 0:0. Nov zagon je pokazala spet Železna Kapla, ki je na tujem premagala Šentpavel tesno z 2:1. Železna Kapla je na 4. mestu (21), Globasnica pa je 12. (9).
2.	RAZRED D
Boj za jesensko krono ostaja odprt: Napeto srečanje med Frantschachom in Selani so odločili domačini z 1:0 v svoj prid. Vodeča Dobrla vas (33 točk) je odpravila Preitenegg s 6:1, Žvabečani so podlegli Važenberku tesno z 2:3, brez točke so zapustile igrišče Djekše, ki so podlegle doma proti Reichenfelsu z 1:6. Na lestvici so Selani drugi (30) pred Frantschachom (28).
M. Š.
PLANINSTVO
Jesenski izlet SPD Celovec na Notranjsko
Tokrat je koroške planince I peljala pot na Notranjsko, v deželo Martina Krpana. V Uncu, kjer je svoja zadnja leta
preživljal general Maister, je v naš avtobus pristopil vodnik Janez Košir, ki je pripravil celodnevni ogled Cerkniške okolice.
Coprniška jama ... Grad Snežnik
TINJSKI DIALOGI
Prvi gost pesnik Niko Grafenauer
% I ponedeljek, 28. oktobra, ob V 19 uri se bo v Domu v Tinjah začela nova serija pogovorov pod geslom »Tinjski dialogi«, ki jo skupno prirejata
Dom v Tinjah in ORF-slo-venski spored. Prvi gost v ponedeljek, 28. oktobra, bo slovenski pesnik, revijaš in prevajalec Niko Grafenauer. Večer bo pod geslom »Rodbina Grafenauerjevih«, saj ima pesnik prednike iz Ziljske doline. Pod geslom »Na pomolu« bo meseca novembra gost v seriji »Tinjski dialogi« zgodovinar na
tržaški univerzi, univerzitetni profesor dr. Jože Pirjevec. Januarja 2003 pa bosta pod geslom »Čuvaja draguljev« v gosteh brata Smrekar; prvi je ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani, drugi pa ravnatelj ljubljanske Opere, ki letos praznju-je 110-letnico obstoja.
Pogovore bo vodil Horst Ogris.
Cerknica je predvsem znana po presihajočem Cerkniškem jezeru in Rakovem Škocjanu. Najprej smo se odpeljali na vrh bližnje Slivnice (1114 m), kjer naj bi se prikazovale coprnice. Nam se niso prikazale coprnice, temveč sonce. Zaradi megle v dolini ni bilo mogoče videti Cerkniškega jezera. Ker smo pa le hoteli videti coprnice, smo se še odpravili do bližnje Copr-niške jame. Spet nazaj v dolini
smo se odpeljali naprej do naselja Bloške police, kjer je Križna jama, ki šteje menda med najlepše vodne jame na svetu. Dolga je okoli 9 km in znana predvsem zaradi 22 podzemnih jezer s sigastimi pregradami. V enournem sprehodu sta nam vodnika pokazala začetni, suhi del jame ter prvo jezero, po katerem smo se popeljali z gumjastim čolnom. V jami so našli večje število kosti jamskih medvedov ter večtisočletne ostanke keramike. Po zanimivem in nevsakdanjem ogledu jame smo se odpravili na kosilo v bližnji Stari trg. Nato je sledil še ogled nekaj kilometrov oddaljenega gradu Snežnik. V trinadstropnem gradu iz 15. stoletja, ki je danes preurejen v muzej, lahko občudujemo dobro ohranjen inventar iz 19. stoletja, ki nazorno ponazarja udobno življenje tamkajšnjih graščakov. Okolica gradu se lahko pohvali z urejenim parkom v angleškem slogu. Ko se je začelo mračiti, smo se morali počasi posloviti od Notranjske in našega vodnika, ki nam je povedal in pokazal veliko zanimivega iz tega predela Notranjske. Zato velja Janezu Koširju in vodstvu SPD Celovca iskrena zahvala za odlično izvedbo izleta.	mami
Pisma bralcev
Spoštovani gospod Schwarzböck!
V svojih izjavah v »Blick ins l.and«, na strani 4, ste podvomili o sposobnosti SPÖ in Zelenih, na kar vam moram odgovoriti in našteti sposobnosti Ljudske stranke, kjer ste sodelovali:
ob obstajajočem zakonu o urejanju trga so bili sprejeti sklepi zoper ta zakon in so bili tako kmetom odvzeti milijonski zneski s tako imenovanim kriznim in reklamnim grošem.
To je bilo mafijsko ravnanje, tu vam moram priznati, da to obvladate bolje.
In še nekaj pripomb o obnovi Avstrije: po umiku zasedbenih čet je bil uveden Marshallov plan, pri čemer sta bili namenjeni 2/3 budžeta za »zeleni načrt«. Z njegovo pomočjo je bilo mogoče odpraviti lakoto. Ko je bila lakota premagana, je ostal delež zelenega načrta še zmeraj isti. Iz zelenega načrta so fi-načno podpirali cene za potrošnike in hlinili, kakor da kmetje pobašejo toliko.
S tem so ustvarili politično klimo, v kateri so bili kmetje razklani na 5 taborov in delavci na 3.
Z mehanizacijo se je produkcija povečala in prišlo je do presežkov. Sprejeli so zakon o urejevanju trga, s čimer so dobili mali obrati možnost za preživetje.
Ko se je razvila živilska industrija, so zakon o urejevanju trga odpravili
in ga nadomestili s kontingentira-njem, kije uničilo male obrate.
Ko smo vstopili v Evropsko unijo, so se cene znižale za 1/3, zaradi česar so mnogi obrati ogroženi.
In kako naj se to nadaljuje? Cene naj bi prilagodili naravi, dajanje in jemanje; če ne sejem, ne morem žeti, če ne investiram, ne morem proizvajati. Ne ponudba in popraševanje naj bi ne določali ceno, temveč stroški za proizvodnjo vključno z zaslužkom, saj se samo tako lahko ustvarijo delovna mesta.
Nekaj vrstic vladi.
Davek na dodano vrednost naj
10 pojasnitev k skupnemu časopisu in trditvum mag. Warascha!
1.	Enotna lista načelno pozdravlja ustanovitev skupnega časopisa, a odklanja združitev kot jo predlagata predsednika NSKS in ZSO.
2.	Za EL je nesprejemljivo, da so celotne priprave za tako imenovano medijsko hišo potekale popolnoma netransparentno, brez vključevanja gremijev osrednjih organizacij in drugih pomembnih manjšinjskih struktur.
3.	Nositelji skupnega časopisa koroških Slovencev naj so obe o-srednji politični organizaciji, obe kulturni organizaciji in EL, nikakor pa ne privatne osebe, kot to dokazuje ustanovni akt medijske hiše (Gesellschaftsvertrag).
4.	Ustanovitev skupnega časopisa
bi se povrnil za ohranjanje obratov. Cena za plinsko olje naj bi se znižala za 1/3 in plinsko olje kontin-gentiralo. Leta vzgajanja otrok naj bi imela pravičnejši razdelitveni ključ.
Zaradi goljufive zakonodaje glede socialnega zavarovanja naj bi prizadeti prejeli odškodnino. Ker je za desetletje veljalo obvezno zavarovanje brez pogodbe z zdravniki, so prizadete za vsak obisk pri zdravniku oropali za najmanj 1.700 šilingov.
Izdatki 2.121 šilingov, povrnjeni znesek od zavararovalnice 410 šilingov, razlika je 1711 šilingov.
je v vsakem primeru tudi tveganje, zato je popolnoma zgrešeno ustanoviti skupni časopis prav s 1. januarjem 2003 in s tem v času volilnega boja za občinske volitve.
5.	Skupni časopis se mora v naslednjih mesecih dobro in solidno pripraviti. V priprave je treba vključiti vse bistvene strukture slovenske manjšine. Zato si je treba vzeti potreben čas.
6.	O dokončno predlagani obliki medijske hiše in skupnega časopisa morajo glasovati na vsak način še najvažnejši gremiji manjšine.
7.	Enotna lista je bila s predlagano obliko medijske hiše prvič seznanjena 30. septembra 2002. Še isti teden je s sklicem pokrajinskih odborov EL za Rož in Ziljo ter za Podjuno informirala svoje občinske odbornike in sprejela tudi načelen sklep o tem vprašanju.
Zakaj skupni časopis?
V zadnjih številkah Slovenskega vestnika in Našega tednika so nam ljubeznjivo poročali, da bosta Naš tednik in Slovenski vestnik izhajala samo še do novega leta 2003. Potem naj bi prišel skupni časopis.
To se sliši lepo in pametno, vendar sem zelo skeptičen.
Treba je samo pomisliti, kako je Vestnik vsa leta kritiziral Narodni svet in EL. Pri vsakih volitvah je delal propagando za socialiste, EL pa kritiziral. Kako bo, ko bodo spet volitve? V katerem časopisu bo EL lahko delala propagando? V Nedelji? Ali bo ustanovila nov list? Bo v novem časopisu imela vsaka stranka svojo stran? Kaj bo z naročniki, tudi s tistimi po celem
8.	Mag. Filip War oseh je kot vsi drugi odborniki in njihovi namestniki EL prav tako dobil pisno vabilo za pokrajinski sestanek EL v Dobrli vasi, 3. 10. 2002. O sestanku ga je še dodatno ustno obvestila tudi tajnica EL, a je gospod Warasch že tedaj najavil, da ne ve, če bo na ta sestanek sploh mogel priti.
9.	Enotna lista je bila torej edina ustanova, ki je o projektu skupnega časopisa takoj obvestila svoje odbornike. Predsednika in tajnika NSKS in ZSO so kot privatne osebe podpisali družbeno pogodbo o skupni medijski hiši že 15. aprila 2002. V NSKS ne predsedstvo ne Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) kot najvišji gremij nista bila obveščena. Zato tudi manjkajo potrebni izvršilni sklepi za ukinitev Našega tednika in ustanovitev novega časopisa s strani pristoj-
svetu, ki so navajeni na Naš tednik? Denarja bodo porabili tudi toliko kot sedaj porabita oba časopisa, če ne celo več. Število naročnikov pa se bo zmanjšalo vsaj za polovico.
Kako bo, če bo imel NSKS drugega predsednika? Ali bo tudi vse ubogal Sturma in tako složno delal kakor sedanji?
Uredniki sami pa ne bodo več mogli poročati tako, kakor mislijo v srcu. Svoboda tiska bo padla - oziroma je že.
Pa še to: ne gre mi v glavo, da osrednji organizaciji na pogajanja o dvojezičnih napisih nista vzeli s seboj Vouka. On je bil iniciator razsodbe ustavnega sodišča in je zelo spodoben zagovornik naših pravic.
Adolf Krivograd, Šmihel
nega Zbora narodnih predstavnikov.
10.	Sloga in skupni nastop slovenske manjšine predpostavljata transparentno delovanje in vključevanje vseh naših struktur. Predsednika NSKS in ZSO tega pri medijski hiši v zadnjih mesecih nista storila in sta namesto tega popolnoma prezirala najvažnejše manjšinske strukture. Sedaj se pa čudita, da naletita po vsem tem na odpor in na nerazumevanje. Zato tudi v imenu pokrajinskih odborov EL zahtevam, da se projekt skupnega časopisa ob vključevanju vseh naših merodajnih struktur temeljito in strokovno pripravi. S strani EL je pripravljenost in podpora za takšen način združevanja obeh časopisov seveda dana. Z lepimi pozdravi,
Andrej Wakounig, predsednik Enotne liste
Anton Gabriel, Leše 11, 9184 ŠentjJakob v Rožu
SLOVENSKI VESTNIK
NOGOMET - REGIONALNA LIGA
SAK je nasprotniku podaril točke
Poskus Albina Kesselbacherja, da bi preigral nasprotnikovega vratarja, je spodletel	Foto: Štukelj
QAKu trenutno ne gre najbolje. Po šestih tekmah brez zmage, iz preteklih treh srečanj pa so varovanci trenerja Jagodiča iztržili samo dve točki. Preteklo nedeljo so domačini igrali proti izredno močnemu nasprotniku BW Linz iz Zgornje Avstrije in podlegli z 0:2. V prvem počasu je domača ekipa
prepustila nevarnim in v dvobojih nekompromisnim gostom teren, tako da so že v prvem polčasu odločili tekmo v svoj prid. Dvomljiva odločitev sodnika, gostom je prisodil enajstmetrovko, je zlomila Sakovcem hrbet. V drugi polovici so se domačini požrtvovalno borili in si priigrali tudi nekaj priložno-
sti za zadetke, toda žoga ni našla poti v mrežo. Rutinirani igralec Mathias Zimmerling pa je žal zapravil enajstmetrovko. Zaradi poškodb nakaterih standardnih igralcev (Weissenber-ger, Pate, Zanki, Wachemig) je trener Jagodič moral vključiti v igro mlajše igralce, ki pa zaenkrat telesno in po izkušenosti še
Foto: Štukelj
Mirjam Sadnikar pri kotaljenju krogle
SUPERTRIM
JUŽNOKOROŠKIH VASI
Železna Kapla je spet zmagala
f">rugi tekmovalni dan 3. su-LJ pertrima južnokoroških vasi je preteklo soboto uspešno potekal na športnem igrišču v Vidri vasi. Okrog 200 športnikov in športnic se je pomerilo v različnih panogah, zmagali pa so zavzeti športniki iz Železne Kaple (60 točk), pred Šentprimožem (S4) Pliherknm (4X1 Celovcem (42), Selami (36) in Bistrico nad Pliberkom (30). Zunanji pogoji so bili optimalni, gledalci pa so videli napete boje za centimetre in desetinke. Prireditev sta počastila tudi predsednik Koroške atletske zveze Christian Käfer ter pliberški podžupan Stefan Vi-sotschnig. Zmagovalci in zma-
Štafetni tek je bil izredo napet
govalke so po razglasitvi rezultatov prejeli lepe nagrade. Tretji tekmovalni dan bo na sporedu meseca maja prihodnjega leta.
Rezultati:
Skok v daljino (dečki do 12): 1. H.
Enzi, 4.30 m, 2. L. Priemayr, 4 m, 3. ex aequo D. Kurasch in St. Sinniah, 3,90m: dekleta (do 12): 1. S. Hanser, 4,10 m, 2. V. Hartmann, 4,10 m, 3. M. Kanatschnig, 3,84 m; dečki (do 15): 1. ex aequo P. Pečnik in M. Kropiunik, 5,25 m, 3. D. Dlopst, 5,21 m; dekleta do 15 let: 1. Sl. Waldkircher, 5,30 m, 2. S. Remih, 5,27 m, 3. L. Pajed, 4,68 m Met žoge, dečki: 1. H. Enzi, 12,70 m, 2. St. Sinniah, 11,35 m, 3. Z. Izmajlov, 9,96 m; dekleta: 1. M. Urak, 10,47 m, 2. S. Reichi, 10,32 m, 3. E. Wetsniger, 10, 12 m; dečki: l.D. Dlopst, 13 m, 2. M. Kropiunik, 12,79 m, 3. P. Micheuz, 12, 75 m; dekleta: 1. St. Waldkircher, 12,29, 2. N. Dovjak, 10,21 m, 3. S. Remih, 10,19 m
Tek/sprint na 50 m: 1. H. Enzi, 7:28, 2. St. Sinniah, 7:59, 3.D. Kurasch, 7:91; dekleta: I. S. Hanser, 7:50,2. M. Kanatschnig, 7:66, 3. S. Užnik, 7:90; dečki: 1. J. Scheicher, 6:62, 2. P. Micheuz, 6:72, 3. M. Kropiunik, 6:83; dekleta: 1. St.
Waldkircher, 6:75,2. S. Remih, 7:34,3. L. Pajed. 7:46.
Tek na 300 m, dečki: 1. St. Sinniah, 40:75, 2. H. Enzi, 42:40, 3. L. Priemayr, 43:87 ; dekleta: 1. M. Kanatschnig, 39:24, 2. S. Hanser, 40:05, 3. S. Užnik, 43:15; dečki: 1. J. Scheicher, 34:50, 2.1. Pajed, 34:64, 3. M. Kropiunik, 36:15; dekleta: I. St. Waldkircher, 36:47, 2. L. Pajed, 38:31, 3. S. Remih, 40:28.
Cross tek, ženske: 1. Z. Zdouc, 7:11:75, 2. L. Pajed, 7:19:00, 3. 1. Malinski,
Hanzi Smrtnik je bil razred zase
ODBOJKA
Pridiga je zalegla
Qo dveh letih je celovški I HYPO spet enkrat premagal v derbiju goste iz Doba, in to samo v eni uri, gladko s 3:0. Klubski menedžer in libero Martin Micheu je bil po kata-
strofalni predstavi izredno razburjen in je celo grozil s posledicami za nekatere igralce.
Dan navrh pa so že gostili na domačih tleh ekipo iz Hartberga, katero so po ostri pridigi vodstva kluba prepričljivo premagali s 3:0. Moštvo je spet igralo složno, borbeno in kompaktno kot so to vajeni zvesti gledalci.
M. Š.
niso kos višjemu nivoju regionalne lige. Vodstvo kluba s potekom prvenstva nikakor ni zadovoljno in že premišljuje o možnih okrepitvah v zimskem prestopnem roku, trener Jagodič pa še naprej uživa zaupanje. Marko Wieser: »Po jesenskem krogu se bomo okrepili z dvema legionarjema iz Slovenije«.
Prihodnji petek bo moral SAK nastopiti proti vodeči ekipi Schwanenstadt.
Ostali rezultati:
Pliberk-Zeltweg 1:1, Spittal-Šentvid 6:0, Wels-ASK/FCK 2:2, St.Florian-Voitsberg 0:2, Gratkorn-Schwanenstadt 0:2, Hartberg-Perg 3:0 Köflach-Sturm amaterji 0:2. Vodi Schwanenstadt (30), SAK je 14. (10) za Pliberkom (11).
M. Š.
7:30:28; kotaljenje krogle: 1. B. Ger-mann, 36,20 m, 2. B. Schwickhart, 33,13 m, 3. B. Škof, 32,74;
Tek na hrib, 300 m (moški): 1. Th. Schmit, 45:11, 2.1. Pajed, 45:34, 3. R. Roblek, 45:38
Met škornja (moški): 1. H. Smrtnik, 34,50 m, 2. M. Kežar, 28,50 m, 3. M. Buchwald. 27,95 m.
Štafeta južnokoroških vasi (6x300 m): 1. Celovec, 3:30:68, 2. Železna Kapla, 3:44:96, 3. Sele, 3:50:69,4. Šentprimož, 4:06:93,5. Pliberk, 4:10:97 Skupna razvrstitev po dveh tekmovanjih: 1. Železna Kapla (120 točk), 2. Šentprimož (102), 3. Pliberk in Sele po 90, 5. Celovec (78), 6. Bistrica nad Pliberkom (30).
Rezultati vseh tekmovalk in tekmovalcev so objavljeni na spletni strani SŠZ: www.ssz.at
M. Š.
KOLESARJENJE
4. mesto v Italiji
IX olesarska sezona se počasi l\nagiba h koncu. Po nastopu na svetovnem prvenstvu v belgijskem Zolderju se je loški kolesar Peter Wrolich na tekmi po Lombardiji uvrstil na odlično 4. mesto. Na 193 km dolgi in izredno zahtevni progi, kolesarji so morali premagati kar nekaj težkih vzponov, je zmagal Italijan Luca Paolini v času 4:24:27 ur. Drugi je postal Nemec Mathias Kessler, tretjo mesto pa je osvojil Italijan Gianluca Barto-lami.	I. L.
ŠAH
Zmaga in remi
Šahisti SŠK Obir/Železna Kapla so v drugem krogu prvenstva slavili visoko zmago nad Trgom s 6,5:1,5 in si tako zagotovili vodstvo na lestvici.
Uspešno so nastopili tudi šahisti SŠZ/Zveza-Bank I in iztržili proti Gabor/HSV Spittal zaslužen remi 4:4. SŠZ je na 4. mestu.	/. L.
Vabilo na
teniški ples
Teniško društvo Globasnica vabi v soboto, 26. oktobra, ob 20. uri, na tradicionalni ples v gostišče »Juenna«.
Igra ansambel »Podjunski muzikantje«. Obiskovalce čakajo lepe nagrade!
ŠAHOVSKI OREH Št. 220	Silvo Kovač
Podkrajšek - Kondali (Dopisno prvenstvo YU 1965)
Slovenski mednarodni mojster v dopisnem šahu Podkrajšek je v bogati in uspešni turnirski praksi odigral številne odlično vodene partije. Pozicija ene izmed njih je danes pred vami. Po španski otvoritvi je beli v srednji igri žrtvoval kvaliteto in tako onemo-
gočil črnemu rokado. Kako je belemu uspelo razkriti vse slabosti črne pozicije in zmagati, je tokrat naloga reševalcev pri trtju oreha.
Rešitev štev. 219 Že prva poteza velemojstra Mohra l...h3! napoveduje hiter obračun z belim kraljem na robu šahovnice. Beli ne sme z damo vzeti ponujenega kmeta, saj na 2.Dh3: sledi 2...Dgl mat! Belemu ne preostane nič boljšega kot 2.De2 Le5+
3.Khl Dg3; seveda ne zamenjava dam, kar vodi k remiju. Po 4.Da2 Df3+ 5.Kgl h2+ je napredovanje črnega h kmeta odločilo partijo, saj se je beli kralj znašel v matni kletki!