Štev. Z05.
o uuMlnnl, u četrtK, dne 7. septembra 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 15'— za Četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ ,, 2'20
V upravniStvu:
ia celo leto naprej K 20'— t» pol leta „ „ 10°— za četrt leta „ S'— aa cn mesec „ „ 170
Za poSIIJ. na dom 20 Vi na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
■ * * *
■ • • ■
15 h 11 „
za enkra za dvakrat za trikrat za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i« w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
___dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slouenski narod
Upravništvo Je * Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — r	Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Socialno organizacija na Španskem.
Liberalno gospodarstvo ministrstev, redni nemiri, povzročeni od republikanskih strank, secialistiške in anarhistiške agitacije so pahnile Špansko na rob propada. Kakor drugod liberalizem nima smisla za gospodarske pevzdigo ljudstva, take ga tudi na Španskem nima; da bi se pa izgovoril, zvrača vso krivdo na katoliško cerkev in na „jezuite". Ta grda hinavščina se je pa ravno pod novim španskim liberalnim ministrstvom M o n t e r o Rios pokazala v vsej nagoti: dočim tare ljudstvo v lepi Andaluziji najhujša lakota, drži vlada križem roke in obljublja k večjem reforme na papirju. Nasprotno pa deluje na gospodarski in socialni preosnevi Španske španska krščanska socialna stranka, o kateri podamo nekaj podatkov.
Uradni list ministrstva, ^Gaceta", prinaša nekak program socialne reforme. Pravi doslovno, „da se vlada ne bo ustrašila velikih težav, ki jih povzročajo dosedanje delavske pogodbe, ki so v nasprotju s svetimi načeli osebne svobode". Vlada napoveduje, da bo preosnovala določbe o col-nini, popravila prometna sredstva, ustanovila obrtne in rokodelske šole in izpreme-nila zakonodajo o zadružništvu. Besede so lepe, pa preveč splošne, saj je ministrstvo delalo celo velike težave, ko je minister za poljedeljstvc, grof Romanones, julija meseca zahteval 12 milijonov kredita, da izboljša poljedelske razmere. Ministrstvo je pa povrhtega zaposlene s politiškimi zadevami in intrigami ter v prvi vrsti skrbi za to, da se ohrani z vsemi mogočimi sredstvi na površju in ne propade tako hitro, kakor sploh vsa španska ministrstva. Za ^socialno reorganizacijo" pa je doslej storilo en sam neznaten korak: vojni minister je odredil, da se imajo na otoku Mallorka graditi utrdbe, da dobe stradajoči andaluški
kmetje in delavci kaj dela. Ker pa ima Španska na Mallorki kaj malo utrjevati in tudi vojnemu ministru manjka kredita, je ta vla-din korak skoro popolnoma brezpomemben. Drugo je pa tako vse le — obljub-1 Ijeno.
Nasprotno se je pa lotila težkega dela socialne in gospodarske povzdige Španske krščansko-socialna stranka. Za osnovo stranke si je pridobil največ zaslug C e p e d a , strankini glasili sta pa „Razon i F e " („Razum in Vera") ter .Revista catolica de las cuestones sociales" (»Katoliška revija za socialna vprašanja"). Takoj, ko je izšla znamenita socialna okrožnica papeža Leona XIII., se je osnovalo v Madridu društvo, ki je podpiralo že obstoječa delavska društva, jih vodilo in jih obenem tudi s pomočjo predavanj in učnih tečajev i z -obraževalo. Seviljski vseučiliški profesor Castroviejo, član tega društva, ki je znano pod imenom „Dčmocra-tie Chrčtienne", našteva 700članov voditeljev. Leta 1898 je društvo ustanovilo zdravilišče za delavce, ki so se bolni vračali iz Kube. Leta 1900. je priredilo razstavo. Vsak mesec izdaja izvestje o napredovanju krščansko-socialnih društev, izdalo je tudi že nebroj poučnih brošur. Od teh so najznamenitejše: kmečke hranilnice, podpiranje malega obrta, oddajanje javnih del, zadružno delo, delo žena in otrok, delavske nezgode, reforma užitninskega davka. T i spisi so služili vladizaped-1 a g o pri zakonskih načrtih, ki so bili, razun zakona o nedeljskem počitku, vsi z neznatnimi izpremembami sprejeti od parlamenta. Brošurica o hraniln. je dala povod, da se je v Madridu ustanovila 1. decembra 1904 velika ljudska banka Leo XIII. s kapitalom 500.000 pezet (frankov). Banka podpira kredit različnih kmetijskih in mestnih hranilnic, da olajša poljedelcem in delavcem najemanje posojil. Največ je k socialni preosnovi Španske pripomogel katoliški shodvSant
j a g u 1. 19 0 4. Vsa dežela je začela izva ■ jati njegova določila o varstvu poljedelcev in delavcev, kar je vplivalo na državno za-konodajstvo
Stanje krščanskosocijalne organizacije na Španskem je dandanes sledeče: Organizacija šteje 198 posameznih društev, 16 zvez, 35 patronatov, 22 zadrug, 51 kmečkih hranilnic, 43 drugih posojilnic, 27 konzumnih društev, 22 nadaljevalnih šol za odrasle, 17 bolniških blagajn, vseh članov je pa okoli 100000. V resnici je članov mnogo več, ker več pododborov še ni izdalo izvestij. Samo provincija V a 1 e n c i j a ima 43 krščanskosocijalnih organizacij. Tu gre največja zasluga nekemu — jezuitu, očetu Vin cen tu, ki neumorno ustanavlja in oživlja društva, hranilnice in zadruge. V G r a n a d i posluje ljudsko tajništvo. V tem pregledu smo našteli samo samostojne nadaljevalne šole, toda vsaka organizacija ima po eno nadaljevalno šolo, navadno ima tudi vsaka zadruga svoj učni tečaj.
Zanimivo je dejstvo, da pri teh zadrugah, posebno pa v nadaljevalnih šolah in učnih kurzih, največ in najbolj uspešno delujejo — kongregacije in samostani. Tako pravi poročilo vseučiliščnega profesorja Castroviejo.
Ce je treba udrihati po cerkvi so liberalci povsod prvi, kadar pa je treba siromaku pomagati, se vsi zabarikadirajo za lepimi frazami, kjer naglašajo svoje neizmerno visoko kulturno stališče, v resnici pa ne podajo roke kmetu in delavcu, da bi se dvignil in izboljšal svoj položaj. Kot kulturna sila prve vrsta se izkaže kakor še vedno od njenih početkov do sedaj le katoliška cerkev.
Shod suobodomlselceu u Parizu.
Pariz, 5. septembra.
Brezdomovinci, anarhisti, libeialni za-grizenci in profesorji, ki jim je socialistiška in ateistiška agitacija ljubša kot znanost, so se zbrali ravnokar v Parizu, da zborujejo
in rešujejo „svobodno misel". Lanski fiasko v Rimu jih ni izmodril, šli so v Pariz, da že s svojim prvim činom pokažejo svoje „svobodoljubje"; napravili so demonstrativni obhod okoli modela spomenika viteza de 1 a B a r r e , ki bo stal nasproti cerkvi Jezusovega srca na Montmartru. Takega smešnega fanatizma nt zmožen niti tibetanski Dalai Lama. Pri tej priliki so se liberalni listi zopet na vso moč lagali. Dejali so, da je bil vitez de la Barre „mučenik svobodne misli", ker so ga leta 1766. ob-glavili, ker ni pozdravil procesije. Protestantski list „ T e m p s " pa je pojasnil zadevo. Vitez de la Barre je bil rojen v Abevillu v Pikardiji in je bil od p o s v e t-nega sodišča obsojen čisto v smislu tedaj veljavnih kazenskih določb na smrt, ker je klel razpelo, se norčeval iz neke procesije in uganjal še več temu podobnih junaštev. Njegova teta, opatinja, je prosila sodišče, naj de la Barra ne obsodi, ravno-tako škof amienski. Sodnik pa je živel z opatinjo v osebnem sovraštvu in zato je de Barra hitro dal obglaviti. Škof amienski je rešil samo še de Barrove tovariše smrti. Sedaj pa liberalci v zahvalo na pol iz ignorance, na pol iz otročje zlobe napadajo cerkev. Katoliški dijaki so nabili po ulicah lepake, kjer so objavili ljudstvu, kakšen žalosten vitez je bil de la Barre in kako so ga branili duhovniki. Ob tej priliki so se mladi ljudje okoli Montmartra malo stepli; hujših posledic ni bilo. Zvečer je bil banket svobodomiselcev, kuvertov je bilo 2000. Shod so ©tvorili v Trokaderu. Navzočih je bilo 2000 oseb, med temi več dam. sejo je otvoril predsednik P e t i t J e a n , senator nievrski; v odboru so Heffmann, poslanec v nemškem državnem zboru, profesor S e r g i iz Rima, de A n d r e i s iz Milana. Shod so otvorili z internacionalo! Tisti ljudje, ki dan na dan kriče, da je cerkev internacionalna in zatira narodnost, tisti ljudje otvar-jajo svoje shode z internacionalo! Na shod je prišel tudi d e B u e n iz Barcelone, anarhist. S tem so svobodomiselci pokazali, kako si mislijo »družabno preosnovo". Pe-tarderji in polagalci bomb bodo gotovo zopet govorili o bratstvu, miru in ljubezni.
Kongresa se udeležujejo izključno le ordinerni prostozidarji. Pravih mislecev ni med njimi, J a u r č s je na letovišču in ne da od sebe glasu, B r i a n d se tudi noče udeleževati shoda nezrelih mladeničev in otročjih starčkov, C1 e -
LISTEK.
Dalmatinsko pismo.
Dve znameniti novici priobčujem dianes v svojem pismu. Jasno nam izpričujeta, da se politiško življenje tudi v Dalmaciji snuje v ločitvi duhov gledč na versko vprašanje.
Dne 16. in 17. avgusta so imeli dalmatinski hrvaški akademiki sestanek v Dubrovniku. Sklenili so : 1. Med dalmatinskimi in istrskimi dijaki naj se razvije krepka agitacija, da v čim najobilnejšem številu obiskujejo zagrebško vseučilišče, ker s tem najložje prisilijo vlado, da prizna veljavnost izpitov na tem vseučilišču brez kakih osvojitev. 2. Pošlje se prošnja na državni in dalmatinski zbor za popolno enakopravnost zagrebškega vseučilišča. 3. Po zgledu „Pro-svete" se osnuje počitniško akademiško društvo .Marulid" s sedežem v Splitu, da Siri izobrazbo med ljudstvom, krepi narodno zavest, snuje ljudske knjižnice, sokolska društva in prireja javna predavanja. 4. Osnuje se poseben odbor, ki se obrne do občin s prošnjo, naj uvrste v proračun denarno podporo družbi sv. Urila in Metoda za Istro. 5. V imenu svobode misli, vesti in prepričanja, stoječ na stališču, da je vera zasebna
stvar, je shod soglasno vsprejel resolucijo proti klerikalizmu. Preden se je sklepalo o tem, so ostavili nekateri dubrovniški abiturienti zborovanje.
Slovence mora zanimati ta shod, ker kaze znani ozkosrčni separatizem naše mladine. O jugoslovanskem vseučilišču v Ljubljani ne vč liberalna akademiška gospoda ničesar; zanj nima nobene besede. Resolucija proti klerikalizmu je pa splošno zanimiva. Edini možni odgovor mora biti krepka organizacija tistega dela akademiške mladine, ki ji moderne fraze še niso vzele katoliškega prepričanja. Kakšna bo ljudska izobrazba, ki bo med naš narod nosila soci-alno-demokraško načelo, da je vera zasebna stvar, si je lahko misliti. Jasne besede tega sestanka pa na vsak način razbistre duhove. Zato smo ž njim lahko zadovoljni.
Dr. Josip Smodlaka iz Spleta, ki smo ga že imenovali med javnimi pristaši hrvaške napredne stranke, je osnoval na svojo roko tednik „Sloboda" ; prvi broj je izšel dne 16. avgusta. Že v prvem listu ima program hrvaške demokratske stranke v Dalmaciji. Smodlaka je mlad, energičen mož, ki se je odkrito uprl dr. Trumbičevem delu, da se združijo vse politiške stranke v eno hrvaško stranko.
Hoče se mu svobodne kritike, ki naj ožigosa vsako nepoštenje in nenravnost v javnem življenju, in naj zahteva, da mora vsak, kdor hoče javno delovati, biti brez madeža tudi zasebno. V tem oziru ima prav. Obe dosedanji stranki (pravaška in narodna) imata v svoji sredi ljudi, ki se osebno okoriščajo, magnate-oderuhe, sebične občinske upravnike, ki se jim nihče ne upa blizu, ker so za stranko delavni. Dr. Smodlaka obeta v tem oziru nepristrano in radikalno kritiko.
V verskem oziru ima v programu tole: Cerkev ima različen delokrog od države ter se mora od nje oddeliti po načelu: Svo bedna cerkev v svobodni državi. Po tem načelu se bo stranka borila za ravnoprav-nost veroizpovedi in proti izrabljanju vere v stanovske ali politiške svrhe. — V prvem članku pojasnjuje to s temi le besedami: Z naprednjaki v Banovini je stranka v glavnih stvareh edina, in kolikor dopuščajo različne razmere, bo delovala ž njimi složno in sporazumno Samo da nikakor ne bo napadala verskih svetinj in religiozne občutljivosti vernikov, vedno neomejeno spoštu-
joč svobodo vesti in prepričanje vsakogar. To ne zavira, da ne bi stranka na vseh poljih najodločnejše pobijala kot eno največjih narodnih nesreč klerikalizem, umevajoč pod tem seveda ne borbe proti svečeniškemu stanu — v katerem, kakor v vsakem drugem, so dobri in pošteni rodoljubi — marveč borbo proti izrabljanju vere iz kakršnekoli strani v stanovske ali v politične svrhe.
V ostalem govori Smodlakov program za splošno, enako tajno volivno pravico, za razširjenje samouprave, za razširjenje državljanskih pravic in za gospodarsko preosnovo. V narodnem oziru priznava Hrvate in Srbe kot en narod z ravnopravnima narodnima imenoma; zagovarja slogo z dalmatinskimi Lahi, kliče na boj proti nemštvu vse narode ob Dunavu in na balkanskem poluotoku. S Slovenci in Bolgari hoče gojiti kulturno in gospodarsko zbližanje. Dalmacija naj se združi s Hrvaško in podpira naj se narodni živelj v Bosni in Hercegovini.
Zanimivo je, kako sodi o Mažarih. Dokazuje namreč, kako napačna je bila misel, da je Khuen Hedervary služil Mažarom. Zadnji dogodki baje kažejo, da je bil ta ban
j samo v službi Dunaja. Peštanski zbor ga je
m e n c e a u pa je kongresu poslal zgolj suhoparno pisemce.
Na dnevnem redu je pet točk : izdaja uove enciklopedije, morala brez Bngd, ločitev cerkve od države, organizacija prosto -miselne propagande, mirovno vprašanje. Svobodomiselci so izumili novo pesem o ločitvi cerkve od države, neduhoviti »Gas senhauer" : „S e p a r a t i o n". Znani anti-patrijotični secijalni demokrat H e r v č je pozdravil kongres z besedami: Ni Dieu, ni maitre, ni p a t r i e ! (Ne Boga, ne oblasti, ne domovine!)
Liberalni in rdeči brezdomovinci si stiskajo na kongresu rokč Pri banketu sta govorila Jean Morin, podpredsednik francoske prostozidarske lože »Grand Ori ent" in I Raymund, veliki komander škotskih framasonov. Slednji je priznal, da so prostomiselci večkrat skrajno nestrpni. Shoda se udeležuje tudi nekaj Cehov, ki nosijo na prsih kokardo z napisom »Bo-heme".
Malo pozneje nam je došlo naslednje poročilo:
Prva popoldanska seja se je žalostno končala. Anarhisti so napravili velik škandal, ker predsednik ni sprejel od njih predlaganega dnevnega reda. A n a r h i s t e s o m o r a 1 i i z dvorane i z t i r a t i. V prihodnji seji so pod predsedstvom Alemanna sklenili poslati brzojavko G o r k e m u. Kar vderejo v dvorano zopet anarhisti in jamejo tako buron-sko kričati, da govornikov ni bilo mogoče slišati in se je seja morala zaključiti.
Pozneje so zborovali v odsekih. Tu so sklenili izdati znanstven katekizem, ki naj se ga odslej poučuje v šolah Sestavo so poverili Haecklu, Denisu in Sergij u. Imeli bomo torej kmalu priliko, či-tati katekizem, kjer bo stresal svojo modrost znani lenski konfuznež. Kakor se vidi, kongres svobodomiselcev skrbi tudi za zabavo.
Letno zborovanje „Slov. Ml soc. zveze" v Mariboru.
(Konec.)
Zveza.
Poročilo č. g. Luke Smolnikarja slove:
Hvala Bogu! Zveza je dovršeno dejanje ! Ko bi bil do danes kdo dvomil o tem, današnji dan ga mora prepričati o nasprotnem. In kar moramo danes še s posebnim veseljem povdarjati, ne le zveza med društvi je dovršeno dejanje, temveč tudi prijateljska, iskrena zveza med člani naših društev, zlasti med mladeniči vseh slovenskih pokrajin. Gotovo je, da smo včeraj in danes Štajerci, Korošci, Primorci in Kranjci v medsebojnem spoznanju in razumevanju storili velikansk korak naprej. Marsikateri predsodki so izginili, nesporazumljenja so ponehala, skratka: medsebojna vez med društvi in med člani naših društev je trdna tako, kakor še nikoli ni bila. Vse to pa jevobilni meri sad dosedanjih zvezinih skupnih prireditev, prav posebno sedanje mariborske. O potrebi „Zveze" in njeni ogromni koristi za naša društva ni nobenega dvoma več; torej o tem tudi nobene besede več.
Glede delovanja „Zveze" v pretečenem letu je v prvi vrsti treba povdariti, da se
postavil pred vrata. Spor o zapovednem jeziku v armadi je pokazal, da je trditev o vsemogočnosti Mažarov le bajka Zdaj so tudi oni narod druge vrste. Hrvate gledajo še z viška, a gledajo jih vendarle in bliža se čas mažarsko-hrvaškega sporazumljenja.
S Smodlakom se da govoriti. Odkrit je, a mlad. Moderna liberalna vzgoja ga tira do poklonov proti klerikalstvu; organizacijska neizkušenpst ga pa vodi do nesmisla, da svobodoželjni, demokratski stranki diktira že naprej točen program. Tako se ne delajo stranke. Ko bi hotel vse demokratske, svobodne kritike in svobodnega politiškega življenja željne ljudi združiti, bi jim bil moral najprej pustiti, da si pri svobodnem sestanku svobodno sestavijo svoj program. Ob pametnem razgovoru bi se točno izpoznalo, da je demokratskemu gibanju treba stalnega svetovnega naziranja za podlago. To pa mere biti le materialistiško ali krščansko. V prvem slučaju imamo edino dosledna načela v mednarodni, revolucijski socialni demokraciji. Na svojem temelju pripravlja Smodlak pot edino le zanjo. Morda poživi i njegov nastop krščansko demokracijo v Dalmaciji.
je po posredovanju »Zveze* v tem letu ustanovilo precej novih izobraževalnih dru štev, zlasti na Kranjskem, ki so vsa pristo ! pila k .Zvezi". Vidi se, da se z vsakim : letom bolj bližamo uresničenju želje, izra : žene na drugem slovenskem katoliškem j shodu, naj se v vsaki slovenski župniji ustanovi izebraže valno druStvo. Najslabši je v tem oziru na Primorskem, kjer že dosedaj neznatna društvena organizacija tudi v pretečenem letu ni storila nobenega koraka naprej. Vendar je tudi tam upati živahnejšega delovanja, zlasti ker se za Trst in okolico danes ustanovi poseben pomožni odbor in je tudi goriški pomožni odbor imel pred ; kratkim sejo, kjer se je gotovo cosvetoval o tem, kako poživiti tam društveno g banje. Prav posebno veliko smemo pričakovati od danes sprejetega predloga, naj se po vseh dekanijah ustanovč dekanijski odbori, katerih glavna naloga bodi, ustanavljati društva tam, kjer jih še ni in ustanovljena bodriti k živahnemu delovanju.
Delovanje , Zveze" se je nadalje pokazalo zlasti v tem, da je »Zveza" v razne kraje pošiljala svoje govornike, ki so s predavanji na društvenih in javnih shodih širili izobrazbo med našim ljudstvom. — »Zveza" bi rada v tem oziru še več sto rila, ko bi imela več govornikov na raz polago; seveda tako daleč pa ne sega njena dolžnost, kakor je zahteval neki gospod, da bi morala ena društva kar zalagati z go verniki. Ako je društvo po posredovanju »Zveze" dobro ustanovljeno in ljudstvo navdušeno za društvo, naj domača inteligenca sama pridno zaliva mlademu drevescu in je goji, da se bo polagoma razvilo v ko šate drevč. V novejšem času bo tudi od drugod dobiti lože pomoči, ker je ravnokar ustanovljena vseslovenska dijaška zveza v prvi vrsti predavanjem posvetila cajvečo pozornost; že je pridno na delu in je s svojimi vrlimi mladimi govorniki pnvsod z največjimi simpatijami sprejeta.
Pri izdaji publikacij .Zveza" pre-tečeno lete ni mogla pokazati posebne živahnosti, to pa vsled raznih zaprek, zlasti denarnih. Pripravljenega ima veliko gradiva za knjižnico in Zbirko ljudskih iger in upa, da bo mogla v prihodnje tudi tej strani svejega delovanja posvetiti več pozornosti. Pripravlja se, drugi letnik .Dru itvenega koledarčka",s kate rim je »Zveza" posebno ustregla članom naših društev. Prvi letnik je bil z veseljem sprejet in v 1500 izvodih v kratkem razpe-čan. Drugi letnik (1906) bo obsegal zlasti natančna poročila o pričujočem mariborskem podučnem zborovanju. Zato »Zveza" upa, da ga bodo člani naših društev v obilnem številu naročali, zlasti ker se čisti dobiček porabi ves v korist »Zveze". — Tudi prinese »Koledarček" natančen seznam naših dru štev; v ta namen se bodo v kratkem razposlale vpraševalne dopisnice, katere naj izpolnijo tajniki društev nemudoma in »Zve zi" vrnejo.
»Zveza" se je tudi pridno udeleževala raznih slavnosti svojih društev; z zastavo sv. Mihaela in več ali manj mnogobrojno četo svojih članov iz Ljubljane je pohitela n. pr. v Gorje ob 25letnjci ondotnega društva, k D. M. v Polje, v Železnike, v Kostanjevico na Krasu i. t. d pa k blagosiovljenju ta-mošnjih novih zastav.
»Zveza* proučuje tudi, kakšen skupil i z n a k bi omislila za člane svojih društev, da tako zadosti že davno izraženi za htevi. Tudi vprašanje glede posebne obleke (uniforme) za telovadne krožke naših društev bo kmalu rešeno.
Za uspešne vodstvo naših društev pa centrala seveda potrebuje primernih sred stev, ki naj jih zlagajo posamezna društva. Nekaterim se dosedanji letni prispevki zde previsoki; drugi žele, naj bi del teh prispevkov ostal v blagajni pomožnih odborov posameznih pokrajin; zato bo treba v sporazumu s pomožnimi odbori letnino društev končno urediti in način pobiranja določiti. Brez teh prispevkov pa »Zveza" ne more izhajati, ker bi brez denarnih sredstev nikakor ne mogla prirediti takih zborovanj, kakoršna sta bila lani na Brezjab in letos v Mariboru. Cujem, da se je že danes izrekla želja, naj gremo prihodnje leto na Ko roško; dobro — a da bo mogoče to misel dostojno izpeljati, naj vsa društva tudi glede prispevkov store svojo dolžnost. Saj se je danes pokazalo, kako velikanskega pomena so »Zvezina" zborovanja; za organizacijo našega naroda v krščanskem smislu so važnejša, kot zborovanja državnega in deželnih zborov; za nas so res p r a v i ljudski parlament, čega sklepi, prenešeni v dejanje, bodo rodili nepričakovane sadove med našim ljudstvom Zato naprej po tej poti; vsako leto tak ljudski zbor in nobena sila razvoja našega ljudstva ne bo spravila iz pravega tira! (Viharno odobravanje.)
Sprejeta je bila resolucija:
Ker sloni ves narodni razvoj na pouku in pravi omiki, je nujno potrebna organizacija izobraževalnih društev in
mladinskih zvez, ki naj skrbe za poljudni pouk v vseh strokah javnega življenja in se naj zlasti ozirajo na gospodarske potrebe ljudstva in na apolegetične snovi. Poleg tega naj goje glasbo, petje, dramatiko in naj izobražujejo estetični čut ljudstva. Vsako izobraževalno društvo imej svojo knjižnico. Vsa društva naj bedo zvezana v »Slovenski kršč. - soc. zvezi", ki naj skrbi za govornike, za skupne vseslovenske društvene prireditve, za peljudno zabavnopoučno slovstvo ter izvršuj tudi nad zorstvo nad društvi, da se ohranijo v živahni delavnosti. »Zveza" izdajaj, kaker je lani začela, vsako leto poročile o društvenem delovanju na vsem Slovenskem
Prihodnje zborovanje „ Slov. kršč. soo. zveze" na Koroškem.
Poslanec gospod G r a f e n a u e r izjavlja v imenu Korošcev željo, da se prihodnje leto vrši tak slovenski ljudski parlament na Koroškem ter pravi, da Korošci radi tudi eno leto, ako se bo prihodnje leto vršil tretji katoliški shod, počakajo, samo, da dobe zagotovilo, da bo prihodnje zborovanje »Slov. kršč. soc zveze" na koroških tleh. Gospod poslanec pravi: »Mi na Koroškem imamo veliko ljudi, mladeničev, kateri spč ki pa hočemo, da se jim prižge luč da se jim d k pogum za krščansko narodno delovanie. Predlaga, da se vrši prihodnje letno zborovanje „S 1 o v. kršč soc. zveze v Žihpolju v bližini Celovca. (Nepopisno navdušenje. v Vse ploska in kliče: Pridemo vsi! Živili koroški slovenski junaki! Ž vel poslanec Grsfenauer!) Č gosp. P e r č omenja, da so Žihopolje starodavna slovenska božja pot, od ondi je prekrasen razgled po celi Rožni dolini. Ondi bo za zborovanje tudi kar najboljše preskrbljeno. Predlog g. Grafenaurja,
—	slično željo je izrazil brzojavno tudi go spod dr. Brejc iz Celovca, je bil soglasno sprejet.
Vzgoja govornikov.
G Gomilšekje sprožil vprašanje o govornikih v društvih. Izjavlja, da ima zbranih že 40 različnih govorov za naša društva, posebno za mladeniče in dekleta. To knjigo be izdala v kratkem .Slov. kršč soc. zveza" in on prosi, da vsi, ki imajo kaj primernih govorov, jih v ta namen dopoš-ljejo. — Dr. Krek pristavlja, da bo tudi »Katoliški Obzornik" imel odslej eno polo priloge, na kateri bodo osnutki govorov za voditelje društev. Prosi izobražence, ki imajo tozadevne tvarine, naj jo pošljeje.
Boj proti alkoholizmu.
C g Leop. L e n a r d je podal o tem jako zanimivo poročilo, ki je opetovano bilo spremljano z živahnim odobravanjem. Njegovo poročilo je bilo lepo zasnovana razprava o alkoholizmu, ki je temeljila na stavkih: »Ne gre se za to v kakšni obliki se pije, ampak kako in koliko se pije. Torej ne .oper pijančevanje ali zoper žganjepitje, ampak boj zoper alkoholizem, ki napravlja škodo zdraviu, preme ženju in značaju. Boj proti alkoholu z abstinenco. O priliki bomo jako duhovito razpravo priobčili. Končal je svoj govor z nasvetom: Da se prične uspešen boj zoper alkoholi-em in zanese med ves narod in da bo boj organizovan in sistematičen, mora se najpred »Piščalka za abstinente, pivce in pijance" razširiti po vsem Slovenskem. V vsaki župniji bi morala biti vsaj v župnišču, v šoli in v vseh društvih, katerih namen je duševna izobrazba ali gmotni napredek udov.
V debati sta priporočala agitacijo v smislu poročevalčevem gg. H 1 e b i č in Polj a n e c.
Sprejete resolucije se glase: 1. Izreče se hvala vsem časnikom in časnikarjem, ki so dosedaj bolj ali manj izvrševali boj zoper alkoholizem, ter se poživljajo naj ta boj nadaljujejo kolikor mogoče vztrajno in dosledne Ti listi so, kolikor mi je znano zlasti: »Bogoljub", »Domoljub", .Slovenec", •Primorski list" v Gorici, .Novi list" v Trstu.
2.	Razširjajo naj se protialkoholni listi in knjige. V slovenskem jeziku se pripore čajo: »Alkoholna knjiga", napisal učitelj O g o r e v e c pri Sv. Barbari v Halozah, ,Sola v boju zoper pijančevanje", napisal šolski nadzornik Gaberšek, poročilo o prvem slovenskem protialkoholnem shodu, uredil župnik Janez Kalan in — ker je tozadevno slovensko slovstvo še premalo
-	priporočajo se dobri v tujih jezikih pisani listi in knj'ge njim, ki jih zamorejo rabiti — Priporoča se tudi, da bi se obilo naročevali na slovenski protialkoholni mesečnik »Piščalka za abstinente, pivce in pijance*. Naj bi se jo na ročali duhovniki, učitelji, društva in mnogi posamezniki.
3.	Prirejajo naj se po društvih protial koholna predavanja in da bodo govorniki zamogli dobiti za to potrebno gradivo prosi se slov. kršč. soc. zveza, naj po možnosti izkuša napraviti v Liubljani protialkoholno knjižnico, v kateri bedo na razpolago najvažnejši protialkoholni listi in knjige.

4. Ustanovi naj se društvo za abstinente, katerega redni udje bi zamogli biti samo abstinentje, izvanredni pa vsi, ki se zanimajo za protialkoholno gibanje, ter ga hočejo podpirati z besedo in z dejanjem, a se za sedaj še ne morejo ali ne marajo odreči alkoholu. To društvo naj bi ustanav-ljalo abstinenčne krožke po izobraževalnih strokovnih in drugih društvih, Marijinih družbah itd.
Društva in družbe. — Varstvo žensk.
C. g. Janez Kalan je kratko pe-ročal o teh dveh točkah. Člani Marijinih družb naj bi bili tudi člani izobraževalnih društev — O varstvu žensk je bila sprejeta naslednja resoluci a:
»Velike nevarnosti prete ženskam iz revnejših slojev, ko potujejo, ali ko so brez službe. Hvaležno priznavamo, da se je mar sikaj že storilo v tem oziru. (ier pa neugodne razmere med našim narodom vedno bolj silijo tudi ženske, da si izven doma iščejo kruha, je treba še mnogo požrtvovalnega dela v varstvo delavskega ženstva *
Skrb za zanemarjene otroke in kaznjence.
O tem je poročal g. Jož. G o s t i n • čar:
Vedno večje je število zanemarjenih in javne pod iore potrebnih oseb.
V prvi vrsti imenujemo zapuščene otroke, zlasti nezakonske. Skrb zanje je sveta socialna dolžnost Z veseljem in hvaležnostjo pozdravljam« v tem oziru in priporočamo v podporo deške in dekliške sirotišnice insa-lezijansko družin S čno ž -litno, naj se varstvo zanemarjene mladine povsod skrbno goji. Kršianski ljubezni priporočamo tudi skrb za osebe, ki izstopajo po dovršeni kazni iz kaznilnic ali prisilnih delavnic
Družba naj po zakonodaji skrbi za to, da bode vsak družinski oče duM za svoje delo toliko plače, da bode ob i - ti mogla družina izhajati m bode man »igojevala otroke.
Za zanemarjene otroke na i se snujejo poboljševalnice in vzgojevaln c.-, v katerih se bodo zanemarjeni otroci ruogli vzgojiti v poštene ljudi. V ta namen naj se pred vsem podpira salezijance, ki se po svojem poklicu v prvi vrsti zavzemajo in posveču jejo zanemarjeni mladini. V vsakem večjem mestu ali okraju naj bi se ustanovil salezi-janski zavod. — Zanemarjeni otroci naj se nikar ne spravljajo v kake prisilne delavnice, ker se med izprijenimi odraslimi ljudmi še bolj pokvarijo. — V šoli naj se skrbi bolj za nravno versko vzgojo otrok. Šolski pouk ne bodi le mehaničen, marveč srce blažeč — Delodajalci naj se splošno opozore, da se v njihovih delavnicah vsaj vpričo vajencev in mladoletnih delavcev ne bode nesramno in pohujšljivo govorilo, še manj pa, da bi se v deiovršbah dogajala pohujšljiva dejstva. — La zanemarjene de klice naj se skrbi isto tako, po ženskih, če le mogoče redovnih vzgojevalkah. — Otrokom in polotrokom naj se ne daje opojnih pijač. Gostilničarji, ki bi se v tem pregrešili, naj se kaznujejo. — V svrho podpore, kazen prestalim ljudem naj se vstanavljajo potrebna društva, ki naj skrbe pred vsem, da obe taki ljudje delo. — Kaznilnice naj se izpremene bolj kot poboljševalnice, kot pa kaznilnice. Po kaznilnicah naj se uvede več pouka, kaznjenci naj se bolj uvajajo v versko življenje, da se tako poboljšajo in postanejo pošteni ljudje. Zato naj imajo duhovniki v kaznilnicah posebno nadzorsvo s primernimi pravicami. Odpravi naj se nepotrebno surovo postopanje s kaznjenci, mesto tega naj se uvedo po potrebi primerne disciplinarae kazni. Nepoboljšljive in surove kaznjence je v zaporu ločiti od dru gih. — Sprejeto.
Sklep zborovanja.
Koncem zborovanja je priporočal posl. Grafenauer navzočim šentiakobsko narodno šolo, ker koroški Slovenci za vse Slovence bijejo boj in so predstraža kranjskih Slovencev.
Dr. Krek zaključuje zborovanje: Hvala lepa vsem ! Dobrih devet ur smo zborovali V imenu .Slov. kršč. soc. zveze* hvala vsem za vzorni red, za veliko marljivost. Ta zbor je moral imponirati vsa-komu in ne more ostati brez sadu. Spominja se pesmice :
Ostra kosa, bistra rosa Rada travco poleži ; Suha burja, gorko solnce Rada travco posuši.
Mi smo tudi kosci. Bistra rosa božjega blagoslova bo padala tudi na našo travco : na uspehe dela. Ob gorkem soincu boljše bodočnosti jo bomo s trudom na-sekli in z veseljem spravili na svoje pode Koso v roke ! Bog daj veliko bistre rose, veliko suhe bure in naj solnce mileje bodočnosti sveti vsem našim naporom ! V tem smislu srečno pot!
Dvorana je odmevala navdušenih vzklikov.
Navdušeni zborovalci so se na poti na kolodvor 'e enkrat podaii v frančiškansko cerkev. Kakor se je dopoldansko zboro-
vanje pričelo s slovesno službo božjo, pri kateri je imel krasen govor o delu cerkve za ljudstvo g. prof. dr. Medved, tako je tudi zvršetek zborovanja zaključila zahvala zaščitnici našega naroda. Ko se je odpeljal posebni vlak Kranjcev, gromeli se na kolodvoru tako silni „Živio"-klici, kakršnih zi-dovja »nemškega" Maribora še ni slišale.
Nepopisen je vtisek, ki ga je napravil ta shod med zborovalci. Silno je poživil ljubezen do novega dela v naših vrstah. Ta ljubezen, te navdušenje naj se prerodi v dejanja. Ob prihodnjem sestanku na koroških tleh bomo tako najbolj vzradostili tužni Ko • retan, če bomo povedali, da je zopet storjenega mnogo dela za napredek in samoobrambo slovenskega naroda ! Naj se zato do tedaj izvrše s pomočjo vrlih zboroval-cev vsi sklepi, posebno naj se pa zdramijo one župnije, v katerih še ni izobraževalnih društev ter naj se pridružijo temu velevaž-nemu delu.
K sestanku v Maribor došle brzojavke.
Ljubljana. Srčno pozdravljam vse može in vrle mladeniče zbrane v Mariboru, da se navdušijo v zvestobi do Boga in vnamejo za pravo družabno delovanje v časno in večno korist slovenske naše domovine. Prav posebno pa pozdravljam čvrste može in plemenite mladeniče iz naše ljubljanske škofije. — Anton Bonaventura, škof.
Škofja Loka. Prisrčni pozdrav vrlim zbo-rovalcem. Bog blagoslovi domoljubno delo! — Deželni glavar Detela.
Dunaj. Iskreno pozdravljava vrle slovenske može in mladeniče zborujoče za obrambo domače zemlje. Bog blagoslovi socialno organizacijo! Z Bogom za narod. — Žitnik, Stojan.
Moravče. Iskren pozdrav zborovalcem! Ze-leč obilega uspeha za pošteno delo posvečeno važnemu našemu narodu za njega boljšo bodočnost. — Poslanec Povše.
Ljubljana. Vašemu shodu želi najboljšega uspeha. — Dr. Schweitzer.
Podnart. K skupnemu delu na braniku ibranim iskren pozdrav. — Poslanec Pogačnik.
Zagreb. Na delo vaše plemenito nebo rosi naj blagoslov! — Lončarič.
Gradec. Prisrčni pozdrav in trikratna slava možem, ki se trudijo za krščansko izobrazbo slovenskega naroda. — Žičkar.
Krško. Osebno zadržan kličem pogum in vstrajnost pri kulturnem delu za izobrazbo slovenskega naroda. V vedi in prosveti je moč in bodočnost naša. Vzajemno naprej za uspešno obrambo narodnega obstanka! — Poslanec Pfeifer.
Celovec. Iskreno obžalujem, da se velepo-membnega zborovanja ne morem osebno udeležiti. V trdni zavesti, da more naš narod rešiti le izobražena in organizirana mladina naša vas srčno pozdravljam ter prosim, da se prihodnje leto zberete na koroških tleh. Živeli! - Dr. Brejc.
Gradec. K današnjemu zborovanju vseh slovensko krščansko mislečih Slovencev najlepših uspehov. — »Domovina".
K o z j e. Zbranim možem in mladeničem, cvetu slovenskega naroda kličemo burno slava. Nevstra-šeno naprej v boju za naše svetinje. — Dr. Jan-kovic, Tomažič.
Celje. Prešinja naj krščansko-socialni duh slovenski rod, zatira hrabro naj nasprotnikov napuh. — Celjska duhovščina zbrana pri sv. Jožefu.
Slatina. Možem in mladeničem zbranim iz cele Slovenije in gorečim za pravo prosveto narodovo krepak Živijo! — Dr. Gruden, Demšar, Ku-kela.
Radeče. Potrdi Gospod mladeničev mož navdušeno četo za delo krščansko socialno. — Matej Ahačič, predsednik »Kmetske knjižnice" v Radečah.
Mengeš. Bog živi voditelje za vero, dom vnete, Bog živi vas buditelje apostole prosvete.
—	Ivan Baloh.
Št. Jurij. Za izobrazbo narodovo zbranim pozdrav in slava! — »Katoliško bralno društve."
Ljubljana. Naj bliska, gromi in treska okolu nas slovensko krščansko ljudstvo koraka naprej! Klevetniki in nasprotniki ne preprečijo več organizacije slovenske krščanske demokracije! Pozdravljeni zborovalci vseh slovenskih pokrajin v metropoli štajerskih Slovencev posebno pogumni ožji Slomškovi rojaki ob Dravi! — Uredništvo „Slovenca".
Litija. Pozdravljen slovenski parlament. Bog blagoslovi Vas in sklepe. — Strokovno društvo predilniških delavcev.
Domžale. Udeležba nemogoča. V duhu smo z vami. Živeli! — Društvo Ihan.
Velike Lašče. Krepko naprej s križem v roki za slovensko ljudstvo. — Izobraževalno društvo v Velikih Laščah.
Šmarje pri Jelšah. Blagoslovi Bog katoliško-narodno socialno delo! — Slovensko ka toliško društvo Šmarje pri Jelšah.
Sv. Pavel. Bog daj najboljšega uspeha. — Izobraževalno bralno društvo Sv, Pavel pri Preboldu.
Maria Enzersdorf. Bog blagoslovi važno posvetovanje za srečo narodovo zborujočih vrlih mož in mladeničev. Vse zborovalce iskreno pozdravlja Jakob Pukl, predsednik društva »Zvezde" na Dunaju.
Sv. Križ-Cesta. Daljava nas loči, misli in srca so pri vas. — Izobražev. društvo Kamnje.
Gorenje Borovlje. Živeli v Marijinem imenu zbrani sinovi majke Slave. — Fran Nagel, župnik Sele na Koroškem.
Ž a b n i c a. V duhu pri vas prosimo višarsko mater božjo blagoslova vašim sklepom. — Svaton, Vranšek, Kogelnik.
Braslovč e. Delujmo vsi edini za vero in domovino. — Bralno društvo Braslovče.
Ilirska Bistrica. Našim možem in mladeničem kličem: Naprej v prospeh vere in omike.
—	Katoliško uobraževalno društvo.
Ljutomer. Bog blagoslovi delo za narod.
—	Kociper, predsednik bralnega dručtva.
Srednji Gasteraj. Bodite pozdravljeni vsi, ki ste prišli od blizu in daleč, ker radijem se tudi jaz tega velikanskega prihoda. — Slovanskim pozdravom Franc Kurnik, župan.
Kozje. Živela vseslovenska nepolitična organizacija pod praporom katoliškim. Bog daj, da bi bila vaša organizacija temeU vseobčne združitve Slovencev. — Evald Vracko, Tomažič Sinko, Cižek Alojzij.
Gornji Grad. Zadržani. Sprejmite pozdrave naše posebno še vi izvenštajerski zborovalci z geslom Bog in narod. Naprej zastava slave! — Kmetijsko bralno društvo Bočna.
Metlika. Živeli zborovalci! Naprej za slovenskega trpina. Vse fza vero, dom, cesarja. — Dovgan Strajhar, Dostal, Vuksinic, Matjašič.
Kamnik. Imenom društva »Kamnik" zbranim slovenskim možem in mladeničem naj iskrene jši pozdrav. Bog blagoslovi sestanek. — Lavrenčič, Šubelj, Žargi, Jovan.
Vransko. Slovenski mladeniči neustrašeno naprej v boju za narodne svetinje. — Izobraževalno društvo.
Navdušeno pozdravno pismo je poslalo tudi društvo slovenskih delavcev v Hambornu na Nemškem.
Po uoisbi.
Mirovna pogodba svečano podpisana.
London, 6. sept. Danes poročajo o posameznostih pri podpisovanju mirovne pogodbe. V Portsmoutu so zvonili zvonovi iz vseh cerkva. Baron Rosen je imel daljši nagovor v angleščini; izrazil je svoje veselje nad dejstvom, da je med ruskim in japonskim narodom sklenjen mir. V i 11 e in K o m u r a sta si prisrčno stisnila roki. Medtem je svečano gromenje topov poveli-čavalo slovesen trenutek. Komura je imel kratek govor, kjer je izražal željo, naj bo mir trajen. Po prisrčnih govorih so tajniki zapečatili mirovno pogodbe. Potem je bil banket. Pri čašah šampanjca so pooblaščenci napivali carju in mikadu.
Pariz, 6. sept. Baron Komura se povrne na Japonsko koncem tega meseca in se poda preje še v Kanado. Danes so vsi pooblaščenci odpotovali v Boston, ruski pa v Newyork. W i 11 e in baron Rosen sta prisostvovala v Portsmouthu svečani zahvalni maši, katero je opravljal ruski arhi-presbiter z azistenco dvajsetih popov.
Drobne vesti.
Berolin, 6. sept. »Tageblatt* poroča iz Newyorka: Takahira dementuje vest o uporu na Japonskem.
Tokio, 6. septembra. Udeleženci nekega shoda so navalili na uredništvo japon skepa vladnega lista »Kokumini" in poraz bili par šip. Demonstracija nima velikega pomena.
Nagasaki, 6. sept. Vest o miru so tu sprejeli hladno.
Linevič še vedno poroča.
Peterburg, 6 sept. Linevič brzo javlja 5. t. m. carju: 4. t. m. so Japonci pro dirali proti Mandarinski cesti, pa se se umaknili, ko smo oddali par strelov. V Ko reji Japonci predirajo proti levemu ruskemu krilu. Ob 11. zjutraj so japonski pehotni in topniški polki zasedli prostor med Nansa-nom in Segu-Nabonom.
Junak Nebogatov.
Peterburg, 6. septembra. Ce se povrne Nebogatov domov, ga odpustijo iz službe brez penzije in mu bodo odvzeli vse redove. Iste se zgodi tudi z ostalimi poveljniki ladij, ki so se udale.
Notranje politični položaj.
Češko vseučilišče na Moravskem. Baron Gautsch se je razgo varjal z dr. Pacakom o ustanovitvi češkega vseučilišča na Moravskem. Najbrže skliče vlada prizadete poslance, da se zedinijo glede kraja, kje naj se ustanovi češko vseučilišče na Moravskem. Ce se stranke glede kraja ne zedinijo, predloži vlada predlog o češkem vseučilišču na Moravskem zbornici, ne da bi navedla kraja, kje naj se ustanovi.
Permanentni obrtni odsek je odobril včeraj § 1 odst. 2, ki slove Trgovine so one trgovinske delovržbe, ki prodajajo na drobno blago in morajo imeti lastniki gotovo spretnost v prodaji kakor tudi trgovinsko tehnično izobrazbo, ki se le pridobi, če se dolgo časa služi v trgovinah ali pa na trgovskih učnih zavodih. Odsek je nato odobril § 36, ki slove: Obrt se sme izvrševati v onem obsegu, katerega določa obrni list. O obsegu obrti razsoja deželna pol. oblast, ko je zaslišala trg. in obrt. zbornice, ki pa mora zaslišati tudi dotično zadrugo in zadružno zvezo, če obstoji. Po daljše razpravi so odobrili § 37. ki določi: Vsak obrtnik ima pravico izvrševati vsa potrebna dela za popolno izdelovanje svojih predmetov in ima pravico v ta namen uporabljati tudi pomočnike drugih obrtov. Pomožni delavci pri obrtih so oni, ki morajo izkazati potrebno usposobljenost. Obrtniki imajo nadalje pravico vzdržavati stroje, orodje in za obrt potrebna pripe-močna sredstva. Tudi smejo izvrševati potrebne trgovske posle kakor zavijanje itd. Prodaja obrtnih izdelkov ni omejena. Danes nadaljuje odsek razpravo o § 38.
Moravsko zdravniško zbornic* namerava vlada razdeliti v češki in nemški oddelek.
Kriza na Ogrskem.
]Listi trde, da bo zbornica že 15. t. m. najbrže odgodena, ker koalicija ne namerava odnehati. Za predsednika pedodseku združene koalicije, ki ima nalogo izdelati obtožnico proti Fejervaryjevemu ministrstvu je bil izvoljen D a r a n y i, za poročevalca pa osebni vladarjev nasprotnik P o 1 o n y i. — Včeraj zvečer je pododsek odobril besedilo obtožnice, o katerem bo sklepal izvrševalni odbor 10. t. mes. Z obtožnico nameravajo preprečiti, da razvije Fejervary svoj načrt v zbornici
Vlada se iz te zadrege le reši, ako od-godi zasedanje ali pa razpusti zbornico.
Dne 10. t. m. skliče ogrska soc. demokracija deželno konferenco, na kateri bodo sklepali o načinu boja za splošno volivno pravico na Ogrskem in kake naj nastopi stranka eb otvoritvi zbornice dne 15. septembra. Soc. dem. strankino vodstvo je že naznanile budimpeštanskemu nadgla-varstvu nameravani izprevod pred zbornico 15. t. mes. Višji glavar Rudnay se je o zadevi posvetoval s Fejervaryjem. Soc. demokratje prave, da pride pred zbornico 100 tisoč delavcev in da delavci 15. t m. dopoldne ne nameravajo delati.
Bakljado nameravajo prirediti dne 15. t. m visokošolci, ki pripadajo koaliciji. Korakali bodo pred hišo, kjer ima neodvisna stranka svoje prostore. Napovedani so ognjeviti govori, ki bodo slavili politiko združene koalicije.
Rusija.
Volivni red za Ruske Poljske v gosudarstveno dumo se predloži danes komisiji, ki sklepa o določilih za dumo.
Izgred v Peterburgu.NaNev-skem prospektu je bil predvčerajšnjim velik izgred. Kazaki so razgnali z biči množico. Nekaj oseb so zaprli. Množico je razburil neki štabni častnik s svojim surovim postopanjem. Neki ranjeni vojak ni mogel pozdraviti častnika, ki ga je nato pričel z bičem pretepati na javni cesti. Razkačena množica je napadla častnika, mu iztrgala sabljo in ga podrla na tla. S pomočjo po licistov je pobegnil častnik v neko skladišče, ki ga je pa hotela razljutena množica podreti. Sele došle kazaške sotnije so rešile častnika.
Na zatožno klop pride profesor in tajni svetnik K i r p i č o v , ki predava na peterburški tehniki. Dolže ga političnih zločinov.
Kavkaz. Iz Bakua poročajo, da so priredili gubernator, mestni zastopniki in duhovščina po mestu izprevod, ki je za nekaj časa preprečil boj. A nemiri so izbruhnili nanovo, ko je bila zažgana neka hiša. Armenci in Tatari so streljali medsebojno in zgorele je več hiš. Tatari so vdrli v mesto. Končno so priredili še en slovesni izprevod, nakar je nastal mir. V zadnjih baku-ških bojih je padlo več kakor 300 oseb. Med Armenci in Tatari so se vršili redni boji. Mesto gori. Borzijanci v Nišnem Nov-gorodu so naprosili brzojavno fin. ministra, naj v Baku odločno nastopi, da ne bosta motena vsa trgovina in industrija ob Volgi.
Ustrelil je v Moskvi stričnik ministra Witteja dragonski prostovoljec Aleks. Chotinski 231etno Lidijo Mayer in nato samega sebe Chotinski je živel jako lahko-mišljeno in je porabil vsako leto 100.000 rubljev. Tudi njegovi štirje bratje so izvršili samoumer.
T a t a r j i so umorili vse prebivalce vasi Mniken.
Spor med Francosko in Maroko.
Iz Pariza poročajo, da pričakujejo ma-ročanski odgovor na francoski ultimatum danes ali pa na sobote. „Matinu" poročajo, da hujskajo fanatični mohamedanci sultana, naj proglasi sveto vojske.
Grški kralj odlikuje Turke.
(Izvirno poročilo »Slovencu").
B i t o 1 j , 1. septembra. Grški kralj je odlikoval bitoljskega valija z redom Sv. Odrešenika prve vrste, a poveljnika orož-ništva z istim redom druge vrste. Bolgari po Bitolju in v vilajetu javno pričajo, daje grški kralj s tem nagradil to dvojico zato, ker ta dva ne preganjata grških čet, ampak jih pustita, da zatirajo Bolgare.
Jeseniške nouice.
Petje v cerkvi se je zopet začelo v nedeljo 3. t. m., ker je ed kn. šk. ordi-narijata naročena preiskava dognala, dani res, kar je »Jeseniška straža" očitala pevcem in pevkam, da se v župnišču ne gode nobene take grozne reči; in pa ker je nad 3 0 0 d r u ž i n prosilo za petje in pismeno izjavilo, da ne verjame »Jes. straži" in odločno obsoja tako pisarjenje.
Obstrukoija v občinskem odboru. Pri seji občinskega odbora 27.
t. m. je bil velik vihar. Odborniki s Hru-šice in Planine se zapustili sejo, ker se branijo stroškov za cesto Plavški Rovt, a drugi odborniki bi te stroške radi naložili celi občini, tudi Hruščanom in Rovtarjem. Seja je postala nesklepčna in kakor se čuje, ne bo nobena več sklepčna, dokler bo sedanji edber gospodaril. Nemci ne prihajajo sploh več k sejam, brez Hruščanov in Planincev pa ne more biti seja sklepčna.
Hruščani in Planinci se bodo še bolj kot sedaj v prihodnosti jezili nad Jeseničani pa tudi nad — seboj, zakaj so poslušali Jeseničane, da so imenovali liberalne častne občane in pripomogli liberalcem do gospodarstva v občini. Kadar bedo liberalci popolni gospodarji v občini, tedaj še le se bodo Hruščani in Rovtarji prav praskali za ušesmi, ko bodo morali sezati v žep in dajati podpore z a liberalne naprave in liberalna d r u š t v a. Saj so pokazali jeseniški liberalci že letos eb sokolski veselici, da bi se najraje na občinske stroške veselili. Ko bi bili Hruščani in Planinci ob imenovanju liberalnih častnih občanov obstruirali in dotično sejo storili nesklepčno, bili bi liberalci bolj ponižni. Sedaj jim pa raste greben in menijo, da bodo kmalu vse imeli pod seboj. Ne, občinske volitve bodo kmalu, tedaj bo še čas, da se otresete liberalnega jerobstva !
Dnevne novice.
Avstrija se bo stresla vsled članka v celjski »Deutsche Wacht". Clankar zahteva najostrejšega nemškega nastopa preti ministrskemu predsedniku Gautschu ter pravi, da postane oni ljubljenec nemškega naroda, kdor najkrepkejši udari proti Gautschu. »Deutsche Wacht" želi še hujšega zatiranja slovenskih uradnikov in nastopa proti zahtevi slov. vseučilišča. V ta namen hoče celo obstrukcijo v državnem zboru. »Deutsche Wacht je pozabila, da se njenega vpitja nihče ne ustraši.
Umrl je na bleškem otoku pri Materi božji preč. g. župnik v pokoju in kneze-škofijski duhovni svčtnik Frančišek Jereb, bivši župnik v Zasipih pri Bledu. Rajnik je že celo leto skoro nepretrgoma ležal, tako da ves čas ni mogel maševati, pa je vendar vedno čilega duha, popolnoma potrpežljivo prenašal svojo bolezen. Vsem duhovnim sobratom in vsem znancem in prijateljem ga priporočamo v pobožne molitev.
Zakaj deželni odbor ni bil zastopan na deželni učiteljski konferenci. Pereča se nam, da deželni odbor na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani radi tega ni bil zastopan, ker niti g. deželni glavar niti njegov namestnik deželni odbornik g. Povše nista bila povabljena.
,,Mi gremo naprej( mi strelci" piše neki otročiček v 202. št. »Naroda". Silno se širokousti: »Mogočne se širi svobodomiselnost po slovenskih deželah in podira tisočletne stebre rimskega klerika-lizma." Takoj v prihodnji (203) številki .Naroda" pa čitamo neki uvodni članek, kjer stoji zapisano med drugim tudi to: „Pri klerikalcih se rasli ljudstvu namenjeni listi iz tal kakor gobe po dežju, a mi smo zrli na to s prekrižanimi rokami in ravnodušno motrili, kako je nasprotna stranka pred našimi očmi zavijala potom časopisja ljudstvo vedno bolj in bolj v svoje mreže, ne da bi zganili proti temu same z enim prstom." In dalje: »Ko je prenehal .Rodoljub" kot tednik, j c ž njim zamrlo tudi ono napredne gibanje, ki ga je vzbudil." Gospodje, saj se sami bijete po zobeh! Ce je vaše gibanje tako silno zamrle in ni v ljudstvu našlo nobenega odmeva razun pri nekaterih propalih eksistencah — kaj ste potem druge kot — m r t v i ljudje? Ex ore tuo te judico.
Slovenskim abiturijentom ljubljanske gimnazije iz leta 1895. se uljudno naznanja, da se vršita dva prijateljska sestanka povodom desetletnice mature. V smislu prvega posameznim depeslanega vabila se vrši isti dne 9. septembra t 1., ob osmi uri zvečer v salonu restavracije »pri Roži" v Židovskih ulicah. Da se pa ustreže željam enih, ki se tega sestanka ne morejo udeležiti, se obenem tem potom vabijo vsi
na drug sestanek, ki se vrši dne 11. septembra, eb 8. uri zvečer, v salonu hotela »Ilirija" v Kolodvorskih ulicah Da se se-stanemo v mnogem številu, pričakuje pripravljalni odsek.
—	Šolska vesti. Prestavljene so sledeče provizorične učiteljice, oziroma prov. učitelji: gdč. Angela T r o š t iz Budanj v Vodice, okraj Kamnik; g. Feliks F e g i c s Cola v Knežak in g. A. K e n i č iz Kne-žaka v Ostrožno brdo. — Nanovo so nastavljene gdč. učiteljske kandidatinje: M. V e s e 1 i č za Budanje, M C i g o j za Ha-rije in F. T r a m p u š za Gol.
—	Sef avstrijskega generalnega štaba fzm. baron B e c k , stopi, kakor poročajo listi, v pokoj Ali je to tudi uspeh Mažarev ? Njegov naslednik bo baje fzm. Franc Conrad pl. Hotzen-dorf.
—	V zagrebški blaznici je neka blazna ženska Mara 11 i j a n i 6 ubila svojo blazno tovarišico Anko P a v č i č.
— Narodno igro ,,Rokov-njače" priredi z domoljubnim sodelovanjem tržiških gospodičen »Slovenska dijaška zveza" v petek, dne 8. septembra v prostorih g. Josipa Primožiča na Pristavi pri Tržiču, na kar še enkrat opozarjamo. Cisti dobiček je namenjen »Družbi sv. Cirila in Metoda".
—	Dekleta obesil. Pred zagrebškimi porotniki je bil oproščen Vekoslov Kowtaj, ki se je zmenil z Jelislavo Tepolko, da se skupno obesita. On ji je pomagal dati v Tuškancu vrv okoli vratu. Ko je tudi on visel, se mu je vtrgala vrv. Pobegnil je vsled strahu, dekle pa so našli kmalu nato obešeno.
—	Molo Sanita podrl se je v noči dne 6. t m. v obsegu 490 m' in sicer oni molo, ki so ga zgradili na novo. Boje se, da se podere tudi ostali del. Skoda znaša 1 milijon kron in ga bodo popravljali eno leto.
—	Štiri metre visoka koruza raste na dvorišču ob zidu gospoda Kneza hiše v Spodnji Šiški. Gotovo redek slučaj!
—	Poročil se je dne 30. avgusta gospod Rafael Gostiša, c. kr. učitelj, z gdč. Zinko Jeglič v Pedbrez-jah na Gorenjskem. Bilo srečno!
—	Konkunz je napovedal trgovec J. Sušnek v Kamenju, okraj Ra dovljica.
—	Porotno sodišče v Mariboru. Dne 18. septembra se začne tretje zasedanje pri mariborskem okrožnem sodišču. Na vrsto pridejo: 18. septembra Marija Z a f f, detomor in Jurij V o j n o v i č, ne-nravnost; 19. sept. Franc O j s t e r š e k , rop; 20. septem. Franc Plohi uboj in Fr. K r o j s , nenravnost; 21. in 22. septembra Anton M a v k o , umor. Vmes pride morda še kaj slučajev.
—	Čedne razmere v Pulju. »Sole" objavlja odprto pismo na g. okrajnega glavarja v Pulju. — Iz tega pisma do-znamo, da so c. kr. italijanski uradniki v Pulju kaj zvesti sluge iridentovske klike. Na dan cesarjevega rojstnega dne so v laškem bralnem društvu djali na okna štiri sveče v mrtvaških svečnikih, ki se jih nalašč v te naročili pri pogrebni tvrdki. V tem bralnem društvu pa sestoji večina članov iz c. kr uradnikov, ki so se tudi s tem činom v javnih lokalih bahali. Sodni uradnik Burris je bil aranžiral peset iridentovskih Zadrčanov v Pulj; ravnotako poštna uradnika Ciarli in Berkarčič. — Ko so nabirali prispevkov za cesaričin spomenik, so vsi italijanski poštni uradniki demonstrativno vrgli nabiralne pole v koš. Nas to prav malo briga, čudno se nam le zdi, da si pusti vlada tako pljuvati v obraz.
—	Vojaške in pomorske vaje
v Pulju so končane. Brodovje se je ukr-calo v Fazani. Tem vajam so prisostvovali tudi generalni nadzorniki ženijskih in topniških polkov. — Našli so mesto, kjer se je potopila torpedov-k a štev. 36 in jo bodo najbrže lahko dvignili
—	Mokronoški davčni kontrolor, kot najemnik lova, sedaj na vse pretege rekurira zoper enoglasen sklep občinskega zastopa, da se lov odda na javni dražbi in naj pridobi občina na ta način vsaj nekaj pomembnega dohodka. Okrajno glavarstvo odbilo je njegov rekurz in isto je storila deželna vlada, uvažuje, da bi se drugače storila očividna škoda mokronoški občini. G. kontrolor se obrne mogoče še do ministra, da bi obdržal lov še nadalje za 42 kronic. No pa ne bo vse nič! Ta možakar, ki s svojo osebo vedno v ospredje sili in se pri volitvah kar ponuja za odbornika skrbi le za se in za občino pa — narobe. Naj bi se vendar Mokronočanom odprle enkrat oči!
—	Nesreča s puško. Diurnist J. P r e m r u v Vipavi je hotel te dni vzeti seboj na lov 11 letnega svojega sina Ladislava in 17 let starega Franceta J e š a iz Vipave, ki sta oba dijaka gimnazije v Kranju. Njegov sin je vzel nabasano puško in je hotel dati na ramo, pri tem se je pa pu-
ška izprožila. Strel je pri oknu stoječega I Ježa tako nesrečno zadel v levo prsne stran, da bo težko okreval.
—	V Kranju se je poročil gosp dr. Jožef Vilfan, odvetniški koncipijent v Trstu, z gdč. Marije Savni k, hčerke župana g. Savnika.
—	Legar se širi med umobolnimi v oddelku za blazne v goriški bolnici usmiljenih bratov.
—	50letnioa kolere. To je sicer čudni jubilej, ali resničen je in zgodovinsko tragičen za našo dolenjsko metropolo. Že v letu 1836 in bajd še hujše leta 1850 je tukaj razsajala kruta morilka: kolera in pomorila mnogo meščanov. Potem je bil celih pet let zopet mir pred njo. Ali začetkom julija — torej ob najhujši vročini — leta 1855 se je ta grozovita „črna žena" zopet pojavila v našem mestu in davila in morila ljudi de srede meseca septembra. Zanesljivi viri nam spričujejo, da je od 22. julija pa de 13. septembra istega leta, torej komaj v dveh mesecih padlo 33 meščanov kot žrtev te človeški sovražnici. Odslej ni bilo od te bolezni ne duha ne sluha več. Bog ve, da nismo žalostni radi tega. Od tega časa datira vsakoletna procesija dan pe malem Šmarnu iz Novega mesta na bližno Terško goro. Kar so Novomeščani takrat v dnevih žalosti in obupa zaobljubili, te so držali in to drže točno tudi še sedaj. In ravno letošnja procesija obhaja petdesetletnico svojega obstanka in žalostnega spomina na kolero. Ob ketičkaj vgodnem vremenu pričakovati je tedaj letos posebno obilne udeležbe. Procesija odide zjutraj po 5. uri iz mesta; ob 7. uri bo že na Trški gori peta sv. maša in litanije. Zaključuje omenjamo še, da je Trška gora eden najdivnejih hribov naše okolice, krona prijaznih vinskih goric, s prekrasnim razgledom po vsej Dolenjski in na vzhodu tudi na lepo Štajersko ravan od Brežic celo do Zagreba doli. Na dan Malega Šmarnu t. j. 8. avgusta se obhaja istotam starodavna velika b"žja pot, katero radi posečajo celo tujci iz Štajerskega, pa tudi iz Ljubljane.
—	Umrl je na rojstnem domu v Ajdovcu blizu Žužemberka na Dolenjskem nadobudni mladenič, alojznik, nastopni šesto-šolec Anton Gnidovec dnd 6. sept. Bil je na videz zdrav in rdeč in veselega značaja. Sel je bil na božjo pot v Loreto. Nazaj vrnivši se, pa se je moral vleči. To žil je, da se je prehladil na italijanskem vlaku, ker so bila okna vsa odprta vedno med petjo. R. I. P.
Ljubljanske novice.
lj Srbi v Ljubljani. Poleg bel-grajske občine pošljejo svoja odposlanstva : S a b a c, načelnika in 3 odbornike; občina Kragujevac predsednika in 4 odbornike. Iz Belgrada pošljejo odposlanstva mnegobrojna društva. Bo okoli 60 Srbov in Srbkinj.
lj Odposlanstvo katol. društva rokodelskih pomočnikov je šlo danes z društveno zastavo v Celovec, da se udeleži jutri, 8. septembra, svečanostne petdesetletnice tamošnjega društva rokodelskih pomočnikov.
lj Prijateljski sestanek slovenskega katol. narodnega dijaštva se vrši v soboto, dne 9. t. m.,
ob 8. uri zvečer v salonu g. Hafnerja, Sv. Petra cesta. Drugi dan se zbira katol. nar. dijaštvo v „Z,vezinih" prostorih, hotel,Union', ob 9. uri, odkoder gredo skupno na zbirališče.
lj Učiteljski konvikt. spored veselice, ki se bode vršila v soboto, dne 9. t. m, je naslednji: 1. F. Gerbid: »Slovanski brod", moški zbor. 2. a) A. Sachs: »Vijolični vonj"; b) E Adamič: „V gezdu", mešan zbor. 3. a) Dr. B. Ipavic: Podoknica iz opere »Teharski plemiči"; b) Fleisch-mann-Pahor: »En starček je živel". Bari-ton-sole s spremljevanjem orkestra; poje g. K. Mahkota. 4. Czajkowsky: Zbor ženjcev iz opere »Onegin", mešan zbor s spremljevanjem orkestra. 5. Godba. — Vstopnice se dobivajo pri trgovcu g. Lezarju na Mestnem trgu.
Ij K odkritju Prešernovega spomenika je doslej priglašenih okolu 100 društev in deputacij.
lj Predavanje. Danes predava v »Krščanske - socialni zvezi" g. Robida: »Romantika, ilirizem, Pe-trarka in Prešern*.
lj Odkritje Prešernovega spomenika. Društva, ki se ude leže odkritja spomenika zbirajo se v nedeljo ob pel 10. uri pred »Narodnim domom" in na Bleivveisovej cesti in sicer na prostorih, ki bedo označeni s tablicami z imeni posameznih društev. Sprevod odkoraka točno ob pol 11. uri na slavnostni prostor, kjer se društva razvrste okolu spomenika, na mostu in na Mtklo-šičevej cesti. Slavnostni prostor bede popolnoma izpraznjen ter pristopen le povabljenim gostom in odposlanstvom ter narodnim društvom. Spored otvori oddelek Sokolov na konjih, za temi vozijo se edpo-
; slanstva bratskih slovanskih narodov in stolnih mest Belgrada, Prage in Zagreba, | za njim pa sprevod v sledečem redu: 1. Sokolska društva. 2. Ženska telovadna društva. 3. Dijaška društva. 4. Zaveza učiteljskih društev. 5. Zastopstva slovenskih mest in trgov. 6. Deputacije raznih znanstvenih in literarnih društev. 7. Trgovsko društvo »Merkur". 8. Čitalnice in bralna društva. 9. Strokovna društva. 10. Pevska društva.
—	Natanjčneji vspored sprevoda objavi se še v sobotnih listih.
lj Slovensko gledališče. Ker sta igralca ljubimec T i š i n e v in novi spevokomik B r a n a 1 d pobegnila iz Ljubljane je odbor »Dramatičnega društva" angažiral za režiserja zopet g. L i e r a in za ljubavne vloge g. V e d r a I a. G. Tišinev je oškodoval »Dramatično društvo" tudi za znatno vsoto.
lj Prešernove spominske kolajne se bodo prodajale na dan slavnosti ob vhodu v »Narodni dem".
lj Kres bo gorel 9. t. mes. ob pol 8. uri zvečer na posestvu Fr. Anžičav Hradeckega vasi št. 26 Vabijo se pevci!
lj Razstava učil bode tudi jutri odprta kakor navadne. — V nedeljo pa se odpre že eb 8. uri in ostane dopoldne samo do 10, a popoldne pa od 3. ure nadalje odprta. — Razstava se zapre 1 2. t. mes. slovesno ob 11. uri dopoldne.
lj Šolsko razstavo je obiskalo zadnja dva dneva zopet veliko duhovnikov. Opazili smo med njimi preč. gg. generil. vikarja F 1 i s a , kanonika S u š n i k a in K a 1 a n a , semen, vodjo dr. Lesarja itd. Vsi so se jako zanimali za razstavljene predmete ter epetovane hvalili rastavljalce.
—	Občinstvo se silno zanima za to razstavo, ker je vedno toliko obiskovalcev. — Ljubljansko učiteljstvo je z razstavo vzbudilo veliko pozornost za šolo.
lj Posebni vojaški vlaki začno voziti 8. t. m. in dospo v Ljubljano po sledečem vsporedu: Ob 218 pešpolk št. 47 iz Nabrežine v Maribor in 7 lovski bataljon (rezervniki) ki ostane v Ljubljani. Ob 2-52 pride 27 domobranski polk iz Sežane v Ljubljano. Ob 4'1 prideta domobranska polka št. 27 in 3. Zadnji gre v Ljubno. Ob 4-48 dospeta iz Sežane in Nabrežine domobranska polka št. 26 in 87, ki se od-peljata v Celje. Ob 7 51 dospe iz Sežane 4. domobranski polk in gre v Celovec. Ob 8 67 dospo sem iz Nabrežine rezervisti 27. pešpolka, ki gredo v Gradec. Ob 144 pride iz Sežane domobranski polk št. 26 in gre v Maribor. Ob 1 51 pride iz Sežane 4. domobranski polk in gre v Celovec.
lj Opeharil se je včeraj neki tujec, ko je prinesel zlatarju g. Jožefu De-bevcu na Marija Terezije cesti v popravilo žensko uro. V tem času je tujec ukradel zlatarju dva zlata prstana, vredna 14 kron z monogramoma A. S. in M. S. Ker *je ura vredna 24 kron, je tujec zelo slabo opravil
lj Zidarska dela v Ljubljani. Na vogalu Sodnijskih ulic in Dunajske ceste so pričeli kopati temelj za novo De-ghenghijevo trinadstropno hišo. Pri Regali-jevi hiši ob Dalmatinovih ulicah in Miklošičevi cesti se gradi temeljno zidovje. Pri domobranski vojašnici so sedaj dogradili tri trakte do višine druzega nadstropja. Novo dodelano hišo A. Deghenghija v Dalmatinovih ulicah je kupil trgovec Pontello. Prebarvali so Mallyjevo hišo na Sv. Petra cesti. V hotelu »Union" se še vrše zdaj mizarska dela v restavracijskih prostorih, istotako v koncertni dvorani zidarska pri odru, dovršena še niso tla in slikarska dela. Opazovati je povsod pomanjkanje delavcev. Na stavbišču centralnega pokopališča je zid (nad 2 m visok) dovršen ob južni, severni in zahodni strani, dalje je dograjena pokopališka cerkvica sv. Križa in zvonik, ki sta do malega tudi že pokrita. Gospodarsko poslopje je ometano. Z/graditi je še mrtvašnica in vzhodnji del zidu
lj II. skupina društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani priredi koncert dne 8. sept 1905 na vrtu restavracije pri »Novem svetu" na Marije Terezije cesti v Ljubljani. Začetek ob 4. popoldne. Sodeluje sl. ljubljanska društvena godba in sl. pevsko društvo ^Ljubljana". Vstopnina 50 vin. od osebe. Ker je čisti dobiček namenjen podpornemu zakladu tega društva, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Razne stvari.
Najnovejše.
Ogenj na parnik u. V Sueškem kanalu je pričel goreti parnik »Chatam". Boje se velike nesreče, ker je na parniku 70000 kg. dinamita.
Smrt povzročil čebelin p i k. Predvčerajšnjim je voditelj zgernje-avstrijskih neodvisnih kmetov, Derndl, pokušal med, a pri tem požrl čebelo, ki ga je pičla v vratu, nakar pa Derndl ni pazil. Vrat je začel zatekati in Derndl je umrl še isti večer, ker mu zdravnik ni mogei več pomagati.
Osleparjeni tovarnar. Trije ' pustolovci so v Budimpešti osleparili nekega tovarnarja za 15.000 kron. Obljubili se mu, da mu »za gotovo" preskrbe Franc Jožefov red.
120 let stari pastir. V M o n -dragone na Laškem je umrl 120 let stari pastir D o m i n i k S o r i o. Bil je še precej krepak in imel vsa čutila zdrava.
Kelikoje na Ruskem Nemce v. Na Ruskem je 1,790.489 Nemcev. V Irkutsku je 607, v Jenisejskem 946, ob obrežju 510, na Sahalinu 267, v Tomsku 1430 na Transbajkalskem 237, v Amolinskem 4791 in na Transkaspu 1026 Nemcev.
Naročajte se na „Slovenoa" | Nabirajte novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo »Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Napadi na Turškem se nadaljujejo.
Bolgarskemu listu „Den" se iz Čari-grada brzojavlja: Porta taji, da bi se zgodil anarhističen napad na n«ko džamijo v Kaj-seru. Toda napad se je v resnici izvršil. Armenci so podkepali džamijo ed strani nekega predora in položili tja bombe. Džamija je bila polna mohamedancev, ko so bombe eksplodirale. Bilo je blizu ste oseb ubitih in ranjenih. Turki so, da bi se maščevali, umorili 800 kristjanov raznih vero-izpevedanj.
Pred nekoliko dnevi se je tu razširila govorica, da so Armenci razstrelili dve džamiji v Alfion Kara Hisar in da so ta atentat izvršili vsled klanja kristjanov.
V Carigradu vlada še velika vznemirjenost. Avstrijski poslanik je ob priliki zadnjega obiska opozoril sultana na nevarnost, katera preti vsem tujcem v Carigradu.
Telefonsko In brzojavna poročila.
Dobrlaves, 7. sept. Župnik Štefan L a s n i k v St. Vidu v Podjunski dolini je dne 6 septembra o polnoči nagloma umrl. Pogreb be v soboto popoldne.
Gorica, 7. septembra. Za deželnega poslanca Gorice je izvoljen trgovec Jurij Bombig.
Budimpešta, 7. septembra. Predsednik Justh je prosil policijo, naj vse potrebno, če treba z vojaško silo, ukrene, da bodo poslanci 15. septembra imeli neoviran dohod k parlamentu.
Praga, 7. septembra. Opat reda pre-monstratenškega, S. S a r y , star 70 let, je umrl zadet od kapi.
Neapolj, 7. sept. Vezuv je zopet pričel bljuvati. Lava grozi že železnici na Vezuv.
Hamburg, 7. sept. Neki iz Rusije došli mornar je obolel na koleri.
Gdansko, 7. septembra. V okraju Marienvverden je včeraj 6 oseb obolelo na koleri, ena oseba je umrla.
Peterburg, 7. septembra. V Vol-skaja ulici je več oseb obolelo na koleri.
Peterburg, 7. ^sept. V Kutnici in okolici so kmečke čete napadle posestva plemičev, 11 plemičev je ubitih. Kazaki so prepodili kmete in rešili ostale plemiče.
Tiflis, 7. septembra. V Baku tako-zvani »Črni" del mesta je ves v plamenu. Tatari in Armenci se koljejo med seboj.
Portsmouth, 7. septem. Profesor Martens je izjavil, da se je Rusija odpovedala slavni svetovni politiki na Daljnem Vzhodu. Zbrala bo svoje sile, da odslej deluje doma na secijalnem in politiškem polju.
Pariz, 7. sept. „Matin" poroča, da se Rusija pogaja z argentinsko vlado glede nakupa vojnih ladij
London, 7. sept. Poset perzijskega šaha v Peterburgu ima za Rusijo ugodne posledice. Rusija je baje izposlovala določbo, da Perzija tujcem ne bode dala nobenih trgovskih koncesij brez dovoljenja Rusije. Rusija je dobila več olajšav glede zgradbe železnic.
London, 7. septem. Dopisnik »Daily Telegrapha" poroča, da Japonci v mirovnih pogojih niso hoteli pripoznati vrhovne suverenosti korejskega cesarja, katera je dejansko izginila. Ruski pooblaščenci so nate pristali, pa so zahtevali, naj Japonska vse svoje korake glede suverenosti korejskega cesarja stori v sporazumu s Kitajsko.
Tokio, 7. septembra. Pri včerajšnjih izgredih v Tokiu je bilo ubitih 44 oseb, 400 ranjenih. Nekaj policijskih uradov je demoliranih.
Pismo iz BoMe.
Sofija, koncem avgusta. Volitve okrožnih svetov so se v Bol »ariji vršile isti čas, ko v Srbiji. Dočim so bile v Srbiji volitve povsem svobodne, je v B»lgariji vlada z vso silo pritiskala na volivce. Zato so v Srbiji zmagali stari radikalci, v Bolgariji kandidatje vlade. Bolgarska opozicija je prodi la le s 30 do 40 kandidati. B >lgarski minister za notranje posle, Petkov, ie sam vodil ag tacijo po vsej Bolgariji. Sredstev njegovi pomagači niso iz birali. Mnogi opoziciiski volivci so se brzojavno pritožili na kneza Ferdinanda vEben 'hal proti nasilnostim sedanje vlade pod ge neralom Petrovom ki je na krmilu vlade je po milosti kneza Ferdinanda, a ne po za -upanju naroda. Knez seveda ni odgovarjal na take pritožbe, saj vlada dela le po nje govib navodilih.
Bolgarska inteligenca je jako nezado voljna s knezom, kar pokaže pri vsaki priliki. Knez tudi malo biva v Bolgariji Povodom 191etnice, odkar je knez Ferdinand nastopil prestol, je vojni minister general Savov brzojavil knezu, ki je takoj brzojavno pozdravil armado ter sam sebe imenoval »ne samo voditeljem, marveč i glavnim organizatorjem in inspiratorjem". To je dalo povod časnikom, da napadajo kneza in mu očitaj« aeskromnost. Toda knez ne po laga mnogo važnosti na te napade.
Ministrski predsednik Petrov in bol garski zastopnik v Petrogradu, dr. Stančov, sta odpotovala h knezu v Ebenthal. Od njunega povratka v Sofiji ne pričakujejo nič dobrega. Bolgarski listi se posebno hudu jejo. ker knez ne pouči domače javnosti o svojih namerah. Vse novosti iz svoje domovine izvedo Bolgari iz nemških in drugih listov. Tako smo izvedeli iz tujih listov, da se knez stide z angleškim kraljem Edvardom in da ob šče tudi predsednika francoske republike. Kaj knez namerava, to nam ni znano
Na rojstveni dan avstrijskega cesarja je bila v tukajšnji katoliški cerkvi sv. Ste f.,na božja služba, ki jo je opravil škof M e n i n i. Božje službe so se udeležili avstrijski konzul, avstrijska naselbina, ministri Petkov, dr. Zenadijev, Popov, general Savov, dr. Stajkov, Pajkov, mnogi generali, diplomatski kor in kneževi adjutanti generala Nikolajev in Markov ter major Stoja-rov. Po božji službi so čestitali v avstrijski agenciji v imenu kneza Ferdinanda Ni kolajev, Markov inStojanov, v imenu vlade minister Petkov.
,.Straža" na Dunaju.
bo imela prihodnjo nedeljo, 10. septembra popoldne po službi božji prijateljski sestanek v veliki dvorani restavracije g Antona Wallner v VI. okr., Magdalen e n s t r. 10 4
Straža" tudi med počitnicami ni usta vila svo ega delovanja, ampak je zbirala ro jake, ki so ostali v tem času na Dunaju, deloma pri prijateljskih sestankih, deloma v društveni sobi pri knjižnici. Posebno važen korak je storila „Straža" med počitnicami, ker je stopila še v ožjo zvezo s slovanskimi društvi na Dunaju in je bila zastopana na sijajnem shodu na sv. Velehiadu. Odbor „Straže" je sklenil v zadnji seji 1. septembra, stopiti v zvezo s poljskim katoliškim društvom »Ojczizna" (Domovina) na Dunaju. To društvo je menda sploh najbolj živahno med vsemi slovanskimi društvi na Dunaju; zato je za »Stražo" zelo koristno, da se je približala društvu, s katerim v dotiki se bodo dunajski Slovenci lahko mnogo naučili, kako je trtba delati v društvo za ljudsko izobraebu! — Poleg tega se je razvilo prijateljsko razmerje med „ S t r a ž o " in »Češko Besedo"vHernalsu na Dunaju, ker je „Stražin" tamburaški zbor — I. slovenski tamburaški zbor na Dunaju — sodeloval na splošno pohvalo jpri „Aninski slavnosti", ki jo je priredila „Beseda" 30. julija t. 1. g. ka-pelniku Franu Vrazu in njegovim vrlim tamburašem so se priredile presrčne ovacije! „C e š k a Beseda" v Hernalsu praznuje letos 8 ,9. in 10 septembra dvajsetletnico svojega obstanka; »Straža" bo na tej slavnosti oficielno zastopana, in tudi ob tej priliki bodo udarjal' tamburaši ^slovenskega društva Straže na Dunaju", kakor naznanjajo to tudi plakati. V nedeljo bo tamburaški zbor igral na prijateljskem sestanku »Straže". Po vsem tem se obeta prihodnje leto v »Straži* jako živahno življenje! Za »Divjega lovca", ki ga priredi .Straža" na Dunaju, se vzbuja že sedaj zanimanje!
Koroike noulce.
Hajlovci na cesarjev rojstni dan. \i Z a h o m c a pri Žili se nam piše: Na ces rojstni dan je bila sveta maša v Gorjah, ki se je je udeležila šolska mla dina. Službi božji je sledila cesarska pesem, ki je pa niso peli šolski otroci, ampak sam , pevovodja. Slovenska cesaiska pesem bi
Sila namreč naše hajlovce iz uma spravila, nemške se pa vendar niso upali zahtevati od slovenskih otrok, in tako je izostalo petje iz mladih src na cesarjev god. Na stolpu je pa vihrala slovenska zastava, ki jo je razobesil cerkovnik. Ta je grozno v oči bodla hajlovce. Odstranili so jo, a je bila zopet izobešena. V .Villacher Ziitung" so izlili svojo jezo nad »rusko zastavo" in dolže tega zločina dijaka gosp Š. in trgovskega pomočnika g. W. Seveda se jim gre samo za to, da bi ti dva očrnili, ko vendar vsakdo ve, kdo da je zastavo izobesil. Pi šejo o „velikem razburjenju prebivalstva", a ta je bosa, kajti peščica hajlovskih učiteljev in „fortšritlerjevu vendar še ni pre bivalstvo. Koroški Slovenci, posebno Ziljani! Zavedajte se, izpoznajte svoje najhujše so vražnike, nemške in nemčurske učitelje! Oai ne gledajo na pouk mladine, ampak njih glavno delo je ponemčevanje hujskanje proti katoliški narodni stranki in zaničevanje nas Slovencev! Naj se razruši enkrat ta učiteljska oblast! Pokažite jim vztrajnost, zavest in naš slovenski ponos! Izpoznajte pa tudi, Gorotanci, vaše prijatelje, katoliške Slovence! Pridružite se k njim! V slogi je moč! Podpirajte po možnosti »Učiteljski dom" in vzgojili si boste navdušene narodne učitelje, ki bodo delali slovenskemu narodu v koristi Potem se nam ne bo treba bati za našo mladino in gotovo, „Gorotan bo šel na dan !u_
StalersKe noulce.
š Redka in ganljiva slavnost
se je obhajala 30. avgusta v Dibovi. Vič. g. dekan je blagoslovil faranom novo pokopališče, ki je sredi polja, na suhem kraju, ne daleč od župne cerkve in meri 4015 m1; ograjeno je z žicami in smrečicami, ki bodo v času lepa živa meja. Spredaj pri vhodu je napravljen trajen beto-niran zid in lepa železna vrata. Na miro-dvoru je postavljen velik križ z milo po dobo Odrešenika, napravljeno od L. Per-kota, podobarja pri sv. Trojici. Pokopališče je last župne cerkve, po svoji legi in napravi res — mirodvor. V četrtek 31. avgusta je pa bila v sosedni župniji kapele inštalacija novega župnika, g. Karola Pre sker, katerega so farani sprejeli z velikim veseljem.
š Domovina — zaplenjena. V
zadnjem času se celjski Domovini opeto vano dogaja, da jo oko postave zaseže. Dobili smo v roke tudi zadnjo številko in sicer zaplenjeni in nezaplenjeni izvod iste ter se prepričali, zaradi česa so Domovino pritisnili. Prvič zato, ker je pozivala, naj Slo venci kupujejo samo pri Slovencih. Ta poziv je prinesla Domovina že neštetokrat, pa se državni pravdnik ni prej spomnil, da je treba ta poziv zapleniti. Dalje je zapala Domovina, ker je poročala, da sta dve slovenski dami kupovali pri Nemcu Kosu in tretjič, ker se je zgražala, da se v Trbovljah še vedno peče kruh iz nemške štink miilarske moke To so pač že na pol turške razmere. Kakor smo že svoj čas rekli, si bodo naši poslanci stavili kot važno nalogo, da spravijo tega državnega pravnika iz Celj».
š Umrl je pri Sv. Štefanu učitelj g. Ivan P i I i k.
š Celjski Nemci se grozno boje za slovenski kruhek. Ker so se bali, da bi „Do movina" s svojim odločnim nastopom zoper Nemce ter s poučevanjem gesla „Svoji k svojim" vendar preveč vplivala na njih malhe, so prosili, naj državni pravnik zaplenja „Do movino" z vso brezobzirnostjo, če bi kakorkoli pisali v škodo njihovih žepov. To so sicer dosegli, pa našemu ljudstvu se bodo vendar le oči odprle na ta ali oni način.
Po suetu.
Veter raznesel dolarje. Pred nekaj dnevi se je v nesi najbolj živahni ulici v N>.w Yorku nabralo silno ljudstva. Iz tramvaja je stopila poštama gospa in se napotila proti neki banki Po nesreči ji pade iz rok precej velika torba, ki se odpre, iz nje pa pade na tla cel kup papirnatega denarja. Zapihal je veter in raznesel papirje po pet, deset in petdeset dolarjev na vse strani. Takoj se je našla množica »postrež ljivih", ki so pritekli gospej na pomoč Kako so se žurili in hiteli, da bi drug dtugega prekosili v pridnosti in pomoči do bližnjega! Kar ni šlo v roke, je šlo v žepe, nakar je zopet zapihal veter — in nikjer ni bilo nikogar več. Stara gospa je pa kot ukopana stala izbuljenih oči, držeč odprto torbo v rokah in čakala, kdaj zopet popiha veterin prinese „postrežljivce" nazaj. Veter je sicer pihal, a „postrežljivcev" ni bilo od nikoder. —
Najstarejši parlamentarec svetž umrl. Iz Hahfaksa poročajo, da je ondi umrl Mr. David Wark, senator kanadske provincije Newbrunswick. Senator Wark je bil najstarejši aktivni parlamentarec na svetu. Ko je bil star 100 let, je še vedno debatiral in prisostvoval vsem parlamentarnim sejam Sedaj je umrl v starosti 101 letu in 6 mesecev.
Potrtim srcem naznanimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša preljubljena mati, oziroma tašča, stara mati, gospa
HelenaGIobočniK roi.Besel]
po dolgi, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob i o. uri dopoldne v 62. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage pokojmce se bode v petek, dne 8. t. mes., ob 4. uri popoldne pred hišo žalosti v Boštanju blagoslovilo in odtod preneslo na pokopališče v Boštanju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
V Vogli a h p. Kranju, 6. sept. 1905.
Mihael, Franc, Aleš, Josip, Marija, omož Slapšak, otroci. — Josip Slapšak, zet. — Marija Globočnik rojena Drmelj, Angela Globočnik roj. Molj, Marija Globočnik rojena Žumer, sinahe. — Minica, Olga, Slavica, Pepi Slapšak, Marija, Mici, Albina, Ciril, Angela, Vinko, Anica, Vencelj, Marija Globočnik vnuki in vnukinje.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Ta teden:
Zanimivo potovanje od
Fontainebleau v Lyon.
Otvorjcno od 9 —12. opoldne in od 2.—g. zvečer.

1821 3 - 1
J ^
Angleškem skladišču oblek
se dobe izvirno angleški površniki, športne suknje, telovniki derby, športnih oblek in sako-oblek.
Tudi izvirno angleški
paletoti poldolgi, ovratniki, jopiči, damski kostumi, krila in krasne bluze. Največjaizbera deških oblek
in otroških kostumov. Vse se prodaja po čudovito nizkih cenah.
0. Bernntovič, Ljubljana, Glavni trg 5.
v
Zeniibena. ponudba.
Mladenič v dobi 33 let. ki ima 4000 kron v gotovini ter posestvo vredno 6000 Jf, se hoče poročiti 3 mladenko ali vdovo, katera bi imela gostilno ali k°k° trgovino. 1*22 1—1'
Ponudbe do konca septembra na uprav-nšltuo „Stovenca" pod štev. „100".
Potrtega srca javljava vsem znancem in prijateljem, da je Vsemogočni v Svoji previdnosti poklical k Sebi danes ob pol 2. uri ponoči prečast. gospoda
Frančiška Jereba,
župnika v p., kn.-šk. duhov. svet. itd.
večkrat previdenega s sv. zakramenti v dolgotrajni mučni bolezni.
Pogreb nepozabnega rajnika, ki je bival in umrl na bleškem otoku, bo v soboto d n e 9. s e p t. o b 10. uri v Zasipih pri Bledu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Grad, 6. septembra 1905.
Janez Oblak, župnik. Frančišek Kimovec, kaplan.
Kali^aia.
Niže podpisani smatram za sveto dolžnost, se tem potom, v svojem in v imenu ponesrečenih po-gorelcev, vsem p. n. blagorodnini gospodom dobrotnikom, ozir. gospem in gospicain prav prisrčno zahvaliti za vse povodom požara z dne 4. julija in 31. avgusta t. i. nam blagohotno naklonjene darove. Da se pa za toli velikodušno pomoč in podporo tudi javno skažetno popolnoma hvaležne, odločil sem se, dne 11. septembra t. 1. ob spremstvu pogoreicev iz nekaterih drugih horjuljskih župljanov potovati na Brezje ter v ondotni božjepotni cerkvi , M a r i j e Pomočnic za vse p. 11. gg. dobrotnike in do-brotnice ob pol 10. uri darovati zahvalno sv. mašo s ponižno prošnjo in srčno željo : „Bog jim njihovo usmiljenost in radodarnost tisočero povrni!"
Ob jednem pa prav uljudno prosim, naj bi se poleg prejšnjih pogoreicev radodarni dobrotniki usmilili tudi slednjega, ki je pogorel koncem meseca avgusta.
Iz srca hvaležni Jos. Pristov, župnik horjuljski.
m
edma in najboljša za sa« mopouk na citrah. Popolna samo 5 K. Uspeh siguren. Reflrktantom se dajo svt.dočbe po dovršenih naukih. Album krasnih in priljubljenih pesmi za citre s pridejanim tekstom : a) 85 slovenskih 4 K, b) 100 nemških 3 50 K. S pošto 50 vin. več. Pregled dopo.šlje profesor Josip Sorg, Dunaj 111,4. Haupt-stras^e 144.	1819 1 1
Na ljubljanskem polju
se odda okolu 9 oralov dobrega, z deteljo nasajenega
polja.
za več let v najem.
Letošnja tretja košnja se prevzame lahko 1812 2-1	takoj.
Pojasnila daje v tovarni za lep.
Organisf
ki je zmožen obenem prevzeti službo občinskega tajnika
se sprejme v dolenjskih Toplicah.
Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na Župni urad v Toplicah. I820 3-1
Še ena
eaonadstropna VILfV
posebno pripravna za kakega vpokojenega gospoda, v neposredni bližini cerkve sv. Petra, 17 let prosta davka, se proda iz proste roke pod prav ugodnimi pogoji. — Naslov pove upravn. „Slovenca".
1722 6—4
Iščem izurjeno ,820 3-.
i blagajničarko
z lepo pisavo, katera je tudi v korespondenci in knjigovodstvu dobro izvežbana. Vstop takoj, plača dobra! — Naslov pove upravništvo „Slovenca".
i "—
11 i J Stt
se sprejmejo na •pf m t »».mu
in po dogovorjenju tudi na hrano. Več se izve Francovo nabrežje 7, 111. nadstropje.	1831 3 — 1
Restavracija »Narodni dom" v Ljubljani.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da bodo pri Prešernovi slavnosti, kakor tudi vsaki drugi dan vedno in vsako uro na razpolago sveža gorka in mrzla jedila kakor tudi pristna dobra vina in vsikdar sveže pivo po najbolj zmernih cenah.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
restavrater.

STO
Učenec
za prodajalno z meianlm blagom
se sprejme pri 1771 3-2 J. Modic-u v Novivasi pri Rakeku
pod dobrimi pogoji. Več se zve pri zgornjem.
Na hrano in pod strogo nadzorstvo vzame izobražena rodbina
deklice
1772 3-2 iz boljših hiš.
(lažno zn vsako gospodinjstvo!
Če hočete žgane kave z velearomatiškim okusom, močjo In Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave
Prve ljubljanske
velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti
nasproti kuvarnt „ETropa"
ki spajajo vse te vrline.
1194 104—16
1798 2—2
Mladega, poštenega
sprejme v trajno delo.
Več se izve v upravništvu »Slovenca". ,VAN RAMOVŠ j Udmat štev. 36.
Učenec
iz poštene hiše in z dobrimi izpričevali se takoj sprejme pri O. Keber, ma-nufakturna trgovina v Ljubljani.
__1799 3—2
Krepak deček
iz poštene hiše ter lepega vedenja, kateri je dovršil vsaj I. gimnazijski razred, je vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi ter ume vsaj nekoliko nemško, sprejme se takoj
v trgovini s špecerijskim 1783 in galanterijskim blagom 3—3
Alfonz Oblak v Rudolfovem.
PRODAM iz proste roke
W li išo
št. 11 v mestu Škofjaloka pripravna za kakega rokodelca ali upokojenca. Več se izve pri Antoniji Jamar v Škofji-loki št. 19.	1775 3-2
Z dijaka
Naslov pove uredništvo.
mlajša, iz boljših rodbin se sprejmeta na hrano in stanovanje.
1770 3-2
Hiša
v Spodnji Šiški, sv. Jerneja cesta 39 se
proda. Obstoja iz treh poslopij z vrtom. Več pove lastnik Anton Wisjan, sedlar v Spodnji Šiški št. 67.	1813 3—1
Proda se v Kamniku, predmestje, Novi trg,
= hiša =
s korporaeijsko pravico zemljiščem itd. Več se izve pri G. Kratnerju —
Kamnik. 1823 3—1
4 dijaki
se sprejmč na stanovanje in hrano
na sv. Jakoba trgu štev. 4. Sobe so vse z 1826 3—1 razgledom na trg.
Dobro izurjena
1825 2—1
w kuharica
išče službe na deželi, posebno v kakem župnišču. — Ponudbe na upravništvo »SIo-_venca pod šifro »kuharica"._
Kdor
službenega o s ob j*
ali službe
išče obrne naj se k avstrijsko ogerskem naznanilcu služb. — Ljubljana, Križevniške ulice št. 5.	1824
= Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov
Za jld. 1'95.
1815 3—2
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošajiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proU poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Pri neki uradniški vdovi se pod ugodnimi pogoji sprejm6 1773 3-2
«1 i J s« k i
ali jospodičine
v dobro, skrbno oskrbo. Več pove g. Papst, Poljanska cesta, Barvarska steza 5.
Kmetovalci!
Masti n
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje.
Le pod tem imenom,. katero je zakonito zavarovana znamka, dobite zanesljivo pristni doktor pl. Trnk6czy-jev kranjski redilni prašičji prašek. Najboljši dodatek krmi, zdravo in dietetično sredstvo za pitanje. Ta zdravi dodatek krmi je dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje med^jle. — l zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Trgovci Itd. dobijo popust. 1963 26-21
D 2
Velecenjene gospodinje!
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelno v Vam v korist edino le spodaj označene.
1045 26—16
'/l/PM T&V//V
UBLJANSKE TESTENINE
ripoznano najboljše!
----- < BAJmp
Čast mi je, slavnemu občinstvu najuljudneje naznaniti, da sem si osvojil dobroznani in nanovo reno-virani hčtel pri
„Zlatem jelenu"
(Al Cervo d' Oro)
združen s pivarno in restavracijo pri „Ledenici",
v Gorici, Ozka ulica hiš. štev. 7, 9, 11.
Ker je to podjetje že od nekdaj na najboljšem glasu, trudil se bom jaz vsem željam čč. obiskovalcev mojega h&tela in restavracije kar najbolje postreči. H6tel stoji sredi mesta in je za cenjene gg. potnike najbolj pripraven. Vse sobe so z novim pohištvom okusno opremljene. Cene zmerne. Omnibus k vsakemu vlaku. Kuhinja v najboljših rokah.
Na blagohoten obisk vabi najuljudneje
isol 3-2 Al. Rasberger. hotelir.
Ugodna Kupčija.
3 2 2 Velika hiša
s staroznano gostilno „pri lipi" v Ljuiiljani
se radi preselitve pod ugodnimi pogoji
1 proda.	■
Poizvedbe pri notarju dr. Vok, Miklošičeve ulice št. 24 ali pri hišnem posestniku, Židovske ulice št. 5 v Ljubljani.
1'64 51—15
Samo 6 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v LJubljani, Dunajska cesta 18
v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane go-stilne pri »Figovcu«.
Služba organista
zamore se nastopiti dne 1. okt. f. I.
Plača je 600 kron, nekoliko naravi, drugo v denarju in prosto stanovanje. Postranski zaslužek s pisanjem in podukom v petju približno 200 kron. — Organist mora tudi nekoliko mežnariti. isio 3-2
Župni urad v Hrušici (Istra.)
Iz proste roke se proda
posestvo
obstoječe iz hiše, novega hleva za 6 konj in 7 goved, njiv za 20 mernikov posetve, travnika 4 orale in gozda pri hiši. Zraven hiše je tekoča voda. Lahko se kupi tudi žaga, ker so v bližini bogati smrekovi eozdi. To posestvo se d& eventuelno tudi v najem za 8 let.
Natančneje se izve pri Lovru Muleju trgovcu na Spodnji Lipnici št. 27. pošta: Kamna gor ca. isos 3-2
2 UČENCA
močna in zdrava z dobro vzgojo
sprejme	1766 3-2
tovarna kanditov in sladčičarskih o o oT izdelkov, o o q Jo s. Schumi
_v Ljubljani Gradišče 9.
V trajno delo
sprejmem mladega, dobrega, pridnega
Morskega pomočnika
Plača na teden. 1767 3—2
Franjo Picelj
črevljar, Rudolfovo.
3 dijaki
iz dobrih hiš se sprejmejo na stanovanje in hrano pri učiteljski družini.1^ Stanovanje obsežno, bilzu šol, je zračno in elegantno. Vestno nadzorstvo, zdrava hrana zagotovljena. — Vpraša naj se pri upravništvu „Slovenca".	1781 3—2
DIJAKI
se sprejmejo na hrano in zračno stanovanje.
Izvč se v trgovini F R. ČUDEN, Mestni trg.	1704 4-4
■ J ■ V
Hisa
na lepem prostoru z vpeljano prodajalno in gostilno poleg farne cerkve se odda vsled rodbinskih razmer spretni osebi s 15. septembrom w najem. 1592 3-3 Kje pove uprav. ..Slovenca".
OT Nakup ln prodaja <■• vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za izgubo pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromeie za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„M EH€V R"
.. Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2,
t^T Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
atvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
fjlavnlo.	18 150—96