14. številka. Trst v četrtek 17. januvarija 1901. Tečaj XXVI .£dlao«t IM'i nkrtl Ki 4*ii. razur nmcii ie p nitoi ob uri tveć«. >'arw'iilii« nate: za celo leto........24 kron je* pol leta.........12 _ za Četrt leta........ ( _ za eu me*«ec........ 2 krom Naročnino je plačevati naprej. Na aa-■ V^b* brer nril««fc»-oe nnr^^m* anrivi H "tira Po tohakamafc t Tmu prodajajo p<>-■amezn* itevilke po fi Rtotink (3 nvč >: zven Trata po H "to t in t (4 n*«*.! T-I»f»a ttr. <*7ti. Oglasi se računajo po vrntah v petitu. Za več*-kratno naročilo a primernim popuatoin Poalana. osmrtnice in javne zahvale domači oelani itd. «e računajo po pogoub- V»i dopisi naj se pošiljajo uredništvu* Nefrankovani dupini se ne sprejemalo. Rokopisi se ne vračajo. (rlasilo političnega društva „Edinost" za- IVimorsko. .»J v edlaoiti It noč! Naročnino, reklamacije in ogluše »prejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvu In tiitkariia se uhIih)hIh ? ulici Carintia Stv. 12. T pravnlStvo, In •prejemanje InseratoT v ulici Moliš piccoio 'živ. H, II. nttdslr. •a '.a. a ili odgovorni .. ekisik Kri:. U u đ j 1 t .aatmk konaorcij lista „Edinost*4. Natisnila tiskarna konsorcija lista „KJioost44 v Trste. Zadnji pvor J. barona Movlne v hrntftu sabori Juraj Imron Kukovina - Vidovgradski je že začel ljubiti narod hrvatski, ko je bil ne dete 10 let. Že tedaj, v tinti nežni dobi, je jel -lutiti in spoznavati, koliko kriviee ho morali Hrvatje prenašati |x».l nemškim zapoved-lifltTitm in uradništvom. Zapustil je vojsko, v kateri je služil kakor nadporočnik, ratli političnih vzrokov; prijateljeva! je s K vaternikom, s Starčevićem in FiUoegovie-em —osnov atelji, ukupnožnjira, h t r a n k e prava. Duševni vodja te stranke je bil vsiktlar »stari« (t. j. Starčev ic). predsednik istej pa ■kosi mn<»go let baron Kukovina. Po smrti »starega« se je stranka prava razdvojila v >e i « t e prava« e«, katerim je vodja Zidov Frank, in nečiste p r a v a š e, ki odstopili «h1 nakaterili toček Starčevioevega zakonika. Baron Kukovina. hot/ Starčevieeve (in K vatermkove) dogme ohraniti neoskrunjene in čiste, je »»stal med »čistimi« in nečistimi — sam! Poslediea temu je bila, da (ne moj te se smejati, razsvitljeni ljudje!) njegovih govorov niso hoteli priobčevati ni glasilo »čistih«, ni gladilo »nečistih«, ni glasilo »neodvisnih« — nota bene: njegovih govorov, izrečenih v hrvatskem saboru, Se več! Enkrat je |>oslal vsem redakcijam teh glasil neko izjavo in — sprejela je ni nijedna. Kaj mu je bilo storiti? Dotično izjavo je priobčil v glasilu — vladine stranke! Vsi so mislili, da je baron Kukovina presni na drugo vero, da je vsprejel od vlade ono, kar mu je ista (»onujala stokrat..... Ali on ni storil tejja, ampak je ostal zvest načelom, katera |>o svojem junaškem prepričanju smatra svetimi. Zato ga vsakdo mora spoštovati ! Sedaj mu je TO let in se ne Im> nič več dajal voliti zastopnikom naroda. Govor, ki ga je mes^'a decembra izu-til v hrvatskem saboru. je bil zadnji njegov govor. Evo vam iz istega nekoliko odiomkov, zelo i>oučnih za nas Jugoslovane! »Edina okolnost, da srao mi Hrvatje vezani na monarhijo, i nenovano Avstro-Oger-sko, od vekov sem, napotuje nas, da gledamo pridobiti narodu v tej monarhiji ravno-praven in državnopraven |>oložaj, kakor mu pripada jh» njegovi posebni iudividuvalnosti in posebni zgodovini njegovi. Pa razun te okolnosti so še druge. Prva: Od vekov sem se življenje našemu narodu krati, narod je izpit na vse mogoče načine in eel<> zakoni v vseh temeljih se nam kratijo. Razun tega je, drugič, resnica, da monarhija trpi v strahu pred Košutom, v strahu pred i r red en to, v strahu pred Sf honereri z m o m in v strahu pred B e-r ol i n o m ! Vsi ti elemei-ti so proti nam, so medsebojno složni, a nam protivni. Kazun tega so Nemci in Madjari jako aktivni v vsem, kar je proti nam ; monarhija pa je povsem pasivna v vsem, kar bi nam moglo biti v prilog. Nadalje je znano, da nas smatrajo inferi-jornira plemenom, ki ne zasluži druzega, nego da verno in slepo robuje. To je vzrok, da smo pritisnjeni ob zid, da nas bičajo na vse mogoče načine. Mogoče, da to ugaja komu — meni ne! Nadalje pravim: Sramota je glodati samo na obranih golih kosteh, zvijati se pod bičem, ki nas bije, prilizovati se onemu, ki za nas ne mara, in prehajati vsa druga vprašanja. Mogoče, da je to drugim modro, obzirno, diplomatično. veleučeno, ali moji naravi to ne pri stoj a.« — — — — — — — — — — »Nikdo naj ne misli, da je m ni bilo na tem, da bi priporočal kako zaroto proti tej monarhiji, to nam ni potrebno, to ne bi bilo jmmetno; je drugih dovolj, ki delajo proti solidarnosti skupne monarhije in proti solidarnosti j>ojedinih d-*lov, iz katerih sestoji monarhija. Meni je bilo do tega, da dokažem, da je neumnost, ako bi samo od faktorjev monarhije pričakovali kako obzirnost proti hrvatskemu narodu, da je zastonj pričakovati od faktorjev te monarhije olajšanje, to je po-l>oljšek položaji hrvatskega naroda. Ako se obračamo na vnanje stvari in ako hočemo iste presoditi, dosti mi je, ako navedem ime ministra za vnanje stvari, a to ime se glasi : Golopruski. Ako pridenemo tem vnanjim odnošajem notranjo samomorilno cepctanje v monarhiji, potem nam ne o. taje druzega, nego da gledamo in želimo, da to samoubijaluo šepetanje preneha čim prej. Dosledno temu se meni zdi neumno, pričakovati od madjarskega naroda kako popustljivost nasproti našemu. Oni so preveč vzdignili nos in glavo pod nemškim okriljem. Madjari si prisvajajo, da .ni samostalno igra o nekako ulogo, jaz pa pravim, da oni igrajo to vlogo pod okriljem nemškim. Nemčija jih je |>ostavila na noge in čim jih je na noge postavila, pozabili so ono, o čemer so govorili leta posebno pa na |>odunajski konferenci. Oni hočejo gospodovati, oni hočejo uničiti najprej nas, a |»otem gospoda, tudi Vas Srbe ! Verujte ali ne, oni imajo nalogo od Nemčije, oslabiti slovanski element in podpirati nemški Drang nach Osten. Zato imajc/ Madjari svoj freipass, dokler Nemčija ne bo imela Trsta! Bodite uverjeni, čim Nemčija doživi, da vdobi Trst, freipass Madjarom postane neveljavnim ! Vuk Karadžič si je izmislil govorico : Srbi svi i svuda ! — jaz pa pravim: Svabe svi i svuda ! A kdo je Nemce najlx»Ij povzdignil ! Rusija! Ona jih je dovela do Romunske ! Sedaj pa imamo že priliko videti, kako so pod uplivom Nemčije v prepiru tudi Romuni in Bolgari, a p o d istim u p 1 i-v o m s m o v prepiru mi se Srbi, in to že davno; isto tako že davno Srbi in Bolgari«. Priredil J. P O n I, I K T K K 1 Notturno. Sp;«al: K^arrr ŠamHor-fi jnlula. — Prevel: Kadi. Sti~«al sem jo na svoje prsi ter z drhta-jočima ustnieama pritisnil |>oljuh na njeno bledo liee, — a znal sem, da so to zadnji trenotki v življenju. V ušesih so mi šumele še zdravnikove usodne hesede, ki mi jih je povedal na uho v predsobi, česa se imam nadejati, — in moral sem se piliti si* svojo železno voljo na mir, da ne bi izdal svojega obu a in ne rapal v gorki — brezmejni — ženski jok ! — Moral sem hliniti nado ter odgovarjati ednako njenim l»esedam, s kate-r mi mi je govorila nežno in mirno o bližnjem večnem razstanku — o svoji smrti. • Ne, ne!» sem vzdihnil iz dna i-rca. da bi prevladal njen govor in ugasil notranjo lasta«* uverjeu e. «Ti me ne moreš zapustiti in ne ^meš od mene, — oj Jelena, duša moja! Ah — vse si mi — sreča moja in moje življenje — oh — kaj bi jaz brez tel>e!» In poklical sem si vse razloge tedaj že zamrlega upanja, ki sem si ga bil vstvaril že pred mesecem njene težke bolezni ter zidal trdno proti jasnim in prejasnim navalom pameti, ki je govorila, da ni več rešitve. Pa baš sedaj, poslušaje, kako bistro misli, kako razločno govori, kako jej beseda gladko teče, sem upal zopet, da se njeno stanje še poboljša. Tedaj se mi je vzbudila neka silna volja, da obdržim živeče in najmilejše bitje, tako krasno in tako mlado. Lovil sem vsako slamieo in sezal po vsaki niti, na kateri je viselo to mlado bitje. «Ne smeš — ne smeš me zapustiti, — ti moraš ostati pri meni, — ako ne pomagajo nič zdravila, ta naša ljubezen — ona Te mora rešiti !» — sem čaral in bledel v skrajni ekstazi. «Meni je tako slabo! — Jaz ne morem — ne morem več živeti. Oh — da bi vedel, kako grozne muke trpim! Se sam bi mi moral želeti, da se jih rešim. Ah — samo se smrt me reši. Moram — moram umreti, — za-me ni več življenja*. £laso?i o volitvi v I kolesij! »Hrva tska« piše mej drugim : »Ne samo to, ampak okoličani so v ogromni večini glasovali zanj (za dra. Ry-bara) ter so sodelovali na volitvi s tako kompaktnostjo, da jih je od vpisanih volilcev v okolici glasovalo 90°/0. Okoličani so pokazali tisto vzbujeno slovensko zavest, tisto politično zdrelost, t«sto zlogo, tisto plemenito navdušenje, s katerim so se odlikovali dne 3. in dne 6. t. m. Ali vse to ni pomagalo. Trst je videl do sedaj raznovrstnih volilskih sleparij in nezakonitosti, ali do sedaj ni doživel tako gnusnih stvari, kakor jih je doživel v nedeljo. Anali avstrijskih volitev ne poznajo sličnih lopovščin, kakoršnje so se v nedeljo dogajale v Trstu. Človek, ki občuti v sebi le količkaj srama, ne bi vsprejel take volitve.« Omenivši žalostno dejstvo, da bodo Slovenci in Hrvatje Trsta in Istre imeli jed-nega jedinega zastopnika, piše »Hrvatska« dalje : »Ali naj mislimo radi tega, da Hrvatstvo in Slovenstvo v Trstu in Istri nazaduje ? Bog ne daj ! S tem bi pokazali le, da nimamo hrvatskega srca, s tem bi obrekovali tiste slovenske brate, ki se bore toli junaški, ki trpe mučeniški; s tem bi pokazali, da nismo spremljali divne borbe njihove. Ali naše srce je hrvatsko, plamti v hrvatski ljubavi, polno je hrvatskih čutstev, ono je z našimi brati v Trstu in v Istri: ono je' žnjimi sosebno danes, ko trebajo bratske besede in bratske tolažbe. Vsi, vsi do zadnjega so vršili svojo dolžnost, da uzorneje, zložneje niso mogli. In tudi ko bi ne bilo tako, tudi ko bi mislili, da jim imamo kaj očitati, da- «Zopet tako ! Ne tako ! Daj, spomni se najinih srečnih easov, najine tihe rajske ljubezni, — onega razkošnega blaženstva, v katerem sva, zapuščena, obsojena otl vsega sveta, v svoji skriti samoti našla vso zadovoljstvo — vso tajno s»ečo — kjer so nama srea bila vsemir in tiho — tiho, skromno skrivališče, ozko in majhno, v katerem ni bilo za nobenega več mesta, nego za najino ljubezen in najine poljube. Oh, Jelena, — spomni se vsega tega in ostani živa! In naslonjen na posteljo, sem vzdignil njeno izmučeno telo zopet k sebi, da bi jej z vročim poljubom vzdahnil veselje in volje do življenja, da jo prisilim z ognjenimi pogledi svoje vzbujne volje, da bi se poslužila vsaj deloma svoje energije. Jn kakor da je podlegla mojim zapovedujoči m besedam — kreposti moje volje. Njeno ovalno ličice, upalo in uategnjeno od bolezni, je oblila lahka in nežna rdečica, da je procvitalo v neki svežosti, v kateri za trenotek prestaja bolečina izmučenih črt. V krasnih, velikih očeh lazurne barve je zasijal nes ne bi storili tega za živo glavo. Najmanja rekriminacija bi bila danes zločin proti domovini, proti hrvatstvu. No ponavljamo, da ga ni najmanjega razloga za rekrimina-cije. Nasprotno je tisoč razlogov, da slavimo mučeniške naše brate v Istri in v Trstu, sosebno pa njih prvake. Podlegli so — ali samo zistemu! Naša dolžnost je, da jim ponudimo bratsko roko ter da se žnjimi borimo proti zistemu. Hrvatstvo in Sloven-stvr ne le da ne nazaduje, ampak napreduje. To dokazuje vsa volilna akcija, četudi hrvatski in slovenski kandidatje niso izvoljeni. Ne, neustrašljivi boritelji, veledušni mučeniki ! Ne, ne more biti hrvatska roka, ki v tem trenotku meče kamen na vas. Ne zmenite se za košersko glasilo (Hrvatsko pravo)! Hrvatje so z vami, umejo dobro vaše muke in vaše borbe. Vsi skupaj recimo povzdiguj en i m čelom : podlegli smo, a 1 i nismo premagani, podlegli smo, ali nismo potlačeni! Naša zmaga je v naših glasovih; naša zmaga je v naši zavesti v naši odločnosti, v naših mukah, v naši borbi; naša zmaga je v našem bratstvu. Junaki, mučeniki: Zagreb vas občuduje, Zagreb vas pozdravlja in vam pošilja svoj bratski pozdrav ! * * * Tudi »Novi list« na Sušaku povdarja, da smo pač podlegli, a da nismo premagani. 90°/o okoličafiskih volilcev je glasovalo. Ta slučaj je naravnost nezaslišan in ne moremo druzega — pravi »Novi list« — nego čestitati našim bratom v Trstu, ki umejo voditi tako volilno borbo. Značilno je, da so Nemci, katerih je v Trstu mnogo, glasovali za italijanskega kandidata. Njim je bilo izbirati med Slovanom in Latinom in so (se svojega stališča) izbrali manje zlo. V to politiško taktiko naj bi se ugledali vsi Hrvatje, kjerkoli prihajajo na taka križpotja! Ali primorski Slovenci in Hrvatje nimajo nikakega razloga, dabiobupavali na svoji bodočnosti. Narod, ki ima take moči v sebi, tak narod se ne pogubi nikdar. Tak narod mora priti do končne zmage. Vsi so se zarotili, da potisnejo Slovane. Ali ravno to mora dati moči našemu plemeni)! Ko vidi, kako se je proganja, naj zbira svoje sile, naj dela ! Treba delati, samo delati, brez prestanka in brez počitka ; delati dan in noč na prosveti in blagostanju naroda, na industriji, trgovini, na vsem, kar poseza v narodno življenje. Naj vsakdo ua svojem polju vrši svojo dolžnost. Tako bo bolje njemu in vsemu narodu. oni zlati blesk, ki me je tolikokrat očaral za srečnih dni najine mlade ljubezni, in spustil sem se na koleni, da bi poljubil njene male nožice. — In mrzel znoj je zginil s čela. Bujni črni kodri niso puščali več v alaba-strovi polti vratu in ram, oni žalostni bolestni izraz, temveč so spominjali na razpletene kite srečne zaročenke v prvi ljubezni. Ah — kako krasna je bila ! Svetloba nočne svetiljke s sredine plafona jo je oblivala z nežnim rožnatim valom, drhtavo poskakujč okoli nje in po njej. Po belih čipkah vzglavja so se razpleli črni kodri, obrobljajoči belo čelo in spuščajoči se po labudjem vratu na razgaljena, še vedno obmpska ramena, enaka belini slonove kosti. Čipke na naprsniei srajce iz indijskega muse-lina so zavijale vrat in prsi ter zakrivale tajnost ostale lepote. Drobni ročici prozorne polti sti počivali na modri svili pregrinjala, a njene krasne oči so se mirno upirale vame z žarkim pogledom. (Pride še). »S (i^n piše : Tržaški Slovenci so nastopili pri volitvah let«v (»eti kuriji in v tretjem k-»legija, kateri pritiče prav za prav njim že a priori, kakor l>i jim pritikala tudi peta kurija, ako bi na tržaških tleh vladala za Slovence še praru-a. T«*!* te ni, in .Slovenci niso prodrli s svojim kandidatom. Tržaški Slovenci, pod Todatvon politi^Mp društva »E lin«»st«. so razvijali za časa volitev čudovito agilnost, kateri čudili vni ostali Slovani, ki se brigajo za «lovensko gibanje v frstu. V |>etj kuriji, kjer je pr šlo celo do ožje volitve med Hortisein in Rvbarem, kakor tudi v tretjem kolegiju. so nastopili tržaški Slovenci v tako im|H>/.antnem številu, daje isto slovesna manifestacija slovenskega življa na tržaških tleh. Kako je j<»kal »Pimtlo« pred ožjo volitvijo. kako prosil m rotil «»bčinstvo, naj se za Boga udeleži volitve, ker i talija ust vo Trsta je v nevarnosti! Tudi »edaj pri volitvi v tretjem kolegiju je piskal v sličen rog. Volitve v Trstu so manifVstovale -lovesao žitje Slovencev na tržaških tleh v taki meri, da vlada, ako hoće hiti *pl< h pravična v naiprimitivnejšem po-menu, mora začeti upoštevati tržaške Slovence drtigaeo nejjo d«wlej. Vlada naj si kupi tiste številke »Piccola« pred ožjo volitvijo v peti kuriji ter sedaj pred volitvijo v tretjem kolegiju, naj jih vloži v okvir ter obesi v pisarni c. kr. namestnika v Trstu nad pisalno mizo, da inu IhmIo kazale ob raznih prilikah, kadar i*> ugibal. ako je sploh kaj Slovencev v Trstu, da tain živi močno slovensko ljudstvo, kateremu pri tičejo tudi — pravice! Polita H' mh društi H m Edinost* gre najtoplejše jtriznanje za trud. ki ne jtazna nobenih orir. ki ftre le za ednim ciljem, to je dobro-bit zajM* enega tlo renskega naroda na tržaških tleh na rsr strani. Politični pregled. V TRSTU dne 17. januvarja 1901. Z vprašanjem bodoče taktike hrvatskih in slovenskih poslancev v državnem zboru se bari list »SQ.i«*n« na uvodnem mestu in prihaja do zaključka, da, kakor so bili hrvatski in slovenski (Kielanci združeni v minolosti, tako morajo biti združeni tudi v bodoče. Kd r je dolter rodoljub, ne Im> domačih prepirov prenašal v državni zbor. Hrvatski in slovenski poslanci morajo, ne glede na konservatizem in b"l>eralizem, skupno nastopati za narodne pravice. Z narodnimi pravicami in s poboji za materijalni in go>|»odarski napredek nima ni liberalizem, ni klerikalizem sam na sebi nič skupnega. Le če bodo hrvatski in slovenski p klanci -kupno nastopali za narodni program, pridejo do veljave. Beseda kluba je vsikdar izdatneja, nego l»eseda posamičnega poslanca. Će se hrvatski in -lovenski |>oslanei ne združijo v jeden klub na (»odlagi skupnega programa, bo to istotako, kakor da niso došli v državni zlw»r. Narod ne bi imel od njih nikakega dobička. Nič ne šk«»di v parlamentu !*>lj, nego če stranka nasprotnikom in vladi kaže svojo slalx*it, izvirajočo iz nezlog3 in prepira. Če govori vladi le jeden poslanec, je to le me-nenje enega človeka, če pa klub izraža svoje menenje. je govoril ves narod. Te treba uva-ževati soaelmo z i »žirom na sestavo l>odočega parlamenta, v katerem Ik» mogel tudi mal klub govoriti <»dločiltio besedo. Na to se »Sii i len« obrača s toplimi besedami tudi do ol>eh SrU»v, izvoljenih v Dalmaciji, naj todi onadva pristopita k skupnemu klubu, kar storita tein laglje, ker sta bila izvoljena na |Hsilagi kompromisa z obema hrvatskima strankama. Kar se dostaje zvez z drugimi skupinami parlamenta, meni >Sudt?n«, da nam je takih zvez v prvi vrsti iskati v zastopnikih naroda če-kega, s čemer pa ni rečeno, da bi morali iti s < 'ehi tudi tedaj, ako so nastopili krive poti. S tem se je >Suden« odločno obrnil proti ol»strukciji. Tako daleč ne more segati slovanska vzajem iost, da bi mi njej na ljubo sodelovali na obstrukciji. Prava solidarnost se pokaže le tedaj, ako l>odo Cehi tudi v tem vprašanju jemali ozir na koristi in glasove svojih prijateljev. Prvemu dela izvajanj v »Sudenu« pri-trjamo radi ; k izvajanjem v zaključku pa se hočemo povrniti jutri.. Razmerje strank v državnem Z bom Do danes je izvoljenih 36 nemških liberalcev, 4f> pristašev nemške ljudske etranke, 23 ustavovernih veleposestnikov, 4 nemški svo- bodomiselni »divjaki», 1 pristaš nemške kmečke stranke, i? 1 nemških radikalcev, 22 kršč. so-cijalcev, 23 udov kat. nemške ljudske stranke, 2 nemška klerikalca, 3 klerikalci-«divjaki», 4 uoj se je bil v nedeljo dne 13. t. m. »•a vsej črti. l5oj pravice proti krivici, boj proti nadvl ulju, boj — za obstanek! Zmagala je krivica. V Rocolu so imeli naši nasprotniki vse v svojih rokah. Niti na cesti niso pustili slati našim voditeljem, dočim so imeli oni varno zavetje v društveni krčmi. Na razpolago so iineli mnogo kočij, ki so neprenehoma vozile prodano kri na volišče. Pred krčmo je bilo polno njihovih agitatorjev, ki so voliloe vlačili noter in jih tam pridobili z vinom za-se. Žalostno pa resnično je, da je neki Kjadinec prodal svojo glasovnico — za četrt vina. Ubogi ljudje, kdaj spoznajo vendar svoje zmote? Krčmo pa, v kateri so kupovali našo kri, kjer so se godile take in-famnosti (da so rekli nekateri naših agitatorjev, da ne pojdejo nikdar več agitirat, ako se ImkIo godile take stvari) — to krčmo pri-[»oročamo slovenskemu občinstvu — kakor zasluzi. Tudi uradnik, ki je imel nalogo oddajati ljudem legitimacije, se je vedel jako pristranski. Naj navedem le eden slučaj. Prišel je k njemu v urad (»osestnik iz Rocola, g. M., ki je tudi pevec v društvu »Kolo«, po svojo legitimacijo. Uradnik je prelistal vse legitimacije, ali njegove ni mogel najti. Rekel je, da je ni tu. Naš volilec pa se ni pustil odgnati tako iiitro, ampak zahteval je trdno, da njegova legitimacija mora biti tu. Uradnik mu je ni hotel dati. Tu je pristopil neki mestni stražnik in je vprašal g. M., ne hodili on večkrat k g. Kablerju. G. M. mu je pritrdil. Na to je rekel stražnik uradniku : »Temu jo lahko daste, ker je naš«. Na to je odgovoril uradnik: »Ako je tako, pa nate jo !« — in potegnil je 1 e g i m a c i j o iz kupa — isto legitimacijo, katere popred nikakor ni mogel najti ! — in g> še lepo pozdravil, ko je mož odhajal iz urada ! Tako so delali uradniki ; nobeno čudo ni torej, da je zmagala krivica. Sramota pa ni na naši strani. Delali smo, trudili smo se ; ako smo ]>odlegli. je na tem kriva le sleparija ! Preveč civilizirani so! Kočijaž Luka Peteros, bivajoči blizo pokopališča tržaškega, je sicer Slovenec po rodu, ali volilec ni bil o zadnjih volitvah. I)an jm» volitvi, v ponedeljek, i>eljal je nekega gosta v Zavije. Vra-čaje se zvečer domov in dospevši do sv. Ane, do krčme »Subieta«, je menil gost, da bi se, ker je mraz, rad ustavil za trenotek in izpil čašo vina. Tako se je zgodilo. Ker pa je bilo, kakor rečeno, silno mraz in ni vozniku kazalo, da bi se Jsvojo živaljo dolgo stal na mrazu, je namenil iti v gostilno in naprositi gosta, naj bi nadaljevala vožnjo v Trst. Stopi vsi v krčmo, je pozdravil navzoče goste v italijanskem jeziku in izrekel svojemu gostu svojo prošnjo. V tem hipu pa je skočil |>o konci italijanski podanik Anton Picin, podjetni k magistratnih zidarskih del ter je zakričal: Fora <{Uei di Ryb£r! Voznik se je moral umakniti iz gostilne, a čim je stopil na dvorišče, dobil je jedno po glavi tako silno, da je padel na tla in so ga morali vzdigniti v kočijo. Tako plačujejo italijanski pouaniki gostoljubnost, ki jo uživajo v teh krajih. Da, res je, — preveč civilizirani ho, tako, da se njih civilizacija dotika skoro — barbarstva ! Dogodek je prijavljen policiji, mi pa zahtevamo, naj se izvede stroga preiskava ki naj pojasni, kdo je bil oni lopov, ki je na tak tolovajski način, v temi, zavratno ranil mirnega človeka, ki ni nikomur storil ničesar žalega. Tako daleč vendar ne smejo segati privilegiji, ki jih uživajo tu italijanski podaniki, da bi ti nemili gostje smeli [»obijati naše ljudi kakor muhe. Pričakujemo torej, da oblast stori svojo dolžnost v polni meri. Kaki ljudje vrše ljudsko štetje ! Na volišču v Roj a n u o ožji volitvi za V. kurijo (Hacker) kriv, da je mnogo malih krčmarjev prišlo v nesrečo («a remengo»). V prvi instanciji je bil g. \Veber tudi res obsojen; včeraj pa, na vzklicni razpravi, so naši vrli Baikovljani dali aretirati nekega na kateri je bil g. Hacker zastopan od dra. Breitnerja, a g. \Veber od dr. Rvbara, jc deželno sodišče g. Weberja popolnoma oprostilo od obtožbe in obsodil« tožitelja na po- človeka, sina polirja Kokorovca <»<1 Skrljev, ker je volilcem ponujal glasovnice z imenom Hortis, v katerih je bilo zavitih tudi po pet kron. Jedno tako glasovnico so našli pri njem vračilo stroškov, z motivacijo, da se besed, tudi na inspektoratu, a poleg tega še 180 ki so konitatirane v prvi razsodbi, ne more kron druzega denarja za agitacijske svrhe. Ali pustimo to! Čujte, pa ljudje božji : čez smatrati razžaljivimi. Slavni c. kr. vladi na znanje. Go- par dni so videl' naši ljudje istega drznega spod Vekoslav Kodrič, posestnik iz sv. M. agitatorja, kako je hodil z inagistratnim urad- M. spodnje, nam javlja: nikoin po hišah — vršit ljudsko štetje ! ! K meni je prišel te dni magistratni To bo lep operat, ki ga dovrše — taki uradnik v družbi c. kr. redarja. Uradnik je komisarji! začel govoriti laški, jaz sem zahteval, naj Ivan Marija Stare, po domače Vane govori slovenski. Ker to ni bilo mogoče — Cjak iz Barkovelj, je nad 70-leten mož. Ko iz vzroka, ker uradnik ni znal niti besedice ! je šel minole nedelje na volišče, so ga kali- slovenski —, sem se udal (Žal, da je to | j a ni prijeli in mu ponujali 2 gld. za glas. naša slaba stran! Opazka ured.) in govoril Ali mož se ni d.d kupiti, marveč je odločno laški. zavrnil umazano ponudbo, ter je z muko le- Že pri imenuje bilo joj, kajti magi- zel v Roj t n (pokvarjen je namreč v nogah), stratov uradnik ni znal pisati mojega imena kjer je pošteno od lal svoj glas za našega pravilno, ampak sem mu moral vse na tanko kandidata. Čast, komur čast — takov starček diktirati ! Ko sem mu pripomnil, da ni častno poštenjak bodi v izgled značajnosti in zve- za magistrat, da pošilja v okolico, ko vendar stobe onim mlajim, ki se le preradi dajo za- ve, da smo tu sami Slovenci, uradnike, ki vajati po kakem J ude/e vem grošu. ne znajo deželnega jezika — je omenjeni Prijatelju na grob. Iz sv. Ivana nam uradnik molčal ! pišejo: Te dni smo spremili k večnemu po- Mene in druž:no je u pisal za Slovence, čitku vrlega mladeniča Ivana Ra v barja. V Ko pa je začel pisati moje podnajemnike, cvetju svoje dobe, v 21. letu je preminol sem opazil, da pušča 13 rubriko — prazno! dragi prijatelj in sopevec naš. Pokojnik je Mislil je že oditi, toda jaz sem ga vpra- bil navdušen naroden mladenič in zvest pe- šal, zakaj da ni izpolnil tudi rubriko o ob- vec društva »Zvezda«. Pogreb je bil časten, čevalnem jeziku? Odgovoril je: To storimo 6 pevcev omenjenega društva je nosilo zem- mi — pozneje! Na mojo kategorično zahtevo ske ostanke pokojnika. Na levi rami so imeli je zopet odvil polo in zapisal vsakemu njega trakove v narodnih barvah. Pred krsto so občevalni jezik!! Temu gospodu sem opom- nosili krasen venec « trakovi v slovenskih nil, da se stranke pritožujejo, češ. da se jih barvah, poklonjen od društva »Zvezda«, niti ne vprašuje za občevalni jezik, in go- Ob strani nosilca tega venca sti šli dve deklici. Iz spod mi je odgovoril: »C o me che g o kratka: naša »Zvezda« je svojemu zvestemu ordine, cosi faci o!!« Ivanu najlepše skazala zulnjo čast. Potrtega srca Sedaj pa vprašamo po vsej pravici: smo se ločili od vrlega prijatelja in zvestega Je-li to tisto ljudsko štetje, kateremu je našimi svojega narodi. Zatulilo, da ga hočemo men pokazati, koliko je v državi prebivalcev ohraniti v zvestem in blagem spominu, bodi te ali one narodnosti?! Odgovarja li tako po-cvetka na grob — prijatelju ! stopanje zakonu o ljudskem štetju ? ! Prijatelj. Je-li slavni vladi poznano tako posto- /a društva zanimiva razsodba. Ju- panje in kaj misli ista ukreniti, da zabrani lija meseca 1. 1. je sklenilo pevsko in bralno najnovejšo — sleparijo?! društvo »Zrinjski« napraviti izlet v sv. M. Kdo pretirava?! Pišejo nam: Pred M. spodnjo na veselico pevskega društva zadnjimi volitvami sem šel na tukajšnje c. »Slava«. namestništvo v družbi dveh volilcev, ki Odbor je to naznanil c. kr. redarstve- nista mogla vdobiti svoj;h volilnih doku- nemu ravnateljstvu v Trstu, katero pa je mentov, da-si sta bila oba vpisana v volilne bilo menenja; da ne zadostuje navadno na- liste ! znanilo, temveč da mora društvo prositi do- Predstavil sem se v imenu političnega voljenja. društva »Edinost« g. namestništvenemu sve- Iz tega razloga je društveno naznanilo tovalcu vit. Jettmarju. zavrnilo. Ta gospod je bil precej nejevoljen in Dotično rešitev pa je bila društvu do- mi je po daljšem govorjenju zabrusil v obraz stavljena šele po veselici, tako, da se je izlet te-le besede: »Vi, to je, vase politično dru- izvršil. štvo, pretiravate! Koliko posla ste nam na- C. kr. redarstveno ravnateljstvo je za- pravili se svojimi neopravičenimi rekhunaci- gledalo v tem preziranje lastne avtoritete in jami, kajti nad polovico dotičnih reklamantov je to naznanilo sodišču zahtevaje, naj se je bilo vpis nih v volilne liste U proti odbotu postopa radi prestopka zoper § Odgovor na to zavrnitev mi je hil kaj 3. zakona o zborovanjih. lahek, osobito, ker sem jaz osebno pregledal Predsednik g. T. je bil pa na razpravi volilne listine ! Povedal sem g. svetovalcu, v Kopru oproščen od obtožbe. da, ako smo ieklamirali za take, ki so že Včeraj se je vršila pred tukajšnjem c. bili v volilnih listah, so to zakrivili le raa- kr. sodiščem vsled pritožbe drž. pravdnistva, gistratovi uradniki, ki so naše ljudi, >:a dobe vzklicna razprava, na kateri je obtoženca za- reklamacijskega postopanja dosledno odga- stopal g. dr. Rvbjir. Deželno sodišče je pa njali: vi niste vpisani v volilne liste. Po potrdilo razsodbo I. instancije iz istega raz- takem nismo torej krivi mi, ako smo dajali loga, katerega je že prvi sodnik navedel, da slavni vladi »toliko« dela: krivdo naj iščejo namreč zborovanja, izleti itd., ki jih prirejajo pri magistratovcih ! društva, ne spadajo pod zakon o zborovanjih, Tako! Pišejo nam: Včeraj sem se po- temveč pod društveni zakon, ter da po $ lf>. tjaj na tu k. c. kr. namestništvo ter se tam tega poslednjega zakona za vsa društvena pritožil, tla eno naših narodnih društev ne zborovanja, torej tudi za izlete, zadostuje na- more vdobiti slovensko-neinške tiskovine za vadno naznanilo, vsled česar ni treba ko- ljudsko štetje! lekovane prošnje za dovoljenje. Ker mi je bilo rečeno, da gospod, ki Ta razsodba je zanimiva za naša dru- ima v rokah to stvar, ne zna slovenski — štva. a menda tudi za naše c. kr. redarstveno sem (česar bi prav za prav ne smel!) govoril ra »'nateljslvo. laški ter sem se pritožil, izjavivši, da magi- Haeker contra Weber. Tržr.čanom, stratovi organi nočejo izdajati takih tiskovin, zlasti gostilničarjem, so dobro znane nevšečne Odgovor je bil: »Vi znate dobro razmere, ki vladajo v gostil ničarski zadrugi 1 a š k i, v a m t o rej ne treba slo ve n- vsled prevelicega rešpekta, ki ga imajo ne- ske tiskovine!« kateri restavraterji pred magistratnimi mo- Brez komentarja ! gočneži. Znane so tudi borbe, ki j o proti tem Z naših sodiše. Včeraj so bili na tuk. od magistrata proLežiranim gospodarjem go- deželnem sodišču obsojeni : 16-letni voznik stilničarske zadruge bijejo združeni slovenski, Anton Rudolf iz Trsta zaradi hudodelstva nemški in zmerni italijanski krčmarji. težke telesne poškodbe v 5 mesecev težke Naravno je, da so tudi zborovanja te poostrene ječe; 25-letni težak Feliks Donda zadruge precej burna. Na zadnjem zborova- iz Bertiola (italijanska pokrajiua Videm) zanju je prišlo do prepira mej predsednikom, radi zločina javnega nasilstva in prestopka znanim Hackerjem in g. \Veberjem. j prepovedane vrnitve v Trst v ti mesecev Radi nekih besed čutil se je g. Hacker težke poostrene ječe. - razžaljenega ter je proti svojemu nasprotniku ; Nezgode na delu. 2G-letni Ivan Baje vložil tožbo, češ, da mu je očital, da je on iz Vipave se je včeraj na plavžu v Skednju hud« opekel ter so ga morali prenesti v tuk. bolnišnic«. — Tjekaj so spravili tudi 54-let-detra težaka Mihaela Brijavea, ki je o popravljanja nekega parnika padel z odra ter se nevarno poškodoval. — V bolnišnico so sprejeli včeraj tudi 14 letnega kjučavničar-skega učenca Jottipa Gombača, ki se je na delu nevarno o|»ekel. Br/ojavk:i. Po nekem prijatelju nj. ek-ecelence barona Rinaldinija, bivšega c. kr. namestnika v Trstu, ki je dolgo let vladal tu v Trstu, ki je pred kratkim daroval »I^egi« večo svoto denarja, od prijatelja tega gospoda prejeli smo brzojavko, katere pa ni-rno m<»gli včeraj uvrstiti med brzojavke ; zaLo jo priobčujemo danes na tern mestu. Brzojavka se glasi: K a n d i d a t R i n a 1 d i n i Trst. Pri kapljiei izvrstne kapljice zbrani slovenski volilci pretakajo solziee, ker se Vam ni posrečilo priti v državni zbor. V nadi, da se In» naša brzojavka prihodnjič drugače glasila, .»stajam« s I v e n s k i volilci. Nadejamo se, da njegova ekseelenea in baron ne 1>« mislil, da je ta brzojavka le — zlobna zafrkac-ja ! * To/.ar v irozdu. Včeraj popoludne se je užgala trava v gozdu nad »rumeno hiš«« na Proseški cesti. Zgorelo je kakih 400 in" trave. Tamošnje prebivalstvo je pogasilo ogenj, še predno so prišli gasilci. Nezvest lislužbeiiee. Včeraj so aretirali Kdmunda Coftinija, ki je raznašal pisma netce tuk. tvrdke. Odprl je neko tako pismo ter vzel iz njega ček, katerega je v neki tuk. banki hotel spremeniti v gotovino. Cosani je bil sicer že prej kaznovan ter je še le nedavno prestal daljšo kazen. Oirenj v tovarni. Včeraj popolndne je nastal oirenj v tovarni za barve tvrdke \ e-neziani pri Skednju. Ztforek je streha j>o-slopja. Gašenja so se udeležili ne le mestni gasilci, ampak tudi gasilci iz tovarne za olje in iz arzenala. P« dveurnem naj»ornem delu so }M»gasili jHižar. Skoda znaša kakih 6000 kron ter je jiokrita jw» zavarovanju. Umrljivost v Trstu. Od ti. jan. ražbe premičnin. V |»etek, dne 19. januvarja ob 10. uri predj>oludne se bodo vsled na red I »e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne -tvari vrftile sledeče dražite premičnin : ulica San i ta >, zastavni listi in dragocenosti : v Roeolu <»47, jh>1i štvo: uliea Chiozza "27 in Amalia 16. konji; ulica delle Acque \'2, sod. vino, železna blagajna in Stoli. Vremenski veMnik, Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 0-4, ob '2. uri |»oj»olndn«-f>.0 t'*. - 1'lakomer «1» 7. uri zjutraj 776.0. — Danes piima ob —.— predp. in ob —.— pop. : <»seka ob —.— pred|w»ludne in oh—.— popoludne. Opozarjano. v*e rodoljube in rodo Ijubkinje, da 1 h> v nedeljo dne 20. t. m. otroška veselica v otroškem vrtcu v Rocolu. Sodelovali IhmIo otroci tega otroškega vrtea. Program objavimo prihodnjič. Za bo/.ičnieo pri sv. Ivanu darovali s« : Gosp. kaplan Zupančič 2 K, g. župnik Trevn 1 K, gč. Veronika 1 K, g. dež. |m»-slanec Vatovee 4 K. g. Barett« 20 st, g. G rž i na 40 st. kmetijska družba za Trst in oko lieo naznanja vsem členom, ki mislijo kupiti letos umetno gnojil«, naj pridej« v pisarno goriomenjene družbe. Gnojilo se lx> dobivalo po nizki ceni, ker je namestnidtvo v Trstu dalo kmetijski družbi izdatno podporo za nabavo umetnega gnojila. Zavarovalnica za govejo živino v Ba zoviei b« imela prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. v prostorih gostilne »Pri Lipi« svoj redni občni zbor. Na dnem redu bo: 1. Nagovori predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika, 4. Posamezni predlogi in želje. Od bor. Podružnici družbe sv. Cirila in Metoda • a (»reti se je darovala svota 3 K. za katero je kupil g. S. (t. čašo črnega vina na dražbi. Vsi oni. kateri se hočejo upisati v »Mlovensko Matico«, naj to nemudoma na- znanijo — pismeno ali ustmeno — poverje- Ta bolnišnica se vzdržuje z milodari in pop-niku, Franu Gustinu, kaplanu, Via dello jiorami ter vzorno deluje. Zavod je pravi S*ga društva pa naj bi vendar tehničnem pouku, enkrat spoznali svojo zmoto in naj bi enkrat Vojna V južni Afriki, nehali s hinavskim nasprotovanjem! Ako pa LONDON 17. (K. B.) »Daily Mail« ne odnehajo od svojega početja, pridemo v javlja iz Capstaota, da so Buri dne 16. t. m. prihodnje na dan z imeni in — s čim dru- udrli v Aberdeen. gim tudi ! Strela Uvlri iz višine izdajalca do- JOHANNESBURG 16. (K. B.) Pravijo, movine! da je Dewet prekoračil reko Vaal ter se X O i z g r e <1 i h v Kopru nam po- pridmžil burskemu poveljstvu v Transvaalu. ročaj o: Razburjenost, kateri je bila vzrok Nadalje poročajo, da so imeli Buri zadnjo volitev v veleposestvu istrskem, je trajala dva soboto, ko so se vračali od Zuurfonteina in dni. Koperčani so bdi namreč za svojega Kaalfouteina, kateri mesti so napadli, precej- rojaka, dosedanjega državnega poslanca Gain- šne zgube, katero cenijo na 60 mrtvecev in binija, d oči m je laško politično društvo pro- ranjencev. glasilo bogataša markija Polesanija. Ker [ a Nesreča na morja, so bili Koperčani povsem gotovi, da zmaga BEROLIN 17. (K. B.) »Localanzeiger« Gambini in so imeli že vse pripravljeno za javlja iz Kodauja: Norveški parni k »Tager- razsvetljavo, jih je tem huje razkačil izid hoim« se je ob angleški obali potopil z vsem volitev. Zbirati so se jeli po ulicah, zlasti na moštvom, ki je štelo 20 mož. glavnem trgu. Sosebno je razkačena množica Pošta za CCS. ladijo »Albatros*, obračala svoj srd proti koperskemu »bogu«, DUNAJ 17. (K. B.) Pošta za ce*. la- lx>gatašu Madonizzi, ki je kakor njegov so- dijo »Albatros« se bo odpravljala v Katanijo rodnik, deloval za Polesinija in proti Gatnbi- na Dunaju I. in v Trstu I. vsaki dan ob 7. niju. Iste pesti iste sodrge, ki so že toliko- uri 45 min. zjutraj, oziroma ob 4. uri 35 m. krat metale kamenje v naše kmete, so je metale popoludne. sedaj v hišo svojega Madonizze. Zaprtih je več Ustaja na Kitajskem, oseb, med njimi tudi nekaj žensk. 8 njih so PETROGRAD 16. (K. B.) Parnik »Sa- že izročili sodišču. ratov« se je odpeljal iz Odese s 1450 novinci v Port-Artur, da dopolni čete v okraju venski narod, da bi bilo za nas naravnost usodno, ako bi še nadalje odlašali z ustanovitvijo slovenske više trgovske šole. Kajti le tak zavod nam more vzgojiti mladih mož, ki bodo vsestranski zmožni za vspešno borbo v trgovini nasproti mogočni tuj: konkurenci. Koliko mednarodnega premoženja bi tako lahko prišlo v slovenske roke, koliko Slovencem bi se tako odprla pot, da crpijo svoje dohodke, ne iz lastnega, itak ubožnega naroda, marveč iz neizmernega svetovnega bogatstva. Kako oporo bi imel slovenski narod v trdnem bogatem trgovskem stanu, katerega bi tvorili možje, katerih moči sedaj v trpkih skrbeh za borno eksistenco nerabljene ginevajo po raznih pisarnah, ali pa se trosijo izobražen ejšeniu tujcu v korist. Pa kaj bi govorili?! Vsakdo izmed nas pozna važnost veščega trgovskega naraščaja in niti najmanj nas ne more presenetiti okolnost, da sta obe slovenski stranki ria Kranjskem t. j. katoliška in napredna v vprašanju ustanovitve slovenske višje trgovske ši>le popolnoma složni ter hočeta obe vse svoje moči posvečati v to, da se nakana prej ko prej uresniči in izvede. To je le naravno. Prav tako pa nas ue sme presenetiti, da sta edina dva nemška člena trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani bila proti tako važnem koraku, ki utegne imeti nepreračunljiv pomen za gospodarsko in kulturno emancipacijo in tako za korist in napredek slovenskega naroda. Čuditi se moramo le drznosti, s katero je g. Luckmann v slavnostni seji pokazal svoje «nemško srce* ter se o taki priliki čutil poklicanega žaliti narodni čut in ponos navzočih in nenavzočih Slovencev ! Rekel je, da je slovenski jezik še premalo razvit in da bi trebalo še petdeset let, predno bi bil sposoben za učni jezik na viši trgovski šoli. Rekel je dalje, da Slovenci nimamo niti potrebnih učnih knjig in niti ne potrebnih učnih moči. Tudi o glasovanju sta bila Nemca Baum-gartner in Luckmann nelojalna dovolj, da sta glasovala proti ustanovitvi slovenske trgovske akademije. Popolnoma upravičena je »Narodova* tozadevna opazka, da g. Luckmann absolutno ni kompetenten za sodbo o izobraženosti slovenščine, ker zna slovenski le toliko, da mu v vsakdanjem občevanju z delavci in posli ni treba tolmača in so njegove jezikovne zmožnosti sploh jako dvomljive vrednosti, saj tudi nemškega jezika nima popolno v svoji oblasti. Glede učnih knjig je dobil Luckmann jako temeljit odgovor takoj v seji od gosp. Murnika, ki je rekel, da tudi dežnika ljudje niso izumili poprej, nego je padel prvi dež, in prva učna knjiga se v nobenem narodu ni izdala poprej, nego se je ustanovila prva šola. Tableau! Tudi učne moči naj ne skrbe gospoda Luckmanna! Našim najlepšim nadam je cilj bodoča slovenska trgovska akademija, naše iskrene želje so: Bog blagoslovi vso tozadevne prizadevanje milili bratov v Ljubljani ! Vesti iz Kranjske. * Dr. Alfonz Mosche umrl. Dne 15. t. m. zvečer je umrl v Liubljani odličen meščan, gospod tir. Alfonz Mosehe, odvetnik in predsednik kranjske odvetniške zbornice. Pokojnik je oil vzoren rodoljub, ki si je v narodnem oziru pridobil nevenljivih zaslug. Bil je delj časa mestni občinski svetnik in 1. 1883 je bil izvoljen v dež. zbor, kjer je postal predsednik finančnega odseka. Mnogo zaslug si je nabral za »Nar. dom* v Ljubljani in za enakopravnost Slovencev na sodnih uradih. Izdajal in urejeval je časopis «Slov. pravnik* ter si pridobil največje zasluge na prevodu občnega sodnega reda. Njegovo narodno delovanje je bilo vsestransko. nenavadno in vspešno. Rajnik je bil tudi vsled svojih pri k u p-lj i vili družabnih lastnosti in blažena srca obče s|»«štovan in priljubljen. Vrlemu značajnemu možu časten in hvaležen spomin ! * Državna sko ministerstvo je zgradbo dveh mostov čez potok Vipavi. * Bolnišnica usmiljenih bratov v K a n d i j i pri Novem mest uje izdala letno poročilo za 1. 1900, iz katerega je razvidno, da je koncem 1. 1899 ostalo v Imlnišnici 65 bolnik«v. Tekom 1. 1900 je bilo vsprejetih 1287 bolnikov iz raznih kro-novin, večina pa iz Kranjske. Oskrbovalnih dnij je bilo 24.317, operacij 372, ozdravljenih 982. zboljšanih 229, neozdravljenih 39, umrlo jih 33, v oskrbovanju jih je ostalo 69. p o d p o r a. dovolilo 400 Poljedel-kron za Belo v Kvanšung in Amur. NEW-YORK 16. (K. B.) Brzojavka iz Pekinga od tlne 15. t. m. pravi, da se je princ <'ing včeraj podal v »prepovedano mest««, da pritisne cesarnki pečat na listine, ki jih jutri izroče poslanikom. Vsled ukazov z Berolina je pogaja ije glede izročitve železnice zastalo. \VASHlNGTON 16. (K. B.) Ker je pekinška pogodba sedaj ratificirana od obeh strani, so Zjedinjene države pripravljene delovati na to, da se izpolnijo želje Kitaja, ki hoče, da se vojaške operacije zveznih čet zaključijo ter kakor hitro mogoče umaknejo vojaki s Kitajske sploh, ali pa vsaj iz bližine Pekinga. Trgovina in promet Slovenska trgovska akademija r Ljubljani. Da smo Slovenci višje trgovske šole tako potrebni kakor lačni kruha, o tem smo pač prepričani vs«, to leži na dlani. Saj, sosebno v novejši čas občutimo vedno britkeje veliko škodo, ki nam izvira iz pomanjkanja izobraženega, sedanjim zahtevam odgovarjajočega narodnega trgovskega stanu. Lega slovenske zemlje je taka, da moreta na njej poleg poljedelstva najbolj vspe-vati trgovina in ol,>rt in tako je tudi položaj našega naroda tak, da izgubi prepotreben mogočen temelj svojemu razvitku, ako ga na polju trgovine in obrta popolnoma izpodrine tujec. Trgovski stan je že sedaj in bo še bolj v prihodnje tako odličen, važen faktor za slo- varn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja UHHHHHHHHKKKUHHIt | M slov. zaloga polira * H iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ^ X K n s ^ v Trstu, Via Piazza vecchia S (Rosario) št. 1. ^ IS (na desni strani cerkve sv. Petra). ^^ £ Konkurenca nemogoča, ker Je blago ^ ^ iz prve roke. ^ KKXKXKKKKKKKKKKX Zalop in tovarna ■V pohištva vsake mt* Alessandro Levi Hiszi t Tnti Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja). Bogat Izbor v tapstarijah. irrtHh 1* slikah. Ilastriran esaik gratin fraako vsakem* na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavtjs m mm t rod sli Ms-isieo trsa kl w n U ksj zaradi Dunajska filjalka ▼loge na knjižice 0 4%. borzno posredovanje, posojila na vred-papirje, menični eskompt, vinkulirmnje in razvinkuliranje obligacij. Živnostensk* banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K, Centrala v Pragi, v Podružnic« v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okus/a in posebne rertHne vrednost zatore naj se zahteva povsod le : S_ KAVA DRUŽBE SV.CI RILA IN METODA V LJUBLJANI. i MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTARI - ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJUBLJANI Cenjene gospodinje! skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih censih. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. m besedo; za večkratno insercijo pa se eena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Kakor praktikantka v Trstu al ali v dobrini želi vstopiti v komptoir Gradcu, gospodična, ki j<-vsjm bom .Invr^ila knjigovodstveni tečaj. vescu slovenskega i u nemškega jezika. (Tjudne jKmuclhe na Uredništvo »Hlovenke v Trstu. kakor tndi Anton Pečenko Vrtna ulica 10 - 4»ORIC.4 - Vrtna ulica 10. pri|H»r železnici na v de kraje avstrit-otrerske monarhije v M*dih litrov naprej. Na zahtevo |mv-šilja tudi tizoree. Cene zmerne Postrežba poštena Malo stanovanje kuiiinj< Ivan Scrpulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstnega pohištva najfineje in druge vrste, iz trdega in lielega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. v Inženjer Zivic i a c e Najrajši eno ali dve sobi narodna družina brez otrok, pri Sv. Ivanu. Prijazne ponudbe na uredništvo ,.Slovenke \ Trst. ulica Belvedere št. 23 II. Najboljši in najpopolnejši gtasovirji (pianini) *»e \Lupijo najceneje proti takojšnemu plačilu aii na m« M*ene obroke od !<• kron vise (tuili ■a dežebo neposredno pri tovarnarju HENRIK BREMITZ-u e. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU. Borzni trg št. 9. utM r»r»Ui» t 1'inm »Srvtirtia kolajna«, kije naj- »itikoTl«)* Avwtn>-<»x»*r»k»- ra piauoforte. Dr. Bosa Balsam rte priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi nosili dobičkov naAim nasprotnikom, kateri nas hočejo uničiti. Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke. Schivitz e Comp *, Trst ulica Zonta 5t. 5. pri novem sv. Antonu. Krojac. A I j ^ krojač v ulici Torrente Anion jeriU, Stev 34, I n, se priporoča slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini. Zalogra likerjev v sode i li iu buteljkah. PorhoilP lol/nh u,ica Acquedotto 8 rOl lldUO Jdl\UU Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točnu, cene zmerne. K rčiue. Potočnik Fran matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. RAh^r P^ffir Ulica Riborgo št. 2b.Velika OtJIlal I Olt}l ZHloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Praško domače zdravilo iz lefcarne B. Fraper-ja v Praii je že več kakor let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. Ivarilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno do-i n are zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S: Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zala&atelja „pri črnem orli'- Praga, Malastran, Ogel Sj>ornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : G. Lueiani, E. Leitenbursr. P. Prendini. 8. Serravallo, A. Suttina. C. Zanetti, A. Praxmarer. " I H. Stibiel Pekarne iu sladčičame. Piazzetta S. Giacomo St. 3 [Corso filijalka ulica Kiborgo 15. ima j veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v Akatljicali, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc Ulica Stadion St. "20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja inokp. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. N e |» reijor I j i v e m rež i ce. v Trstu, Piazza Negozianti št 1 VI IcZ. Um priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) nMeteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer." Kavarne. v Anton Sorli priporoča svoji kav ara »Coinmercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Otrlj«" Otvoritev prodajal niče. -Javljam slav. občinstvu, da odprl krčmo Z dnem 14. t. m. sem odprl fi-ljalko inoje prodajalnice v ulici Kastione " št. '2. poMicni prodijaInim Paternofitova, sem na novo prirejeno z vsemi vrstmi jeStvin in kolonijalnega blaga, samo dobro blago po nizki cen ni ne tovarne v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj II. Bistrici. »pri Zvezdi« v Sežani. Točil bodem iz- Priporocuje se si. občinstvu bele-vrstni teran, vipavec in prosekar. Za žim s sj»oštovanjem. post rež Im> bo (i°/0 in na vknjižbe j«> O1/^0/©-za zalogo piva v Sežani in okolici proti Craduje vsaki dan od do 12. ure dojml. varščini I0 kron se takoj sprejme. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj Ces. in kralj, i tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, I Schulerstrasse štv. 21. Ustanovljena 1X32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila, nepremočljive masti za usnje, paientovano sredstvo za ohranjevanje podplatov .. Vandol~. Kovinska čistilna zmes. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leščilo (biks) Cenik poiljem brezplačno poštnine prosto. (zadej c. kr. deželne sodnije.i Slovenec C. Ir. prlrtliglraEi Kroji Zastopnik naj se pošlje j <» na P o 11 u d b c Simon Kukec, pivovarnar v Lašken trgu na s)Hxlnjem Štajerskem. in praznikov. Stanje hran. M lela 1899. otreslo K. 1,400.000. Postiio-lran. račun štv. 831315. 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe jmk! naslovom Ludwig Oester reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. priporoča svojo veliko prodaj lnico in izdelovalnico vsakovrstnega po- , hištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel : gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele Št. 2. __ V Gorici. Civilni in vojaški krojač. vsakemu fcoj mmiii ? krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku At. '2'i I. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. po najnovejši modi. Voščene sveče, svečar v Gorici ulica Sv. Antona 5t. < izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k- Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovSčini, cerkvenim oskrbnižtvom ter slavnemu občinstvu* J. Kopač Novoporočenci pozor! Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal atolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohiStvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih de Aulou Bresčak, Gorica, Gosposke ulice St 14 Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani V SpitaUke ulice it. 2. "1 a Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. \ zavarovanje proti kurzni izgubi. Promete k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4'/270 obrestovanjen do dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjio najkulantneje Borzna naročila.