leto LUL ar:*** rn4ki oaj požl^j* v pnriE itafo&afao vedno Na samo pismena naročita brez poaattve denarja se Dha 144— fDta 20*— M —jf , vrt— '*m «—J m ee-- , J; - po itakazuvd. moremo ozitarl Bolgarija in Mala antanta. S problemom odnošajev Male antante napram Bolgariji po prevrata se peča urednik narodno - demokratskega lista »Moravsko-Slezki dennik« v uvodnem članku, kjer izvaja: V kolikor je znano, je bOa Mala antanta ustanovljena izključno z namenom, da bdi nad izvršitvijo trianonske mirovne pogodbe od strani Madžarske, Mala antanta mora biti torej nekaka defenzivna zveza, ki naj skrbi za ohranitev miru in konsolidacijo Srednje Evrope. Zato je razumljivo, da so vse tri zvezne države nastopile energično in složno proti nakani Karla Habsburškega, ki le hotel inscenirati monarbistični prevrat na Madžarskem, kar bi pomenilo kršitev miru v vsej Srednji Evropi. Mala antanta je tedaj zagrozila Budimpešti z vojaško akcijo. Solidarnost Male antante je bila tedaj podvržena težki preizkušnji, toda z veseljem je treba ugotoviti, da so vse tri države sijajno prestale to preizkušnjo. Nedavno pa so dogodki vznemirili politično atmosfero Male antante. Pod naporom najširše koaiicije je bil strmoglavljen v Bolgariji režim Stambolijskega, Čegar zunanja politika le docela odgovarjala Mali antanti Dogodki, ki so se odigrali v Bolgariji, so se tikali neposredno samo Jugoslavije in Romunije, Mi se nahajamo na strani in precej daleč od Sofije in ne veže nas nobena posebna pogodba, da bi se aktivno vmešavali v bolgarske stvari, kajti kakor rečeno, ona ima povsem drugačno nalogo. In vendar se je zgodilo nekaj, kar je vrglo na položaj Male antante v zvezi z dogodki v Sofiji zelo neprijetno luč. Češki tiskovni urad ie ves teden oblegal naše liste z absurdnimi vestmi, ki jih je črpal iz tendencioznih virov in z grobo netaktnostjo se je vrgel na novo sofijsko vlado, ki jo je brez vsakega povoda m dokaza obdolžil, češ da je germanofilska in v stikih s Ferdinandom in Radoslavovim. V Beogradu so gledali na vse, kar se je godilo v Bolgariji, s skrajnim nezaupanjem. Culi so se glasovi: intervencija, vojaški pohod proti Sofiji, vojaška akcija celokupne Male antante. V Beogradu so vsi z navdušenjem ponavljali besede češkoslovaškega poslanika Sebe, da je Češkoslovaška solidarna z Jugo--lavijo. Nad obzorjem se je pokazalo i rvavo znamenje bratomorne vojne. V Pragi so se prestrašili zato, ker so spoznali, da so šli veliko predaleč in da utegnejo nastati potežkoče, ki bi diskreditirale Malo antanto. Toda praški politični krogi so spoznali to prepozno, kajti Mala antanta je bila že diskreditirana. Tn zato se je bilo treba umakniti. )z Prage se je razširil svarilni glas, da uo intervencije ne sme priti, da po mnenju velesil za to ni nobenega povoda, kajti nova vlada ni prekršila neuiHske mirovne pogodbe in da sploh ni potreben noben ultimatum, vendar pa je ne glede na to Češkoslovaška pripravljena tudi v bodoče moralno in diplomatično podpirati Jugoslavija Ta podpora pa je bfla v resnici enaka ničli. Evo, zakaj se je nepričakovano navdušenje, ki so ga povzročile negotove besede našega poslanika Sebe o solidarnosti med Češkoslovaško in Jugoslavijo, izpremenilo končno v beogradski javnosti v mržnjo napram nam. Beograd je pustila na cedilu Romunija, zapustila ga je Poljska, ki mu je vedno dajala nasvete glede treznosti in miroljubnosti. Sedaj pa je čutil, da je dvakrat zapuščen tudi od Prage, ki mu je spočetka prigovarjala, naj Jugoslavija začne vojaško akcijo, pozneje pa, ko je nastopil odločilni trenotek, se je pa umaknila in prisilila tudi jugoslovensko vlado, da odstopi, kar je bil občuten diplomatski poraz. Treba je priznati, da je bil iugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič na višku svojega položaja, da se je dobro zavedal svoje velike odgovornosti in da se je izkazal kot velik in previden politik celo v trenotku. ko je praško zunanje ministrstvo živelo pod dojmom intervencije. To intervencijo so pravočasno preprečile velesile, ki so odrekle Mali antanti pravico, vmešavati se v notranje zadeve Bolgarije. Dr. Ninčič je hladnokrvno proučil položaj in ubral pravo pot. Njegova naloga je bila težka, toda končno je vendar le obvladal situacijo. Zaradi naše zunanje politike se je pojavilo v Aiali antanti nesoglasje. Hoteli so izkoristiti Malo antanto za nekaj, kar ni njena dolžnost in kar ne spada v njen program. Naravna posledica tega je bila razdelitev v dva tabora: z ene strani Romunija in Poljska, z druge pa Češkoslovaška in Jugoslavija. Toda Romunije ni mogoče dolžiti, da je premalo solidarna. V Bukarešti vedo, s kakšnim namenom je bila ustanovljena Mala antanta; poleg tega pa smatrajo, da bi bilo nepošteno, ako bi Mala antanta v celoti nastopila proti bedni Bol-gariii. čije prebivalstvo je dvakrat manjše od oborožene sile Male antante. Naloga te zveze so gotovo bolj vzvišene in bolj poštene. Zato v tem incidentu ni treba videti nič smešnega ali poniževalnega, kakor sta hotela storiti Praga in Beograd. Kako naj se Madžarska boji Male antante potem, ko se je prepričala, kako sicdnia po nepotrebnem izpodkopava svoje sile? S to našo politiko je bilo zasenčeno ne samo dobro ime Male antante, marveč tudi interesi naše države. S temi platoničnimi izjavami o zvestobi za zvestobo si ne moremo zajamčiti prijateljstva Jugoslavije. Danes nam Beograd očita prav tako kakor Romunija, da smo ga izdali. Jugoslovenski tisk nam je brez posebnih ovinkov to povedal. S svojim so- vražnim stališčem napram Cankovi vladi, ki je nismo hoteli priznati, smo se torej samo po nepotrebnem diskreditirali. Največ pa je pri tem trpelo dobro ime Češkoslovaške v sami Bolgariji. Kako težko mora biti pri srcu inteligentnemu Bolgaru, ki je znova začel svobodno dihati, ko čuje, da se v državi, ki je pred 40 leti rodila njegove najboljše kulturne apostole, objokuje tiranstvo in snuje zarota proti novi vladi vseh narodnih strank. Da-H more to koristiti našim gospodarskim interesom, ki so bili v Bolgariji precej veliki in mar ne ženemo s tako tujo in pesimistično politiko Bolgarije v roko držav, kjer bi ne bilo želeti, da jo vidimo? Libeliški dogodki in „Ci!!!er Zeitung". Pod naslovom »\Vildwest an der Karntnergrc-nzc« prinaša »C. Z.« z dne 26. julija poročilo o znanem libeliškem obmejnem dogodku zaradi brizgajne li-beliške požarne brambe. O nepoučeno-sti poročevalčevi ne more biti govora, saj so slovenski listi že zadosti poroČah o tem dogodku, o njegovi predzgodovini in o posledicah, in saj je poročevalec očividno tudi sam Korošec doma blizu Ubelič. Zato je tem bolj značilno, da se poročevalec v celi vrsti dogodkov, ki so se dogajali slednji čas na Koroškem, omeji samo na epizodo rešitve brizgalne po Libeličanih. Že v tem se vidi njegova omejenost in hinavščina. Z lahkoto prezre poročevalec izzivalni začetek vseh dogodkov protizakonito, ob asistenci avstrijskega orožVušiva izvršeno izropanje enega šolskega razreda libeii-škc in libuške šole, Hbeliškega občinskega urada in gasilne shrambe po avstrijskih državljanih, z lahkoto gre preko dejstva, da je bila brizgama last libeli-ških posestnikov, malerfsostno, Ha ni vredno omeniti, se mu zdi, če avstrijsko orožništvo aretira brez vsake upravičenosti dva jugoslovenska državljana in ju uklenjena odpelje v avstrijske zapore. Poročevalec skuša motriti omenjeni dogodek s pravnega stališča Ce ga motrimo s tega stališča in če so imeli nekateri avstrijski državljani kake pravice na posameznih občinskih predmetih, tedaj bi morali na to pravočasno opozoriti avstrijske zastopnike v razmejitveni komisiji, ki bi v soglasji: z jugo-slovenskimi zastopnik] uredili vso zadevo, ne pa da so si °rinolastno prisvojili, kolikor se jim je ravno zdelo. Začetek protizakonitosti je torej na avstrijski strani, poleg tega pa še čisto navaden rop. ker je bila brizgama lastnina libe-liških posestnikov. Poročevalec »C. Z.« pravi dal;e. da je preteklo tri četrt leta, predno so se Libeličani spomnili na svoje lastninske pravice. Vsaj tako je razumeš tisti pasu^. Resnica pa je. da so se Libeličani pritožili zaradi te samepašnosti avstrijskih zasebnikov in orožnikov že avstrijskim oblastvom, ko so še bili pod Av-st iio, in jugoslovenskim takoj, ko so prišli pod Jugoslavijo. Čakali so torej dovolj dolgo, da se bo avstrijska uprava spomnila na svojo dolžnost in da bo PrevaJje, 27. julija 1923. jugoslovenska oblast kaj odločnega ukrenila Ni priletno, se v taki polemiki dotakniti krivde lastnih oblasti, ker poročevalec spada med tiste neplemenite nasprotnike, ki jim človek nerad napravi tako škodoželjno veselje, ki ga čutijo nad vsako našo slabostjo. A tu gre za pravice libehških posestnikov in je treba brez ozira na vse strani poudariti-: Šele, ko so Libeličani spoznali, da,, zanje ni pisane pravice, so segli po samopomoči. Šli so »in finster Nacht, bts an die Zahne bewaffnet« (tepec!) na avstrijsko stran in sami popravili krivico tako. kot je nepotvorjena zapisana v človeških prsih. Juridično je sicer ttuii nad tem dejanjem mogoče vihati nos. pravica na je le ena m ta ie našla v Libe iieanih to pot edine odločne varuhe. Ne gre torej za kake >Nationalhelden«, •ampak zgolj samo za pravico. Poročevalec hoče vzbuditi tudi sum, da so Libeličani šli čez mejo po svojo brizgaino z dovoljenjem jugoslovenskm orožnikov in finančnih stražnikov. To )e laž. »Ce gremo tej stvari prav resno na dno. moramo čisto nepristransko reči itd.«, tako se krivi in zvija ieguljasti poročevalec. Nimam rad ljudi, ki poudarjajo svojo objektivnost, ker so navadno hudo zavrat''i. Zavratno je tudi to poročilo. Poročevalec izraža strah, kaj bi se moglo zgoditi, če bi. ako bi, no. če bi na avstrijski strani orišlo do boja. Nesmisel! Vprašanje se glasi: S katero pravico so avstrijski državljani ob asistenci avstrijskih orožnikov vzeli llbeiiškim posestnikom njihovo lastnino? Zakaj se avstrijska in naša oblast ni^ta pravočasno in odločno zavzeli za. libeliške pravice? Katero je pravno in moralno opra-vičenie, da avstrijski orožniki aretirajo dva jugoslovenska državljana, Libeliča-na, ki sta imela pravilne legitimacije, kakor so potrebne za obmenii promet, ki pri rešitvi brizgalne sploh nista bila udeležena, ter ju vkl njena od dela na polju odžene jo v avstrijske zapore? Zakaj ju še do danes. 27. julija, niso izpustili? S tem, da je iz celega kompleksa dogodkov iztrgal poročevalec »C. Z.« samo eno epizodo, je pred vsem hotel opravIciG' aretacijo jagosiovensfcth državljanov po avstrijskih oiožmloh. l>ru-gega smisla cck> poročilo mma, kvečjtv rou še ta. da svetovnost nemškega jezika pripomore,; da se.Slovence pred svetom obremeni s kakšno hrrnpariio: V»a-ga! surovost, protizakonita saraopav nost in bedasta, maščevalnost avstrijskflj orožnikov, avstrijskih državnih organov je tako očividna, ta Nemec pa-zavija oči m krivenči resnico. Duša zasužnjena! Za postopamo Avstrijcev ne najde niti ene besede graje, pač pa napada Libeličane, naše državljane, in sumniči -naše orožnike. Bflo bi nesmiselno pisati tako dolg odgovor na tako .klavrno enostransko poročilo, toda stališče, ki ga zavzema »C. Z.« o vseh vprašanjih, ki se tičejo Koroške, je tako izzivalno krivično, da zahteva ostrih odgovorov. »Cilher Z«, i-tung« naj občuti, da mora koroško vprašanje obravnavati z vso previdnostjo in da srno Slovenci tu rvbčutljivi. kakor nikjer drugod. Ona mora spoznati, da njena dolžnost ni. braniti koroških Nemcev, teh naibnitahiejših zastopnikov nemškega naroda, sam-.i z.it<>, ker so Nemci, temveč je njen.; dolžnost, braniti pravico, rn naj ie ta na katerikoli strani. U. Ijocijalna^ ITALIJE. V zadnjem času se je sprožflo v luffj. vprašanje o reviziji sečila!nega zavarovanja v slučaju botezni. .Ministrstvo /a soo-jaJ.To poSUfko yc 123a vito. tiLt bo o teh vpraša n?b kmalu t7xk*T:vn nov zakoivdcf rračft. . Nar.nina bbsaraa za soeraJ«o zavarovanje ie bila ustanovljen v Half/I r zakonom od dne 17. juHja 189S leto. Ta centralna blagajna ima več podružnic, mod katerimi ^snbsidira država MajraJBo invaHdov *p trgovske mornarice, nacf'Ofialno btocmno porodnic Ma^ajno (privatnega prometnega osobja tn blagajno za pokojnine aantna pa rob rodnih dražb. Poleg tega skrf>i omenjena centralna blagajna tndl za zavarovanje v slučaju liMiiffilnii'ilf] in staiostj. •CHasom referata nadležnem ininistr.srvu je xk>bila blagajna v dob j od 1899—1922 leta v svoj fond nastopne vsote: za zavarovanje v slučaju starosti in invalidnosti t milijardo 233 mUijonov lir. za invrlide trgovske mornarice 9S mfl. hr. za porodnice K» mH. lir, za pokojnine asobju 1 kalnih železnic 71 mfl. Hr m za pokojnine os ob i u tparo-brc.Jnih družb 1-4 mil lir. Sredstva tega fonda prinašajo dvojno korist, Z ene Stranj služijo ciiJem previdnosti fn omogočajo, da se Jelavcf in njihove družine zavarujejo proti vsem /.ivlen-slcim nezgodam, z druge stran; pa se nakopičen denar uporablja za važne gospodarske posle kakor zidanje uradniških poslo-slopij itd. Del teh sredstev fe naložen v vrednostnih pa?>:r;ih drogi del pa je razpolago okrajem in občinam, dn olajšujeio žrvjien»e nezaposlenih. Kako važno funkclo vrši ta kapital, dokazujejo vsote, s kater i-rni je razpolagala centralna zavarovalna btagama. Tako je bilo naloženih 244 mH. Ur kot obligacije družhe za zgradbo že- -%:a*?de FarreTe — prevel Miran Jarc: C&llziranci. Roman. (1) L Na dvorišče, ki so ga senčile visoke platane med poslopjem in omreženimi vrati, sta dva tonkinska tekača pripeljala zelo odličen, pološčen in s srebrom okovan voziček. Vpregla sta se med vilnari ojesi in čakala svojega gospodarja nepremično kot dva žolta, v svilo oblečena malika. Voziček s tekačema je vzbujal vtis dražestne kočijice, ki je ugajala celo v Saigonu, kjer so se samo še mali ljudje posluževali takega vozila. Toda doktor Raj^mond Mevil je bil zelo originalen in je itak tudi imel Viktorijo in stasite dirkače, vsled česar mu družba ni zamerila njegovega vese-lla d□ ročnega vozička, čeprav je s tem i a sicer razkošen način žalil vladajoče običaje. Bila je četrta ura. Ob tem Času se navadno tamošnji prebudijo iz popoldanskega spanca. Doktor pozneje ni več sprejemal — ta uredba je bila zelo obzirna v i.ena kraju« kjer so ceste do solnčnega zahoda prazne in zapuščene. Danes je odhajal Ravmond Mevil precej zgodaj, ne sicer zaradi klasičnega sprehoda pred kosilom, temveč vsled pol poklicnih obiskov, ki jih pa je naprav- | lial v zelo velikih presledkih, ker mu i je ugajalo, da se bolj poredko pokaže, i Gladkolasa congai mu je odprla vrata, zaklicala tekačema nekaj šaljivk in se hipno onepremičila s sladkim izrazom na obrazu: pojavil se je gospodar. Prišel je po stopnicah z mladostnimi, čeprav že nekoliko težkimi koraki, pobožal žensko s prstom po nedrih, ki jih je zakrival ke-hao iz črne svile, in vstopil v voziček, ki je brao oddrdral. Ton-kinca sta tekla na vso moč, da bi naglica s svojim vetričem osvežila obraz možu iz zapada. Iz oken so skozi odprtine oboknic ženski pogledi občudovali ljubke, bele, s škrlatom obrobljene livreje, _ občudovali so odličnega gospoda, ki je bil še zapeljivejši kakor obdajajoče ga razkošje. Doktorja Mevila so ženske zelo ljubile — prvič, ker jih je tudi on ljubil, in sicer samo nje, drugič pa, ker jih je njegova lepota kar omamljala — ta čutna in skoro nedostojno mehka lepota! Bil ie bel in plavolas. njegove oči so bile temnomodre in skoro preveč podolgovate, usta pa je imel majhna in rdeča Čeprav je imel trideset let že daleč za seboj, vendar je bil še čisto mla-deniški in nežen, dasi 'e bil močan. Njegove dolge, svetle brke so ga priličile dekadentnemu Galcu, ki so ga stoletja — nekako za šolo — raznežila in izgladila Docela slučajna podobnost: Mevil se je hvalil, da je dovlj civiliziran in da se mu je kri vseh plemen sorazmerno, pomešala po žilah. Voziček je mirno drdral po cesti dalje in drevesa so ga ščitila pred po-ševnimi, pa kakor toikač ubijaj oči mi solnčnirni žarki. S konico svoje palice ie vodil gospod oba tekača. Da iu ustavi, jima je zaklical: »Toi« in ju potrepijal po rami. Zavila sta v predvrt neke vile. Ob ograj je stalo več kočij z anamrtski-mi groomi, pravimi pritlikavci Id so se oklep aH konj za uzde, »Ej,« si je Mevil rnisfil, »danes ljubica sprejema, na to sem docela pozaba.« Malo se je obotavljal, zmajal z rameni, iz žepa pa je vzel listnico hi jo ptegieaal; notri ie bilo nekaj r#8UJev* Indokineške banke. Nato je Ravmond Mevil vrgel svojo palico enemu izmed pravkar prihitelih boyev in vstopil. Stara in prostorna hiša je bila povsem kolonijalno urejena. Dve predsobi sta vodili v na najtemnejšem krilu na-haiaioeo se sprejemnico. ki ie segala v verando s težkimi zavesami. Vse tu je bilo veliko, da bi se notri kar izgubil, in visoko kakor kaka cerkev, medstene se niso dotikale stropa in pod bruni je krožil topel zrak. Spodaj je bilo hladno in oprava iz ebenovine, v katero je bila vložena biserna matica, je izdiliavaia vonj po domačnosti V predvežju je Raymond Mevil zadel na nekoga, ki ie pravkar hotel oditi — bil je to resnoben, pkišast mož, s citronosto-rumeno poltjo m. tentnuiri kretnjami, hišni gospodar, edvetnfiv Ariette. Moža sta si prav srčno segla v roke; odvetniku se je mračno obrrčje zjasnilo celo v smehljaj vzrado-vanja, s čimer ni imel navade,.pozdraviti vsakega obiskovalca. »Moja žena je doma,« dragi prijatelj,« je dejal, »veseli me, da ste jo prišli obiskat. Že dolgo nisem imel prilike, da -vas,vidim mi sebL* »Verujte mi, dragi,« mu je Mevil zagotavljal, »da ie temu vzrok le moja lenoba. Vaša hiša mi je v Saigonu najdražja. Odvetnik ga »e vzhičeno pogledal, kot da ga je zapustila mučna skrb. »Zapustiti vas moram, dragi doktor, sai veste, da moram, kot vedno, na. sodišče.« »Zanimanj slučaji?« »i?azporoke, razumljive;. Živimo v zelo lahki dobi . . .« Z mapo pod pazduho je odšel mrk m pokoBČen; njegova hoja je bHa trda, mrtva. Raymond Mćvil se je za njim porogljivo ozrl in- se nasmehnil. V spre-jenmiet se ie pomerrkovalo osem. desei žensk, ki so bile vse izbrano, a površno oblečene, kajti njihova saigonska oblačila so nalikovala razkošnim jutranjim haljam. Na pragu jih je Mevil vse oštnil z.enim samim pogledom, poten pa. je šel lahno mimo njih in se ustavil pred gospodinjo, ljubko pktvolasko z nedolžnimi očmi, ki mu je razprožUa roko v poiiub. »O, Esknlap?« ie vsknlcnUa, »kak j dobri veter vas je privedel semkaj?« I »Eskrlap,« je fodvnul zd^SMctifi Stran 2. •MUV EM S K I N A K OD« d u c 3 avgust* ;{«d. Stcv, 175 leznic, 54 mil. v podjetja za vodne naprave ia melioracijo. 53 milijonov v podjcfa za izkoriščanje električne sile in 113 mil. za zgradbo delavskih in uradniških hii. Koncem marca so sklicali itallanski delodajalci kongres, na katerem so posebe raz-pravlali o zavarovanju delavcev. Glede zavarovanja v slučaju nesreče je kongres zavzel staliSČe, naj se ^prepusti osebni inicijativi in ne monopolizira. To zavarovanje mora bit! neodvisno in ločeno od drugih vrst zavarovanja. Glede zavarovanja v slučaiu invalidnosti in starosti le kongres točno opredelil, koliko mora prispevati v fond država in kako se Ima vršiti državni nadzor nad trošenjem tega denarja. O zavarovanju v slučaju nezaposlenosti ie kongres sklenil, da mora biti fakultativno, da tnora razlikovati med poledelskimi in industrijskimi delavci ia ne upoštevati slučajev, ko jc nezaposlenost posledica kon- flikta med delodajalci tn delavci. NajvClo pozornost pa je posvetil zavarovanju v slučaju bolezni. V tem ozira je bilo sklenjeno, da mora ta vrsta zavarovanja pred-načitf vsem drugim in mora biti organizirana in izvedena kot prva naloga socijalne fK)litike. Is navedenega Jr razvidno, da |a bil kongres italijanskih delodajalcev selo previde« in obziren. V nekaterih državah res ni mogoče storiH vsega naenkrat ia zato se lahko raziirf zavarovanja delavcev samo polagoma. Toda potreba »varovanja je tako velika, da tri bil socijalni zločin, ako bi se zadrževal njegov razvoj kadar je mogoče, da to vprašanje napreduje. Ne smemo pozabiti, da Ja socijalni napredek nemogoč brez zavarovanja dela v o»ih slučajih, ki teže delavstvo materielno is ga ubijajo motzlno. TfctelBsss!^ fti lirzolfluna poročila Uspehi sinajske konference. — Praga, 2. avgusta. (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad objavlja poročilo iz Beograda o pomenu sinajske konference. V Sinaju sklenjenemu sporazumu Članov Male antante v vseh gospodarskih !n političnih vprašanih pripisujejo tukajšnji politični krogi velik pomen % ozirom na slošni položaj v Evropi. Zatrjujejo, da je vsled diferenc v repara-cHskcm vprašanju povzročeno razrah-Uanje zveze zapadnih velesil avtomatično povzročilo ožjo zvezo držav Ma!e antante, ki bodo z ozirom na važne komplikacije nekega dne poklicane, da varujejo same s svojo lastno močjo pravice, izvirajoče iz trianonske in neuill-ske mirovne pogodbe. Manifestacija solidarnosti Male antante je v Budimpešti in v Sofiji napravila najglobokejŠi vtis. Glavni cilj konference je bil v vsem obsegu popolnoma dosežen. Vprašanje sistemizacije Reke. — Beograd, 2. avgusta. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal pomočnik zunanjega ministra Ljuba Ne-Šić o odnošajih napram Italiji in o pogajanjih, ki so se pričela 31. julija t. 1. med našo in italijansko delegacijo v Rimu v zadevi sistemizacije Reke. Oficijelna seja pariteine komisije je bila pod predsedstvo"1 senatorja Ouartierija, R™DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA«! IZVANREDNO GLAVNO SKTTŠCTNO HMELJ. DP.UŠTVA ZA SLOVENIJO. DNE 29. JUL. 1923. Ker sta bfla predsednic in podpredsednik zadržana, ie ob d-'oceni uri odbornik, g. Edvard Kukec konstatira! sklepčnost, pozdravi! v prv obilem Stcv^-j došle hmeljarje ter otvori! glavno sk'upScjno. Pred razprnvijanjem dnevnega reda je predsednik se pozdravil Sefa oddelka za kmetrstvo pri Pokrajinski tsprav-i v L "-Zbijani, gosp. Senčim kater: se je tudi ndele-lečil gl. skušane. Pri razpravljanju dnevnega reda se je na^prei vrs7] razgovor o mezdi hm. obir vcem, katerega so se udeležili razni hmeljarji kateri pa so b;li tozadevno prav različnega mrerin. Z ozirom na de'stvo. da je do'očitev me*de za obiranfe hmelja v rarlicnih krajih tn jako različnih razmerah zelo težavno. sk?e-nlla ie gl. skupSČina. dati fcme^ariem le neko tozadevno podlago, katera pa ?a Trte nikakor ni obvezna, neso se lahko pri^rv di krajevnim razmeram. OTavna skrb pa mora bfti. da se bo ves pridelek lepo obra! In pravilno positSfL Konečno je bH sprejet predlog g. Schatrra. Vrarsko. ki se glasi: Obiravci dobe za lepo in pravilno obira-nie od vsakega škafa 1 Din jrrrtovfne in običajno hr::rr. tn ^tanovanie. ali pa 1H D!n gotovine brez vsega. Olede razpo^i-7ian*a po šapfrografu razmnoženih brro-Javn'"h poroči! iz Nr'rnberga al! ?nteca se je sklenilo, da naj ostane pr! sedaj vpeTfa-nem načinu. G. Plnvsnk. Sv. Jurij Je naprosil post^v^'o. da se pri f'rv^ndrednem dviganja ali padanui cen +lsri poverkniki kateri hočeio tozidevne stroške kriti, obveščajo brzojavnim potom. Ko je poslovodja obn*ibfl to stcrfll se ?e za tntršno oo_ ročil-o tako* zglasilo pet poverienfkov. Dobava brzoia\mib poročil je zvezana z ogromnimi stroSki, na kar le poslovodja opozoril navzoče. O kritju teh strokov pa nI bflo govora. Besedflo izpopolnitve društvenih pravil je prečita! poslovodia ter bilo enoglasno spreieto. Navzlic občnega potna rikanja srotovega denarja hi navzlic dozdevnim, visokim cenam za letoSnii pridelek (ca 33—35 mllPonov Din) se je po dali?i debati, katere so se ndeležfli gg. Scbapr. Plavšak, Vabič fn Pik!, na predlog poslertnoimen ova nega gospoda sklentlo naj Hmeljarsko društvo potom Pokraiin-ske uorave. odd. za kmetijstvo v Ljubljani naproša finančno ministrstvo, da se potom Narodne b^nke podeli denarnim zavodom, zhsti pa Savinski posofllnfcl v ?slcn vsaj 5 milijonov Dfn kredifa za do'™ dveh mesecev. Poslovodja ie potem javil, da ie državni poslanec Tvan PucelJ poročal, da se bode tiv^rna carina na brneli zvišala od S na 75 Dm v zlatu — kar bo le v korist našemu hmeljarstvu. Nadalje ie poslovodja poročal o legitimacijah za polovično voz-n;no na južni železnici hme!;arskim obiralcem, o 5e nedovoljni državni podpori, o lepem in skrbnem obiranju hmelja In nanosled še o previdni prodaji bmelja. Predno fe cr. predsednik zaklinči! bUza tri nre traia?rče vseskozi zanimivo zborovanje, le š> šef oddelka za kmetijstvo pri Pokraiinski upravi v LJubljani izrazil svoje zadovoljstvo nad lepo udeležbo m uspeSn* *>otek zborovanja ter cblhibfl svo?o pomoč vsem rr'zadevanjem Hmeljarskega društva za Slovenijo. —g Tržne cene v Maribora. Za 1. avgust izdano uradno poroulo o tržnih cenah ne zaznarmre posebnih sprememb. Meso In mesni izdelki so ostali pri doseda-n:ih cenah. Podražila se je samo Sfanfna od 38.75 na 29—40 Din in loj od 15-17 na 15—20 Din. Podražilo se ie nadalje surovo maslo kg od 44.50 na 45—47 D!n. Značilno ie, da se *e vkijub ^lošno dobremu stan.'u podražila krma in sicer od 75 do 100 na 87.50 do 112.50 In še bolj značilno je, da se je na višku sezone za ze-leiravo ista če tudi neznatno podražria, nmesto pocen;la. Tako n. pr. zaznamuje tudi zgodnji krompir povišek za 50 para. Pocenilo se ie seveda sad'e n. pr. pr! hruškah za 8 r>"n za kg imajo pa čudno ceno ozir. rar^.o v ceni. namreč od 6—12 Din za kg. V Špecerljl se je pocenil sladkor za 1 dinar te namezno olje za 1 dinar. Pri žito se je pocenil samo ječmen od 3.50 na 3.25. Mlcvski izdelki so ostli pri dosedanji ceni. —S Novosadska blagovna borza 1. avgusta. Novi Sad, 1. av&. Na produkrivni borzi noti rajo: Pšenica bačka 79/S0 kg, 1 — 3%, 12 vas. 365—350: bačka, 79 ks, 2 %. ladja Dunav, zaključek 3621*; bačka 77/78 kg., 2—3%, pariteta Beograd, duplikat kasa, 10 vag. 346—345; srijemska, 78/79 kg., ponudba 365. Ječmen bački, 64/65 k?., 1 vas. 300; bački, 67/63 kg ponudba 300. Oves bački, 5 vag. 250 —300. Koruza bačka 4 vag. •202%—2S5; bačka 2% defektna, duplikat kasa, 1 vag. 290: srijemska 100 % zdrava 1 vas. 2S7vj. Moka bačka »0» 4 vas. 587^; »2« 2 vag. 537°a—500: »5« 2 vag. 450; >6« stara 1 vag. 440. Otrobi bački v papirnatih vrečah, penudba 160; bački v papirnaiih vrečah za oktober—december. 12 vas. 155. Tendenza neizpremenjeno mlačna. — Beogradska blagovna borza *. avgusta. Beograd, 1. avgusta. Pšenica 78*79 kg, 2—3% pariteta Beograd, ponudba 345, iskanje 335; pšenica 78/W kg., 2—3^, Šlep Zabrež;e za 15 dni, ponudba 350. Ječmen franko Beograd ponudba 280. Koruza pariteta Beogtad 310. 290. Tendenca ncizpreme-njena. Zanimanje zlasti za slive. — Tedenski semeni v Zagreba. Zagreb L avgusta. Dogon na današnji tedenski sejem je bil zelo velik, zlasti je bio regate j živine, dočim je bilo svinj manj. C*:oli 60 J debelih svmj je bilo Iz ?rerna. Tudi sena ' je bilo dovolj. Roeato živino so kupovali Italijanski trgovci. Obisk na sejmu Je bil živahen. Cene so ostale zelo čvrste. Za ka-"Ive te?e so notirali: Voli L 13.75~-H.50, II. 10.50—12.50. 1!!. !n bosanski 9-11.25. teleta I. 19—19.50. IT. 18.50—IS.75. krave f. 13—14.50. IL 10—12.50, svinje 1. 24—24.50, 1 U. 21—23. —K Zagrebški žitni trg. Z.urreb, 1. avgusta. Cene v -f—-)**• za 100 kz. postavno bačka, odnosno v jvodinska a no'i- rajo: Pšenica 78 79 kg, nova 350—365 žol-ta koruza 280 — 290. ječmen za pivovarne 290—285, za krmo ?7 v_2». oves 300 280. pšenicsia moka =0 * 600—625. »2« 575—600. »4« 550—575, «a krmo 200, drobni otrobi 145—155, debeli 17^ 1*0. uffnra. — TV, Umrtnr)*in8 razs/aHM I Mtadfh* ostane odr>'ts Se /i Jas« u^itdfc skega in ntrriilirskega krT - a, t t. do 8. avgosta. Vatonnina je med tem časom ta delavce in aradojke proti ;.-..irnici pole* vična, — Jesenske književne BOVOStj TIsItov« ne zadruge. Za je.-'.n^; termin izda "•" -kovna TTHJrnra 7 kn:-£ !n ^'cer. Yeber. Zaaaosi in verv, (Pota in cf!':). čerateH, Materija ie cue-rirf'?.. (Pota n d?H), Rs*. htn-Vajanskl. T.e:ec> sence. Prevrd Iz slovaSt^ne. (Prevodna kORZnict.) Zbraiti spisi PMGHtaitap L rv. (aSfevctnlr] pf-satelii«). N«vač-'!i. Samosflnfk. Zbirk-« no-veL Linhart. Žiroan.-va Mk-ka m Veseli dan ali Mat-cek se žcrri. <»Odc"-'V Veliki Sk>ck,ew'čzfc'r ilustrira«! roman 7 o*f': ^ in mečera. ki ie Izhajal v snopičih le J -tiskan fn bo v jesen? pr'.šel ▼ kTi fsarae kot enotna kafiga. Za boJRCao fcn serl'o, kj bo prav bogata, so tuč\ že vse kniicre v tisku. — Veber France, 7na*i^«+ In * Vedeslovna 5^od;,a. »Pota fn čili*, 7v. 1 = 16. Zatoffla TlsUovna z-dnirra v LJnbl 1023. Str. 254. Mehko Tesani kri-- • 65.— Din j>o pošt; Pm 1.50 več. Za k pres urjoslovanskega učiteljstva, ki bo te dn| zborovalo v Ljiiblinni, ie izdal Th skovna zadru-era za vsak era Izobra zani.nrv sp*s: Znanost m vera. V ne m godala avtor psfholo^Vn nnnlo^ro rn^^'v -net;a fn verskega misTenia In crrad! ra tel anafiz! clavne zakonce raztflce med man-sr\'om fn verstvom. Zato fma snis tri c4- y. v prvem razpravlia o znanstvenem, v drn-gem o verskem m»'5lienjn. v Tretjem pa o razmerju med znanost'o in vero. Pri U se pissM dotakne tudi vpra.^?n;^. kaj mesto zavzema napram znanosti relftri in konfestjl trmetnost, k? mu leži nekaka na sredi med znanost'o tn reUs?:o. K- -prav toplo priporočamo v^em Izobražencem, za katere so zjrorai navedena vpt -sanja, zelo Interesantna, Kn i era se nar pri Tiskovni zadrtrjrl v LjsbljaifL, Prešernova ulica 54. Sckolslvo. — Sokolski dom v Loj?etcn. Vsi. k cr ndeleže otvoritve Sok. doma v Dol. Lozar-cu imajo polovično vožnjo na osebnih h brzovlakih. ki odhajajo iz Ljubljane 5.50, 12.05, 14.35, 19.30 — iz Rakeka pa 6 10. 0 I L, 15.20. Vsak udeleženec se mora pri blagajni m v vlaku izkazati z zletno izkaznico S kolskega Saveza, katero dobi pri domačem druStvn. Odprava se vrSi na ta način, da kupi vsak udeleženec pri vstopni posta!) celo karto, ki velja tudi za povratno vožnjo. Udeležencem iz postaje Planina in Rak'k se dovoljuje za potovanje domov uporabo nabiralnega vlaka, ki odhaja iz Logatca ob 23.43. — »Sokol /.«- Najprisrčnejše pozorišče pri narodni veselici na Taboru bo gotovo domač Stant. napolnten s pridno sQ h o robo. Hmetnine nasm bahavih Ribnifanov v ljubkih dimenzijah, z lepimi verzi in na* pisi gotovo očarajo naSe goste. Par dinar« jev in vsak dobi lahko krasen naronie Izključen, — Zdravo! Načelnik župe Lnbliana I. — Oradbenj odsek Snkoh Moste na« rnamfa, da priređf v nedel'o dne 2. septembra ti. v parku g. barona CodeHyfo vdfko vrtno prireditev z raznovrstn'm spore-dom. Odsek. — Mednarodna igralnica na Bled;«.. Delovane mednarodne igralnice so obi.i-sti ustavile. — niso pa ustavile delov..o a velike javne tombo'e v k oris* Sokolske t doma na Bledu, katera se vr5i dne 5. tm. ob 15. uri na veseličnem prostora pri Grajski kopeVi na Bledu. Dobitki so dr.-goceni, med ni?mi je tudi Je-pn amer ' • pisalna miza z fot^lom. VVednost vseh dobitkov OTeDomoljub« tako nezaslišano po* tvarjati resnico. Ampak »Slovenecc si bo vseeno še predrzni! dajati moralne lekcije drugim — Poklicno farbanje. Se eno cvetko Iz klerikalne kloake. »DomoIjub€ z dne IS. julija poroča, da je dosegel postanek Kozo v n i k. da so bili na orožno vajo vpoklican! vojaki že dne 20. junija odpuščeni. Kdo bi si mislil, da Ima Slovenija tako uplivne parlamentarce! Čudimo se samo pozabljivosti poslanca Kogovnika, da javi tako imenitno pridobitev Šele po treh tednih. Ali pa fe bila farbartja preje Se preočitna. — Donesek k »Slovencev!« ženflalno-stl. Pokojni dr. Janez Ev. Krek je v flegmatični hudomušnosti pravO v času tik pred voino svojim ožjim somišljenikom: »ŽeniiaJne ljudi imam tam v Kopitarjevi ulici. Danes so jo dobro pogruntali naš ata MIha. Crvitas clvflaluin creata est!« Vsi verni so strmeli in Krek ie z vržinko v ustih nadaljeval: »Ali veste, kje je država Cerealila?« — Se večje strmenje ... »To je tako-!e! Maš ata v Kopitarjevi ulici so dobili nemško poročilo z Dunaja: »Ausfuhr von Cerealien ist verboten«. ter so prestavili: »Izvoz iz Cerealtje Je prepovedan ...« — Razstavo m nrodsjo deSklh ročnih dni! Ifndske šole na Pledn priredi podporno društvo imenovane šole v ZdraviSkem o*o mu na Bledu v dneh 3^ 4. in 5 avgusta t. L Vstop prost. — Kača v soda. — ^red dobrim mess cem je vaš list fn za njim še nekateri objavili notico, da je umrlo mislim v Beogradu troje Hudi. ker so nilf pivo iz sodčka, v katerem so potem našli k*čo (mrtvo ali Živo?) Knkih štiriTnfst dni pozneje se ie s stvarjo pobavi! oeJvidno zelo resen gosp^. ki Je rekel, da tisto s kačo v sod't ni Izključeno, pa je navedel Se neka! podkrenlnih primerov. Sedal, ko le prešlo snet štirinaM dni. vnrasam jaz spodaj nepodpisani: aH le res ali ni to k?>r so nam plavil' ft> v osnovni soli. da kačji strup Sfcodnfc edino v krvi, niknlf ite v želodcu in da lahko brez sk^bi kar?! pik celo tzenzaš. Če imaš le ritnice in nsta zd>9v?»? Kako ie torej s to zadrvo c»ko do+ična kača ni bila v»mo — morska kača, rojena iz pasjih dni te?av? — Golfske vest?. — Nemška predrznost. V nekem hofeln na Ljubljanski rrs+f svfri po večerih godb? orkestra Iz Zagref>a, '-ntera tvenskUi komsd^^v ne sliši ter da jc crodni baje r^m*«rnil aH celo r,r«-poveda"! iTra+i slovenske komade. KH?rb teren da ie dotami hotelir baje Nemec, ne moremo kaj takega verietf. zato bi trito d^bro. Če bT nam poiasn?!. ali te morebiti res zmoten t?>ke predrlo?*?. £e rrm slo-vensM komadi res smrđiio. potem je boTie, da odide k bratom v Avstrfio aU ra"\ da se ne bo redH mV~i od našega denar??.. — Nogomet. V p^p^rb'ek zvečer re ie na igralfŠčn nrl »Skaln? kleti-" vrSfla tekma med »Trgovsiki«! šponnhn FSnboni Iz Celovca« ter Ce^k-jm r Atletiki*. Kr?n?a-Ta je z zmatro »Aftetikov« v razmerju Samomor. V Gledališki uTici si fe neka omo'ens ?rosr(-» D«lakorn"a prerezala vrat fer na bdti vavr}etr?o kmalu trmrta. Vzrok dei?rTii ie bfa dtfšeVUa 7m»ćeno*t _ Prvo rr^nzđ.ie smo te dni osazfii na celjskem trgu Z-1 tretje porotno zasedanje pri celjskem okr^ž. sodišču so fntenovaal za predsednika dVofnosodnl sve^i'- ?n pred^edn^ okro^. so^f??a »r. dr. Josip Kotnik: za namestnike višH de?el-nosodna svetnrka ffg. dr. Friderik Bra.x!^ »n dr. Ivan Premsch^k ter dc??lnosndni svetnik Valentin T evjčnik. — Obrtniški naraSčM. V mesecu juliju sc jc pri obrtnih zadrugah v Celju oprostilo vajencev rarnlh obrtnih strok. OprašČenci šo prelskn^nlo prerfaTI deloma z dobrim, deloma n orav debrim uspehom. — MarTh^rsSe vesti. — Pogreb ma-?or;n v p. An Vrsta se vrši dne 2. avgusta ostanke italijanskega mučenika Oberdanka. Gotovosti za to pa ni bilo. Radi tega je bila izbrana komisija, ki je proučila vse okolnosti, da končno izreče ali identif kacijo izkopanega okostnjaka ali pa ga zopet zakopljejo, ker ne podaja sigurnosti za to, kar so poVop^iščn. kjer bo tudi pokopan. — One-sveščenia, V zadnjih soparnih dneh se je v mestu zgo^To več nnesveščeni. posebno prt nervozni srare'š'h ljudeh, pri katerih le moml prrroč nudrfi rud? reŠftm* oddelek. Zblaznelost. V barakah v Danteovi rdlci ie iskali. Neka tržaška žena je trdila, da ona I zbirne! delavec M~*f'a Wefifbacher. Sa. ve za gotovo, da je Oberdank pokopan bli- pomoč so poklical? rešilni oddelek. — Spre-zu vodnjaka. Res so dobili tam okostnjak ! brez glave (Gbcrdank je bil obglavljen) ali pri nadaljnem kopanju po pokopališču so našli še dve drusi trupli brez giav. Tako ni bilo mosoče dolšo časa. dognati, karen okostnjak naj smatrajo za Oberdankov. kazalo pa je vse. da bo pravi vendar le oni, ki so izkopali pri vodnjaku, ker je najbolje odgovarjal popisu postave Gbcrdan-ka, ki je bil bolj šibek človek. Na zadnje so poklicali v Trst krčmarja Kneza iz neke vasi pri Beljaku, ki je sluz"'! kot vojak v Trstu leta 1SS2 in je bil službeno navzoč pri Oberdankovem pogrebu. Ko so ga peljali lia vojaSko pokopališče, se Je Knez kmalu ozrl proti vodnjaku. Šel tja in poka* zal na kraj, kjer le bil po njegovem spominu pokopan Oberdank. Baš tam pa so preteklo lesen Izkopali omenjeni okostnjak, ki ca smatrajo sedaj Oberdankov. V kratkem se razglasi izid preiskave uvodoma omenjene posebne komisije. — Iz kloake klerikalnega žurnaltema. Tik pred novinarskim kongresom in tik pred katoliškim shodom čitamo v »Domoljubu «sledečo notico: »Od kar vlada pri nas samostolno-IIberalnl centralizem. se je jEemUiikl davek povišal M krat To se pr*. merrba pojesti. Kakor čujemo 'e vflo ljubljanskega trgovca g. Vokača v PoČehovi prj Mariboru kupil češkoslovaški konzul dr. Benei. Vila ?e bila predvidena tu nastanjeni inšpekcije dela (ministrstvo za soe?rafno politiko). kTer b? se nastanilo rti JI uradnlšrvo, kt nima. kakor #mo le opetnvpno poročali. 8« sedal ne st»nnvanj.i kmnin nirtj pisarne ne več, Će se muirstr-stvo ne bo pobrigalo za svoj oddelek. — Snaženje Tapeinerjevega drevoreda. Te dn? so pričclf s sna2eh*efl* <*rfcv1a ob Ta-pemer'evem sprmem'Vu (Slomslcov trg. OroJnnva nI.) Za treblien^e drev?a nI sedaj pravi čas. v»pd?r ie hflo na tem mestu zelo potreba. Še boTi potrebno pa Je Iztreb-Ifenle kostanjevega drevoreda v Tntbar-Tevi ulic j kTer ponoč? vsled slabe razsvetljave brez nevarnosti za adrav*e in pred strmlirvbrtt eVmepti. fr» potikajo med debli. nI nagnil prlorroelHva pol Vremenska sprememba. Nevlbtn. ki le v sredo dopoldne zonet jrroz'la Mariboru, Je vstl do Jo" ure še izostala. Pač pa ?e n-»*tn!o popoldne naenkrat IsTadne^c m oblačno k dežju nagnieno vrem*-. fz česar se sklepu, da se je prvi izbruh nev&Ve to pot razvil drugod. Krasna in izvandredno dolga družabna drama. Divne naravne slike! Nenadkrilji-va režija? Globoko zasnovan sujet filma osvaja gledalce. Predvaja se od danes 2. tm. do nedelje 5. tm. — Kino Tivoli. »Mož Kz Neaplja* I. del tega glasovnega filma se predvaja samo Šc dane^. Od jutri petek 3. tm. se predvaja II. del ^Berba svetov.-. Film je gigantično delo filmske umetnosti. V drugem delu originalni posnetki iz ameriških rudnikov. — Koncert v Kavarni »Emona« se vršj vsak dan, razun nedelj in praznikov, ob 8. zvečer. Igra I. ljubljanski salonski orkester. Vstop prost. — Kavarna in restavracija »Zve/da«. Za Ljubliančane je bila naša »Zvezda« ved* no pravi ponos. Nahajajoča sc v sredini mesta, nudi v poletnih večerih mlndtni in starim prijeten hlad in oddih. Naša »Zvezda« slovi in ni čuds. da jo obiskujejo tudi došli tujci kaj radi. — Odkar pa je iz stare raduhle kazine napravil gospod Krape3 mo* derno kavarno, lulcsuriozno restavracijo ter krasen vrt z udobnimi verandami in ustvas ril pred kavarno in v »Zvezdi« pod kostanji za občinstvo nad vse prijeten odpočitek. vre vse občinstvo v ta »Tuskulum* prijet* nostš in udobnosti. Vsakodnevni vojrflkj koncert na vrtu in salonski orkester v pavi* Ijomi razvednije in blaži občinstvo s svo* jimi res umetniškimi proizvajanji. Postrc* žen pa si v kavarni in restavraciji »Zvezda« tudi po5tcr»o. hitro in no hrezkonkurenenih e*»n#Jv Poleg krasnega Tivolija s svojim hotelom in parkom, jc ljubljanska »Zvezda* z moderno kavarno in restavracijo pravi biser Ljubiianc ia jc vsako dirjanje v razna draga kopališča popolnoma odveč. BENEF1CA /VAMA ZA1K/NA. Splošno znani in priljubljeni adet in avijatik. velik slovanotil J. M. 2aikin ima v petek 3 .avgusia v ciikusu »Renlow« svojo benefico. Skozi gosto mrežo intrig, človeške zavisti in Škodoželjnosti se je prebil ta velikan s svojo izredno silo pot svetovne slave. Vedno oprezen in rahločuten v napadu in blagoroden v rokoborbi je ta volški junak povsod predme: uvaževanja svojih nasprotnikov. Med znamenitimi ruskimi rokoborci se odlikuje Zaikin po svoji legendarni sili. eleganci in prirojeni plemenitosti. Zvezda ruske beletristike A. U. Kuprin, ki je njegov najboljši prijatelj, jo s klasično dovršenostjo opisal mnogo zanimivih prizorov iz VanjuŠinega življenja. Ne samo vsa širna Rusija, kjer ime Zaikina živi med narodom po mestih in vaseh, nego tudi zunanji svet pozna tega slovanskega orjaka. Saj je v Parizu in Rimu premagal največje francoske Ln italijanske znamenitosti na polju težke atletike. V peick nastopi zadnjiC pred tukajšnjim občinstvom, nakar odpotuje v Ameriko. Na tel predstavi bo Zaikin pokazal občinstvu svoje najbolj zanimive točke ki so mu prinesle nešteto svetovnih nagrad in Ime kralj2 rokoborcev. Med drugim bo pregibal železno tračnico, tehta 1^0 kg. Onemu, ki ga prekosi v sili in izpolni zahtevane pogoje, plača Zaikin 25 il&ct din. ali IO tisoč fr*nc frankov. Pravni vestnik. —Nove odredbe glede tiskovnih pravd. Da ustreže številnim pritožbam glede ne-dostatkov sodnega postopanja v slučaju tiskovnih prestopkov in dvigne avtoriteto dr« žavnih oblasti, je minister pravde Izdal vsem vrnovnim in okrajnim sodiščem ter pokra-linskim namestnikom odlok, v katerem pravi: De se to stanje ne bi nadaljevalo in vzdrževalo, kar bi bilo brez dvoma Škod-lijvo se iriavo in prebivalstvo zapovedujem 1.) da se predpisi ustave in pozitivnega zakona o tisku na ozemlju države v bodoče tzvrjtujelo v vseh svojih odredbah vestno, točno ln strogo: 2.) da se uvede kazensko sodno postopanje proti odgovornim osebam, , JU je Pretrese proti predpisom o tisku 1* da se proii krivcem postopa pred sodiscera, zelo energično in intenzivno: 3.) da se tiskovne pravge vr>e brez odlašanja ko: zelo nujne; 4.) da mi vsa sodeča službenim petem posijelo staiisiične podatke o vseh kazenskih zadevah r i zakonu o tis-ku in si-r cer: a) najprej splošni pregled vseh predmetov, ki pridejo v razpravo do 30. junija t. L m iz katerega bo razvidno: koliko predmetov je bilo do t-t;a cu>j v teku, koliko in kako jih je dovršenih in koliko je ostalo Sc nedovršenih; b) nato mi bodo vsa sodišča redno pošiljala vse podatke z i vsako tekoče četrtletje in sicer tako, i; ikor je določeno v točki a. Ti čeiriieir.i podatki se morajo pošiljati tako, da bodo v ministrstvo pravde najpozneje koncem prvega meseca v sledečem četrtletju: 5.) da mi vsa sodišča v Srbiji in Crni gori kak.r tudi državni pravdniki na ostalem ozemlju v reku. določenem pod točko 4. pošljejo statistične podatke vseh konfiskacij ia zdanili prepovedi (ustavitev) listov (novin) in drugih tiskovin z opombo, koliko jih je odobreno in koliko uničcuo. Turisfika in sport — Triglav. Pota planiti ^ so v tako dobrem stanju, da jc dne 29, |u-liia cb priliki pohoda Italijanom prišel na vrh Triglava sest let star sinko ar. oi d-jala Pcdkraj?ka. V spremstvu Staršev napravil ie dvainpol dnevno turo čez Vrata, Prag, Triglav, mimo Sedmerih jez^r. čez Komarčo k Boh. jezeru. — Iz skaiitskoga tabora: 2e dni je, kar taborimo v tej I (H lelp dolini Vreme imamo vobče ,jsnt\ Od ran: ure do solnčnega zapada se gibljemo pod milim nebom. Lahko si mislite, da smo že močno ogoreli. Pa levimo sc tud:', posebno ro pU č:h. Prostor, kjer imamo ležišče, {a s smrekovimi vršički ped na debelo. Po in celov> prvorazrednim Kaufn«. SK. V moštvu Cc Jovčanov igrajo 3 repri^cntnnčni isra^ 1 Koroške. Ilirija nastopi v sestavi .Miklav-čič. D'Iinar. Beltr^m. Dcržaj. ' .tj«, lav-Čar, Zopancie. Učak, Oman. Vklmaier. Pr-valek. On'šlvpne mil Pevska veselica »Zvona« v Šmar' nem pri Liti?! v nedeljo 5. avgusta pop^ dan na vrtu za šmartinskim gasilskim domom obeta biti prav prijetna zabavica za vse domače ter sosednje bližnje tn daljno goste. Vspored ie zelo pe^tert nastop-pevskega zbora, domača godba, amerikanska iženitev. šaljiva vo&a. Ihiberenska tehtnica, cvciiicc, prt»si2 zabava in ples. Ker se veselica prienc ob f-.'4» popoldne, so vsled te*rn -Želerniške .veze v obe;-smereh zelo uKodne in jc vstopntea le 4 D. vabimo ponovno vse IknSItelle petia. 7abii-ve in prijaznega šmarma. da v nedeljo v čim obilnejšem številu polute na iaso vesc-lico. Borzna poročila. — Zagreb, 2. avg. (IzvhO ZakljuČeli Devize: Curih 16.90, 17, Pari/ 5.325 5.40 London 4^s.o0, 431.50, Rerlin o.ot. nj g, Dunaj 0.13225, 0.13335, Prara 2.7675, 2.79, Trst 4.045, 4.075, Newyork 93.50, 94.2-Budimpešta 0.47, 0.".>, Me\vyork 92J$q, 93JS — Curih. 2. avgusta. (Trv.') D«našni*» prcdbor.ra: Beograd 5.85. Berlin 0(00045. Amsterdam 220.—•, Newvork 5-505. London 2538. Pariz 32.10. Milan 24.20. Praci 16.40, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.^0. Sofija 5.05, Varšava 0.0025, Dunaj 0.(KJ7S75, avstrij? i:< žigosane krone 0.007°. — Trtt, 1. avdusta. Beograd 2450. R r-lin 0.003, Prafla 67.75, Pariz 134.—, Lonci-105.50. Nevrvork 2^.—. Curih 412 — P !S. — Srebrna zspestna damska ura s izgubila včeraj, dne i. avx.. med 6 in pol 7 uro zvečer v Selenburgovi ulici. Pošfen tra?dlte!l naproša za vrnitev prof i n*- eradi v Gradišču 7/II desno. — Izgubila se je v nedeljo okrog 11-zvečer na noti iz VVolfove ulice Čez Zvezd., do nunske cerkve zelenkasfo-riava športna čepica s črno podlogo. Pošten najditelj naj jo blagovoli proti nagradi oddati v Gradišču St. 15. pritličje. ——___ Glavni urednik: HASTO PVST0SLEMSEK, Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. IZJAVA. Podpisani Amon Goršek, kretnlk v Zagorju ob Savi, obžalujem vse žalivke. W sem jih jrovoril o g. Ivanu Birolla, imetniku apnenic v Zagorju v gostilni g. Lov* ro Jerina v Toplicah pri Zagorju dne 23. in 24. juniia ti. se mu zahvaljujem, da ro* je Odpustil in odstopil od kazenskega preganjanja ter plačam vse dosedanja stroške. IS-V. a V. . |j| ■ H! 1fl Danes ob 6. zjutraj je umrla naša ljuba mati, stara mati in prababica, gospa ešnik roj. U Po 85 letih trpljenja je odšla, da najde plačilo za svoja dela. Naj ji bo Bog pravičen sodnik! Pogreb se vrši v soboto, dne 4. avgusta 1923 ob poln 3. popoludne izpred hiše žalosti, Trnovska ulica 29. Blag bodi spomin nanjo in mir njeni duši! V Ljubljani, dne 2. avgusta 1923. Žalujoče rodbine: Florjančič, Bitenc, M i cnllni ćf Ple&feo, Bohinjec rt-V^-v---- odgovor« uprave naj se priloži 1 dinar. Cttna o I rruom do 20 besed C /o S"—* vsaka nae*aljf- j bescia 3C para, x j avlćino vred prodam Registrirna blagajna se ceno proda. — Naslov pove uprava »Slovenske« ga Naroda«. 7869 Psico volčje pasme, dve leti staro, takoj prodam. Ce* na 250 dinarjev. — Vidrin, Velika Nedelja, Slo* venija. 7940 Puch-motor 2% HP in pomožni mo* torji znamke Cockerell, HP, po nizki ceni nas prodaj. — Avto — Flor* janČič — Ljubljana. 7636 PODRUŽNICA ČRNOMELJ DANSKE KREDITNE BANKE naznanja, da Je pričela s Inuflustom ti. svoje poslovanje ter se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Razprodaja vsakovrstne vinske posos de, dokler traja zaloga, pri tvrdki / Avguštin, Spodnja Šiška, Jerneja cesta 231. 7660 Not voz (samec) Se nerabljen, se proda. — Ferdinand Zrt* nik. Črna vas 28 pri Ljub« ljani. Cena po dogovoru. 7914 «... v.' .. Stalne ceni pod paritet® ob najoeeji izbiri nudi za vse vrste blaga V. mednarodni dunajski semenj Z—a. septembra 1923 Pojasnila daje WIEHER MESSE, W I E H VII.9 ter častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg štev. 4. ■ Športne, vojaške In žBlBzničarsnB čepice izdeluje P« Semko, krznar KriževnlSka ulica 7. 2712 Dr. Dri ordinira zopet redno od 2 do 3 vsak dan« Beethovnova nI. 15 priti. (Nepremožnim brezplačno.) Zidna opeka normalno in močno žgana, priznana najboljša kakovost se nudi vsaka množina po dnevni ceni. ft, 5mlelow9klf arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. — Rimska eesta 18 Zaloga na drobno na Opekarski cesti 18. 7915 ■ Vilo t Ljubljani prodam. Stanovanje ta« koj na razpolago. — Po« nudbe na: Jan Dvorak, Zfbcrtova ulica 227, Sp. Siika. 7918 Hiša naprodaj! Proda ar pritlična hiša z vrtom v Zgornji Šiški 34 pri LJubljani. Cena 80 tisoč dinarjev. — Poizve se pri Bergantn, tatotam. 7927 trgi [ovino z mešanim blagom ter vsem potrebnim invetu farjem takoj prodam. — Cena 15.000 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7926 Proda se pritlična hiša v okolici Ljubljane, na gorenjsko stran, tik glav« ne ceste, oddaljena osem minut od postaje. V hi$i so tri sobe, kuhinja, klet; pri hiši je 1000 m* zem* ljisča. Hiša je popolno* ma nova in stanovanje takoj na razpolago. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 7871 Lepa hiša v Stožicah št. 53, pol ure pe shoda od Ljubljane, popolnoma moderno ure* jena, s prostim stanova* njem, štirimi parketira* nimi sobami, kopalnico ter lepim ograjenim vr* tom. Na zahtevo se dobi skoro novo gospodarsko poslopje, pripravno za vsako obrt ali trgovino. Cena ugodna. — Več pri Iv. Frelihu istotam. 7879 Instrumente prodam, in sicer F*bas, baspozavno, bastrompeto, gosli, vijolo, mali boben — vse brez napake, delo* ma novo. — Interesenti naj pišejo na upravo »SI. Nar.« pod »Instrumenti 7934«. Brezkonkurenčna trgovina, gostilna z gostilniško koncesijo in tobačno trafiko, tik farne cerkve, se radi družinskih razmer takoj pod ugodnim pogojem proda. — Natančnejše podatke pod naslovom Zelo ugodna nrilika/7649 na upravo »Slov. Nar.*. Pohištvo za spalno sobo. dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. — Naslov pove uprava »Slov. Na; roda«. 7923 Proda se: kompletna sesalka, stroj za mletev (Schrottmas schine> in trije aparati za filtriran fe. — Vpraša se: Fr. Bclihar, Spodnja Šiška, Sv. Jerneja c. 231 7703 Prodam večjo množino srebra (5 K, 1 gold., 2 K m 1 K z navedbo cene pod »Sr komadi). — Ponudbe z navedbo cene pod »Sre* bro/7948« na upravo »SL Naroda«. Hiša, v kateri »e nahaja dolgo* letna gostilna, trgovina in trafika, pri oljnati to* varni v Zidanem mostut je naprodaj. Event. se odda gostilna in trgovina v zakup. — Pismene po* nudbe do 15. avgusta t. L na naslov: Sodnik Kle* novšek, Vel. Bečkerek, Banat. (Znamka za od* govor!) 7928 Eno- ali dvo-družinska hiša (vda) v Ljubljani se ku* pi. — Ponudbe pod »Si* gurna kupčija/7917« na upravo »Slov. Naroda«. Otroški voziček (le dobro ohranjen) s streho in novejše vrste, kupim. — Ponudbe pod »Prvorojence k 7944« na upravo »Slov. Naroda«. Kupimo yjational registrirno bla= ga j no. — Ponudbe z de* tajlno označbo stroja in cene pod »Blagajna/7S94« na upravo »Slov. Nar.«. Orehove hlode, prima, od 30 cm debeline naprej, merjeno brez ko* že in od 2 m dolžine naprej, kupujem. Oziram se samo na ponudbe z navedbo cen, franko va* gon nakladalne postaje. — Rudolf Zorć & Komp., Ljubljana. 7842 I Stanovanja ■.................... Soba se odda mirni gospodični. — H3* ierjeva ulica 12. 7925 Sobo z električno razsvetljavo ilče boljli gospod zrn 7. t. m. — Ponudbe na: A. Deklevm, Rimska cesta 3. Dve lepi sobi v lepi legi mesta se ta* menjati za eno v sredini mesta. — Ponudbe pod »Slučaj/7881« na »Slov. Naroda«. Mesečno sobo OČe miren IclezntŠki uradnik; gre eventualno j kot sostanovalec. — Po* uudbe pod »Miren /7935« na upravo »SL Naroda«. i 3£n:?m | Pisalni stroj, že rabljen in dobro obra* njen, kupim. — Ponudbe pod »Pihalni stroj ,7882« na upravo »Slov. Nar.«. Kupim 1000 m3 smrekovih desk 20 mm tretje vrste in raznovrsten drug les. — Ponudbe franko meja na naslov: Rudolf Pavle tič, Trieste, Via di Monte* cuceo 18. 7938 Hrastovi pragi se kupijo. ■— Ponudbe z navedbo cene in dimen; ■zije na naslov: Davorin Frančič, Ljubljana Go* sooska ulica 4. 7910 Sobo s hrano ali brez hrane Oče rrtJnfH ckademični urednik za takoj. — Ponudbe oi upravo »Slov. Naroda« pod »Sredina ali porife* rij a 7930«. Išče se ena aH dve mebhrvsnt (oziroma prtrrnf) sobi z uporabo (sli brez) kuhi* nje s 15. avgustom aH pozneje. — Ponudbe nc: Dr. Alojzij Vrtačnik. od* vernik, Ljubljana, Beet* hovnova 10. 7912 Stanovanje s tremi sobami dobi ta* koj dotični, ki plača na* jemnino za dve teti na* vre j. — Ponudbe pod Stanovanje 7919 na opravo »S^ov. Naroda«. Stanovanje, obstoječe iz dveh do treh sob in pritfldin, v novi zgradbi, se išče proti visoki nagradi. — Ponudbe pod »Nagrada 7S23« na upravo »Sloven* skega Narodac EaBaaaaauBuaaaaaaaaaanii i Službe B so+ >♦♦?♦«■»♦♦♦- D Iščem iz delo-vatelja zabojev, kateri bi prevzel izdelo; vanje večje množine za* bojev. — Ponudbe pod »Stalno delo/7937« na upravo »Slov. Naroda«. Lesni poslovodja, samostojen v poslovanju, ter popolnoma vešč vsej lesni stroki, trgovsko na* obraien. vešč tudi itdli* janšČine in nemičine v govoru in pisavi, z naj» boljšimi odhodnimi izpričevali, išče mesta pri kas ki tvrdki v Ljubljani. — Ponudbe pod »Lesni strokovnjak« na: Atoma Ccmpanv, Kongresni tre? fit. 3. Ljubljana. 7933 HiŠna šivilja, izurjena v vseh modnih delili, celo spretna, iell iti šivat h kaki odlični družini, tudi izven Ljub* ljane. Prosi za hiter od* govor. — Naslov pove uprava *8L Nar.«. 790° Kot vajenec v kako več i o trgovino v Ljubljani aH na deseti žeti vstopiti geto krepak deček, kateri je dovrSn dva razreda realke, Po* goj: brana In stanovanje v bisl. — Poizve se v trgovfnt Jos. Poiak, Ljub* Ijana, Sv. Petra cesta 7. 7810 posojili 3 Dri, nameSčenec z družino se obrača do dobrih src, ki bi posodila 4000 dO 5000 dinarjev prott vrnitvi v mesečnih obrokih 500 Dtn. — Ponudbe pod »Stiska/7955« na upravo »Slov. Nar.«. I fokaR I ifrMMM»SMMMS»MHB GOSTILNA fn TRGOVINA se odda takoj na račun. — Makao Kopitar. Cerlo ulca it 50. — Pogoj} isto tam. 7818 V- zno m 1 'ALI OGLAS Ich' > izračunite sami in pr:Ijite iznos v getovint ali v znamkah v pismu, z besedilom J. Dopisovanje Skrajno obupana poštena boljša gospodična, ki bi vsled družinskih razmer rada zbežala od doma, iiče m vetja. Pridna v vseh ozirik. Sprejela bi službo v kald pisarni sli ksj stičnega samo proti stanovanju in hrani, — Ponudbe pod »Nujna po* moč/7387« na BpaaSb »SI. Narodiu. V dobro in popolno oskrbo sprejmeta eden ali va nad eno leto stara • troka. — Naslov pove •'.prava »Slov. Nar.«. 7°54 V mjem se odda hlev s sobo. skladiščem in podstrešjem v Zgornji Šiški po j tik o ugodnih pogojih. — Vpraša se: Ljubljana, Dr. Zaraflco« va rlica 1°, priti. 7^73 Gosr>odicrta srednjih let, simpatične zunanjosti želi kako sla* ščičarno na račun ali v najem. — Ponudbe pod Marljivost ^7949 na upra-vo sSjgT. Narodne Kanarček se je zgubil. Ker je spominske vrednosti, se prosi najditelja, naj ga odi da proti nagradi lastniku v Židovski ulici Rt. 4. ,___7916 Družabnika t 90 do 60 tisoč dmerji tečemo; event. posojilo proti 50 % udeležbi na Ponudoe pod »Gotov dobiček ^7943« na opravo »Slov. Naroda«. Pisalni stroj Snrfth & Broe, pripraven za g. odvetnike ali urade, se zamenja za OUver di Remtngfon. — Ponudbe pod s V dobrem stanjuf7880« na upravo »Slov. Maroda*._ Potrošačima na znaniel Veću količinu kolofonije* smole i terp^n fino protz* vodim i imam na lageru po amersnof ceni. — SU nadin Sajković, trgovac, nt Fran I>epere 40 u Skop! i« 7 s 32 Družabnika fšče posestnik kavarniške in gostilniške koncesije v Mariboru; event. se koncesija popolnoma odstopi Za obrt potrebni prostori so ne rarpolaco. — Ponudbe pod »Kavarna 7895« na upravo »Slov. Naroda«. Ins$r&ti v '»Malih oglasih imajo neoporečno velik uspeh v »Slov. Sorodu*. Gena za pr\-fh 20 besed 5.— Dtn. vsaka nadaljna beseda W paro. se išče za takojšen nastop* Naslov pove uprava Slov. Naroda- 7883 Naznanilo. Vljudno naznanjamo cenjenim damam, da se je preselila frgovina z damskimi klobuki Z. GORJANC £ Ko., iz Mestnega trga št 3 na S a. Petra cesto 27, zraven hotela Tratnik. Prosimo cenjene dame še za nadaljno naklonjenost ter se bilježimo z odličnim spoštovanjem Z. Gorjanc & Ko., modistka, Sv. Petra cesta stv- 27. Globoko užaloščena naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-bridko vest, da je preminula, previđena s sv. zakramenti, najina iskreno ljubljena mama, gospa Ana Naisel svoje starosti. Košak Pogreb se vrši v sredo, dne 1. avgusta 1923 ob 17. Prosiva tihega sožalja Rogaška SU losfofns. hčerka atiaa, dne 30. julija 1923. Frane« a frst in gramoz se oddaja na stavbišču Okrožnega urada zavarovanja delavcev na Miklošičevi cesti- Več se poizve na stavbišču. 7950 IZJAVA. Izjavljam s tem, da naš družabnik g. Ivan Stražar, Ljubljana, ni pooblaščen samostojno sklepati v imenu naše tvrdke kakor snih kol i pogodb ter podpisovati naročila. Jesenice, 26. julija 1923. Gradbeno podjetje: Ar hit. Sraiaer S* Ko., Jesenice, Ljubljana, Zagreb išče ravnatelj, jako snažno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo po mož-sti s kopeljo, v bližini glavne pošte. Natančne oferte na upr.Slov.Naroda pod eventualno m hrane 7822. UizitUe n koverte priporoia cement v vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi. Trgovci dobijo primeren popust. Prodajal urad portlandekege cementa, a\- P5-£SYNIE9 LJablJana. pisarna in skladišča Cesta na fafno železni oo. MiiMUMi»i8iatar.-"«e(;;i>i!!iiiif9«aiiiuiHl se bo prodal dne 4. avgsisSa ob 10. v sUadiUa Južne železnice v Ljubljani na lavni dražbi. 793^ Poatafa Ljubljana nj. kol. "......tnnnnnnnnmni ■ H ■ ■ nnnnnn ¥ UybJUaiii PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA KSAVER M E S K O: = Naše — življenje Cena broširani knjigi Din 18*—, po pošti Din 21*—. Cena vezani knjigi Din 25*—, po posU Dio 28*—% Narod, knjigarna, Ljt*fc>1iaria t Prešernova ulica 7. 1 Upokojeu orožnik ae sprejaae kot nočni čavaj k večjemu industrijskemu podjetju. Plača dobra. Predpogoj je treznost in energičen nastop. Ponudoe pod .Orožnik 7931* na upravo Slov. Naroda. 7931 TjTT!""^ BrataPSKligii!2?a II111 II mM tvornica V flJllIKII vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, 99 ™ kovinastih gumbov i. t. d. Ljubljana I, poštni predal 126 SV« takoj in v vsaki množini Izvršujejo. Zahtevajte vzorce In cenik. Pri večjih naročilih popust. 6865 11 ■ min iiiuniiiinm i i iHrrrnrxx3rTTTTTTXi Palm*? Ne na nisko ceno temveč na kvaliteto morate paziti kadar kupujete gUmj pot-petnike. Zahtevajte od Vašega črevljaria »rečno Palma kaučuk pete in potplate. 42 1 5V 34