Z19. štnilKi. M bP ■§ W VI It IS* i^HI I9IT1 um. itto. ^k^H ^ki Lh I ^1 B ^^^B kV I iV^k II ^1 k^k^H ^ki kB 1^1 k^kV ^^^^h I kV'' ^1 ^kl kB I I ^^^B ^k^k^H ^k^k^k^ ^k^k^kV .Sk>vcn$W N*od* velja v &|m*llaal na dom dostavljen: relo leto naprej . . • • K 24* pol leta m .....*f— ćetrt leta . >£•$>! * 9 %~~ * upravnistvn prejem**: celo leto naprej • s • • K 2y—- pol leta......H-- Četrt leta „ ••JL« ♦ • 550 na mesec m • • • • • t*S° Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: EsaHova nltea it 3 (v pd&fi* le*»») tefteita iL •€- ■MMid veljajo: Mterostopoa petit mta za enkrat p« 16 vtak, m dvakrat p* 14 vtau, n trikrat ali večkrat po t2 vin. Parte in letovala vrata 20 via. Poslano vrata 30 vin. Pri večjih Inemljili po dogovora. Uprevnsitvu naj ee potUjajo naročnine, reklamacije, fa»e«U itd« to je administrativne stvari. Ma asaaaaaa ansoctsa asea istodoane vpoetaive neroensae aa sa eflan* .Slovenald Narod* vslja 90 poiflt aa Avstro-Ogrskoi celo leto skupaj naprej . K 2S-— pol leta . • . . . 13*— četrt leta . m . . # 650 ne mesec m • . • • 2-30 ■ za Nemčija): celo leto naprej ... K 30*-4 za Ameriko m vse druge dežele: celo leto naprej .... K 3S.—< Vprašanj t m gmde Inerritcif ae naj pritoži za odgovor dopisnica ali znamka. Svetovna vojna. Bitka pri Lvovu. — Zmaga ob raki Huszwi. — Bitka pri Komarovu. — Bitka pri Grodeku. — Odbit srbski vpad v Srijem in Banat — Nemška armada na Francoskem se zmagovito bojuje. — Končna odločitev še ni padla. — Okolica Antwerpna poplavljena. — Strah Angležke pred pomorsko bitko. — Angleži v Jadranskem morju. BITKA PRI LVOVU. Dunaj, 15. sept. (Kor. urad.) \z vojnega poročevalskega stana poročajo uradno: Zmaga ob reki Huczvvi je ustvarila vojni položaj, ki je nam omogočil, da smo lahko pričeli z nasadom proti zelo močnim, v vzhodno Galicijo vpadtim ruskim četam. V spoznanju potrebe, da se podpira naša armada, ki se je po bojih vzhodno od Lvova umaknila, je dobila v bitki pri Komarovu zmagovita armada povelie, naj pusti proti poraženemu sovražniku po kratkem zasledovanju na bojišču samo podre ene sile, glavno svojo moč pa naj gruDira v prostoru Magoli - Uhnov ter prodira croti Lvovu v pravcu, ki je dosedanji napadalni smeri skoro docela nasproten. To se e izvršilo že 4. septembra. Kakor se zdi, so Rusi nameravali po vhodu v gališko glavno mesto, katero smo jim prepustili brez boj., napraviti krilni sunek v smeri proti Lublinu, misleč pri tem, da lahko pač zanemarjajo našo armado, ki se je razmestila za pas jezer in ribnikov pri Grodku. A ta armada e bila pripravljena poseči v pričakovano bitko naše armade, ki je sedaj prodirala s severa proti Lvovu. Dne 5. septembra je pravkar imenovana armadna skupina že segala preko železniške proge Rava ruska-Horvniec. Vzdržujoč še nadaije svojo levo krilo v prostoru pri Rava ruski, se je i dne 6. septembra okrenila z desnim krilom proti Kurnikom in se je dne 7. septembra zapletla v resne boje z močnimi, proti severu pomaknjenimi sovražnimi četami. Ob zori dne 8. septembra se je pričel na 70 km široki fronti Komarno-Rava ruska nas splošni napad, ki je bil do 11. septembra docela uspešen in se je zlasti na južnem krilu raztezal blizu do Lvova. Vkljub temu uspehu je nastala potreba, da odredimo novo grupacijo naše armade, ker je bilo ugroženo naše severno krilo pri Rava ruski in ker so sveže, mnogo močnejše ruske čete prodirale tako proti armadi, boreči se pred Krasnikom, kakor tudi na prostor med to armado in med Ivovskim bojiščem. V težkih bojih vzhodno od Grodka dne 10. septembra sta bila pri tamkaj napadajoči diviziji vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik in nadvojvoda prestolonaslednik Karel Fran Josip. V vseh dosedanjih bitkah in bojih so naše vrle, sedaj že neprestano 3 tedne se boreče čete is-vf šile Čudeže junaštva in znova do- i kazale svojo bravuro in veliko sposobnost. V petdnevni bitki ste imeli obe stranki težke izgube. Zlasti pri Rava ruski smo krvavo odbiii več ruskih nočnih napadov. V eli smo zopet v velikih množinah Ruse, med njimi mnogo častnikov. Iz izkazov naše vodilne etapne oblasti je razvidno, da smo doslej odposlali v notranjost monarhije 41.O00 Rusov in 8C00 Srbov. Doslej smo v boju osvo ili nad 300 poljskih topov. Reasumirajoč lahko poudarjamo, da so naše armade lahko doslej na najbolj aktiven nač'n in v junaških bojih uspešno nastopale proti številno močnejšemu, hrabro in trdovratno se borečemu sovražniku. Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, generalni major. * ODBIT SRBSKI NAPAD. Dunaj, 15. sept. (Kor. uradi. Uradno se razglasa: Srbske čete. ki so vdrle preko Save, so bi e pov-sodi razbite in poraz e ne. V Srijemu in v Banatu ni nobenega sovražnika več. N unest-nikgeneralnegaštabapl. Hofer generalni major. • • 7. NEMŠKIH BOJIŠČ. Berolm, 1 6. se p tem br a. (Kor. urad.) poročajo z dne 15. t. m. zvečer: Boj, ki se je vršil že dva dni na nemškem desnem krilu zahodne armade, se je razširildanes tudi protivzhodu, na sosedne armade do Verdu-na. Na nekaterih mestih raz-sežnega bojišča je zaznamovati delne uspehe n emških čet, v ostalem bitka še stoji. Na vzhodnjem bojišču se zbira armada Hindenburga po končanem zasledovanju. V Zgornji Sleziji razširjene vesti o grozeči nevarnosti niso osnovane. UGODEN POLOŽAJ NEMŠKIH ARMAD. Poluradna #Wiener Allg. Zeitung" je dobila od popolnoma zanesljivega zaupnika sledeče poročilo: Izjava nemškega generalnega štaba, da je položaj Nemcev dober, pove premalo. Nemške čete se nahajajo v izvrstnih pozicijah in so napade Francozov opetovano zmagovito zavrnile. Če jih je na nekaterih točkah ogromna premoč nazaj potisnila, tedaj so imele na mnogih drugih točkah uspehe. Zahteve generalnega štaba so v glavnih potezah že izpolnjene. Velika odločilna bitka poteka ugodno za Nemčijo. Število zaplenjenih topov znaša dosedaj 150, število ujetnikov se še ni moglo dognati. Uradna poročila iz Pariza o uspehih se nanašajo le na majhne posamezne uspehe. Povodenj v Antvverpnu. »Dailv Telepraph« poroča iz Antwerpna, da so tam povodenj zelo drago plačali. Deželni pridelki, ki Še niso bili spravljeni, so izgubljeni. Mnogo hiš v poplavljenih krajih se je porušilo, ker je voda par palcev visoka. Strah Angleške pred pomorsko bitko. »Times« piše: Brezprimerne so službe, ki jih angleški državi izkazuje admiral Jellicce s tem, da ne pusti nemškega brodovja na visoko morje. Velika pomorska bitka med angleškim in nemškim brodovjem bi mogla ustvariti ravno tisti položaj, ki je leta 19^0 provzročil nemški zakon o mornarici. Mi bi zmagali, ali cena bi znala biti take visoka, da bi misa nekaj časa nehali biti največja pomorska sila. • * ANGLEŽI V JADRANSKEM MORJU IN V EOIPTU. „Gazetta del Popolo" sporoča s Krfa: Angleško-francosko brodovje, ki si je, kakor smo poročali, navzlic ne-vtraliteti Grške popolnoma javno izbralo otoka Krf in Zakvnthos kot središči za proviantiranje, se je zdaj nekoliko oddalilo od Krfa. Vzrok temu je bila prošnja Grške, da naj ne da s tem, da preodkrito prezira grško ne-vtraliteto, drugim državam orožja v roko proti Grški. Otrantski kanal noč in dan najstrožje straži jo, ravnotako epirotska in albanska vodovja. Veliki transportni parniki vozijo premog, živila in municijo v Malto, Toulon in Biserto. Iz francoskega vira poročajo, da v Jadranskem morju operira zdaj samo eno francosko brodovje s pomočjo nekaterih angleških križark, dočim je angleško malteško brodovje prevzelo nalogo, Čuvati nad Turčijo, ki razvija v Egiptu, v Rdečem morju in v Indiji nekako vojno. Sueški kanal je strogo zastražen. Ciper je za angleško brodovje operacijski temelj. Z brezmejno samovoljo in brezobzirnostjo preprečujejo vsako zvezo Egipta z Evropo. Še le po najodločnejših protestih egiptovskega ministrskega predsednika se je posrečilo doseči, da se dopuste šifrirani telegrami v Turčijo. Brzojavke Reuterja in Havasa se seveda pripuščajo. Nemci in Avstrijci morejo le z največjimi težkočami zapustiti Egipt. Vsakega rezervista in domobranca skušajo ujeti, ki se vrača domov iz prekomorskih dežel. Boječe iščejo nemške liste. Le posamezni italijanski listi prinesejo tupatam nekoliko resnice. Sedanja vojna. V najnovejšem zvezku »Oster-reichische Rundschau« Je priobčit znani baron Clumeckv članek, iz katerega posnemamo sledeče: Tripel-ententa se je izkazala kot bolj trdno, kakor se Je pričakovalo. Angleška Je brez obotavljanja stopila n« stran za volno pripravljene Rusije, dasi so vladale na Angleškem simpatije za Avstrijo in vojna ni bila popularna. I Diplomacija tripelenteme je napela vse sile, da bi Nemčijo in Avstrijo izolirala. Posrečilo se ji je, pridobiti Japonsko. To bi znalo imeti nekaj vpliva na vojno. Tega n. misliti, da bi Japonska poslala svoje vojaštvo v Evropo, a Rusiji sedaj ni treba skrbeti za svoje vzhodnje meje in bo lahko kak kor od tam pripeljala v Evropo. Tripelententa je doslej znala tudi preprečiti vsako pomnežitev vojaških sil Avstrije in Nemčije. S silnim pritiskom je znala pripraviti Romunsko, Bolgarsko in Turčijo do tega, da so ostale nevtralne. Bolgarskemu carju se je celo dalo razumeti, da bi se igral s svojim življenjem, če bi stopil na stran Avstrije. Na Romunskem je javno mnenje na-hujskano proti kralju in proti vladi in kralj mora kot Hohenzollern gotovo bolestno občutiti, da mora v tem težkem boju na strani stati in more izpolniti obvez, ki jih je vsaj po svoji vesti prevzel. Tudi rubelj igra svojo vlogo in velike vsote pri-trkljajo v redakcijske sobe gotovih časopisov in v žepe nekih vplivnih oseb. Enako je na Grškem. Tudi tam stoji vladarska hiša na strani Avstrije in Nemčije, prebivalstvo pa je pridobljeno za Francijo. Vzlic nevtralnosti, vozijo celi vlaki živila in municije na Srbsko, dočim pravi italijanska vlada, da zaradi svoje nevtralno-sti ne pusti niti vreče moke v Avstrijo. Na Balkanu dela tripelententa z denarjem in z grožnjami, na zapadu pa hoče z obljubami pridobiti nove prijatelje. Pred očmi Italijanov pusti blesteti fato morgano edinega gospodstva nad Adrijo. jim daruje Trento in Trst in se vdaja iluziji, pripraviti na ta način Italijo do tega, da bi zapustila svojo nevtralnost. Zdi se, da je Barrere (francoski poslanik) napravil v Rimu čisto konkretne predloge in z brezstidno jasnostjo poskuša Delcasse javno, Italijanom obljubiti ne le Valono, nego tudi več avstrijskih provinc za slučaj, da se Italija postavi na stran Francije. Tudi »manifest«, ki ga ima baje angleški admiral pripravljenega za Trst, in v katerem obeta Italiji poznejše združenje avstrijskega obrežja z Italijo, — ta manifest je bil od francoske strani lanciran v italijanske liste — nima drugega namena, kakor zvabiti Italijo iz njene nevtralnosti. Italijanska vlada pa se po takih obljubah, pa naj so še tako vabljive, ne bo dala premotiti in gotovo ne pripraviti do tega. da bi nastopila proti svojima zaveznicama. Italija ve, da bi s tem sama sebi izkopala grob. Njen vpliv na Sredozemsko morje bi bil uničen in prišla bi v odvisnost od zapadnih sil ravnotako, kakor bi postala na stroške Avstrije povečana Romunska le ruska satrapija. Naj se torej z zvenečimi vzroki prepričanja v posameznih slučajih tudi tripelententi posreči, vplivati začasno na javno mnenje posameznih dežela, dotičnih vrad se ji pač ne bo posrečilo, postaviti v službo svoje politike. Strašni moralni in materijalni pritisk Rusije in zapadnih sil, je imel ta uspeh,, da je zadržal naše prijatelje, se nam odkrito in odločno pridružiti. To je poraz tripelentente nekoliko zadržalo, ni pa tega preprečilo. Poraz Francije je že takorekoč zapečaten, ruski naval pa se je razbil ob hrabrosti naše armade. Rusija je že mesece pred vojno skrivaj mobilizirala in je torej mogla z veliko močjo nastopiti v vzhodnji Galiciji. To pa naše zmage ne bo zadržalo. Poraz sovražnih moči, ki stoje zdaj proti nam, bo pomenil poraz cele ruske armade. Noben Avstrijanec ne sme o tem dvomiti, da mora priti to premaganje sovražnika in da bo prišlo. Upanje na ne-edinost narodov v naši monarhiji, se ni izpolnilo in združeno stoje proti sovražnikom. To edinstvo narodov nam prinese zmago nad Rusijo. Pa tudi velikanske uspehe Nemčije na Francoskem ni samo politično, ampak tudi vojaško zapisati Avstriji v dobro. Naša artilerija je deioma omogočila hitro zavzetje francoskih trdnjav in s tem čudovito naglo pro-niranje nemške armade, kakor se Je na drugi strani nemško vojaštvo ob naši strani borilo proti Rusom. Tako je na zapadu in vzhodu boj Avstrije in Nemčije sku#en. Kakor je cilj skupen in so na obeh straneh eni interesi, tako so tudi vojaške akcije in vojaški uspehi obeh zaveznikov skupni; napredovanje krasne nemške armade na Francoskem je za končni izid vojne in za vprašanje svoječasnih kompenzacij Avstro - Ogrski akti-tum neprecenljive vrednosti. * Na bojnem polju. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Bitke nekdaj niso trajale dolgo. Znana bitka pri Rossbachu je trajala le tri ure in znamenite Napoleonove bitke, največje, kar jih je poznala do takrat svetovna zgodovina so bile po večini le kratke. Oni pri Aspernu je trajala 21 ur, pri Lip-skem so se bili evrop^jski narodi tri dni. Bitka pri Plevni pa je trajala 6 dni. Slavni in strašni rusko-japonski boj pri Mukdenu je tvoril do letos rekord svetovne zgodovine: od 27; februarja do 13. marca 1904 se je borilo na fronti 120 km nad 600.000 mož. Vse te boje pa prekaša ogromna bitka pri Lvovu. Trajala je bolj dolgo kakor vsaka druga, angažiranih je bilo v njej več armad, kakor kdaj-koli poprej in razprostirala se je na ogromnem prostoru mnogih sto kilometrov. Vedno in vedno naglašajo naši vojaki, kako neenako so izvežbane ruske čete. Artilerija splošno ne strelja slabo; ponekod je streljanje rus-tih topov ostalo brez vsakega učinka, drugod zopet so zadeli Rusi vsak cilj, ki se jim je pokazal. Zdi sfe, biti resnično, da nameščajo Rusi svoje strojne puške celo na drevju. Infanterija pa ne strelja posebno sigurno, zakoplje se v jarke in vojaki oddajajo strel za strelom, ne da bi pogledali dobro, kam, ne da bi merili. Naši častniki pripovedujejo, da napravijo ruske brisančne granate prav malo škode. Zdi se, da so napolnjene s premočnim razstreljivom in da je plašč teh granat iz malo vrednega materijala. Granata se razprši, kakor da bi se pulvcrizirala. Rusi imajo baje posebne strelce, da streljajo na naše oficirje, katere pa je od ostalega moštva težko ločiti, ker je uniforma skoro enaka. Zato čakajo ti strelci, da vidijo, kdo se poslužuje binokla. Na binoklu spoznajo našega oficirja. Tako n. pr, ena naših havbičnih baterij še ni izgubila še niti enega moža, pač pa že tri baterijske šefe. Strahovito je pokanje šrapnelov, zlasti v gozdu. Zdi se, kakor bi bila: drevesa polna grmečih topov in treba je naravnost jeklenih živcev. Neka: naša baterija je vzdržala v tem peklenskem ognju dva dni in prizadjala sovražniku mnogo škode. Sijajen vzgled hladnokrvnosti je podal neki priprosti vojak - voz-« nik. Njegova Četa je potrebovala živeža. Brez povelja je odšel s svojim vozom k etapni štaciji, naložil kruha ter pognal svoje konje zopet nazaj. Medtem se je bil njegov bataljon pomaknil naprej. Naš voznik je prišel na polje, ki so ga bile naše čete radi preostrega ognja ruskih šrapnelov opustile. Toda Čez to polje Je moral, ako je hotel do bataljona. Prav nič si, ni pomislil: mirno in hladnokrvno je držav svoje vajeti, okoli njega je treskalo, šrapneli so eksplodirali s strašnim pokanjem, krogle so udar- Stran 2. .SLOVENSKI Najcuu , Im 10. septemora 1914, ZV9. StCV. jale v zemljo, v njegov kruh. V lem peklenskem ognju se je pomikal voz polagoma po polju naprej. In zgodil se je čudež — konji in voznk so ostali zdravi, vojaki so dobili svol kruh in kakor da bi se ne bHo zgodilo ničesar, se je vrnil voznik k svoji Četi. V dneh, ko je Ivovska bitka najbolj divjala, so opazili naši vojaki tri kilometre za bojno fronto kmetiča, ki je mirno oral. Čudovito pretresljiva slika sredi orjaške, krvave bitke ■— slika življenja na pozorišČu smrtL Z združenimi močmi. Velikanska evropska vojna se fazvija tako, da smemo z mirnim srcem in z najlepšimi upanji čakati na njen nadaijni potek in gojiti trdno zavest, da bo sijajna zmaga kronala to heroično vojskovanje. Velike, mogočne in dobro pripravljene države so se združile proti Avstriji in Nemčiji ter odvrnili od njiju Italijo in Romunsko, ki bi bili dolžni, priskočiti na pomoč, toda sovražna koalicija se je zmotila v svojih računih in če je mislila, da bo armado avstrijsko in nemško kar poteptala, v prah pohodila, ve že sedaj, da je vsako tako upanje sploh izključeno. Veliki vojni načrt Angležev, Rusov in Francozov se je izjalovil. Hrabrost, vztrajnost in bojevitost avstrijske in nemške armade in spretnost vodilnih vojskovodij je ustvarila v Evropi položaj, k? mora združene nasprotnike pripraviti kmalu do spoznanja, da se njihova upanja ne bodo izpolnila. Elita ruske armade, vsi tisti zbori, s katerimi je Rusija hotela potlačiti avstrijsko armado, je zadržana v Galiciji. Kakor z železnimi kleščami drži naša armada Ruse v Galiciji, da se ne morejo ganiti: armada, ki je hotela preplaviti Avstrijo in Nemčijo, je vezana na malo ozemlje Galicije in ne more nikamor naprej, vsaka ped zemlje jo velja ogromne izgube, ob brezprimerni hrabrosti avstrijske armade slabi in slabi. Res, naša armada je zapustila svoje pozicije okrog Lvova, a to se je zgodilo po zmagovitih bojih, torej ne po sovražnikovi zmagi, nego iz strategičnih ozirov. Glavno je, da se niska armada ne more ganiti iz Galicije, da ie tam vezana, in ta namen je dosežen. Kaj to znači, vidimo na drugih bojiščih. Rusi so bili vdrli v Vzhodnjo Prusko in francoski prezident je v slovesnem oklicu na narod naznanil, da so Rusi na potu v Berolin. Toda ta ruska armada je bila popolnoma uničena, je izgubila ogromno vjetni-kov in topov in je bila »z vzhodnje Pruske pregnana, medtem, ko je nemška armada prekoračila rusko mejo in uničuje ostanke poraženih Rusov pod vodstvom nekoč toliko proslavljanega generala Renen-kampfa. Nemška armada na I rancoskem je zmagovite zavzela celo vrsto trdnjav rb belgijski meji in -.mikajoče se ranj^sko armad«, dohitela na Črti od Par/a in Verduna. Veiika francoska armada, zbrana ob meji •Mzacije in Lotaringije. se ne more ganiti, tako trdo jo drže Nemci, v središču Francije pa so se začeli odločilni boji. Kdor uvažiije velikanske uspehe, ki jih je v kratk;h tednih iz-vojevala nemška armada v Belgiji in na Francoskem, ta ne more biti v dvomih, kakšen bo izid odločilnih bojev. Francozi sami niso nikdar računali, da bi mogli nemško armado premagati. Vse njinovo stremljenje gre za to, da bi nemslo armado čim dlje na Francoskem zadržali m odločilni boj zavlačevali, l-paii so pri tem seveda, da medtem Rusija stre avstrijsko armado in zavojuje Berolin. To upanje pa je šlo po vodi. Rusi še avstrijski vlad: sami niso dorasli, morali so vce tVDfe moii obrniti nanjo in po strašnem polomu generala Kennenkampra, sploh še misliti več ne morejo na pojezd v Nemčijo. Tako je danes na evropskem bojišču in če se ne zgode izredne nesreče, ki jim ne more kljubovati ne človeška modrost, ne čeznaravna hrabrost, potem smemo smatrati kot zagotovljeno, da bo rancoska armada v najkrajšem času poražena in razbita in da bo potem mogla nemška armada, združena z avstrijsko, napraviti veliki obračun z Rusijo. Spričo teh velikih bojev izginja y pozabi južno bojišče. Vojna v Galiciji je bila povod, da je Avstrija ponehala s prodiranjem v Srbijo. A Srbija se vendar resno ne gane, le če-taške oddelke pošilja čez Savo in Drino, kar seveda nima vojnega pomena. Srbska armada čuti, da ni kos avstrijski armadi, ki stoji ob njeni meji in zato se ne upa v boj. Pa Anglija? I a se polašča nemških kolonij in lovi nemške trgovske ladje; kar je storila v pomoč Francozom, je tako bore malo, da ne pride v poštev. Z združenimi mečmi sta šli av- zivom. v marsikaterem sludli. pa je vilo "Tostovoljno pomagalo p-i Ja-ja:vuTi mestne občine. To gladko izvršitev mobilizacije v Ljubljani priznala je tudi najvišja vojaška oblast ter sem od njegove ekscelence divizijonarja Kralička rrejel pismo, v katerem priznava ta točasgt poslovanja ter posebno pohvalno omenja g. Š e b e n i k a. izrekel sem že v peslednii seji zahvalo posebno udeleženim mestnim uradnikom: B 1 e i \v e i s u , B a r I e t u in Š e b e n i k u , danes dodajam še isto priznanje pristavu vojaškega urada Z a v r š a n u ter vsemu osobju vojaškega urada in mestnega ekspedita. Zahvala pa gre tudi vsem referentom, ki so vsled mobilizacije in vojnega stanja imeii posebne posle, rako ravnatelju dr. Zar ni k u . nad-svetniku Lauterju v obrtnem in svetniku Lahu v šolskem referatu, fiziku dr. K r a j c u za oskrbo zdravstva. tržnemu nadzorniku R i b n i k a r j u za skrb za aproviza-cijo. komisarju G o v e k a r j u in konceptnemu praktikantu dr. Vrančiću za podporno akcijo, tajniku Semenu in komisarju Šviglju, stavbnemu uradu, knjigovodstvu in blagajni itd., sploh vsemu uradni-štvu. Vsak in vsi so v polni meri izvrševali svojo dolžnost in več kot dolžnost. Pri magistratu vpeljana je bila meseca avgusta permanentna dnevna in nočna služba, sedaj pa je uvedena Še permanentna služba od 8. ure zjutraj do polnoči ter se vrste posamezni uradniki vseh uradov v tej službi. Za nastanitev vojaštva, ki se je zbiralo v Ljubljani povodom mobilizacije je mestna občina potrebovala 40 poslopij in sicer: 1- Mestna šolska poslopja 8; 2. druga mestna poslopja Z; 3. državna šolska poslopja 2, 4. zasebna šolska poslopja 11; 5. zasebna poslopja 17, skupaj 40. Zasedeno je bilo tudi vseh 5 vojašnic. Narveč vojaštva je bilo zbranega prve tedne meseca avgusta. Do 14. t. m. je mestni magistrat izplačal za nastanitev častnikov, nekaj moštva in konj privatnikom in manjšim hotelom več tisoč kron. Število častnikov, kateri so zahtevali tran-zenalno nastanitev znaša čez 500. Skrbeti je bilo tudi za nastanitev konj. Slame za moštvo se je dosedaj naročilo 144.000 kg. Troški za razne adaptacije, dobavo nujnih potrebščin, dobavo kotlov v vseh poslopjih, ki so se rabila za nastanitev vojaštva, za ureditev poslopij ko: bolnišnice za silo in pa za ljubljanski grad znašajo do danes skupaj 13.983 K 89 v, okroglo tedaj 14.000 Kf katero vsoto bode mestna občina na podlagi natančnih računov zahtevala od vojaškega erarja v povračilo. Kakor je občinskemu svetu znano, je bilo odnosno je še poklicano v vojake 6 občinskih svetovalcev in steši: ££• tovariši; Ložar, Reisacr, Rojina, Schmitt, dr. Zajec in dr. Pip- penbacher. Od mestnega uradniitva vpoklicano je 10 uradnikov (med ntfm triic zdravniki), 3 profesorji dekliškega liceja* 7 pomožnih uradnikov, 3 uslužbenci mestne zastavljalnice, 12 slug in stražnikov ter okroglo 30 uslužbencev mestnega vodovoda in elektrarne, skupaj torel 55 mestnih uslužbencev. Za nujno podporo rodbinam vpoklicancev izdal sem oklic na milosrčna srca, kateremu se je občinstvo v sijajni meri odzvalo. Mestnemu magistratu izročeno je bilo v ta namen nad 15.000 K. od katerih se je do danes izdalo okroglo 6000 K, tako da je še 9000 K na razpolago. Ta denar upravlja posebna komisija občinskega sveta pod načelstvom podžupanov im. Odvetnik g. dr. Valentin K r i -s p e r je izročil v isto svrho vsoto 500 K za eno ljubljansko rodbino, kateri bi oče v vojni padel ali onemogel. Vsota naj se izroči v sporazumu z darovalcem. Za velikodušni dar se občinski svet zahvaljuje. Podpore nakazujejo se tedensko :er se soprogam vpoklicancev daje 1 K na dan, otrokom pa vsakemu po 25 v na dan, dokler ne dobe državne podpore. Podpirajo se pa nadalje tudi žene in otroci, ki iz kateregakoli vzroka niso deležni državne podpore, a žive v bedi. Za podpore oglasilo se ?e pri magistratu 545 strank. Razni dobrotniki podarjevali so tudi razne viktualije, obleko itd., ki jih je razdeljeval magistrat; tako dobivajo uboge rodbine na nakazilo magistrata pri mesarjih Košenini in Podkovu pljuča, vampe in druga taka živila. Za prošnje za državno podporo rodbinam mobiliziranih vojakov ustanovil se je na magistratu poseben oddelek, v katerem posluje troje uradnikov, ki imajo nalog preskrbeti vse potrebne podatke za pravilne prošnje za državno podporo. Pri magistratu vložilo je 793 strank prošnje za državno podporo ter je bi'o doslej 6£8 prošenj od deželne komisije ugodno rešenih. Vsota ^riznanili prispevkov znaša na dan približno 1400 K. tako da je iacunati na vsako stranko povprečno 2 K 28 v na 6*n. V tej deželni komisiji posiujeta kot zastopnik mestne ibč1".!«-? nadsvetn-k Lauter kot član in svetnik Lah kot namestnik. V vojsko odhaia ?čc vojake do-ti.cjili polkov je n&»tra občina v okvirju za to dovoljenega kredita po možnosti pogostila ter jim razdelila smodk in cigaret. Pri slovesu blii so skoro vselej navzoči zastopniki občinskega sveta in magistrata. Poveljstva vseh teh oddelkov rr loeiia so mi zahvalo občinskemu sve:u, od 17. maršbataljona sprejel sem pa še brzojavko, podpolkovnika lira-š o v c a , ki je bil med tem ranjen. Občinski svet se mu za to zahvaljuje s prošnjo, da kmalu ozdravi. Istotako sprejemali so vračajoče se transporte ranjencev zastopniki mestne občine ter se je tudi za te junake, ki so že prelivali kri za domovino po možnosti razleljevalo smodke, cigarete ter Jruga dovođena okrepčila. Ker je veliko Število ranicncev zadnjih transportov po narodnosti Madžarov, naprosil sem magistrat v Budimpešti za pošiljatev odrskih knjig in časnikov ter mi je / upan peštanski Ijubeznjivo sporoči! da je že odposlal brzovozno 2 zaboja knjig in časopisov. Podobno brzojavko prejel sem od županstva v SzolnoKu s prešnjo za slovenske časnike za ranjene Slovence v tamošnjih bolnišnicah. Lred-ništvi obeh tukajšnjih dnevnikov, katerima sem to prošnjo sporočil, sta želji po možnosti ugojili. Kakor sem že poprej omenil, morala je mestna občina za ranjence prirediti razne bolnišnice za b\k, ter je dala v ta namen na razpolago poslopje c. kr. obrtne šole in dekliškega liceja. Za nalezljive bolezni se je pa z vsem potrebnim inventarjem priredila bolnišnica za silo na ljubljanskem polju. Te adaptacije stale so približno 700—800 K. Za politične osumljence in razne druge vjetnike, morala je dati občina na razpolago večje število prostorov na ljubljanskem gradu ter je radi tega dostop na grad prepovedan. Ta nastanitev vjetnikov na gradu provzroča mestni občini občutne troške, zlasti dovažanje vode, odvajanje fekalij, dobava slame, kuri-va itd. Izdalo se je doslej približno 3000 K ter bode tudi ta vsota na podlagi zakona o vojaških dajatvah zaračunala c. kr. erarju v povračilo. Za aprovizacijo mesta ustanovil se je poseben permanentni odsek pod načelstvom gospoda podžupana, ki Je imel že več sej ter je že preskrbe! veliko množino premott t« živi Istotako se je ustanovila asa mestno občino ljubljansko posebna gospodarska pomožna pisarna, Id ima nalog skrbeti za gospodarske posle k vojakom vpoklicanih. Člani te komisije, kateri tudi načeiuje g. podžupan so gg.: sodni svetnik Mil-činski, notar Hudovernik, r.adupravi-telj Lilleg, odvetnika dr. Pire m dr. Ravnihar in stolni kanonik Sušni*. Vsi ti gospodje so radovoljno prevzeli poverjeni jim posel, za kar jim izrekam z* hvalo. C. kr. mestnemu šoiskemi svetu prirastli so povoaoji mobilizacije in vojnega stanja sleaeč- posli: a) Prostovoljno delo diia>tva. Vršila se je ozadevna en.\c?a nri c. kr. deželnem šolskem svetu. Prliav:-lo se je do 80 učencev lju isk»h šol. ki so se stavili na razpolago za pomoč pri obrtih, trgovinstvu, kot seii, raz-našalci in pomočniki na polju. b) Pomožna akcija učiceljstva in mladine. Provzročil jo je c. kr. deželhi šolski svet Vse učite!«stvj> :e na različne načine na razpolago humanitarnemu delu na bojnem polji. Učiteljice so zaposlene pri kuhinjah, pri šivanju in pletenju, bodisi kot nadzornice otrok, ali pa kot so-trudnice. Več jih je tudi pri Rdečem križu, ki so završile strežniški tečaj. c) Dnevna zavetišča. Za nadzorstvo in Davilo mladine, ki je pohajkovala, so se ad hoc ustanovila dnevna zavetišča Vincen-cijeve družbe, ki sprejemajo otroke čez dan T>roti nizki odškodnini, ali tudi brezplačno. Takšnih zavetišč je v Ljubljani petero pod nadzorstvom redovnega in tudi posvetnega učnega osobja. Za ureditev poljskih del konstatirala se je posebna žetvena komisija z občinskim svetovalcem i. i koza r j em načelu. Ker pa so poljska dela v okrožju mestne občine ljubljanske normalno izvršena, ni bilo potreba v iem pogledu posebnih odredb in so si ljubljanski posestniki hvalevredno medsebojno pomagali. Za posestnice, katerih možje so vpoklicani pod orožje, določila je žetvena komisija zaBarje nadučitelja Č r n a g o j a , za Spodnjo Šiško posestnika Maurerja, za trnovsko predmestje pa posestnika Počivalnika, kot posvetovalne organe, ki gredo našim kmetovalkam v vsakem slučaju z dobrim svetom ter pomočjo na roko. Izredno narasli so tudi posli mestnega fizikata. Ker so vpoklicani trije mestni zdravniki, js vpokojeni mestni zdravstveni svetnik dr. 111-n e r na posebnega priznanja vreden način dal na razpolago svojo moč mestni občini ter je prevzel mrliške oglede in pa ambulantno ordinacijo v Mestnem domu. Mestni fizikat je stalno vršil zdravstveno revizijo vojaških uhika-cij, revizije gostiln in prenočišča, sistematično pregledovanje hiš m dvorišč glede snage in higijenskih razmer. Poleg tega je mestni fizik kot zastopnik mestne občine poklican v permanentno deželno komisijo za organizacijo oskrbe ranjenih in obolelih vojaških in civilnih oseb. Prisoten je tudi z našim reševalnim društvom pri vsakem transportu ranjencev ter pri transportih evakuiranih oseb. Pravkar se je v svrho profilakse proti eventuelnim kozam tudi odredilo splošno cepljenje in revakcinaci-ja prebivalstva. V mestni klavnici se je v času, ko je bilo zbranega vojaštva v Ljubljani klalo vse dni pozno v noč in tudi ob nedeljah. Lani meseca avgusta zaklalo se je 364 goved, letos pa v istem mesecu 812 glav goveje živine. Razen tega so pa nekaj časa klali tudi vojaki sami. Ker je mestni živinozdravnik Slivnik vpoklican, vodil je vse posle g. ravnatelj Skale sam, za kar mu gre vse priznanje. Uprava mestnega vodovoda in elektrarne je pri raznih poslopjih, kjer so bili nastanjeni vojaki, odredila provizorične vodovodne naprave ter se je v vojaških bolnišnicah po večini uredila električna razsvetljava. Vodovod in elektrarna sta kljub velikemu številu (ca. 20) vpoklicanih uslužbencev nemoteno funkcijoni-rala. Mestna zastavljalnica, ki jt radi vpoklicanja vseh uslužbencev razen enega vstavila svoje poslovanje, se je dne 9. t. m. s pomožnimi močmi zopet otvorila. NadaltM poroaU in predlogi. Zupan g. dr. Ivan Tavčar naznani nato, da mu je izročila ga. Antonija G o g a i a v imenu dedičev g. Josipa Vodnika 200 K, ki se razdele na predpisan način. Izrekla se je zahvala. Popisovanje prebivalcev Spodnje SiSke dne 31. Julija Je dafo okrog 15700 oseb* Županu so nastali gotovi pomisleki, ali naj se vloži rekurz proti odloku finančnega ravnateljstva glede posojila 1,100.000 K, glede katerega Je priznalo finančno ravnateljstvo oproŠčenje od pristojbin samo glede 900.000 K, ne pa več glede ostalih 200.000 K, ki so namenjene za pogrebni zavod. Na predlog občinskega svetnika g. dr. Frana Novaka se sklene z ozirom na to, da se s tem stroški ne povišajo, vložiti rekurz. Trgovska in obrtniška zbornica naznanja, da je storila korake za preuredbo poštnega m brzojavnega prometa v Spodnji Šiški. Deželni odbor kranjski se zahvaljuje za prepustitev izkopnin na Karlovski cesti Dež. muzeju proti izrecni zagotovitvi lastninske pravice mestne občine. — Dunajski župan I dr. Weiskirchner pošilja statistično letno poročilo mesta Dunaj. (Zahvala.) Zapisnik zadnje seje se odobri. Za personalni in pravni odsek poroča nadalje občinski svetnik g. dr. Fran Novak. Pri nadomestni volitvi enega člana upravnega odbora mestne hranilnice je bil izvoljen Koncem seje namesto Ivana Kavčiča Fran K r a j g h e r. (Verifikatorja obč. svetnika gg. Knez in K r e g a r.) Glede ustanovnega pisma za nadvojvode Frana Ferdinanda in vojvodinje Hohenberške ustanove, katero ustanovo sprejema voino ministrstvo s posebno za«dovoljnosijo, je treba nekaterih izprememb, zaradi česar se vrne akt odseku. C. kr. priv. Južna železnica zahteva priznavalno pristojbino za fijakerska stojišča pred Južnim kolodvorom. Ker zadeva ne spada v področje mesta, se sklene temu primeren odgovor. Isti poročevalec občinski svetnik g. dr. Fran Novak poroča za stavbni odsek. Glede regulacije severnega dela Ljubljane zaradi določitve namešče-nja mrtvaške veže še ni mogoče govoriti. Glede priziva Frana Drotenika glede prezidave njegove hiše na Mestnem trgu se odredi nov komisi-jonalen ogled na pritožbo sosedov, ker bi prezidava stopniišča po njegovem načrtu provzročila tudi precejšnjo izpremembo strehe. Rekurzu sosedov se ugodi. Rekurz Terezije dr. Peganove glede hodnika pred njeno hišo se zavrne po določilih stavbnega reda in pravomočnem stavbnem dovoljenju. Robertu S m i e 1 o v s k e m u se dovoli ob Privozu zgradba dvonadstropne hiše v strnenem stavbnem sistemu. ^Na prošnjo gosp. napr. društva za Šentjakobski okraj m obč. svet. Zupančiča sklene obč. svei stopiti v dogovor z erarjem glede razširjenja Karlovskega mostu oziroma razširjenja Dolenjske ceste. Predlog obč. svetnika leg:;ča k lede zveze Cojzove cesT^ z Nadvojvode Evgrna cesto je brezpr^dme ter. .;t **■ t* ;nu protiv«;-* posestni;;i. Občinski svetnik g. Planin-Š e k poroča nato za ravnateljstvo mestnega vodovoda. Ivani B r e n -č i č e v i. Ivani C u n d r o v i, Ivanu Pogačniku in v Spodnji Šiški h><\ št. 166 se odpiše polo rca večje ;orai:e vode. Prošnja pos^sir^ka hiše š*. 2it° v Spodnji Šiški se zavrne. Dnevne vesti. — Josip baron Schwegel t- Na svojem gradu GrimŠiči pri Gorjah na Gorenjskem je danes ponoči po daljšem bolehanju umrl odličen sin Kranjske dežele, ki je mnogo let igral veliko vlogo v avstrijski javnosti sploh in tudi v naši kronovini, gospod Josip baron Schwegel. Pokojnik, ki je bil sin preprostih kmečkih staršev a se je s svojimi izrednimi talenti povzpel v najvišje kroge naše države, je dosegel starost nad 80 let. Študiral je na gimnaziji v Ljubljani in potem na Dunaju ter se v tistih časih z vnemo zavzemal za slovensko narodno gibanje. Toda to gibanje je bilo takrat majhno in malenkostno, Schwegel pa je vstopil v konzularno službo, imel je opraviti z velikimi stvarmi in važnimi problemi in živeč daleč od domovine, brez vsakega stika z ožjimi rojaki, se je popolnoma navzel tedaj vladajočih nazorov o državi in njenih potrebah in se vnel za nemški centralizem. Službujoč v Aleksandriji v Egiptu, je pokojni baron Schwfgel pri otvoritti sueškega kanala obrnil nase ne le potom ost navzočih tujih veli kaše wt med njimi francoskega cesarja Napoleona 111. in cesarice Evgenije, ampak tudi pozornost našega cesarja, in ker so bile njegove izredne sposobnosti splošno znane, ni čada, da je prišel na* prej « postal sckctj«ki ief v ministrstvu zunanjih del. Spremil je ministra Andrassvfa na btrolinskt kongres in tem diplomatičnem zboru ker An-drassvjev naslednik Heymeree je živel le tnalo Časa. Po njegovi smrti je bil med drugimi tudi pokojni baron *Schwegel v kombinaciji za ministra zunanjih del, dasi je nekaka tradicija, da zavzemajo to mesto le možje iz najvišje aristokracije. Za ministra je pa bil imenovan grof Kalnokv. na kar je baron Schwegel zapustil svoje mesto ter šel v pokoj. S tem pa se delu ni odpovedal. Kranjsko veleposestvo ga je poslalo v državni zbor in v deželni zbor in v obeh teh korporacijah je razvil živahno in plo-dovito delavnost in ostanejo njegove zasluge nepozabne. V dobi slovensko-nemške koalicije v dež. zboru je baron Schwegel lojalno in zvesto izpolnjeval prevzete obveze in opetovano pokazal razumevanje in simpatije za slovenska kulturna in narodna prizadevanja. Ljubljana ima posebne vzroke, da se spominja pokojnika s čustvi tople hvaležnosti. V času potresa je baron Schwegel stopil na čelo dunajskemu pomožnemu odboru, ki je za ponesrečeno Ljubljano nabral velike vsote, krepko vplival pri vladi za izdatno pomoč; mestna občina ljubljanska mu je v znak hvaležnosti podelila Častno meščanstvo. Po državno-zborski volilni reformi je postal baron Schwegel član gosposke zbornice, mandat za deželni zbor kranjski pa je odložil pred nedolgim časom iz ozirov na svojo bolehnost. Pa pokojnik ni deloval samo na političnem, ampak tudi na gospodarskem polju. Bil je prezident Eskomptne banke na Dunaju in upravni svetnik različnih delniških družb in imel v parlamentu v trgovinskopolitičnih stvareh avtoritativno besedo. Josip baron Schwegel je bil majhne, neznatne postave, a jeklen mož, sicer pa v občevanju jako ljubezniv. Dežela Kranjska mu že za njegove gospodarske zadruge ohrani hvaležen spomin. — Imenovanje na magistratu. Za načelnika mestnega stavbnega urada je bil v včerajšnji seji občinskega sveta imenovan stavb, svetnik Matko Prelovšek. Nadalje so bili imenovani: stavbni komisar Viktor Zupane za nadkomisarja, stavbni pristav Albert Poženel za komisarja, volonter Mi klic za stavb, praktikanta, mag. oficijant Anton Sen čar in teh. risar Josip Kunaver za stavbne asistente, vsi si. oktobrom t. 1. Praktikant Janko Mačkovšek je bil imenovan za stalnega mestnega stavbnega pristava in sicer s 1. septembrom t. 1. Mestni arhitekt Ciril Koch je bil ad perso-nara pomaknjen v VII. činovni razred z naslovom magistratnega svetnika. V pisarniški službi so bili imenovani: pristav Fran Barle za mag. pisarniškega ravnatelja, oficijala Dra-gotin Sebenik in Janko Kessler za mag. pisarniške pristave, asistentje Albert Sezun, Alojzij Verhovec, Viktor C i u h a in Ivan T o m a ž i Č za mag. pis. oficijale s 1. oktobrom t. 1. Mag. pisarniškega asistenta Jurka J a -vornika je obč. svet v smislu § 9. službene pragmatike odpustil iz službe. — Iz obrtne stroke. Občinski svet je ugodil tem-le prošnjam za prenos gostilniške, oziroma kavarniške koncesije: Neže SI ovsa iz hiše 26 v hišo št. 15 na Sv. Petra cesti, Valentina Sitarja v Hradeckega vasi 76 na Nadvojvode Friderika cesto št. 3, Ivana Stritarja s Sv. Petra ceste 32 na Radeckega cesto 2, A. Weberja iz Stritarjeve ulice na cesto v Rožno dolino št. 42 in Neže Kuk man z Drenikovega vrha v Hradeckega vas 48. Odklnoil je občinski svet te-le prošnje: Jos. Z up in a za prenos gostilniške koncesije iz Pražakove v Cerkveno ulico št. 21, Antona Težaka za podelitev gostilniške koncesije in Ivana Bi ten ca za podelitev tiskarske koncesije. Prošnja Mirka Strici j a za podelitev dimnikarske koncesije se priporoča. — Junaške smrti je umrl na bojišču dne 31. avgusta pri Rohatvnu dr. Mirko Vr ančič, c. kr. avskul-tant pri tukajšnjem deželnem sodišču. Zadele so ga tri sovražne kroglje v glavo. Pokojnik je šel meseca julija na orožne vaje k svojem polku Št. 98. Med tem je prišla mobilizacija. Njegov polk je odšel na bojišče in tu je dr. Vrančič padel kot junak. Slava njegovemu spominu! — Ranjena sta bila na gališkem bojišču gg. nadporočnik Ivan Perles in Anton Perles, oba sinova našega someščana g. Perlesa, ki ima še dva druga sina v vojni. — Slovenski ranjenci v Solno-gradu. 13. septembra so pripeljali z gališkega bojišča v Solnograd čez 1000 ranjencev, med njimi je mnogo Kranjcev, Štajercev in Korošcev pehotnih polkov št. 7, 17, 27, 47 in 87. — Nadvojvoda Friderik, vrhovni poveljnik avstrijskih armad je daroval 20.000 K avstr. rente za rodbine vpoklicanih vojakov. — Vojno razglednice. Urad za vojno oskrbo prične izdajati vojne razglednice. Dosedaj so izšle naslednje: 1. Boj pri Lublinu. Naša kava-lerija v globokih peščenih jarkih. & Bilki ori ZraoKu. Nait artUjcma Stran 4. »SLOVENSKI NARDD*, dne M. septembra 1914. 219. štev. zavozi preko pehotne Crte. S. Uničenje timoSke divizije. — Seznam Izgub $t 12, Izda« 12. t. m., izkazuje med drugim sledeče: Teodor baron Bolschwing, nadpor. 87. p. p., ranjen; Gustav Braun, rez. praporščak, 87. p. p., ranjen; Julij C o r e 11 i, poročnik 87. p. p., ranjen; Ludovik K i n c e 1, major, 102. p. p., ranjen; Josip Kremžar, major 91. p. p.t ranjen; Karol A j d n i k, inf., 87. p. p., ranjen, doma iz Zbelouške pri Konjicah; Ferdinand A n č e 1 a k, ini, 87, p. p.t mrtev; Ferdinand A n z e 1 a k, rez. inf.. 87. p. p., ranjen; Maks Berd-n i k, rez. inf.. 87. p. p., mrtev, doma iz Vuzenice pri Slov. Gradcu; Ivan B e v c, rez. inf. S7. p. p., ranjen, doma iz brežiškega okraja; Tomaž Borovšan, inf., 87. p. p., ranjen, doma iz Dola v celjski okolici; Martin B r e č k o, rez. korporal 87. p. p., ranjen; Franc B r u n č k o. rez. poddesetnik 87. p. p., ranjen; Anton Cveteržnik, rez. inf. 87. p. p., ranjen; Hermegild Do se. inf. 87. p. p., ranjen; Josip Flis, inf. p. p., ranjen, doma iz Loke pri Celju; Anton G r e g o r i č, inf. 87. p. p., ranjen, doma iz Albone pri Pazinu; Alojzij Golob, rez. inf. 87. p. p., ranjen, doma iz Sv. Marka pri Ptuju); Janez Hriberšek, rez. inf. 87. p. p., ranjen, doma iz Sv. Martina v Rožni dolini pri Celju; Andrej 1 v a n u s a, rez. inf. 87. p. p., mrtev, doma iz Vi-tana pri Ptuju; Jakob J a 1 m, poddesetnik 87. p. p., ranjen, doma iz Celja; Anton Jančar, inf. 87. p. p., ranjen, doma iz Ibigovc pri Ljutomeru; Janez Jančar, nadom. inf. 87. p. p„ ranjen; Franc J a n č i č, inf. 87. p. p., ranjen, doma iz Jurklostra pri Celju; Franc J a n č i č, korporal 87. p. p., mrtev; Juri Jernej, inf. 49. p. p., ranjen, doma iz Bistrice pri Ye-likovcu. — Nadaljevanje sledi. — Rešen Mariborčan s križarke »Zente«. »Marburger Zeitung* poroča: Gospa Reistenhofer v Mariboru, katere sin je bil na križarki »Zenti«. je dobila danes s Cetinja to-le pismo: »Cetinje. 5. septembra 1914. Spoštovana gospa! Radujem se. da vam lahko sporočam, da se je vaš sin Franc rešil s potopljene ladje »Zen-te«. V vodi je bil tri ure. dokler ni dospel čoln. ki ga je prepeljal na obrežje. Na nogi ima tri lahke rane. V tem trenotku se še nahaja v bolnici v Budvi in zdravnik, ki ga neguje mi je rekel, da mu je že mnogo bolje. Ne bodite torej v skrbeh zanj, ker je tam prav dobro preskrbljen. Vaš sin vam pošilja mnogo pozdravov in se nadeja, da se bosta kmalu videla. Pošiljam vam najlepše pozdrave. — Milan Perazić, Cetinje, Orna gora.« — Črnovojniškega zglaševan'a letos v mesecu oktobru ne bo. — Društvo ,,Mladika" deluje ne-utrudljivo pod vodstvom soproge mest. arhitekta g. Marija Koch, uvidevajoč potrebo za preskrbo vojaških bolnic z zakuhanim sadjem. Dijaška kuhinja „Domovina* prepustila je v to svrho del svojih prostorov in kuhinjo in vidimo vsaki dan od jutra do večera, zbrane krog gospe podžupanove dr. Trillerjeve marljivo sodelovati gospo svetnikovo Lah, gospo nadsvetnikovo Pavlin, gospo svetnikovo Kostanjevec s hčerko, Česnik, gospo Splihal gospo Čarman s hčerkama in gospodične Pepi Vessner iz Ljutomera, Vavpotič, Ahčin, Frankhetti, Vidic in Slava Koch. Darežljivi posestniki cele Kranjske dežele, zavedajoč se velike potrebe, pošiljajo obilo sadja tako, da zakuho skoraj ni bilo mogoče zmagati. Iz te zadrege pomagati je obljubila in tudi že pomagala slavna Kolinska tovarna, ki bo društvu „Mladika* v kolikor bo to obratovanje pripustilo, preostalo sadje radevolje posušilo in jej gre za tako izdatno velikodušno pomoč javno priznanje in zahvala. — Vpisovanje v solo Glasbene Matice se vrši Še ce! tekoči teden, v dneh 17., 18., 19. in 20. t. m. ob napovedanih urah v pisarni »Glasbene Matice«. Redni pouk doslej vpisanih gojencev se prične jutri, v četrtek 16. t. m. Odbor. — Mestni dekliški licej. Opozarjamo na današnji inserat glede pri-četka šolskega leta 1914/15. — Na ljudski šoli „Mladika" se vrši vpisovanje 1. oktobra t. 1. v pritličju »Narodnega doma«. — Deželna zadruga brivcev v Ljubljani. Redni občni zbor bolniške blagajne brivskih pomočnikov bo danes 16. septembra v posvetovalnici mestnega magistrata ob pol 9. zvečer. Ob pol 10. zvečer bo istotam občni zbor zbora brivskih pomočnikov. — Služba šolskega sluge v Spodnji Šiški se vsled soglasnega sklepa občinskega sveta ljubljanskega razpiše. Kolesarsko društvo na Jesenicah priredi to nedeljo veliko dirko iz Jesenic v Kranj v prid Rdečega križa. Ob enem bo v Kranju popoldne tekma v teku, polževa tekma, zvečer pa korzo z zrakoplovčki. Vabijo se na to veliko, človekoljubno orireditev vsi kolesarji. Prijave apvejeasa Kolesarsko društvo na Jcsciiicah. Zauagovaftri prejmejo diplome in darila. Bočm prt Oorajam grada. Tukajšnja požarna bramba je nabrala v bočkem šolskem okolišu za »Rdeči križ« vsoto 154 K. Is Celja. Vpisovanje učencev v c. kr. samostojne slov.-nemške gimnazijske razrede v Celju se vrši v ponedeljek dne 21. septembra in sicer od 8.—10. ure za I. razred, od 10. ure naprej pa za 1I.^-IV. razred. Od 10. ure naprej se vrše sprejemni izpiti za I. razred. Ponavljalni in dopolnilni izpiti se vrŠe istega dne od 8.—10. ure. Vsprejemnina za novo vstopivše učence znaša 7 K 20 v. Drobne novice s Štajerskega. Iz Ormoža. Novi občinski odbor je izvolil za župana trgovca Diermaverja, za svetovalce pa dr. Delpina, Bau-manna, Kralja in Stamena. Slovenski ugovor proti občinskim volitvam ni imel uspeha. — Iz Maribora. „Straža" poroča, da je na bojišču padel IRušan g. Seb. [Krotki, učitelj v Poljčanah. — Za častnega občana ste imenovali trški občini Pilštanj in Kozje brežiškega glavarja Valterja grofa Attemsa. — Iz PoljČan. Vlak je povozil pri lipoglavskem predoru vojaka Ivana Skaleta, ki je stal tam na straži. Težko ranjenega Skaleta so spravili v celjsko vojaško bolnišnico. — Iz Gradca. „Tagblatt* poroča, da je bil na južnem bojišču ranjen na nogi poštni koncipist dr. Jožef Le-bar. — V Vitanju je umrla posest-nica Ana Jaklin, 59 let stara, — Iz Šmarja pri Jelšah. Te dni je pogorelo domovanje posestnice Tonjko v Grlicah. Ker hiša ni bila zavarovana, ima pogorelka veliko škodo. — Iz S t. Jurja ob J. ž. Na vlaku, ki je vozil iz Celja v Grobelno, je ukradel neki Verbovšek iz Št. Petra na Medvedjem selu kmetici Tereziji Vozlič iz žepa 150 K. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske cd 30. avgusta do 5. septembra t. L Novorojencev je bilo 21. mrtvorojenec 1. Umrlo pa jih je 21, in sicer 11 domačinov in 10 tujcev. Za jetiko so umrle 4 osebe ki so bile vse tuje. Za škrlatico sta zbolela dva vojaka, za difterijo pa štiri osebe, od teh en tujec. Totv'in?. Včeraj je prišel oženjeni delavec Vinko Jcraj iz Gline v trgovino Ivane Končanove. Ko se je bila ta med tem za trenotek oostranila, je Jeraj naglo segel v predal ter iz njega pobral večjo vsoto denarja in jo odkuril. KonČanova je prišedša nazaj, tatvino opazila ter ovadila zadevo policiji, katera je proti večeru Jeraja aretovala ter izročila sodišču. S trga. Danes so pripeljali kmetovalci na trg 15 voz krompirja ter ga prodajali 100 kg od 7—8 K. Železniški nadsprevodnik v. p. g. Podkrajšek, katerega so nekaj dni pogrešali, se je že javil, da je živ in zdrav. Napravil je obisk, s katerega se je že vrnil. Razne stvari. * Podzemeljski telefon v sovražnikovi deželi. V nekaterih krajih Rusije, kamor so prikorakale naše čete, je bil prihod našega vojaštva sporočen sovražniku s pomočjo podzemeljskega telefona. Ravnotako je bilo v Srbiji. Neki ranjeni častnik, ki so ga pripeljali v Tešinj, je pripovedoval sledeče: Ko smo po zavzetju ^abaca naprej prodirali, smo k svojemu začudenju našli vas močno zasedeno od srbskih čet. Bilo je očividno, da nas je moral kdo izdati, kar smo kmalu izsledili. Iz neke grobnice v Šabacu so Srbi napravili podzemeljski hodnik, ki je vodil do sosednih vasi in v katerem je bil telefon. Srbske ženske so vršile telefonsko službo in so na ta skriven način takoj sporočile srbskim četam naše premikanje. * Vojna in pariški apači. Dopisnik holandskega „Telegrapha" slika v dopisu z dne 25. avgusta življenje v Parizu in izpremembe, ki jih je povzročila vojna v Parizu. Piše: „. . . Večer v Parizu? Žalosten, žalosten. Solze žalosti mi povzroča v očeh spomin na čarobni, prekrasni večer v Parizu, tem „Ville Lumiere", ko so tisoči in tisoči svetilk razsvetljevale njegove ulice kakor v pripovedki. Z žalostjo se spominjam krasnega žarenja svetlobnih reklam, ki je tako zelo krasilo zvečer boulevarde. To vse je zdaj minolo. Vsi kraji raz-veseljevanja na velikih boulevardih in drugje so zaprta. Nihče več ne poje o ljubezni in fiirtn. „Folies Bergfcres*, „Marignv", „Olvmpia* in vsi ti prostori veselega Pariza so zaprti. Bojna baklja je zatemnila pariške ulice; skromno svetijo tam po ulicah navadne svetilke, ki so se sicer v po-vodnji luči kar poizgubile. Večernega Pariza bi nihče več ne spoznal! V osmih zvečer se tu zapirajo kavarne, vsi stoli se denejo na mize in gostje morajo hočeš nočeš zapustiti kavarne. Tuintam gre ponoči po paniki ulici .ponoćna vešV, dekle, ki mu je vojna vidi Uubimca — apača! Vojna je napravila Parizu dobio dalo — da ga je takoj oprostila apačev: Braniti so se, toda vse jim ni nič pomagalo. Niti Jok ia stok njihovih Jeanettek in Minu nista nič pomagala. Ta in ona pogumnejša ženscana je začela celo groziti — toda vse zastonj. Dan po razglasenju mobilizacije je pariška policija temeljito preiskala mesto ter pobrala vse, kar je bilo sumljivega. Vsi apači so bili zbrani. Policija jih je gonila — če je bilo treba — tudi s postelj. Mnogi apači so se branili, toda zastonj. Dali so jim na izbiro: ali na galejo alt pa v fronto. Večjidel so jih poslali na galejo. Brez vseh procesov so postopali hitro z apači in tako so jih spravili iz Pariza. * Angleške vojaške sodbe. Na zunanjost v angleški armadi, kakor znano, zelo gledajo. Posebno godbe pehotnih gard in kavalerij so naravnost teatralno oblečene. Godci teh godb imaio zelo dragocene uniforme. Pri kavaleriji so oblečeni v bogato ! pošite bluze, v usnjate hlače, imajo j okinean pas za sabljo in baržunasto modro Čepico. Bobnarji pehotnih gard nosijo ravnotake bluze in čepice, toda namesto dolgih hlač imajo do kolen hlače in dragocene gamaše. Njihovi instrumenti so zelo dragoceni. Timnani (kotli) so srehrni in ker so naravnost umetniško delo, so zelo dragi.Navadni bakreni timpani veljajo 400 mark, trobilo pa 80 mark. Moremo si torej predstavljati, koliko veljajo srebrni instrumenti. S srebrom okovana palica polkovnega taniborja, ki koraka pred godbo, velja A—500 mark. Trobente imajo srebrne vrvi. Da celo lastne praporje imajo angleške godbe. Trobentači in bobnarji pri gardi in pri kavaleriji imajo tudi mnogo večje plače nego enaki godci pri drugih polkih. Tako ima državni (pri nas štabni) trobentač 3*50 mark na dan, timpanist 2*80, ostali trobentači pa po 2 marki na dan. Kapelniki dobivajo po 5 mark na dan, vendar pa imajo še lepe postranske zaslužke. Brzojavna poročila. Rdeči križ. Dunaj, 15. septembra. (Kor. urad). Nadvojvoda Fran Salvator je podelil kot namestnik protektorja Rdečega križa v monarhiji nadvojvodinji Mariji Tereziji srebrni častni znak Rdečega križa. Budimpešta, 15. septembra. (Kor. urad.) Povodom seje tu živečih nemških podanikov, ki so sklenili ustanoviti prostovoljno sanitetno kolono, so poslali udeležniki udanostno brzojavko našemu cesarju in cesarju Viljemu. Sedaj je došla zahvala Nj. Veličanstva poveljniku te čete Gill-mannsu in članom čete. Tudi od cesarja Viljema je prišla zahvalna brzojavka potom šefa njegove tajne civilne pisarne. Zahvalo je izrekel tudi nadvojvoda Fran Salvator. Za vojno pomoč. Dunaj, 15. septembra. (Kor. urad.) Vojni pomožni urad notranjega ministrstva je predložil cesarju potom dvornega maršalata sortiment vseh od tega urada izdanih predmetov, vojnih kokard, razglednic, znamk in vojnih koledarjev. Glasom poročila najvišjega dvornega maršalata si je dal cesar poročati o delovanju tega urada ter je sortiment, zlasti pa pa-triotične vojne kokarde blagohotno sprejel, kar se naj sporoči ljudstvu. Sarajevo, 16. septembra. (Kor. urad) Nadvojvoda Friderik in nadvoj-vodinja Izabela, ki sta vsem organizacijam na polju vojne pomoči zelo naklonjena, sta darovala v te svrhe za Bosno in Hercegovino znesek 10.000 kron. Moratorij in ogrski industrijalci. Budimpešta, 15. septembra, (Kor. urad.) Deželna zveza tovarniških industrijalcev je sklenila v današnji seji predlog ki pravi: Kakor potrebno je tudi bilo, da se je vpeljal moratorij, tako je želeti, da se določila moratorija stopnjema skrčijo z ozirom na vsakokratne razmere. Želeti je, da se dne 1. oktobra končujoči se moratorij podaljša le za nekaj časa in da se glede postopanja vrši izmenjava misli med zastopniki tovarniških industrijalcev in bank. Glede prehoda v normalne razmere je treba, da so dolžniki stopnjema zavezani k plačevanju zapadlih obresti in k amortizaciji. Tudi naj se dajo podjetjem na razpolago vse za obrat potrebne vsote na način, da bi mogla podjetja do gotove višine brez kontrole razpolagati z njimi. V kolikor bi te vsote presegale gotovo vsoto naj obstoja kontrola zavodov, toda na ta način, da bi se v dvomljivih slučajih obe stranki zedinili na kako objektivno razsodišče. — Deželna zveza je sklenila predložiti te želje justičnemu ministru. Za begunce iz Galicijo ia Bukovine. Daaal 16. septembta. (Kor. urad.) Listi nriobčujejo poziv vpliv- nih oseb ra pomožno akcijo za begunce iz Galicije in Bukovine. Dunajska trgovaka In obrtniška zbornica. Dana], 16. septembra. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, bodo predložena v jutršni seji dunajske trgovske in obrtniške zbornice dva predloga, in sicer: 1. da naj zbornica prevzame inicijativo za ustanovitev vojne kreditne banke ter prevzame za njo garancijo za primankljaj do 2 milijonov kron, 2. da naj da zbornica za brezobrestna posojila malim trgovcem in obrtnikom in za podpore na razpolago 500.000 K. Požrtvovalnost srbskega kmeta. Sarajevo, 15. septembra. (Kor. urad.) Iz Banjaluke poročajo, da je daroval srbski pravoslavni kmet Gjuraj Bitrović iz Drakulića povodom mobilizacije in asentacije konj erarju popoten dvovprežen voz s konjema in vozom s sledečo motivacijo: »Pod našim cesarjem sem pridobil vse, kar imam in vedno sem mu bil za to hvaležen. Sedaj ko potrebuje, mu dam vse, kar imam". Na ljudstvo pri asentni komisiji je napravila kmetova požrtvovalnost velik vtisk. Italija in Nemčija. Kodanj, 15. septembra. (Kor. urad.) »Politiken« prijavlja razgovor s tukajšnjim italijanskim poslanikom, ki je izjavil, da želi italijanski narod, naj bi ne bil zapleten v vojne dogodke. Nemčija umeva to željo in sodi Italijo s tistega stališča, kakor pred začetkom vojne. Ni resnično, da se z Italijani v Nemčiji neprijazno postopa, res je ravno nasprotno. Angleška misija v Carigradu. Carigrad, 16. septembra. (Kor. urad.) Tukajsni angleški veleposlanik sporoča, da so bili angleški reformator turškega vojnega brodovja podadmira! Limpus in angleški častniki odpoklicani in bodo Carigrad v kratkem zapustili. Položaj v Albaniji. Kakor javljajo rimski listi se vrača Esadpaša v Albanijo ter hoče prevzeti vlado. Glavno mesto naj bo v bodoče Skadar in uprava Albanije naj bo prožeta „pravega mohamedanskega duha**. Oficijozna „Tribuna* izjavlja, da Avstrija in Italija nikakor ne priznavate novega režima in da ste svoje poslanike in konzule odpoklical!. O poio-žaju Albanije bo padla definitivna odločitev še le po sedanji vojni. Šarila „Rdečemu križu". Deželno in gospejino pomoćno društvo »Rdečega križa« za Kranjsko. Prezvišeui gosp. knezoŠkof dr. Anton B. Jeglič, po Nj. ekscelenci gospodu deželnemu predsedniku baronu Schwarz: I. zbirka župnij ljubljanske škofije 1641 K 44 v, 1 par zlatih uhanov in 1 broša (in sicer: Kranjska gora 163 K 53 v, Posojilnica v Kranjski gori 100 K, Marija Uderman 2 zlata uhana in 1 broša, župnija Idrija 61 K51 v, Žužemberk 30 K 80 v, Sv. gora 20 K, Črnuče 24 K, Boštanj 28 K 30 v, Šmartno pri Litiji 41 K, Sv. Križ nad Jesenicami 18 K, Tržič 20 K, Svibno 11 K, Šmi-hel pri Žužemberku 6 K 45 v, Vrhnika 122 K 83 v, Spodnja Idrija 50 K, Dol pri Ljubljani 30 K, Žabnica 17 K 30 v, Št. Vid pri Zatičini 20 K 46 v, Vrabce 12 K 50 v, Koprivnik 12 K, Dolenji Logatec 31 K 78 v, Sv. Jakob ob Savi 8 K 57 v, Vreme 15 K, Hotič 8 K, Begunje pri Cirknici 44 K 34 v, Komenda 58 K, Zagorje na Krasu 29 K 41 v, Sava 24 K, Knežak 22 K, Šmihel pri Novem mesta 11 K, Lom 10 K, Radovljica 20 K, Unec 26 K 24 v, Črmošnjice 7 K 10 v, Zapoge 3 K, Št. Vid pri Vipavi 11 K, Konjšica 20 K, Polšnik 7 K 7 v, Krško 28 K 30 v, Adlešiči 15 K 66 v, Sv. Gregor 17 K, Podraga 7 K 50 v, Budanje 16 K 35 v, Planina pri Vipavi 3 K, Soteska 12 K 80 v, Vinica 40 K 36 v, Zatičina 51 K 35 v, Krka 40 K 45 v, Zavrac 4 K, Nadanje selo 20 K, Dob 20 K, Dovje 74 K, Kovor 15 K, Blagovica 20 K, Št. Vid nad Cirknico 3 K 80 v, Predoslje 27 K, Zaplana 19 K 60 v, Tunice 14 K 85 v, Hinje 6 K, Preloka 13 K 43 v, Stara cerkev pri Kočevju 15 K, Nova Ose-lica 20 K. Črnovojnik Hartmann 8 K 16 v, firma Franc Terdina 20 kg sladkorja, 3 litre ruma, firma Kastner 5 kg raelisnih bonbonov; župni urad Godovič 10 K, vesela družba pri Peregrinu v Ihanu 6 K. Prebitek prodaja pesmi umrlega grofa Evgena Aichelburg 22 K, Napredno politične in izobraževalno društvo za kolizejski okraj 25 K, odstotki predstave v kine .Ideal" dne 11. sept. 1914 11 K 40 v, c. kr. crnovojnako okrajno poveljstve it. 27 v Ljubljani 40 K, Emilija Brk 10 K, Damisch, zbirka v restavraciji .Slon" 7 K, Andrej Podboj, Ribnica, mesto venca na krsto 31. avg. 1914 na severnem bojišču padlega poročnika v rezervi Štefana Podboj 20 K (in uott: Andrej Podboj 10 K Afej»j Podboj, 5 K* dr. Anton Schiffrer 5 K), cesarski svetnik Gustav Pire, ravnatelj Kranjske kmetijske družbe, od mesečnih prispevkov a 20 K, za dobo vojne pro avgust in september 40 K, profesor H. Podkrajšek, mesto venca na grob gospe Ane Grebenz 15 K, Katarina Topolnik, Križovci na Štajerskem, zbirko 6 K 40 v (in sicer: Katarina Topolnik 2 K, Jožefa Topolnik 1 K, Matilda Stanetič, učiteljica 1 K, Marija Novak i k, Andrej Heric 1 K, Terezija Novak 40 v), c. kr. notarska zbornica za Kranjsko, zbirko članov 18p K, gospa Melita Kliment, dvornega svetnika soproga, članarino pro 1914 5 K 06 v, dr. Adrijan Zupančič, odvetniški kandidat, članarino pro 1914 4 K 06 v. * * • Upravništvu .Slov, Naroda" so poslali: za „Rudeci križ". Za ranjene vojake so nabrali pri gledališki igri otroci: Karlo, Miroslav Maver. — Dušan, Rozman in Rihard, Ciril Rozina, Tavčar iz Podrožnika 6 K 50 vin,, od katerih so vplačali: Jakhil 2 K, Maver 1 K, Tome 60 vin., Hladkv 60 vin., Peršl 50 vin., Rozman 50 vin., Tavčar 50 vin., Nemec 40 vin., Jerin 40 vin. Ivan Havliček v Vodmatu z geslom „Grila so pekli" v dobro znani gostilni pri Spanu, (Vodmat) dobro vince pili in tudi kako rekli. Pri tej priložnosti spomnilo se je majhno omizje na naše vrle vojake in so skupno darovali za „Rdeči križ" 4*20 K. Hvala vsem darovalcem! — Radoslav Šribar v Litiji 8 K 10 v., nabral v svoji gostilni „na pošti" kot nagrado za godbo. Skupaj 18 K 80 vin. Živeli nabiralci in darovalci! Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Rdečega križa". Promet osebnih vlakov. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja, da nastanejo s 15. septembrom v prometu osebnih vlakov naslednje premembe: Proga Gorca d. k. — Trst c. kr. d. z, osebni vlak št. 17, iz Gorice d. k. ob 4*26 dop., prihod v Trst c. kr. d. ž. ob 6-25 dop., se opusti na progi Gorica d. k. — Trst c. kr. d. ž. in nadomesti z vlakom št. 43 iz Gorice d. k. ob 5*42 dop., prihod v Trst c. kr. d. ž. ob 7-25 dop. Proga Ljubljana gl. k.— Rudolfovo. Osebni vlak št. 2219, iz Ljubljane gl. k. ob 9*oi pop., prihod v Rudolfovo ob ll*41 pop. se opusti in nadomesti na gornji delni progi z vlakom št. 2217, iz Ljubljane gl. k. ob 6-36 pop., prihod v Rudolfovo ob 8*57 p0p. Proga Grosu Ije — Kočevje. Osebni vlak št. 2315 iz Grosuplja ob 10*03 pop., prihod v Kočevje ob 11*59 pop., se opusti in bo vozil v zvezi na vlak št. 2217 nov vlak št. 2317 iz Grosuplja po naslednjem novem voznem redu: Grosuplje Predole Čušperk Dobrepolje Velike Lašče Potnek Ribnica Lipovic Stara cerkev pri Kočevji Kočevje prih. 7*40 „ 7*49 „ 8*07 m 8*19 ,. 8-35 „ 8*53 „ 9*05 n S*20 „ 9*28. odh. 7*27 pop. 7-41 >» ■ » „ 7-55 „ • 8-08 „ „ 8-20 „ „ 8'38 „ „ 854 „ 906 9-21 » ° >» Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo. stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. $ juimi uur velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto. . . E 24— I Četrt leU. . . K •■— Pol leta ... w 12— I En mesec. . . n 2<— V ipravništvn prejemaš na mesec B 1*20. SpoSiljanjcm po polti v Avstriji velja: Vač leto . . . K 22— I tetrt leta . . K 6-30 Pol leta ... „ 12-» I Ea mesec . . „ 2-20 Za Nemčijo vse leto 20 S. Za Amerika ia drage dežele vse leto 21 K. (Mat~ Naroča se tanko z vsakim đaevom, a hratn tt ■•» poslati tstfl naročnina, drafsce te se oziramo na doticao naročilo. Pri reklamacijah saj se navede vedso daa za- dnjega platila naročnine. •p*T Hit se ostavlja li. daa pa potekli saro čatal trez ozira vsakems. kdor je sa vaoilje o pravem cassu . ^L^_^^^-fV^^^ *sjBj^^^^^g^__^^*t_^^^_^^ va2^Ma£^^*ftgk20 OMNI JmssttVlsml 219. štev. »gUJVCTBilU NAKULT, OM II. leptOMKI 1914. Stran 5. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 9. septembra: Marija Vo-<*rb, hči zasebnega uradnika, 3 dni. Dne 10. septembra: Božidar Vo-deb, sin zasebnega uradnika, 4 dni. Dne 12. septembra: Ivana Slat-nar, postrežnica, 40 let. Današnji list obsega 6 strni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. j/ Zlat« svetinja S ^/Berolin, Pariz, Rim itd.y/^ Najaefjse koza. j* JL Jf^ MM VAS?, + *r ^^Stritarjeva ulica 7. ^S Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek. ki j j že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, n ta je: SevdUn*. Proti praha] em, lnskinam in izpadanju las deluje najboljše primana TannĐ-cninin Mtnra katera okrepcuje laaliče, odstranjuj« luske in preprečuje Izpadanje lae. j 1 etelalenlca z navodom t krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zfiloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiikfh obvez, svežih mineralnih vod itd. Dež. tetama MIlana Leusteka vLiubljanl Risljeva cesta it. L poleg novozgrajenega Fran fožefovega jubli. mostu. 10 V tef lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolničkih blagajn jnine železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubljani. Meteorolosično poročilo. fiiot nad merjem 306*2 Srednji zračni tlak 73S nn Cm Stanje «u~ !- ODizo- J2J £•: Vetrovi Nebo vaDJa v mm Bš________________ 15. 2.pop. 7368 . 22 8 sl.jzah. sk. jasno ., 9. zv. 738 0 15*0 si. zah. jasno 16 7. zj. 738 4 9-6 si. jvzh. megla Srednja včerajšnja temperatura 15-3°, norm. 14 91 Padavina v 24 urah mu 0*0. Ba—i—i ■■. ■ i ——a—— i i ii» — —a^a——r———aes Iščem službe kot vrtnar in hišnik zmožen vseh tozadevnih poslov. Sem 'rez otrok. Nastop lahko takoj. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar. 3248 Sprejmejo se dijaki. na zračno in prostorno stanovanje. Vrt na razpolago. — Naslov se izve v upravn. »Slov, Naroda«. 3245 TJrjrlt« in m porednajti Sramežljive kratkočasila. Izdal Tinček Hudoklin. Cena 1K, i poste 1 K 10. Narodna knjigarna v Ljubljani. ■ggjgl tf atMisil tteaj, vpatTas^emtifs amvamm ?^^^*1 ^'^T ^^\ e^tj^smataPa BsT^emmmtT ap atome ta tratvaM tekate 1» essvalpa qpN|aMl ta poaUtaMadad bapam* I« amv* Vpisovalo mč^hodt v Marodnem domu w pritMJu. Šolsko leto 1914/5 se pričae ta & oktobra ■ ilovesso sfaibo boljo g Trnovski cerkvi. 3182 Eventualni drogi tečaji se otvore pozneje. 1 C ar. avstrijske t£ artavme ieleinlca. VOZNI RED ^ Izvleček m valja« nestje •* t. ••»teaaferai lOf*. ===== X vel|SVmestjO ed t> S+pmstsdmrm MM bodo vozili Slo pCOktieS v okraju tukajšnega ravnateljstva snodaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vsi civilni potniki brez pHailaoga legitiamiramla. Civilni petaiki, Id se pelMe v Fall. a.era|e Imeti lefttiamaeije ed o. 1. kr. pavoMstva ve|ae lako v Falia. ODBOD te Lfabltane glavni kole iver, santo osesml vlaki: S-OO zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Trbiž. 8-05 dopoldne v Grosuplje (Kočevje), Trebnje (St. Jan2), Novo mesto, (Straža-Toplice), Bubnjarci. 11-30 afopolaflna v Kranj, Jesenice, Trbiž. 12*5S pepoldna v Grosuplje, Trebnle, Novo mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci. •*S1 ponool v Grosuplje (Kočevje), Trebnje, Novo mesto Bubnjarci. 10-01 ponoći v Kranj, Jesenice, Trbiž. PRIHOD v Linblfano flarmi kolodvor, osebni vlaki: 7-35 dopoldne iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 8*36 dopoldne iz Novega mesta, Trebnjega (Sl Janža). Grosuplja (Kočevja). ' 11-10 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja , 0-88 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (Straže-Toplic), Trebnjega, Grosuplja 8>2S pnnte>ol iz Trbiža, Jesenic, Kranja. | (Tržiča). 0*8} ponool iz Novega mesta, Straže-Toplic), Trebnjega (St. Janža), Grosuplja, (Kočevja). Kamniška železnica. •OBOO s orsavmega kolodvora v Kaaaatk s masanlasl vlaki 11-40 dopoldne in ob 7-tS zvečer. rmniOO Is aaatmlfca v L|aMlaao ok 0-48 zjutraj in ob 8*41 popoldne. C kr. driavno-teleinlsko ravnateljstvo v Trsta. Narodna knjigarna v Ljubljani priporoča slodoče knjige: Ana Kar8nina.^mLaenvRg?ofiTSi: stoj. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 K 40 vin., s pošto 30 v več. Bela kriiantema. §£&,.<£. broS. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 vin. več Rali rniolri Povesti. Spisal E. Gang D G11 rUJŠUU. Cena broš 2 K 50 vin. vez. 3 K, s pošto 20 vin. več TJqm U nt* Roman iz Kristusovih Časov. X>GU uUt. spisal L. V/allace. Cena vez. 4 K 50 v, s poŠto 30 v več. Dvajset let pozneje. (Nva£jr Treh mušketirjev.) Cena broš. 6 K, vez. 8 K, s pošto 20 v več. fin eno Tnrlii Spisal Ivan Cankar UUSpa d UUll. Cena broš. 2 K, vez 3 K 20 v, s pošto 20 v več. Grof Konte Christo. RS°PLT A. Dumas. Cena broš. 8 K. vez. 12 K s pošto 20 v več. Hiša Marije Pomočnice. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več. Hlapec Jernej in njegova Ti VOtli P O Spisal Ivan Cankar. Cena JJldVlUd. Dro5 i K 40 V|Vez. 2 K, s pošto 20 v več. Kako pišejo ženske. £$" spisal M. Prevost. Cena 4 K, s pr *to 20 vin. več. Knjiga za lahkomiselne linrli Spisal Ivan Cankar. Cena broš. lJUUl. 2 K -c0 vin., vez. 3 K 50 \ n. s pošto 20 v več. Mali ljudje, gj? br^an3 £?* 4 K, s pošto 20 v več. WnfS Roman. Ruski soisal Maksim Gorki. Uiail. Cena broš. 4 K, vez. 5 K, s pošto 20 vin. več. MnVinhnrni Spisal Fr. MilčinskJ. Cena 1UUIIUUUIL1. broš. 2 K 50 v, vez. 3 K .50 vin., s pošto 20 v več. ftlofio vac Spisal A. Novačan. Cena ilitdtt V dO. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več. NiflO Spisal Ivan Cankar. Cena broš. Hl U d- 2 K, vez. 3 K 50 vin, s pošto 20 vin. več. ilh vnri ^P'sal Ivan Cankar. Cena U U 6U11- 3 K, s pošto 20 v več. HHirOV* TiariGt Angleški spisal Char- UllVrJI iWIal. les Dickens. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 20 v, s pošto 30 v več. Pol litra Vipavca. &B&« broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Pfllnui Zgodovinski roman iz nemsko-rUlUlIl. francoske vojne. Spisal E.Zola. Cena broš. 5 K 60 v, ver 6 K 80 vin., s pošto 30 vin več. Ponižani is razžaljeni Roman. Ruski spisal F. M. Dostojevski. Cena broš. 3 K, vez. 4 K 20 v, s poŠto 20 v več. PfltflVI Zgodovinski roman H. Sieakie-* W*WF- wicza. Cena broš. 6 K 40 v, vez. 8 K 40 v, s posto 20 v vet Povesti dr. Iv. Tavčarja Pet knjig. Ceu broS. 13 K U trilk, vtz. 16 K 50 vin., s poŠto 20 v vet Poljudna pravna knjižnica: I. zvezek: Zakon o dovoljevanja poti za silo K —-40- II. in III. zvezek: Predpisi o železniških in rad- niških knjigah K —-80. IV. in V. zvezek: Pristojbinske olajšave ob konverziji v kajižnih terjatev K —80. VI.—X. zvezek: Predpisi o razredbi in uredbi . ter o zložbi zemljišč K T—, XI. in XII. zvezek: Predpisi zoper okvaro poljščine za Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst in Štajersko K —.80. XIII. in XIV. zvezek: Predpisi o aotarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih K -.80. XV. zvezek: Županstvom izročena opravila sodišč K —40. XVI. zvezek: Pristojbine o zapuščinah K —-80. Prešernov albnm. KcS 2 K 40 v, s pošto 2 K 60 vin. fin A varile? Zgodovinski roman H ^UU V 4lil S l Sienkiewicza. Cena vez S K 50 vin., s pošto 30 v več. Rodbina Polaneškin. zzti roman H. Sienkiewicza. Cena broš. 10 K, vez. 13 K, s pošto 20 v več. Slike in revolucije. sRPi*{ M. Arcibašev. Cena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Slovensko gledališče. s,?;~ A. Trstenjak. Cena 2 K, s pošto 20 v več. <\firi 1 !1 li7Pm SPisst V Knafli«. Cena Ducijaiisem. 4 k, s posto 30 v več. f mJa Iti TI & a? otiFI 1 Zgodovinski AlljC tUUOaVCIirji. roman. Spisal A. Dumas. Cena broS. 5 K, vez. 6 K 80 v, s pošto 20 v več. fTtinvifta Povest iz 18 stoletja. Spisal UllUVlUd. L P. Tomič, Cena 1 K 60 v. s pošto 20 v več. Vitli Ato Spisal Ivan Cankar. Cena broš. W llljClC. 3 K 60 v, vez. 4 K 60 v, s pošto 20 vin. več. Volja in ■stSS'JfffiSS 3 K, s pošto 20 v več. 7« ar in & Aiti Spisal Iv. Cankar. Cena i*m KruCIkl. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več. 7anhlinll9 Povest. Hrvatski spisal F. £ldUUlJUUd. Becič- Cena broš 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Zbirka citatov is aforis- mav Uredil Slavko Klepec. Cena broS. ■iiJ V. 2 K 50 v, vez. 3 K 30 v, s poŠto 20 v več. Z ognjem is mečem, vtt roman H. Sicnkiewicza. Cena 4 K 50 v, s posto 30 v več. Zbrani spisi Janka Kers- Mllr A Pet knjig. Cena broS. 25 K. mMMMm vez. 30 K, s pošto 20 v več. Zbrani spisi Frana Lst- utfilr A Pet knjig. Cena bros. 21 K, »UaVet. v*z. zf R( , poito ao v več. Zgodbe is dolina iontflor- |«miciVsi Spisal Ivam Caafcar. Gama jUsSmVB. broi. 2 K, vez. 3 K, s posto način' U kasta. Sar WK Dostojevski. Cena broi. 10 K 10 v, vas. 13 K. s Doito 20 v več. Barodna knjiaara« lana v aalaai taaH vao Sraajo •lavaask« hattaa tar aatBa aa aaataaa aajaavalal ^—^——^™^^^—^^^ a^aaaaJaV ——M— araalaiaMai ^—aaa—■<— ^mmm^mm^mmm^m^^^mmmi^^^ ataaajBtJSm tS Stritarjeva ulit)« štev. 2. ■•«•>—■ t»»^ «*~.i« «.ooo.ooo ■»»,. Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnico v/ Spiietu. Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge as kapuce nt as tesati ravan s ter pii obrastale es sat- vloge se elana s Baaa|a Ia prodaja srećka Ia vrednostne papirje s a ■ vso* vrst so dnevnesa kam. s s s