Leto IX, i«. 116 Ljubljana, petek 18. maja 1928 Cena 2 Din M IsMUi Stane mesečno Din «5-—; ca inozemstvo Din *or— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflcrva ulica štev. 5/L Telefon št. «07* in 2804; ponoči tudi št. S034. Rokopisi so n« vračajo. ftt. 54. — Telefon it. aogfi. Dnevnik za ^gospodarstvo, prosveto in politiko U Ljubljana, K. 4. — Telefon št. «49« Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandro™ cesta Račan pri poStnea ček. zavodu: L}nb-lana fe. »A*« - Praha čislo 78.180. Wien,Kr. 105^41. BBHaaHaaaHnaaaaaMjfMi Vesti o demisiji ministra dr. Andrica Včerajšnji dogodki v Beogradu. - Seja šefov vladnih strank. - Andriceva demisija naj omogoči rekonstrukcijo vlade Beograd, 17. maia, p. Dopoldne bi moral imeti demokratski poslanski klub sejo, da bi razpravljal o nadaljnjem delti v parlamentu. Ker ni bilo prisotnih zadosti poslancev, se je vršila samo ožja konferenca, na kateri je Ljuba Davidovič sporočil, da se bo popoldne vršila seja šefov vladnih skupin. Popoldanske seje šefov vladnih skupin v predsedništvu vlade so se udeležili Velja Vukičevič, Ljuba Davidovič, dr. Marinkovič, dr. Spaho in dr. Korošec. 0 sklepih seje niso hoteli udeleženci dati novinarjem nobenih obvestil. Danes popoldne je bila izročena novinarjem resolucija vladnih poslancev iz Južne Srbije kot rezultat njihovega tridnevnega posvetovanja. Ob tej priliki so se raznesle vesti, da so poslanci na teh konferencah zelo ostro napadali tudi prometnega in agrarnoreform-nega ministra in da je minister agrarne reforme dr. Vlada Andrič zaradi tega ponudi! predsedniku vlade Velji Vuki-čeviču svoio demisijo. Te vesti je zabeležila tudi nocojšnja »Pravda«, ki razlaga dr. Andričev korak na ta način, da hoče dr. Andrič izzvati formalno krizo vlade in s tem omogočiti Vu-kičeviču, da izvede svojo že dolgo nameravano rekonstrukcijo kabineta. Minister Andrič sam je zvečer novinarjem vse te vesti demantiral, češ, da o njegovi demisiji ni niti govora. Poslanci iz Južne Srbije zahtevajo depolitizacijo državne uprave na jugu Obširna spomenica vladi. — Strankarstvo mor*\ iz uradov izginiti. — Gospodarsko in kulturno delo j\ ■»'' nih pokrajinah najvažnejše Beograd, 17. maja, p. Po tridnevnem posvetovanju s predsednikom vlade in ostalimi ministri so poslanci iz Južne Srbije izdali resolucijo, ki so jo danes popoldne izročili novinarjem. V resoluciji zahtevajo od vlade, naj izvede depolitizacijo vsega uradništva v Južni Srbiji na ta način, da se odstranijo iz službenega poslovanja strankarski in partizanski vplivi. Resolucija nagiaša, da smejo biti sicer tudi uradniki strankarsko opredeljeni, vendar se pa v njihovem službovanju to ne more občutiti. Uradniki morajo biti ustrežljivi napram vsem državljanom ne glede na njihovo strankarsko pripadnost ter morajo vršiti svoje posle hitro in točno po zakonu. Strankarska agitacija se ne sme vršiti niti v službi niti izven nje. Resolucija zahteva, naj se v Južno Srbijo pošilja čimbolj kvalificirano, sposobno in moralno uradništvo. Nesposobni in oni, ki so se kakor koli komprotirali, naj se odstranijo. Pri nastavljanju uradnikov v Južni Srbiji naj se vodi račuc o tem, ali poznajo razmere in miselnost tamošnjega prebivalstva. Čeprav je javna varnost v Južni Srbiji dobra, vendar pa se pojavljajo slučaji nesložnosti v postopanju upravnih organov in organov javne varnosti. Zadnji bi morali biti v čim tesnejši zvezi z upravnimi n. organi in bi marali biti bolj odvisni od njih. Nadalje govori resolucija o potrebi povzdige kulture, o povečanju števila gimnazij'Val • strokovnih šol. V svrho zboljšanja zdravstvenih razmer naj se zgradi v Skoplju velika bolnica ter izvrši izsušitev močvirij, obenem naj se posveti večja pozornost izpopolnitvi prometa in kom Akacij v zvezi s Sand-žakom inl'Čjlp <■ jO. Ministrstvu trgovine in mini ~ zunanjih del se priporoča, naj čimprej skleneta trgovinske pogodbe z Albanijo, Grško in Turčijo, da bi se ustvarila možnost večjega izvoza v te države. Resolucija govori tudi o delih, ki jih naj bi izvedlo ministrstvo agrarne reforme v Južni Srbiji z u velja vi jenjem agrarnih zakonov, da bi se zadovoljilo tamošnje prebivalstvo. Nagiaša se potreba zagotovitve individualnih kreditov gospodarskim krogom v Južni Srbiji, nadalje potreba čim uspešnejšega racijonalnega izkoriščanja tobačne produkcije ter izpre-memba zakona o monopolski upravi tobaka. Glede na produkcijo opija se nagiaša potreba, da otvori Narodna banka potrebne kredite. Končno se nagiaša načelna potreba, da podvzame vlada vse možne ukrepe, da se zboljša donos zemlje in pospešuje razvoj industrije Sporazum o srbskih predvojnih domovih Važna konferenca finančnega ministra dr. Markovrca s Poinca-irejem. — O vprašanju dolgov bo odločalo haaško razsodišče. Dr. Markovič se vrača v London Beograd, 17. maja. p. Iz Pariza poročajo, da je ministrski predsednik Poincare spre- Spalajkoviča. Po došlih poročilih je finančni minister dr. Markovič predložil Poincarčju formalni predlog za ureditev predvojnih dolgov kraljevine Srbije Franciji. Markovi-čev predlog določa tudi arbitražo. Kakor se doznava, se je Poincare razgovarjal o tej zadevi z dr. Markovičem povsem prijateljsko in izjavil, da se francoska vlada strinja s predloženim načrtom. V slučaju, da bi od-lo&tev haaškega sodišča ne bila ugodna za nas, bi franooska vlada bila pripravljena priznati gotove olajšave. Finančni minister dr. Markovič bo dovršil svojo misijo v dveh dmeh, nakar se bo vrnil v London, da revidira z zastopniki Nastop naših novih poslanikov Beograd, 17. maia p. Iz Buenos Airesa poroča,io, da 5« nem jugosioveoski poslanik dr. Gri-sogono izročil svoda poveri Ina pasma predsedniki; argentinske republike Alvearu. Ob tej priliki so bili izrečeni prisrčni govori. Beograd, 17. maja p. Iz Varšave poročajo, da je danes nova jugoslovanski poslanik Jovo Mi-fenkovič izročil predsedniku republike svoja po-vesrUna pisma In ob tej priliki položil tudi venec na grob poljskega neznanega junaka. Novi most v Novem Sadu Beograd, 17. maja p. Dne 20. t. m. bo na sve-&n način oiivorjen novi most preko Dunava v Novem Sadu. Vlado bodo zastopali pri otvoritvi prometni minister general MiJosavljevič, poljedelski minister dr. Stankovih in mirosteT javnih del dr. Vlada Andrič. Za naše rudarje v Nemčiji Beograd, 17. maia p. V najkrajšem času bo zunanje ministrstvo sitopilo v zaključna pogajanja z Nemčijo v svrho zaktjučitve konvencije za zaičiio naših rudarjev, zlasti pa starih rentni-kov, na podlagi reciprocitetnega načela. Konferenca o spalnih in jedilnih vagonih Beograd, 17. maja p. Generalni direktor drže,vnih železnic Gjuričič ie odpotovali danes v Carigrad, da se udeleži mednarodne konference o prometu s spalnimi in jedilnimi vagoni. Rotschildove skupine načrt javnih del, ki se imajo izvršiti s sredstvi inozemskega posojila. Beograd, 17. maja. p. Naša vlada je prejela obvetilo, da je francosko zunanje ministrstvo objavilo v tisku komunike, po katerem je bila danes izvršena zamenjava ratifikacij sporazuma od 19 aprila med francosko in našo vlado, po kateri se ima predložiti razsodišču v Haagu vprašanje, na kateri valutni podlagi naj se izvrši plačilo predvojnih dolgov Srbije Franciji. Kakor poročajo pariški listi, se je v razgovorih ministrskega predsednika Poinca-reja, finančnega ministra dr. Markovi ča in poslanika Spalajkoviča, ki so se vršili včeraj popoldne, razpravljalo o stabilizaciji dinarja. Korupcijska afera pri železnici Beograd, 17. maja. p. Na prihodnji seji Narodne skupščine se bo vršila debata o predlogu resolucije poslanca dr. Milana Kostica glede batajniške železniške afere. V centralnem skladišču v Batajnici je nam« reč, kakor navaja predlog dr. Kostica, iz« ginilo za 4 milijone dinarjev blaga. V Ze* munu so sedaj aretirali zaradi te afere obdolženega Ivana Štefaniča, ki je priznal svojo krivdo ter tudi izdal svoje sokrivce. O zadevi se vodi že preiskava. Posl. dr. Milan Kostič je poduzel porebne korake, da bi se zadeva ne potlačila, ker se do« mneva, da so prizadeti tudi neki stran« karski agitatorji. Vročekrvna mladina v Dubrovniku Dubrovnik, 17. maja p. Snoči je došlo v re-. stavraciji »Ocean« do spopada med dvema skupinama omladincev. Ker je godba svirala madžarski čardaš, je skupina Orjunašev proti temu protestirala. Pri tej priliki se je Orjunaš Kruna-jevič nepovoljno izrazil o nekih prisotnih Slovencih. Nato je reagiral Slovenec Treven s svojimi tovariši in je prišlo do pretepa, v katerem je bil Orjunaš Krunajevič težje ranjen. V lokalu se je nahajal bivši minister dr. Laza Markovič s svojimi prijatelji, čim pa je došlo do pretepa, je hitro odšel iz restavracije. Veličastna kmečka manifestacija v Pragi Višek agrarnih manifestacij v čsl. prestolnici. — Kmetje vseh narodnosti v ČSR za državo. — Krasen sprevod, ki je trajal tri Poklonitev predsedniku Masaryku bilo nabito občinstva, ki je živahno pozdravljalo manifestante. Na obličju vseh udeležecev je bilo čitati, da so začudeni in veseli. Med navdušenimi «Nazdar»-klici je bilo slišati tudi mnogo vzklikov: «Eljen Praga». Madžari so korakali pod veliko tablo z napisom: Madžari radi ostanemo zvesti naši češkoslovaški republiki! Zelo lepe so bile tudi skupine iz Tešina in iz Hlučina ter Opave. Za temi so se razvrstile vedno jačje zastopane organizacije iz Moravske in Češke. Tričetrt ure je trajalo, preden so se v sprevod uvrstili jezdeci. Ves sprevod je trajal 3. ure. Delegacije iz okrajev Prage, Plzna in Budjejovic niso mogle več priti na firadčane, temveč so morale ostati na staromestnem trgu. Obhod se je vršil v največjem redu, razen neznatnega incidenta pri narodnem gledališču, kjer je nekdo vzkliknil «sovjetski Rusiji». Pražani so ga takoj pretepli, policija pa ga je za 24 ur zaprla. Na Hradčanih so kmetje položili svečano prisego. V dopoldanskih urah je odšla pod vodstvom poslanca Staneka posebna deputacija na Lano, da se pokloni v imenu kmečkega prebivalstva vse republike prezidentu Masaryku. Po pozdravnem nagovoru se je predsednik Masaryk zahvalil za poklonitev in spregovoril: «Vi ste voditelji številčno najmočnejše politične stranke. Veseli me, da ste pripravljeni priznati svoje politično pravo in politične dolžnosti. Ce apelirate name, vam lahko zagotovim, da bom nadaljeval delo, ki ga vršim od začetka republike, ali prav za prav že v bojih, ki so se vršili v inozemstvu za njeno ustanovitev. Pri tej priliki se spominjam prvega člana vaše stranke, njenega voditelja Antonina Švehle. Srečni smo, da imamo med seboj takega stvaritelja, sam pa sem hvaležen usodi, da je tak državnik bil tako dolgo na čelu vlade. Z zadoščenjem lahko rečem, da vsi državljani brez razlike strank in narodnosti želijo, da bi se čimprej vrnil na svoje mesto.» Nato je posebna deputacija odšla k ministrskemu predsedniku Švehli, ki mu je izročila pozdrave z kongresa. ure. Praga, 17. maja, g. Kar je češkoslovaška agrarna stranka danes priredila v Pragi, tega mesto od prevrata ni videlo in ni doživelo. Pokazala je železno disciplino, vzorno delegacijo in nenavadno mnogo čustva za državno idejo. Manifestacija je bila politična demonstracija, ki naj bi dokazala, da je kmečki element temelj države in brezpogojno za državo. Ravno v tem se je ta manifestacija ločila od številnih komunističnih demonstracij, ki so se v Pragi pokazale kot hujskanje temnih elementov. Manifestacija je bila zaključena s položitvijo temeljega kamna za spomenik ustanovitelja dinastije Pfemyslidov, s poklonitvijo predsedniku republike in svečano prisego za brezpogojno zvestobo do države. Najlepše darilo, ki ga je dala agrarna stranka državi, so dokazi, da so tudi razen Slovakov na Slovaškem živeči Madžari za republiko in za edinstvo države. Manifestacijski obhod se je pričel ob 9. dopoldne izpred muzeja. Na Vaclav-skem trgu je bila pripravljena velika tribuna za tuje goste. Sprevod je otvo-rilo 2000 jezdecev obojega spola v narodnih nošah, katerim je na čelu jahal poslanec Bradač. Na to je sledil izvrše-valni odbor agrarne stranke z ministri, poslanci in vsemi predstavniki stranke. Za njimi so korakale številne delegacije, med njimi prva jugoslovenska, na to močna skupina bolgarskih kmetov in kmetic, za njimi lužiški Srbi, ki so vzbujali po mestu splošno zanimanje in za temi močna skupina ruskih kmečkih emigrantov ter kmetov iz Podkarpatske Rusije. Med pestro sliko narodnih noš je bilo opaziti tudi številne kaftane in zelo mnogo duhovnikov, ki so korakali v skupinah raznih delegacij. V sprevodu so se nato vrstili kolonisti in kmetje iz ponemčenih pokrajin, nakar so prišle na vrsto krasne skupine iz Slovaške, urejene po volilnih okrajih. Med njimi je bilo opaziti zelo mnogo Madžarov. Vsako okrajno skupino je vodila godba, ki jih je bilo v sprevodu skupaj 136. V sprevodu so nosili table z napisi in zastave, med katerimi so bile državne mnogo številnejše kot zelene zastave agrarne organizacije. Po vseh ulicah je Boj v Romuniji še ni izvojevan Vlada izjavlja, da ne bo odstopila in da ne bo prišlo do novih volitev, kmečka opozicija pa vztraja pri svojih sklepih Bukarešta, 17. maja, g. Pred ekspo-zejem ministrskega predsednika Brati-ana je izjavil predsednik narodne kmečke stranke Julij Maniu, da bo brez ozira na to, kaj bo Bratianu izjavil, morala Bukarešta, 17. maja, g. Popoldne ob 4. je podal ministrski predsednik Bratianu v klubu liberalne stranke ekspoze o notranjepolitičnem položaju. Uvodoma je izjavil, da odgovarja s tem ekspoze-jem na manifestacijo narodne kmečke stranke v Albi Juliji. Izvajal je dalje, da sta ga velik program, ki je prišel v zadnjih dnevih na dnevni red in pa agitacija, ki jo je opaziti po vsej državi, prisilila, da pojasni sedanji politični položaj. Povdaril je, da je dolžnost liberalne stranke, da nadaljuje s konsolidacijo države. Vlada mora izvesti zakonodajni načrt, ki si ga je stavila. Navedel je dalje številne zakonske načrte, ki čakajo rešitve. Država potrebuje miru in konsolidiranja. Naznanil je tudi, da bo v kratkem sklical parlament, ki naj ratificira s stabilizacijo zvezane zakone, ker bo posojilo v najkrajšem času podpisano. Tudi to je eden izmed vzrokov, zaradi katerega vlada pod nikakim pogojem ne sme zapustiti svojega mesta. Za stabilizacijo države in valute je treba še mnogoletnega dela, ki bo postavilo državo tudi v gospodarskem oziru na zdravo podlago. Glede afere s princem Karlom je izjavil, da je ta zadeva definitivno rešena. Za državo je prava sreča, da se je Karol odrekel kraljevski broni, kajti kaj bi se bilo zgodilo, če bi bil kot kralj podvzemal akcije, kakor se jih je sedaj lotil v Londonu. Za ministrskim predsednikom je čital notranji minister Duca Okrožnico za vse pokrajinske organizacije. V tej okrožnici polemizira Bratianu z resolucijami, ki so bile sprejete na kongresu narodne kmečke stranke v Albi Juliji in pravi med drugim, da ti sklepi v splošnem ne pomenijo drugega kot da bi postavili namesto legalnega režima, ki ima svoj vpliv iz parlamenta in drugih ustavnih ustanov, nepotrpežljivo stranko, ki hoče na vsak način dobiti moč v svoje roke. To delo je nevarno in nedopustno. Okrožnica nagiaša končno, da je dolžnost vlade, da pazi na to, da ne bodo splošne volilne pravice napačno tolmačili in da se javnost v bodoče ne sme razburjati. Po prečitanju te okrožnice je povzel zopet besedo ministrski predsednik Bratianu in kategorično izjavil, da vlada pod nobenim pogojem ne bo odstopila, in sicer predvsem zaradi tega ne, ker ni nobene dovolj pripravljene stranke, ki bi imela zaupanje, da bi lahko nadaljevala oreanizacijo in konsolidacije države. vlada odstopiti. Narodna kmečka stranka bo v tem pogledu popolnoma izvršila svojo dolžnost. Maniu je dostavil, da se je takrat, ko je sklical kongres v Albo Julijo, gotovo pripravil tudi na to, kaj mora storiti naslednjega dne. Zaradi tega bo njegova stranka nadaljevala svoje delo brez ozira na izjave vladnega šefa. Bukarešta, 17. maja, g. V zadnjih dnevih so bile razširjene govorice, da se bodo člani narodne kmečke stranke vrnili v parlament, da bi se udeleževali razprave o stabilizacijskem posojilu. Danes se oficijelno izve, da je ta vest neresnična. Narodna kmečka stranka se je končnoveljavno umaknila iz parlamenta in se ne bo vrnila. Princ Karol v Belgiji Pariz, 17. maja. s. Romunski princ Ka« rol je prispel popoldne v Calais in takoj odpotoval dalje v Ostende. Od tam bo potoval v Chateau d* Artens pri Namurju, kjer se bo nastanil v gradu kralja Leopol« da H, ki je spremenjen v hotel. London, 17. maja. g. Princ Karol se je z avtomobilom grofa Jonesca pripeljal v Doover ter se je odpeljal proti Ostendu V njegovem spremstvu sta bila dva gospo« da in dve dami, med njimi tudi ga. Lupe« scu. Princu se je posrečilo, da se je izmuz« nil množici novinarjev, ki so čakali nanj. Neposredno pred odhodom je dal odpelja« ti v isti smeri velik avtomobil z zagrnje« nimi okni. Za tem avtomobilom je udrla cela vrsta avtomobilov z novinarji. Ko se je skrivnostni avtomobil ustavil v Londo« nu v Hydeparku, je izstopil iz njega neki prinčev prijatelj. Princ se je medtem ne« moteno odpeljal. Odhod čsl. parlamentarne delegacije v Jugoslavijo Praga, 17. maja h. Zvečer ob 9. so odpotovali na posvetovanja češkoslovaške in jugo slo -slovenske parlamentarne delegacije dr. UhliF, dr. Kramar in jugoslovenski poslank Branko Laza-revič. Ostali člani delegacije odpotujejo juitri zvečer. Avtonomistični proces v Col-marju Berlin, 17. maja (be.) Na avtono,mističnem procesu v Golmarju je prišlo do bučnih incidentov. Predsednik sodišča je odklonil intervencijo proti žalitvam nemškega naroda, nakar je pričelo navzoče občinstvo burno demonstrirati. Mir in red v Italiji Rim, 17. maja. o. Pri vasi Ponte Hoggiane-se pri Firenzi je komunist Della Maggiore, ki se je skrivaj vrnil iz Francije, napadel sinoči tajnika tamošnjega fašija in ga ustrelil. Ranil je obenem tudi nekega drugega fašista, nakar je zbežal. Orožniki in miličniki ga zasledujejo. Gre oči vidno za čin političnega maščevanja. Gospodarske konference Društva narodov Ženeva, 17. maja. (10.) Na seji gospodarskega odbora Društva narodov so vsi angleški delegati, tako zastopniki kapitala kakor tudi zastopniki delavstva soglasno po-vdarjali, da bo Anglija prisiljena, ako ne bodo druge države odpravile carinske ov#e v mednarodni trgovini, povišati carinske tarife in zaščititi angleško trgovino proti uvozu gotovega blaga iz inozemstva. Znani zagovornik proste trgovine Ravton je govoril v istem smislu. Govornik je izjavil, da bi bil hud udarec svetovni trgovini, ako bi bila Anglija prisiljena, da uveljavi protek-cijonistično smer. Toda angleško javno mnenje je zelo vznemirjeno, ker čuti kvarne posledice nizkih carinskih tarif. Jasno je, da morajo države, ki imajo nizke tarife, postati vznemirjene zaradi visokih tarif svojih sosedov. Zato mora posvetovalni gospodarski odbor Društva narodov odpraviti vse ovire, ki dušijo svetovno trgovino. Govornik je nadalje povdarjal, da bi bilo dobro, ako bi se interesirane države sporazumele v tem važnem vprašanju in se zavezale, da bodo vodile bolj liberalno gospodarsko politiko. Danes delujejo delegati v treh pododborih. Premogovnemu odboru predseduje Louohe-ur. Sladkornemu odboru predseduje Atal Chatterjee. Razen tega je bil imenovan pododbor za splošne zadeve, koj^mu predseduje Theunis. Neutemeljeno razburjenje v Berlinu Berlin, 17. maja. (be.) Zdravstveno stanj edr. Stresemanna je nespremenjeno. Državni kancelar je izrekel na ministrskem svetu željo, da bi bolnik kmalu ozdravel. Interes za zdravstveno stanje dr. Stresemanna je v inozemstvu še vedno živahno, Ameriški, angleški in francoski poslaniki so se informirali osebno o zdravstvenem stanju dr. Stresemanna. Berlin, 17- maja. g. V zvezi z boleznijo zunanjega ministra dr. Stresemanna je izzvalo med prebivalstvom veliko razburjenje, ko je na poslopju zunanjega urada za plapolala žalna zastava. Razburjenje se je šele poleglo, ko se je izvedelo, da je zastava razobešena zaradi smrti portugalskega poslanika v Berlinu. Posebno je bilo razburjeno občinstvo v gledališču, kjer so krožile govorice, da je dr. Stresemann umrl. Berlin, 17. maja. (be.) Portugalski poslanik Freitas je umrl v tukajšnji bolnici ra posledicah operacije. Ženitvene avanture Ahmeda bega Zogu Pariz, 16. maja. h. Neki francoski list prinaša zanimive vesti o ženitvi predse d' nika albanske republike Ahmeda bega Zo* gu, ki je bil dalj časa zaročen z eno iz* med najpremožnejših domačink, hčerjo ministrskega predsednika Ševfeka. Zaroko je razdrl, ko je postal Mussolinijev prija* telj in si je zaradi tega prijateljstva obetal boljšo nevesto. Njegov ponos je šel tako daleč, da je mislil že na ženitev s kako italijansko princezinjo, česar pa Mussolini ni mogel izvesti. Ko mu je dal po daljšem odlašanju razumeti, da to ni izvedljivo, mu je predlagal hčer egiptskega kralja Fuada, kar je Ahmed beg Zogu sprejel z velikim veseljem. Sedaj se izve, da se tudi ta nje« gov poizkus ne bo uresničil. Polet »Italie« Berlin, 17. maja g. Ob 7. zvečer so ujeli brezžično brzojavko z »Italie«, ki pravi, da je dosegla ob tem času 80 stopinj severne širine ki 91 stopinj vzhodne dolžine. Zrakoplov plove s slabim razgledom nad morjem brez ledu. Boriti se mora z močnimi protrveitrovi, ki zelo zmanjšujejo njegovo hitrost. Nenavaden vulkanski pojav Rfan, 17. maja g. Na bregovih Vezuva opazujejo te dni nenavaden vulkanski pojav. Ker se je zrušil v žrelu neki vulkanski stožec, so se dvignili iz žrela gosti vulkanski dimi, ki jih je južni veter potisnil navzdol po bregovih. Učinek teh strupenih plinov je bil strašen. Uničili so vse sadno drevje ter vinograde po okolici. Milijonska tatvina Pariz, 17. maja (pa.) Ukradena je bila biserna ovratnica, vredna 6 milijonov frankov. Za najditelja je razpisana nagrada enega milijona fran-■kov, ki je bila položena- pri policijskem ravnateljstvu. Aretacija trgovcev z dekleti Varšava, 17. maija g. Na neki poljski obmejni postaji so razkrinkali tolpo trgovcev z dekleti v trenutku, ko so skušali spraviti večje štetvilo deklet v starosti od 14 do 17 tet v Anverso. Policija je pri tein aretirale dotao iskanega trgovca s človeškim blagom Sper*o®B. Ciganska bitka na Poljskem Varšava, 17. maja g. V ofcntfu Bielice je prišlo v vasi Koroorovice do pnrre bitke med cigansko tolpo in vaščand. Cigani »o oropali nekaj hiš, nakar so jih kmetje m&a4M z vilami in drugim orodjem. 30 kmetov j« bik) težko ranjenih. Iz sosednje vasi je btto poarvaoo orožmaštivo, ki se mu je posrečilo are*tra« mfcaj ciganov. Voditelji tolpe so nšK. Zaplenjeni ruski filmi v Angliji London, 17. maja g. Na letališču v Croydonu so zaplenili dva zaboja, kf jih je neko nemško letalo pripeljalo tjakaj. V zavoju so ruski filma, ki so biK namenjeni za zvezo prijateljev Rusije. Filme bo proučil Hom office. »JUTO)« 5t. 116 Fatek, 18. V. 1928 Ljubljanski velesejem in beograjska vinska razstava Novo poglavje iz žalostne povesti o dvojni meri klero-radikalskega hegemonističnega režima Foztvajoč se na novi pravilnik o voznih olajšavah, je minister prometa letos odklonil ljubljanskemu (in tudi zagrebškemu) ve-lesejmu 50% vozne olajšave ter pristal le na znižanje voznih cen za 25%. S tem ukrepom je prizadejan naši najvažnejši gospo-darsko-propagandistični prireditvi težak uda rec M je doprinešen nov žalostni dokaz popolnega nerazumevanja sedanjega režima za velike ekonomske interese v naši državi. Kar sram je človeka, ko mora kon-statirati, da n. pr. sosedna Avstrija odnosno Italija v tem pogledu bolj podpirata ljubljanski velesejem nego lastna domovina: za vožnjo na velesejmu v Ljubljano dajejo namreč italijanske in avstrijske železnice 50% popust, dočim so jugoslovenske železnice pristale samo na 25%. Zato oa Jugoslavija da n. pr. za velesejem v Gradcu na svojih progah 50%. kakor da bi hotela reči jugoslovenskemu trgovcu in obrtniku: kaj se boš vozil v Ljubljano — pelii se raje v Gradec! Situacija je torej tragikomična, če bi ne bila tako sramotna! A to je šele ena plat zadeve. Vukičevičev režim bi ne bil sebi zvest, ako bi tudi tu ne ime! dvojne mere: eno za prečane, drugo za svoje kraje. Za Ljubljano in Zagreb ne dovoljuje »pravilnik« večjega popusta nego 25%, a ko je pred par tedni bila v Beogradu vinska razstava (katere važnosti ne zanikamo, ki pa se vendar v nobenem pogledu ne more meriti s pomenom našega velesej-ma, ki nota bene vsebuje tudi vinske raz-tave), Je isto ministrstvo smatralo za po sebi umevno, da dovoli posetnikom 50% popust pri voznih cenah. Za skromno razstavo v Skoplju pa je celo našla možnost 75% popusta! Rekli so, da ie bilo to že dovoljeno »popreje«, akoravno sta se n. pr. beograjska vinska poskušnja in avtomobilska razstava zagrebškega velesejma vršili druga za drugo Prva je dobila 50% druga pa 25 odstotkov. Ljubljanski velesejem se je v ponovnih predstavkah obračal na ministrstvo — vse je bilo zaman. Poslanca dr. Žerjav in dr. Kramer sta podvzela opetovano energične korake pri ministru trgovine, katerega sta opozarjala na njegovo prokleto dolžnost. Slišati sta morala razne izgovore, ki jih je škoda navajati, ker so vsi prazni. Minister dr. Spaho je končno obljubil, da bo stvar pokrenil v ministrskem svetu in zahteval, da se krivica popravi. Toda ali se je kaj storilo, o tem ni izvedeti ničesar — g dr. Spaho, ki ima sedaj dvoje bremen — trgovski in finančni resor — na svojih ramah, se solnči v Dubrovniku, da ga preobilica poslov ne podere na tla. SLS pa je za vsa ta vprašanja gluha in ima tudi tako malo veljave v vladi, da oči-vidno ničesar doseči ne more. Niej so dali pravico, da preganja slovenske napredne uradnike in s tem mora biti zadovoljna. Režim, ki mu naši klerikalci tako lepo služijo, pa mirno koraka od škandala do škandala in potem začudeno in ogorčeno protestira proti prečanski fronti. Domače vesti Pravilnik k stanovanjskemu zakonu Minister za socijalno politiko je izdal na podlagi čl. 9. zakona o izpremembah in dopolnilih stanovanjskih zakonov z dne 15. maja .925.. 23. oktobra 1926 in 29. oktobra 1927. pravilnik, ki določa: K čl. 2. Pod člani družine se razumejo sorodniki po krvi, ne glede na stopnjo sorodstva ali po svaštvu. po zakonu (sorodniki med možem in ženinimi krvnimi sorodniki, ali med ženo in moževimi krvnima sorodniki) do vštetega tretjega kolena, adoptirani otroci, kakor tudi rejenci. »Dve osebi« iz točke 3. se razumeta vezani po prei označenem sorodstvu. O sporu, ali je kak prostor soba ali ne. odloča sodnik. K čl. 3. ^ Število prebivalcev kakega kraja se računa po uradni publikaciji »Prehodni rezultati popisa prebivalstva z dne 31. januarja 1921« z izjemo mesta Subotice, ki šteje po definitivnih rezultatih 90.961 prebivalcev. — Vse podatke o prebivalstvu bo dajala oblastvom v orimeru potrebe direkcija državne statistike v Beogradu. Od 1. maja 1928. plačajo vsi najemniki v vseh krajih najemnino 10-krat, odnosno 12-krat večjo od predvojne, čeprav smatrajo, da je njihovo stanovanje nehigijensko. V mesnih z več kakor 50.000 prebivalci, ie v primeru, ako pristojna oblastva proglasijo na zahtevo dotičnega najemnika, da ie stanovanje nehigijensko, od prvega dne prihodnjega meseca višina zakupnine po tem faktu ona. ki jo ie najemnik plačal aprila 1938: ako pa bo hišni lastnik dovedel stanovanje v pravilno stanje, se od prvega dne prihodnjega meseca po tem faktu računa višina zakupnine po 10- odnosno 12-krat. Glej čl. 6. stanovanjskega zakona.) V zakupno ceno ne spadajo: vodarina. spravljanje smeti, čiščenje ulice, greznic ta dimnika. To se plačuje posebej, ako ni izrecno drugače urejeno z lastnikom. Taksa za čiščenje stranišč pada na breme lastnika. Ako lastnik noče sprejeti najemnine, bodisi iz tega ali onega razlaga, je treba najemnino deponirati pri pristojnem sodišču in sfcer v roku. določenem za polaganje najemnine. Deponirane vsote pri pristojnem prvostopnem odnosno kotarskem ali sreskem sodišču se smatrajo do uvel i avli en .i a tega pravilnika kot v redu deponirane. K čl. 4. Za najemnike, katerim stanovanje ni odpovedano v smislu čl. 4. sedanjega zakona o stanovanjih, se od 1: maja 1928. odpoved vrši do določbah državljanskega zakona. V primeru, da je prej nastal spor med hišnim lastnikom in najemnikom glede izselitve po določbah dosedanjih stanovanjskih zakonov, se mora izselitev najemnika, ki izgubi zaščito do določbah sedanjih stanovanjskih zakonov, izvršiti v označenih rokih (čl. 4. tega zakona) ne glede na obstoj spora. K čl. 6. Komisija za ugotavljanje. aH stanovanje odgovarja splošnim gradbenim in najvažnejšim higijenskim pogojem, odnosno. a« je stanovanje dovedeno v pravo stanje, obstoji iz treh članov: iz občinskega zdravnika, občinskega gradbenega taženjerja in občinskega odbornika. V primeru, da občina nima zdravnika in taženjerja. pridejo na njihovo mesto samoupravni, a v pomanjkanju teh državni ali privatni. Honorar članov komisije plača oseba, ki zahteva ugotovitev kateregakoli falčta a. 6. stanovanjskega zakona. K čl. 7. Vse instance, ki so bile doslej pristojne za reševanje stanovanjskih sporov, pa Je sedaj njihova pristojnost odpadla, imaio v roku 15 dni od objave tega pravilnika vse predmete, o katerih odločitev ni bila izdana, poslati pristojnim instancam. Na račun glob plačan? denar se pošlje Državni hipotekami banki v korist fonda za gradbo malih stanovanj. Za primer. da se odide o kazni uniči, izda odlok o povračilu kazni mifnistrstvo za socijalno politiko na zahtevo zainteresiranih' oseb. Zahtevi mora biti Priložen tudU tovr$Hni odlok pristojnega sodišča. Plačilo denarne kazni sprejemajo na oeemlju Srbije in črne gore pristojna krajevna policijska oblastva, ko za to dobe reden poziv od rednega sodišča: v ostalih krajih države sprejemajo plačilo okrajna sodišča. Kakor okrajna sodišča tako tudi policijska oblastva dostavljajo kot izvršni organi vplačani denar neposredno Državni hipotekami banki kot prispevek v korist fonda za gradbo malih stanovani in imajo o tem obvestiti tudi pristojno sodišče, ki je poslalo poziv. K čl. 8. V primerih, označenih v členu 2. In pod a), b) in c) čl. 10. stanovanjskega zakona z dne 15. maja 1925.. Je rok za Izselitev najemnika mesec dni: pod d), e). f) ta t) čl. 10. istega zakona 15 dni, računajoč te roke od dneva, ko ie rešenie o odpovedi postalo izvršilno. Najemnik deponira zakupni procent, ki pripada lastniku in ga ta noče sprejeti, pri pristojnem občinskem sodišču. Otvoritev nove telefonske in avtomobilske zveze v Prek-murju Murska Sobota, 16. maja Včeraj je bila na svečan način otvorjena nova direktna telefonska proga Maribor -Murska Sobota-Rogaševci. Telefonske centrale, ki so priključene na novo progo, se nahajajo v, Bodoncih, Gornji Lendavi in Ro-gaševčih. Nova zveza ni samo za novo priključene kraje največie važnosti, temveč bo silno olajšala tudi promet med Mursko Soboto in Mariborom, za katerega že davno ni več zadostovala dosedanja proga, ki je bila preobremenjena. Na sedežu telefonskih central so se ustanovile sedaj tudi brzojavne postaje in je tako izpolnjena davna želja vsega prebivalstva. Včeraj je bila istočasno s telefonsko progo otvorjena tudi avtomobilska poštna zveiza med Mursko Soboto in Rogaševcl z vmesnimi positajami Rankovci, Gederovci-meja, Cankova in Pertoča. Poštni omnibus bo odhajal iz Rogaševcev ob 6. zjutraj in prihajal v Mursko Soboto ob 8., vračal se bo iz Murske Sobote v Rogaševce ob 4. popoldne. Slovesne otvoritve nove telefonske ta avtomobilske poštne zveze se }e v spremstvu nekaterih direkcijskih uradnikov udeležil osebno direktor pošte in brzojava dr. Gre-gorič Iz Ljubljane. Ogledal si je novi vod od Maribora do Murske Sobote in takoj po prihodu posetil tukajšnji poštni urad, kjer ga je pozdravil g. upravinik' Čuš in mu predstavil poštno osobje. Po ogledu novih poštnih prostorov se je g. direktor prav pohvalno Izrazil o njihovi ureditvi. Zvečer se je vršil banket, katerega sta priredila na čast poštnega direktorja občina ln trgovski gremlj. Nazdravila sta mu načelnik gremija g. Franc Čeh ta župan g. Josip Benko. Zjutraj 15. maja se je slovesno otvorila telefonska zveza in avtomobilski poštni promet. Prebivalstvo občin je z navdušenjem sprejemalo udeležence. Povsod jih Je pričakovala šolska mladina s šopki, župani z občinskimi zastopniki, duhovščina in učiteljstvo. V Cankovi so jih sprejeli z godbo, v Bodoncih jih je pozdravil župnik Šiftar, v Gornji Lendavi g. dr. Gregorc, v Rogaševcih pa jih je v imenu 14. občin v navzočnosti šolske mladine pozdravil ta-roošnji šolski upravitelj g. Cerni, ki je v svojem krasnem govoru nagiašal veliki gospodarski in kulturni pomen novih pridobitev za te kraje Prekmrurja. Zahvalil se mu ie g. direktor, ki je povdaril, da je vedno z budnim očesom pazil na razmere vPrek-murju in obljubil, da si bo vedno prizadeval po možnosti ustreči vsem željam prekmurskega prebivalstva. Nato se je vršil lepo aramžiran banket v gostilni pri Rafelju, kjer so ostali gostje do 4. popoldne, nakar so se vrnili z avtomobilom nazaj v Mursko Soboto. Odtod se je g. direktor vrni! preko Ljutomera v Maribo' * Minister Radovlč v Zagrebu. Kakor javljajo iz Beograda, je minister za socijal-no politiko Ceda Radovič odpotoval včeraj na inšpekcijo v Zagreb. Minister bo pregledal v Zagrebu vse institucije sociialne politike, osrednji okrožni urad za zavarovanje delavcev ter sanatoriia na Brestovcu in v Klenovniku. + Izpremembe v državni službi. Ravnatelj gimnazije v Požegi Vinko Marinko ie po službeni potrebi premeščen na gimnazijo v Kruševcu. V veterinarski službi sta premeščena: okrajni veterinar Filip Pahor iz Kranja v Ub pri Valjevu, veterinar. Vinko Be-denk iz Kladova v Kranj. * Predsedniki komlsii za zrelostne izpite. Minister prosvete je za letošnje izpite zrelosti na naših srednjih šolah določi! naslednje predsednike: v Ljubljani na I. državni gimnaziji g. dr. Stanko Beuk, bivši prosvetni šef za Slovenijo, na II. drž. gimnaziji g. Fran Novak, gimn. ravnatelj v p., na III. drž. gimnaziji vseuč. prof. dr. Nikola Radoj-čič, na realki prof. v p. dr. Alojz Tavčar, vsi v Ljubljani in na ženski realni gimnaziji g dr. Vidman. profesor višje pedagoške šole v Zagrebu, na gimnaziji v Mariboru g. dr. Adolf Pečovnik, oblastni prosvetni inšpektor v Mariboru v Kočevju pa g. Leopold Poljanec, oblastni prosvetni inšpektor v p. v Mariboru. Imena ostalih predsednikov še niso znana. * Jugoslovesko-bolgarsko prijateljstvo. Kakor doznavaio »Narodni Listv«. prirede bolgarski in jugoslovenski visokošolci v Pragi skupen koncert v prid žrtvam potresa v Bolgariji. + V pozdrav Otonu Župančiču ob prihodu v Zagreb je napisal pesnik Dragutin Domia-nič v »Novostih« naslednje besede: »Naj-dražem pjesniku bratskog naroda. Njemu, tom največem umjetniku slatkog i zvonkog slovenskog jezika. Njemu, kom svaka več riječ je pjesma, a u njoj duša i srce naroda. Slavnom Otonu Zupančiču komu Je zahvalna bijela Ljubljana s čitavim odanim slovenskim narodom pedeset Meta života več slavila. Sada, kad k brači u Zagreb Je do-šao, slobodni. kraljevski, bijeli naš Zagreb, koji Je ponos i srce Hrvata, kliče svom najbližem bratu Slovencu: Dobro ,nam do-šao, pjesniče, zdravo! * Splitska Orjtana na Prlnclpovem grobu. Splitska Orjuna je sklenila, da bo 26. t. m. ob priliki obletnice sarajevskega atentata priredila poklonstveni izlet splitskih nacionalistov na Principov grob. * Trasiranje jadranske železniške proge. V Kotor je te dni prispela komisiia za trasiranje jadranske železniške proge na od seku Kotor-Budva-Podgorica. Z deli bodo pričeli že ta teden. * Pomanjkanje železniških vozov 2. razr. Prejeli smo: Z nastopanjem toplejših dni se tujski promet vedno bolj živahno razvija. Vedno več tujcev prihaja iz inozemstva v našo državo, ki se po večini poslužujejo 2. razreda potniškega ali brzega vlaka. Prihajajo pa pritožbe, da so vozovi 2. razreda prenatrpani ter se večkrat zgodi, da se mo ra potnik s karto 2. razreda voziti v 3. razredu ali pa stati na hodniku, ker nI prostora v 2. razredu. Pač pa so oddelki 1. razreda vedno prazni, le tu in tam se v njem pelje kakšen višji železniški uradnik. Prostori 1. razreda zavzemajo polovico celega voza in se torej pol voza zaradi nezasedbe prevaža brez vsake potrebe in koristi. Svetujemo, da se del 1. razreda spremeni v 2. razred in bi naj bila pri vsakem pulmano-vem vozu le eden celi, ali dva polovična oddelka 1. razreda. S pomnožitviio prostorov 2. razreda se bo potnikom nudila večja ugodnost potovanja, do katere so zaradi visokih tarif ftak upravičeni. Ker .ie tudi Nemčija na svojih železnicah domala odpravila 1. razred, priporočamo naši železniški upravi. da tudi ona ukrene potrebno za odpravo vozov 1. razreda. * Lepi uspehi v orožniški šoli. Dne 11. in 12. t. m. so polagali izpit gojenci 25. tečaja žand. šole 8. žand. puka v Ljubljani. Izmed teh so položili izpit z odličnim uspehom naslednji orožniki: Rudolf Mlinarič. Lovrenc Steinberger, Alojz Romšak, Mihael Oster-man, Andrej Ancelj, Lovrenc Jereb, Valentin Ravšelj, Josip Cehner, Franc Lah, Janez Pernuš Janez Cerovšek, Fran Oblak, Martin Pekošak, Franc Siissinger, Mihael Ogo-revc, Alojz Redek, Alojz Kastingar, Tomaž Bergant, Matej Mlakar in Janez Leskovar. Čestitamo! * Prctest učiteljic proti odredbi o njihovi možitvi. Ob priliki načrta novega zakona o osnovnih šolah, ki določa, da se učiteljice smejo poročiti le z učitelji, ker bi sicer izgubile svojo službo, so se učiteljice splitskega okraja zbrale predvčerajšnjim na skupščino, na kateri so ostro kritizirale namero prosv. ministrstva. Soglasno Je bil sprejet sklep, da se ne bodo pokoravale določilom tega zakona. * Trafikanti zahtevajo vlile odstotke. V sredo se je vrnila h Beograda deputaciia trafikantov, ki je posetila pomočnika finančnega ministra Letico ter mu izročila svojo spomenico za zvišanje odstotkov za prodane monopolske tobačne izdelke. Deputaciia je zahtevala, da se odstotek od 4% zviša na 8%. * Nevarnost poplave minula. Iz Vinkov-cev javljajo, da je vodostaj Save predvčerajšnjim začel padati. Pri Jasenovcu je padla Sava za 12 om, pri Šamcu za 5 cm in pri Rači, kjer je bila nevarnost narrvečja, za 12 cm. Tudi pri Mifrrovfci Je Sava začela padati. Le pri Kupinovu še polagoma narašča. Polagoma pada tudi Drina. Predvčerajšnjim je bilo sicer še ves dam oblačno, a deževalo ni več. + Nepričakovan konec sodne obravnave. Pred okrožnim sodiščem v Splitu se je minulo sredo vršila obravnava proti 32 letnemu Josipu .Teraju iz Rečice v Savinjski dolini, ki je bil obtožen, da je od Jeta 1926 dalje zagrešil številne goljufije v Ljubljani, Zagrebu, Broditi, Sarajeva, po Prrmorju in Dalmaciji. Predstavljal se je svojim žrtvam kot industrijalec, lesni veletrgovec ter jim obljubljal mnogo zaslužka s posli, katere jim je predlagal. Pri tem je nastopal s tako sigurnostjo, da so mu vsi verjeli. K obravnavi .ie prišlo petnajst njegovih žrtev, ki so ob smehu in veselosti sodnikov, občinstva in celo obtoženca samega pripovedovale, kako jih je namišljeni industrijalec »nafarbal« Glede na njegov izredni humor so mu celo oškodovanci oprosti! njegove grehe. Sodi šče ga je kljub temu obsodilo na deset mesecev ječe. * L. N. Tolstoj. Ana Karenina. Roman. Preložil Vladimir Levstik. Ljubljana 1928. Komisijska založba Zvezne knjigarne. 1087 strani. 2 zvezka v izvirni črni ali višnjevi platneni vezavi. Cena v kartonu 250 Din, po pošti 260 Din. Ana Karenina«. nesporni višek umetnosti velikega ruskega pisca, je obenem eno izmed najsprednjih veledel sve tovnega pripovedništva; ena tistih knjig, ki jih moraš citati, da lahko govoriš o svoji leposlovni naobrazbi. A ne glede na oblikovno dovršenost, ki ga niti Tolstoj sam ni več prekosil, je ta roman skoro univerzalen v svoji notranji pomembnosti Prvič kot široka, vseobsežna panorama življenja in du-ševnosti bivše Rusije v drugi polovici minulega stoletja — dvakrat važna zato, ker izpopolnjuje in popravlja deloma patološko pobarvano prikazovanje drugega največjega ruskega genija F. M. Dostojevskega. In drugič: kateri novodobni roman bi se mogel primerjati z >Ano Karenino« glede na svojo občečloveško vsebino? Kateri jo do sega z bogastvom filozofskih, nabožnih, moralnih in socialnih idej? In da govorimo o glavni temi: kje drugje so tako mojstrsko, tako fanatično resnicoljubno in tako presunljivo osvetljeni vsi najgloblji in najintimnejši problemi ljubezni in zakona? Iz vseh teh razlogov je »Ana Karenina« branje, ki pomeni za vsakogar nepozaben, pretresljiv in v svoji rodovitnosti kar brezprimeren notranji doživljaj. Založnik si je pridobil nemajhno zaslugo s tem, da nam ob stoletnici pisateljevega rojstva ponuja to mojstrovino v popolnem, gladko tekočem prevodu, obenem pa v krasni izvirni opremi, ki bo vsa kemu očesu v radost in vsaki knjižnici v kras. Za to opremo in ta ogromni obseg — dva zvezka z malone enajst sto stranmi! — je cena kljub visoki številki jako zmerna. »Ana Karenina« se dobiva in naroča po originalni ceni tudi v »Tiskovni zadrugi«, Ljubljana, Prešernova ulica 54 * Smrtna nesreča v mlinu. Posestnik Nikola Čunjko iz Zdencev je prošli j>onede-ljek, v družbi svojega sina Vida peljal pet vreč žita v Hodkov mlin v Rgoncah ob Sotli. Oba sta čakala, da mlinar opravi svoje delo. Nenadoma se je razlete! mlinski kamen. Posamezni kosi so zadeli vse v mlinu navzoče. Čunjka je kos kamna s tako silo zadel v glavo, da se je mrtev zgrudi! na tla. čunjkov sin in mlinar sta bila nevarno poškodvana. * Samomor reducirane tipkarice. Dvaintri-deset let staTa Anita Žafran ie bila paT let nameščena v Beogradu, lansko jesen Da je prišla v Zagreb, kjer je bila dali časa brez zaslužka in se je zadolžila. Ko ie končno dobila službo kot tipkarica pri oblastnem odboru, je šel velik del njene plače na dolgove. Slabe materiialne okolnosti so močno vplivale na njeno duševno razpoloženje in ko je po par mesecih bila še reducirana, je dozorel njen sklep, da napravi konec svojemu življenju. V stanovanju neke svoje prijateljice si je predvčerajšnjim pognala kroglo v glavo. V nezavestnem staniu je bila prepeljana v Zakladno bolnico Po mnenju zdravnikov je njeno stanje brezunno. * Podružnica SPD v Novem mestu ima svoj redni letni občni zbor dne 23. t. m. v Sokolskem domu v Novem mestu z običajnim dnevnim redom. Odbor vabi vse člane in druge prijatelje narave k obilni udeležbi. — Odbor. 957 + Zadružnikom »Učiteljske tiskarne«, ki so poslali za zadnji občni zbor pooblastila sporočamo, ker so prejeli te dni od gotove strani neko netočno poročilo, da dobe v par dneh v zedavi občnega zbora in nastalega ooložaja točne informacije. — Germek. * Kako se odkrlžaš neprestanega zaprtja. Način je siguren in lahek. Devetdeset odstotkov ljudi trpi na rednem odvajanju in neredni prebavi, na prekomerni kislini v želodcu. težki sapi in kolcanju. Vsi ti si lahko takoj olajšajo bolečine, ako vzamejo po vsaki jedi eno malo žlico praška MAGNA v pol čaše vode. Prašek MAGNA takoj nevtralizira previšek kisline, preorečava nepravilno razkrajanje hrane i-n ustvarjanje plinov, pomirja in zdravi vneto membrano želodca in tako popravlja brez bolečin prebavo. Kupite že danes 1 omot praška MAGNA pri svojem lekarnarju in ga vze mite po navodilu, ki je priloženo vsakemu omotu, in Vaša prebava bo normalna. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. 1 omot s točnim navodilom 4 Din. Kjer ni lekarne, naročite po pošti na naslov: Laboratorij ALGA, Sušak. Za 2 omota MAGNA priložite pismu 10 Din. * Pri želodčnih težkočah, slabem teku, tresenju v udih, doseže uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice pri vsaki starosti ta spolu hipno ožtvljenje prebavliataih organov. Zdravniška sporočila iz tropičnih de-že hvalijo vodo »Franz-Josef« kot izbomo sredstvo proti griži kakor tudi želodčnim boleznim. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ta špecerijskih trgovinah. Obledele obleke barva v različnih bar-\ ?h in tovnrnn Jns Relch- Velikanski uspeh! - Najlepši Htm težile! Aleksandra Dnmasa ml. nesmrtno delo Dama s kamelijami Slavni Fred Niblo Je ustvaril neipozairae-za »Ben Hurja«, a danes nepozabno »Damo s kamelijami«. — Hitite, da ne zamudite si ogledati!! Še danes ob 4., VkJ., 'US. ta H10. Tel. 2730 Kino Svet<. C. Kuponi. Nedelja, 20. maja ob 20. »Dobri vojak Švejk«. Znižane cene. Zadnjikrat. Abonentom reda C. Uprava Narodnega gledališča opozarja vse abonente reda C, da se vrli gostovanje zagrebške drame za njihov abonma danes, v petek zvečer. Zagrebški gostje vprizore Miroslava Krleže dramo v dveh dejanjih »V agoniji«. V glavnih vlogah nastopajo ga. Vika Podgorska, Milica Mihičič, Margita Patav, in gg. Bada-lič, Gujšin in Gorjančič. Režija je v rokah g. Verlija. Logarjeva odločila, da skupno odideta v smrt, vsekakor pa sta se morala že dalje časa dogovarjati o tem in sta bržčas že pred dnevi storila ta obupni sklep, ker sta iz Ljubljane odšla v Polhov gradeč že v ponedeljek. Josip Smole se je odpravil na Orni vrh kakor običajno na lov. Minka Logarjeva, ki je zadnje čase bila kot šivilja zaposlena pri lastniku gostilne «Sokol», pa se je odpravila z doma z izgovorom, da gre na izlet z neko prijateljico. Kako in kdaj se je odigrala tragedija, zaenkrat še ni ugotovljeno. Našli so ju oba s prestreljenima glavama. Josip Smole je s samokresom očividno ustrelil njo, nato pa še sebe končal s strelom v glavo. Na obvestilo o najdbi obeh mrličev se je gospa Smoletova danes popoldne ob 5. odpeljala z avtomobilom v spremstvu ravnatelja Mestnega pogrebnega zavoda g. Šaplje in magistralnega revi-denta g. Tavčarja v Polhov gradeč, da ukrenejo vse potrebno glede jx>kopa, odnosno glede prevoza obeh mrličev v Ljubljano. Vest o tej veliki tragediji je v vsej Ljubljani povzročila senzacijo in vzbudila posebno v širokem krogu znancev Josipa Smoleta kakor tudi Minke Logarjeve splošno pomilovanje ter globoko sočustvovanje s prizadetima družinama. Vožnje so se udeležili za občino g. župan dr. Puc in g. Tavčar, za oblastni odbor g. prof. Jarc, velikega župana je zastopal g. vladni nadsvetnik Svetek, zastopnika Tap-reda gg. inženjerja Hugo in Sperling. V Kranju se jim je pridružil sreski poglavar g. Žnidaršič. Udeleženci so Imeli priliko prepričati se o udobnosti in praktičnosti v promet stavljenih avtobusov, ki so absol-virali vožnjo brez najmanjše nezgode v dobri poldrugi uri. Med Medvodami in Kranjem sta avtobusa vozila z brzino 60 km. Na Bledu se je družba ustavila v Park-hotelu, kjer ji je g. Kenda pripravil zaku-sko. V Parkhotelu, v katerem že sedaj biva okrog 70 gostov, večinoma Nemcev in Angležev, se je razvila animirana zabava. V imenu podjetja so gg. inženjerii Stolfa, Hugo in Sperling pozdravili zastopnike obla-stev in se jim zahvalil za udeležbo, g. Tav,-čar je odgovoril v imenu občine in povdarjal pomen te inicijative za razvoj našega tujskega prometa. Z uvedbo avtobusnega prometa se začne nova doba za naš tujski promet, ki bo tem potom zvezan tudi z inozemstvom, v prvi vrsti s Koroško. Mednarodna konferenca v Čortina d' Ampezzo meseca aprila je določila, da se otvori kot internacijonalna linije proga Ljubljana-Rakek-Cerknica-Prezid-Caber-Brod- na Kolpi-Delnice. S tem bo vzpostavljena najkrajša zveza z gorskim Kotorom in Sušakom. Na tej progi bi avtobusi vozili s povprečno brzino 50 km in bi bila vožnja znatno krajša od vožnje z železnico. Avtobusni promet pa stavi tudi naše avtonomne oblasti pred težko nalogo: skrb za izboljšanje cestnega omrežja. Naše ceste se nahajajo v obupnem stanju, to so imeli, na žalost, priliko konstatirati udeleženci poskusne vožnie, dasi so se vozili še po eni izmed naših najboljših cest. V kakšnem stanju so šele druge! Skrajni čas je, da merodajni Sinite!!! zastavijo vse sile, da se zamujeno popravi. Tekmovalno streljanje Društva ostrostrelcev Na glavnem strelišču Društva ostrostrelcev pod Rožnikom se je včeraj vršilo tekmovalno streljanje za lastne člane in člane SLD. Velika prireditev je trajala ves dan ob dobri udeležbi in zelo živahnem tekmovanju. Zvečer so bili razglašeni rezultati, ki jih podajamo v naslednjem: Pri streljanju na letečega goloba je dobil prvo darilo z osmimi zadetki g. Anton Go-rup iz Zagreba. Drugo s 7 z. g. Ludvik Špa-rovic iz Maribora. Tretje s 7. z. dr. Adolf Kaiser, četrto s 6 z. dr. Viljem Krejči in peto s 6 z. Albin Šifrer, vsi iz Ljubljane. Na bežečega zajca: prvo darilo s 7 zadetki dr. Viljem Krejči ,drugo s 6 z. Ludvik Šparovic, tretje s 6 z. Anton Šuster, četrto s 5 z. Albin Šifrer in peto s 5 z. Josip Ma-lenšek iz Ljubljane. Na lovsko tarčo: prvo darilo 29 krogov dr. E. Eberl, Ljubljana, drugo 26 kr. Anton Go-rup, Zagreb, tretje 24 kr. Ernest Veider, Domžale, četrto 15 kr. Ludvik Šparovic, peto 15 kr. Franc Sevčik, Ljubljana. Na srnjaka: prvo 19 krogov dr. E. Eberl, drugo 16 kr. Ludovik Šparovic, tretje 14 kr. Anton Gorup, Zagreb, četrto 14 kr. I. Kurzthaler, Domžale, peto 13 kr. E. Veider, Domžale. Na divjo svinjo: prvo 80 krogov I. Kurzthaler, drugo 29 kr. Ludovik Šparovic, tretje 28 kr. Fran Sevčik, četrto 23 kr. Albin Šifrer, peto 21 kr. dr. Viljem Krejči. V tarčo >Eminoc za specijalne puške ostrostrelcev je pogodil najboljši strel s 642 točkami Fran Sevčik iz Ljubljane, naslednji strel z 900 točkami I. Kurzthaler iz Domžal; nadalje so dobili: prvo darilo 37 krogov Ludovik Šparovic, drugo 29 kr. Peter Kuretha ler iz Domžal, tretje 28 kr. Albin Šifrer, če trto 27 kr. dr. E. Eberl, peto 26 kr. dr. Adoll Kaiser, vsi iz Ljubljane. Pri malokaliberskem streljanju so dobili prvo darilo 88 krogov gospa Katarina Go-rupova iz Zagreba, drugo 82 kr Stanko Ga-lič, tretje 80 kr. V. Kramer, četrto 77 kr. Bogomir Baje in peto 74 kr. mr. ph. Gvido Bakarčič st., vsi iz Ljubljane. Častno darilo so dobili: gospa Katarina Gorupova in gg. Ludovik šparovic, dr. Viljem Krejči, dr. E. Eberl, Anton Gorup, Gvido Bakarčič ml., I. Kurzthaler, dr. A. Švajger, E. Veider in Albin Šifrer. Angležinja o mednarodnem ženskem gibanju V Mestnem domu se je včeraj popoldne vršil shod, ki ga je sklicala Zveza delavskih žen in deklet za Slovenija Predavala je tajnica »Mednarodnih zadružnih ženskih gildov« ga Honora Enfieidova iz Londona. Prireditvi je prisostvovalo večje število so-cijalističnih žen in tudi mnogi moški so se zanimali za predavanje. Ga. Enfieidova je v sredo posetila divne kraje Gorenjske, zlasti Bled, in je nato imela v Delavskem domu na Jesenicah, kjer si je ogledala razne naprave, predavanje o mednarodnem ženskem gibanju. Slično kakor na Jesenicah, je govorila tudi včeraj v Ljubljani. Predavala je v nemščini, a njena izvajanja je tolmačila ga. Brezovčeva. Gospa Enfield je v kratkih obrisih očrta-la žensko zadružno gibanje na An&leškem, zlasti sodelovanje žene pri kansumnih zadrugah. Pojasnila je v glavnih potezah borbe angleške delavske žene, ki si je znala priboriti znaten vpliv v konsumnih zadrugah, a je nato stopila tudi v Javnost s svojimi zahtevami. Pred 45. leti so se pri konsumnih zadrugah ustanovile posebne ženske sekcije Cgilde), potom katerih je angleška žena dosegla vpliv v političnem in drugem javnem življenju. V teh *gildah« so žene začele razimotrivati razna socijaina, politična, gospodarska in druga vprašanja. Začela se je v praktičnem življenju živahna propaganda za organizacijo in med vojno so članice te organizacije, zastopnice Anglije, Avstrije, Švedske in Švice izdale manifest, da naj se konča kruto klanje. Po vojni se je organizacija razšSrila še na druge države in leta 1921. se je v Baslu ustanovila »Mednarodna zveza ženskih gild«. K zvezi je že pristopilo 12 držav. Glavni cilj te mednarodne ženske organizacije so: pospeševanje zadružništva, izboljšanje družinskega življenja in propaganda proti vojni. Na Angleškem so organizirane žene dosegle že lepe uspehe. Gospa predavateljica je izrazila čvrsto nado, da bo to gibanje napredovalo tudi v Jugoslaviji. O zanimivem predavanju se je razvila kratka debata, v katero je posegel tudi g. Anton Kristan, ki je pojasnil velik pomen konsumnih zadrug za delavstvo, naglašajoč, da je Anglija ona klasična dežela, odkoder se je razširilo konsumno zadružništvo na ostale evropske države. Predavanje je v splošnem napravilo na vse navzoče najgloblji vtis, ker je bilo zelo poučno in zares zanimivo podano. Zagoneten potnik s ponarejenimi dokumenti Ljubljana, 17. maja Te dni so zasačili organi železniške policije iz Zidanega mosta v zagrebškem vlaku med postajama Blanca-Sevnica neznanega, kakih 34 let sftarega potnika, ki ni imel pravilnega voznega listka. Na vprašanje, kje ima legitimacijo, je pokazal organom objavo, izdano od kurilnice državnih želecnic v Vinkovcih, glasečo se za vožnjo v Novo mesto na ime Svetozar Iginaatovič. Ker pa je bilo na tej dbjavi več s črnilom pripisanih stavkov prav čudne vsebine, • so organi železniške policije moža aretirali in ga preiskali.. Pod srajco so našli pri njem zopet drugo objavo, glasečo se na ime Svetozar Milinkovič, izdano od poglavarstva občine Šid že v oktobru 1927. Organi železniške policije so moža zaslišali in se je čedalje bolj zapletal v svojih odgovorih. Napravil je vtis, da nima čiste vesti, zato so ga odpeljali v Ljubljano ter ga tu predali policijski direkciji. Kakor je mogla ljubljanska policija v kratkem času dognati na podlagi poizvedb v Vinkovcih in Šidu, absolutno ne gre za Ignjatoviča, kakor se je možak predstavil, marveč bo to kak uibežni hajduk, kaznenec ali prav rafiniran železniški žepni tat. Lažni Svetozar Ignjatovič, ki je spočetka omenjal, da je po poklicu strojevodja ln v( tem svojstvu prideljen kurilnici v Novem mestu, je posebej naglašal, da je bil med potom iz Vinkovcev okraden ter mu je nekdo odnesel ročni kovčeg z razno vsebino: obleko in celo denarjem. Že seda] pa je v glavnem dokazano, da gre za predrznega pustolovca in bo šele temeljito zaslišanje pokazalo, kdo prav za prav tiči v, osebi ta-jinstvenega potnika, ki ostane do nadaljnjega spravljen v naših policijskih zaporih. taovic i .101!; UDUAUA SiriJhTUG f £ H rti«C U-GO.DOOEI kiO^ikl rMo | -t— i>0 ?!UE Primorje; Ilirija 2 • 1C1 • 0> ASK Primorje prvak ljubljanskega okrožja. • prvenstvena borba. - 2000 gledalcev rnt • v Tipična LJubljana, 17. maja. Borba za prvenstvo ljubljanskega okrož« ja jo zaključena. Skoraj mesec dni je bila ljubljanska športna publika v stalni ner« vozi, ki je dosegla višek, ko je LNP raz* pisal za danes ponovno tekmo med Ilirijo in Primorjem, ki naj določi ono moštvo, ki se mora še boriti z moštvom SK Mari« bora za nogometno prvenstvo Slovenije. Prva prvenstvena tekma med glavnima rivaloma Ilirijo in Primorjem ni razčistila situacije. Primorje je sicer zmagalo, toda moralo je igrati še s Slovanom; v tej tek« mi se mu ni posrečilo doseči takega re« zultata, da bi imelo boljšo diferenco go« lov kakor Ilirija. Zabilo je Slovanu tri go« le in s tem doseglo isto število točk in isti količnik v diferenci golov kakor ga je imela Ilirija. Znano je, da se je o tem vodila za zelenimi mizami dolga in srdita borba, pri kateri je šlo za to, ali naj se verificira tekma med Ilirijo in Slavijo s 7 : 1 ali pa s 7 : 0. Znano je tudi, da je Jugosl. nogometni savez v Zagrebu kot vr« hovna instanca razsodil tako, da sta bila Ilirija in Primorje po točkah in količniku enaka in se je morala zato tekma med njima ponoviti, da se odloči, komu pri« pade prvenstvo ljubljanskega okrožja. No« čemo na tem mestu razpravljati o upravi« čenosti enega ali drugega stališča, brezdvo« ma pa je, da je javnost po ogromni večini pozdravila vest, da bosta oba kluba raz« čistila situacijo z novo športno tekmo na zelenem polju, kjer naj določita letošnje« ga prvaka znanje in sreča, oba glavna fak« tor?"a v nogometnem športu. Publika Zanimanje za današnjo tekmo je bilo zaradi te njene predzgodovine seveda še večje, kakor je že itak za vse tekme med Ilirijo in Primorjem. Obisk je bil zato za naše razmere skoro rekorden in zbralo se je na igrišču Ilirije do 2000 gledalcev. Da je bila velika večina med njimi precej ner« vozna in temperamentna, je pač umevno in tudi opravičljivo. Primorjanski «iru« karji® so se zbrali z veliko zastavo v črno« beli klubovi barvi na vzhodni strani igri« šča, del svojih pristašev pa so poslali kot nekako protiutež na zapadno stran med ili« rijanske «mavijače». Seveda se tudi ti niso omejili samo na to stran, temveč okupirali tudi druge postojanke okrog igrišča. Obe stranki sta podžigali s klici svoje igralce in poskušali ob enem znižati borbenost nasprotnikov, obe skupaj pa sta složno udrihali po sodniku pri vsaki odločitvi, ki se športnim veščakom med publiko ni zde« la pravilna in morda tudi res ni bila. Tako je bilo na igrišču obe uri med tek« mo izredno živahno, da so prišli v polni meri na svoj račun tudi oni, ki so plačali vstopnino le zaradi «heca». Sicer pa je bi« lo razpoloženje tako napeto, da je bilo nevtralcev vedno manj in so se polagoma vsi opredelili ali za črnobele ali za belo« zelene. Treba pa je priznati, da je publika kljub razburjenosti dajala svojim čustvom duška le na način, ki ga pri sličnih prili« kah pač ne gre obsojati. Obe moštvi Par minut po pol petih sta se javili za« grebškemu sodniku g. Boškoviču moštvi v naslednjih postavah: PRIMORJE: Jančigaj«Svetic, Pečnik«Z&« mljak, Slamič, Pišek«Jug, Erman, Čebohin, Buljevič, Uršič. ILIRIJA: Kreč«Pleš, Jenko*VoIkar, De« k'leva, Lado«Janez^ Šiška, Oman, Verov« šek, Dobrlet. Tekma sama na sebi ni nudila bogve ka» kega športnega užitka. Bila je prava od« ločilna prvenstvena tekma, pri kateri je šlo obema strankama predvsem za to, da dosežeta vsaj en gol več kakor nasprotnik. Primoriu so se pač poznali uspehi sistema« tičnega treninga v preteklem letu. Da je v dveh tekmah vzdržalo proti dosedanjemu prvaku, je brezdvomno v prvi vrsti zasiu« ga njegovega trenerja g. Buljeviča, ki je dvignil primorjansko moštvo na tako vi« šino, da lahko konkurira z Ilirijo. Ako upoštevamo, da je bila včerajšnja tekma v resnici borba a outrance, bi bilo skoraj odveč pisati kritiko o posameznih igralcih. Primorje ima svoj steber v sred« njem krilcu Slamiču, kateremu zlasti v ofenzivnem oziru lepo sekundira Zemljak. V napadu sta bila Jug in Erman najplod« nejša. Jančigaj je rešil več opasnih situacij. Pri Iliriji je bil najboljši zopet Pleš. Opravljal je delo za dva, ker je Jenko odpovedal. V krilski vrsti je Lado opravil ogromno delo. Napad je dobro vodil Oman; Šiška pa se je odlikoval z izredno prodor« n ostjo. Kratek potek tekme Začetkoma je Ilirija v ostri ofenzivi in premoči. Primorje pride šele v 5. minuti Eo prostem strelu pred gol Ilirije. Sledi ne« aj prostih strelov proti Iliriji in Primor« ju. V 25. minuti zabije Erman prvi gol za Primorje. Dei publike protestira proti priznanju tega gola zaradi off side. Me« njajoči se napadi. V 40. minuti prezre sod« nik hands Primorja v kazenskem prostoru. Prvi polčas konča z off sidom Uršiča. V drugem polčasu je Ilirija bolj v pre« moči kakor Primorje, zlasti po drugem golu, ki ga zabije Erman v 21. minuti po Čuvajte svojo lepoto kakor Suvate svoje zdravje. Vaše lice Je občutljiva mojstrovina, ki Je ne smete zanemarjati. 227 CREME SIMON sestavljena po preizkušenih obrazcih, odstrani s kože sleherni nedo-statek in ohranja lepoto, meh-kost in votjnost ter brani, da bi se tvorile gube. Puder & m !o Simon Pariz lepi kombinaciji Slami&Buljevič« Čebohin« Erman. Eno kakor drugo moštvo pusti ne« izrabljenih nekaj prav lepih in ugodnih 6i> tuacij. Nesporazumljenje primorjansko obrambe spretno izrabi Šiška in zabije v 24. minuti gol za Ilirijo, ki začne nato n* redno pritiskati ter nekaj časa naravnost blokira vrata Primorja. V 35. minuti se nudi Ermanu, ki je prišel sam pred iliri« janski gol, prilika zvišati seore na 3 : 1. Toda žogo zastrelja poleg gola. Primorje hoče držati rezultat in nekako sramežljivo zavlačuje tekmo. Rezultat se do konca no menja. Razmerje kornerjev 6 : 4 za Primorje. Sodil je g. Boškovič, ki je prišel iz Za« greba mesto prvotno napovedanega g. Fa« brisa. Spregledal je po en hands Primerja in Ilirije v' kazenskem prostoru, pa tudi glede foulov je napravil nekaj napak. Ovacije in demonstracije Kdo bi se čudil, da so navdušeni prista« ši Primorja, ko je sodnik tekmo odžvižgal, navalili na igrišče in svoje junake odnesli na ramenih? Razvila se je improvizirana povorka, ki je med neprestanim vzklika« njem spremila igralce Primorja skozi Ti« voli in po Aleksandrovi cesti v mesto. V Šelenburgovi ulici so trčili na velike sku« pine pristašev Ilirije, ki so seveda vzklikali svojemu klubu. Do resnejših spopadov pa kljub velikemu hrušču in trušču ni prišlo in policija ni imela povoda intervenirati. Bilo pa bi mnogo boij v športnem duhu, ako bi se klicem «Živelo Primorje!» in »Živela Ilirija!« ne družili tudi klici «Doli Primorje!® in «Doli Ilirija!« Uverjeni smo, da klubi sami ne odobravajo takega fana« tizma, ki športu samo škoduje. T. Z. Mariborski šport Hazena ISSK Maribor : SK Mura 9 : 5 (4 : 2). Po lepi ostri igri je mariborska družina zasluženo zmagala. Pri Maribor« čankah je bila napadalna vrsta najboljši del, krilska vrsta in obramba pa sta ustre« zali. Mura je imela v vratarici Cimperma« novi najboljšo moč, v napadu pa sta bili dobri Gardoš in Joneš. Gole so zabile za Maribor Olga 8, Verica 1, za Muro pa Gar« doš 3 in Joneš 2. Sodil je g. Voglar objek« tivno, a slabo. SK Železničarji ao uporabili prosti ter« min za trening=tekmo in je prvo moštvo zmagalo sigurno nad Old boys s 6 : 3 (2:2). — Rezerva Železničarjev je prema« gala SK Svobodo 2 : 1 (2 : 0). — Druga mladina Železničarjev : Mladina Svobode 3 : 0 (2 : 0). — Dopoldne je igrala mladina ISSK Maribora proti mladini SK Železni« čarjev 6 : 3 (4 : 2). Ostale včerajšnje tekme Zagreb: Gradjanski : delavska reprezen« tanca 8 : 3 (3 : 1). Budimpešta: Madž. profesijonalno mo« štvo : Blackburn Rovers 3 : 2 (2 : 1). Dunaj: Austria : Hakoah 1 : 1 (0 : 0); Slovan : Sportklub 1 : 1 (1 : 0), Simme« ring : St. Marxer Bewegungsspieler 4 : 1 (1 : 0), Vienna : Hertha 3 : 1 (1 : 1), Ra« pid : Nicholson 2 : 0 (0 : 0). Praga: Sparta : Čechie Karlin 8 : 1. Leipzig: DFC (Praga) : Fortuna 3 : 3. Worms: FC Modena : Allemania 8 : 0. Miinchen: Berlin : \Vestham United 3 : 2 Teniški turnir na Dunaju Na mednarodnem teniškem turnirju ja izzval včeraj veliko senzacijo poraz fran« coske dvojice Cochet«Danet po Angležih Graigu in Hughesu. Duble je zaključen z zmago Graig«Hughesa, jutri se vrše finali v singlih. Posamezni rezultati so sledeči: Graig«Hughes : Cochet«Danet 5 : 7, 6 : 2, 3 : 6, 6 : 3, 6 : 2. Matejka : George 6 : 4, 11 : 9, 6 : 4. Otvoritev olimpijade Včeraj je bila v Amsterdamu slovesno otvorjena IX. olimpijada. Kot prve točke olimpijskega programa so se vršile tekme v hockeyju, ki so končale sledeče: Nizo« zemska : Francija 5 : 0, Danska : Švica 2 : 1 in Angl. Indija : Avstrija 6 : 0. Olimpijski nogometni turnir Včeraj se je vršilo v Amsterdamu žreba« nje parov na olimpijskem nogometnem turnirju. V prvem kolu igrajo Španija pro« ti Estonski, zmagovalec pa proti Mehiki, Čile proti Portugalski, zmagovalec pa pro* ti Jugoslaviji, Luksemburška proti Belgiji, Nizozemska proti Uruguayu, Nemčija pro« ti Švici, Turška proti Egiptu, Amerika pro* ti Argentini in Francija proti Italiji. Iz letalskega sveta London, 17. maja. Go«) Za danes priča* kujejo na letališču Croydon prihoda zna« ne angleške letalke Ladv Heath, ki je le« tela sama iz južne Afrike. Letalka je za* pustila Capetovvn 12. februarja. Na poti v Bulavayo je bila letalka prisiljena, da pri* stane popolnoma izmučena in so jo našB v nezavesti neki avtomobilisti. Ko je po« zneje letela nad Tripolitanijo so obstre« Ijevali njeno letalo Arabci in poškodovali krila. Pariz, 17. maja. V bližini Tunisa se ja ponesrečilo neko letalo. Ubitih je bilo 5 potnikov. Vreme Tri&ška vremenska napoved za petek: Mirni in lahki vetrovi. Nebo oblačno; naj-brže nekoliko dežja. Temperatura od 13 do 19 stopinj. Morje razburkano. Rumena nevarnost se nam bliža .' Pazite i Ion Chaney! Stanley Weyman: 22 Rdeča kokarda Roman. Dolgo ga je gledal; nato se je približal četrtemu portretu in stal nekaj trenutkov molče pred njim. »In tale?« je izpregovoril naposled. »Ta je bil plemič nad plemiči. rAntoine, gospod du Pont de Saux, vitez reda svetega Ivana Jerazalemsikega.' Siritelj francoskega jezika. Umrl je v La Vaietti, tfcsifco leto .po velika oblegi, za ranami, kakor pravijo nekateri — od nezaslišanega dela in napora, kakor piše redovni letopis. Krščanski vognik je ML« Ta slika je bdla zadnja. Ko jo je župnik nekaj časa ogledoval se ie obrnil in postavil svečo na poioščeno mizo. Njena gladka plošča Je obenem s stenskim opažem požirala vso luč in najina obraza, ki sta bila edina razločno vidna v svetli obstreti, sta se risala na temnem ozadju. Priklonil se mi je. »Gospod vikont,« je dejal naposled z raMo drhtečim glasom, »potomec ste plemenitega rodu.« Skomignil sem z rameni. »To je znana stvar,« sem dejal. »Nu — in?« »Ne upam se vam dajati nasvetov.« »Toda stvar je dobra!« sem vzkliknil. »Da,« je tehtno odvrnil, »to trdim od nekdaj. Ne upam se preklicati svojih lastnih besed. Toda... stvar ljudstva je stvar ljudstva. Pustite jo ljudstvu.« »Vi govorite tako!?« sem se zavzel, osuplo mu strmeč v obraz. »Viki ste mi več ko stokrat dopovedovali, da sem človek iz naroda, da je plemstvo izšlo iz ljudstva in da sta v Franciji samo dva stanova: ljudstvo in kralj!« Nekam žalostno se je nasmehnil in pobobnal s prsti po mizi. »Govoril sem teoretski,« je priznai. »Zdaj, ko bi moral izpremeniti teorijo v prakso, me ostavlja pogum. Zakaj tudi v mojih žilah se petaka kaplja plemenite krvi, gospod vikont, in verjemite mi, da vem, kaj to pomeni.« »Ne razumem vas več,« sem rekel ves zmeden. »Zdi se, gospod župnik, da hočete biti voda in ogenj, oboje namah. Ko sem vam prejle povedal, da sem na plemiški skupščini govoril v prilog ljudstvu, ste mi pritrjevali.« »Ravnali ste plemenito.« »In zdaj?« »Tudi zdaj trdim isto,« je s prepričanjem odvrnil abbe Benoit. »Plemeniti ste ravnali. Borite se za ljudstvo, gospod vikont, toda borite se v svojih lastnih vrstah. Povzdigujte svoj glas tam, kjer ne boste želi ničesar razen graje in nespoštovanja. Toda če že da mora priti med vašim slojem in med preprostim ljudstvom, med plemstvom in med meščani do boja in če se plemič ne more ogniti izbere, da se pridruži svojim stanovskim tovarišem ali pa stopi v vrste ljudstva, tedaj« — glas abbčja Benoita je nekoliko zastal in njegova bleda, shujšana roka je rahlo pobobnala po mizi — »tedaj bi vas rajši videl med vašimi ljudmi.« »Zoper ljudstvo?« »Da, zoper ljudstvo,« je odgovoril, kakor da gre beseda nerada z jezika K parlamentarnim volitvam v Nemčiji Centrumaške kandidata nem presenečenju so mornarji izvlekli izpod desk — malega potepina. Američanom sicer podjetni mladci zelo impo-nirajo, vendar so za tega mladoletnega grešnika sklenili, da ga pošljejo nazaj čez Ocean. Strmel sem, da še povedati ne morem, kako. »Ali, za Boga,« sem vzkliknil, »najpreprostejša logika »Oh,« je nadaljeval, otožno majaje z glavo in dobrohotno gledaje name. »Tu me držite, vem. Logika je zoper mene. Pamet tudi. Stvar ljudstva, stvar reforme, pošteja, žita po nizki ceni in enake pravice za vse mora biti dobra stvar in tisti, ki jo zagovarja, mora imeti prav. Priznam to, gospod vikont. In ne samo to. Ako bo ljudstvo pepuščeno samemu sebi, ko bo branilo svojo stvar, tedaj bodo izgredi najbrže večji, ego je treba. Zavedam se tega. A čuvstvo mi ne dovoljuje, da bi ravnal tako. kakor veleva razum.« »Pomislite na gospoda de Mirabeaua,« sem dejal. »Nanj, ki ste ga vpričo mene imenovali velikega moža!« »Še danes mislim, da je velik mož,« je odvrnil abbe, ne da bi umaknil oči in ne da bi prestal bobnati po mizi. »Slišal sem, kako ste z občudovanjem govorili o njem.< »Velikokrat.« »In o gospodu de La Fayette!< »Istotako.< »In o drugih.« Župnik je pokimal. In vendar so vsi ti možje plemiči,« sem vztrajal. »Plemiči, ki vodijo ljudstvo.« »Da,« je dejal. »In jih ne prajate?« »Ne, ne grajam jih.« »Se občudujete jih! Občudujete jih, gospod župnik!« sem ponovil nepremično mu gledaje v obraz. Stegerwald Guerard Kino ga je zmešal . V Diisseldorfu na Nemškem živita roditelja Phonig, ki imata sina. Fant je v pubertetnih letih in okolica ga je napravila dovzetnega za pustolovske romane in za film. Vsak dan je bil najmanj en-3crat v kinematografu, kjer so mu filmi čisto zmešali pojme o življenju. Videv-ši, da se v kinu predvajajo fantastične reči, je sklenil postati slaven pustolovec. V Ameriki seveda, ki je za take tipe najprivlačnejša dežela. Za. potovanje pa ni imel denarja in tako se je dogovoril z nekim tovarišem, da ga bo on spravil v velik zaboj ter ga z drugimi tovori vred poslal v New-york. Zaboj je bil znotraj mehko tapeciran, fant pa se je dobro založil s kruhom, klobasami, čokolado in vodo. Do Newyorka je šlo vse po sreči. Šele v newyorškem pristanišču, kjer so začeli zaboje razkladati, se je pojavila smola. Ladijski častnik je čisto slučajno opazil, da so na nekem zaboju zrahljane deske. Segel je skozi razpoko, da bi otipal, kaj je pod deskami. Naključje je hotelo, da se je častnikova roka srečala s človeško roko, ki jo je krepko stisnila. Častnik se je seveda prestrašil, bal se je. da ni v zaboju skrit kak razbojnik. Velel ga je odpreti in ob sploš- Svoji k svojim Iz Carigrada poročajo, da namerava turška vlada predložiti skupščini v An-gori zakonsko predlogo s strogimi določili, po katerih ne bodo smeli v bodoče turški vojaški uradniki in častniki jemati v zakon inozemk. Častnik, ki se ne bo pokoril tej odredbi, bo nemudoma izgubil službo. Oženjeni častniki in vojaški uradniki, ki pa že imajo ino-zemke za žene. bodo takoj upokojeni. Mustafa Kemal paša bo začel v tem smislu čistiti tudi v svojih ministrstvih in je baje v zunanjem ministrstvu upokojil že celo vrsto uradnikov, katerih zakonsko življenje ni v skladu s temi določbami. Iz filmskega sveta Ce smemo verjeti pisanim poročilom, se nahaja na zemlji 52.000 obratujočih kinematografov, v katerih je prostora za 21. milijonov ljudi. Računajmo, da priredi vsak kinematograf samo po eno predstavo dnevno, in da proda samo polovico prostorov — pa pridemo do zaključka, da obišče vsak dan kinematografe 11 milijonov ljudi. V resnici pa je to število mnogo večje. Največ kinov ima Amerika, kjer je 25.000 bioskopov. V njih je prostora za 11 milijonov ljudi. Evropa ima 22.000 kinematografov, v katerih je prostora za 8 milijonov gledalcev. Azija ima 3000 kinematografov za 600.000 ljudi, Avstralija 1200, Afrika pa 800 kinematografov. V filmski industriji leži ogromen kapital. Američani računajo, da sta v tej industriji zakopani 2 milijardi dolarjev in pol. Samo v Ameriki je filmska industrija tako močna, da stoji na tretjem mestu, to je takoj za kovinsko in za pe-trolejsko industrijo. Diktatorjevi spomini Pariška «Liberte» javlja, da pripravlja Mussolini svoje obširne spomine, ki bodo posebno vlekli po senzacionalnih odkritjih ter po številnih anekdotah iz njegovega življenja. Spomini se sedaj tiskajo v Italiji; pozneje pa izidejo tudi v Ameriki, Franciji in Angliji. Diktator bo ž njimi zaslužil lepe zneske, katerih seveda najbrže ne bo poklonil centralni blagajni fašistične stranke, ampak jih bo varno naložil v kakem inozemskem zavodu za nepredvidene slabe čase. Kajenje ie strup! Vsakdo se more isrraie odvaditi zdravju škodljivega kajenja z dr. Rascberia Putsch-tabletami. 1 ovoj 30 Din in poštnina popolna kura 5 ovojev Din 145 franko Čuvajte se imitacij. Naslovite svoje naročilo točno na »A U R O R A«, odd. 16. NOVI SAD Železnička 47. bi 14 Fiat auto 601, v najboljšem stanju, g kompletno Boscb napravo, skoraj novo pnevmatiko, je radi nastalih razmer po medno nizki ceni nv prodaj v Auto-delavnici, d s o. t., Celje. — Wanderer avto trisedežen, z bošovo razsvetljavo, izredno dobro ohranjen, proti mesečnemu odplačilu ugodno naprodaj Na ogled pri «Triumpf-anto> Ljnbljana Vn. 17294 Elektromonter pomožni, išče službe, event sprejme tudi službo sluge, skladiščnika ali kakršnokoli drugo delo. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra» pod ■Elektromonter*. 18632 Gospodična ki igra tudi klavir, išče mesta v kavarni. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod «1. junij*. 18804 Zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev proti visoki proviziji sprejme Opravništvo »Merkur*, Ljubljana. 18745 ' C' v K Lovskega paznika sprejme lovska družba Ljutomer Spretno frizerko sprejme takoj ali po-zneje M. Podkrajšek, frizer za dame in gospode v Ljubljani 18725 Brivskega vajenca pridnega in poštenega, s brano in (tanovanjem v niši sprejme A. Stoje, Sevnica ob Savi. 18809 Tra pomočnik zmožen voditi samostojno večjo delikatesno trgovino — se sprejme takoj proti dobri proviziji. Imeti mora kavcijo 1 Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro «Delikatesa». 18812 Hišo z vso trgovsko opremo in ^ orala vrta prodam v velik e m premogokopnem kraju. Pojasnila daje: P. Krmpotič. Maruševac, kraj Varaždina. 18808 Trgovski lokal v bližini sodišča oddam takoj ali z avgustom Na-»Iot pove oglasni oddelek »Jutra*. 18613 Vinsko sesalko dobro ohranjeno, poceni Splošno strojno mizarstvo uuuju uurjmjeao, pocenil ------- " proda Mihael Kavčič, Zg na, električni pogon in z Šiška. 186681 raz"Jnim orodjem, v več 18668 i raz'i^nim orodjem, v vež jeim mestu na Gorenjskem prodam Ugodna najemnina. Raket I eksi®tenca zasigurana. Po- Stnrai rmv J nudbe na oglasni oddelek znamke, prodam Sg^ 'S Naslov v oglasnem oddelku1 ** * 18810 :Jutra». 18666 Leseni zaboji > * ' r*. t'f, / > t > t s naprodaj po ugodnih cenah pri Splošni elektro - družbi I z o. z., Mestni trg štev. 25 L „„. irc(Y7 2 sob in vseh pritiklin, par- iI ket in eiettrita 0 d d a m t^koj alj s 1. junijem. — Vrhniško opeko zidake, zarezano strešno opeko in bobrovce od opekarne Jelovšek ima vedno v zalogi Jakob Goli. Tr novska ulic« L 18078 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 18742 X Najboljši koks Cebin. VVolfov« ulic» lili Družabnika Motvoz ; vrvico) kupit* najceneje t tovarni Mehanična vrvarn« Šinkovec Grosuplje. 261 za pisarno nepremičnin v lu Ljubljani sprejmem takoj. |U I Vprašanja na naslov: Medved, Ljubljana, Čopova 10 18692 Ia bučno olje M'ic, kolonijale. Vodnikov trg ' 16847 Praktikantinjo veščo slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, sprejmemo. — Ponudbe na erlašni oddelek »Jutra* pod stenografinja*. 18713 Frizerko dobro izurjeno, sprejmem s 1. julijem za sezono Bled. Istotaio sprejmem perfekt-nega »bubištucerja*. — Ponudbe na naslov: Stanko Kelšin, frizer, Ljubljana — Kopitarjeva 1. 18686 Brivskega pomočnika mladega in dobrega delavca sprejme takoj ali po do-eovoru Gustav Paidascb — brivec v Brežicah. 18684 Dekle zdravo, pošteno, pridno in čedno, z lepim vedenjem, staro 14—16 let, sprejmem takoj k otroku. Prednost ima, ki je že bila pri otrocih in ki zna šivati. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 1928*. 18678 L* MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic Pečar, pomočnike za stalen notranji posel iščemo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »SomboT*. 18661 Kellogov mirovni načrt Predsednik Coolidge: «Vojna je strašna stvar, toda denar je prijeten!» Sodarja ki bi upravljal obenem tudi kletarska dela, takoj sprejme veletrgovina z vinom in špiritnozami v Ljubljani._ Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18626 Vajenca zdravega, poštenega, sprejme takoj za izdelovanje glavnikov A. Bernik v Skofji Loki 84. 18338 Gospodično zmožno stenografije ln strojepisja, sprejmem v pisarno Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Strojepis* 18326 Likarico perila .lobro izurjeno, iščem proti dobri plači, event. tudi s hrano in stanovanjem Ponudbe na oglasni oddelek 926. odprta 5 - sedežen. iek dobro ohranlena. Din SO.OiKi Krompir Direkcija drž. železnic Ljubljani bo prodala v po-1, .. .. . ' nedeljek 21. t. m. ob 10. dot>l tlsti — k' 60 odpove uri v poslopju Gospodarske 5truP« nikotinu — samo v poslovalnice na Masarvkovl I trg°vmi dvokoles, šivalnih cesti 17 (poleg Ranzingerja) I 8tr°j«v Milko Skeriec. Sv. približno 5 vagonov krom- Tomaž-Ormož. — Zahtevajte pirja. — Kupci se vabijo Pr«-T»kte, priložite znamko 187941 18805 Ia orehov I Oče išče lepih in pravih kupim haVTŠetjf\Slne6^ večjo množino Ponudbe z posUtva gos&dičSo " «v£ navedbo najnižje cene na £ čimprejšnje ženitve ki °d4f€k Prešernova ulica št. 4 (zraven Frančiškanske cerkve) (vis a vis Mestne hranilnice) H. SUTTHER, Uubiiana Zaloga ur, srebrnih in zlatih predmetov. Lastna protoknlirana tovarna ur v Švici. Birmanska darila po nizkih cenah. Kovinasta ura z verižico od Din 58 naprej Srebrna ura z verižico od Dio 290 naprej Srebrna zapestna ura od Din 218 naprej 14-kar. zlata zapest ura od Din 380 naprej 3-letna garancija. Velika izbira, nizke cene in točna postrežba. Razpošiljalna trgovina se nahaja na DUNAJSKI CEST! ŠTEV. c. I. B. Ivan Sizovičar vrtnarsko oodjetie LJUBLJANA. KOLEZIJSKA ULICA 16 priporoča si. občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove za razne prilike. Od marca naprej bodo na razpolago tudi sadike najžlahtnejših cvetlic in ze-lenjadi vsake vrste. Izposojevanje dekoracijskih dreves »Lorberjev« za dvorane. Priporoča se tudi za nasaditev vrtov in balkonov z najfinejšimi cvetlicami. Naročila na deželo se izvršujejo točno in solidno. Brzojavke: Bizovičar. vrtnar. Ljubljana^ Surovo maslo kupuje na celoletni sklep prvovrstno, centrifugalno čajno maslo. — Dopisi pod E. Vaj da, C 3 ko vec Medjimurje. Telefon 59, 60, 3. 6264 Več slikarskih pomočnikov sprejme tvrdka Ivan Martine, Poljanska cesta 20/1. 18816 Lepo posestvo z veliko enonadstropno hišo v Ljubljani, Kette Murao-va cesta 28 (bivša zaloga Puntigam), stanovanje, pisarne. skladišča, hlevi in dvorišče, pripravno tudi za tovarno, naprodaj. — Delni prostori tudi v najem. Pojasnila v pisarni istotam. 18649 Prodam hišo skoraj novo. z elektriko in vodovodom, pripravno za obrtnika ali letoviščaija. Lepa in solnčna lega Cena po dogovoru. Grošelj Franc — Ljubno 80, postaja Otofe, pošta Podnart, Gorenjsko. 18811 Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano in pleskano stanovanje, katero naj Vam preskrbi tvrdka Josip Mam, Dunajska cesta št.. 9, pleskarska in slikarska delavnica. 129 69 w ( Zima za modroce aajboijša in oalcenelša Dri U M A S T E R L tovarna žime Mra/iSče ori Kranji KUPIM STALNO VSAKO MNOŽINO kostanjevega taninskega 'esa smrekove skorje cele in zdrobljene, smrekove hmeljeve droee ^ rabljene sode od strojnega in jedilnega olja. v dobrem stanju. § po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo FRANC OSET, Sv. Peter v Savinjski dolini, lllUIIIBBBIRBBB9SWiraa«|fftRflaS^ Sprejme se [ zidar na Poljanskem nasipn prt podjetju inž. Dnki6 in drng, Ljnbljana. 6293 _________________________10816 18811 ^ira/isce ori Kranji. f BlBBBBI"«IB"""BMTIBBBBBBBBBBBBill U»joje D*t«Ji> JMiea Irdaj« konzorcij dot«, AA* Ribnika,. Za Narodoo tiatuum d, d kot tfckamarja £W jezertek. Za mseratn, del Jeod*m»roD AioMi Novak. V« t Itfablja*