v Amerikanski Slo venec List za slovenski narodi v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. • 24. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 17. MAJNIKA 1912. LETNIK XXI. NA ZBOROVANJU. Razprava o sprejetju ali odklonitvi nove pogodbe, predlagane po pododboru. NESREČA VIRONWOQDU, MICH. Sedem rudarjev usmrčenih, dočim šest rešenih z velikim trudom. Wilkesbarre, Pa., 15. maja. — Na včerajšnji konvenciji premogarski je bil predsednik John P. White izvoljen za predsednika zborovanja, in ko je bil dnevni red dokončan, se je zborovanje odgodilo do popoludne. V popoldanski seji je bilo potem Prečitano poročilo konferenčnega odbora, ki se je pogajal z rudniškimi posestniki. Neka wilkesbarrska unija je predlagala, naj se dogovorna predloga pod-odborova odkloni, in naj rudarji sprej-m° predlog predsednika George F. Baera od Reading Coal Co., ki meri na to, izročiti celo zadevo še živečim članom štrajkovnega odbora z leta 1902. v poravnavo, in naj se premogarji vrnejo k delu dne, ki ga določi konvencija. Ta predlog se odkaže odboru za resolucije (sklepe), bržko se tak izvoli. Tudi več drugih predlogov je bilo podanih, deloma za, deloma proti sprejetju dogovora. Razprava o predlogu pododborovem Se je potem odložila do natiskanja listine, in konvencija se je odgodila do danes. Wilkesbarre, Pa., 15. maja. — Pre-■nogarska konvencija je imela danes dopoludne nadaljnjo sejo in pričela se le takoj razprava o predlogih podod-borovih. K poslovnemu redu se je določilo, da ima opustitev ene točke dogovora pomenjati ovržbo celega Predloga. Razgovor o trajanju nove IJPgodbe je tvoril pričetek seje. Črni demand. Springfield, 111., 14. maja. — Premo-sarji illinoiških rudnikov so glasovali včeraj 2 večino skoro 13,000 glasov za »prejetje mezdne pogodbe, ki je bila sestavljena na konferenci v Peoriji in ki zaključuje dobo brezdelnosti. i Števil° oddanih glasov je bi- io #>,894, od katerih je bilo 24,924 za prejetje pogodbe, dočim jih je 11,970 glasovalo proti. Premogarjem se priznava v pogodbi Povisba dnine in tonskih odplačil za odstotka, dočim ostanejo delovni Pogoj, v celoti neizpremenjeni. Nova pogodba se ima podpisati za dobo dveh let. Nesreča v rudniku. Ironwood, Mich., 14. maja. — Ob 11. uri 30 minut snoči se je pripetila v Norrie-rudniku grozna nesreča. Več delavcev je bilo zaposljenih v nekem rovu, ko so se pričela tla pod njimi umikati. Bežali so potem v drug rov, ki so ga smatrali za varnega, in tam so bili pod rušečimi se stenami živi pokopani. Mrtvi so: John Zembo, Frank Ja?z-czak, Oskar Ivangas, Clias. Nelmark, Avgust Clys, Jakob Anderson, Vincent Zambrowitz, Bert Jacisis, Tom Rusik, George Hankin, Karol Majir-ski, John Itsatch in Peter Wilja. Reševalci so delali celo noč, da o-svobode zajete rudarje; ob 9. uri danes dopoludne pa je bilo opuščeno vsako upanje na najdbo živih, ko so našli dva mrliča. Rov, ki so v njem rudarji morali storiti smrt, je bil šele pred kratkim izkopan. Nesreča se je primerila 2000 čevljev pod zemljo, kjer je delalo 40 mož v 20. oddelku rudnika. Slišali so pokanje opor v rovu nad sabo in so- bežali na varno mesto. Trinajst se jih ni moglo dovolj hitro rešiti in so bili pokopani. Rešilno moštvo je našlo dva mrliča, in misli se, da bodo ostali najdeni v nekaj urah. Vsi usmrčenci so bili stari zaposljenci in razun treh o-ženjeni. Duluth, Minn., 15. maja. — Šest od trinajst zajetih rudarjev je še živih in dobivajo hrano skozi malo cev, ki je bila zarinjena v zemljo do njih. Skozi drugo cev se govori z njimi in se jih osrčuje z naznanilom, da mnogi delajo na njihovi rešitvi. Nahajajo se zajeti v malem prostoru s peterimi mrtvimi tovariši ob njihovi strani. Dve nadaljnji trupli sta bili spravljeni na površje. Njihov govornik, Oskar Kan-gas, je zaklical skozi cev, da so vsi šesteri nepoškodovani; njihova imena so: Oskar Kangas, G. Wronkin, Frank Jaczczak, Jakob Anderson, Vincent Zambrowitz in Avgust Clys. Reševanje je zelo težavno in napre duje počasi, ker je treba previdnosti, da se prepreči nadaljnje rušenje kamenja. Rešeni. Duluth, Minn., 15. maja. — Šesteri rudarji, ki so bili zajeti v Oliver-rud- niku v Ironwoodu vslcii zrušenja ro- va in SO ostali Jivi, docim je bilo sedem njihovih tovarišev usmrčenih, so bili ob 11. uri zvečer nepoškodovani spravljeni na površje. KDO PRIDE V BELO HIŠO? Izid prvotnih volitev v Californiji ugoden za Roosevelta, v Utah za Tafta. ROOSEVELT "ZMAGE GOTOV". V državi Ohio se nadaljuje volilni boj po vseh mestih in mestecih. 4 p Štrajkarski nemiri. Philadelphia, Pa., 10. maja. — Ra- «n hrupne demonstracije kacih 2000 ovanskemu plemenu pripadajočih ' 'logarjev v N. Scratonu je tu vse ,0lirno. danes prirejenem velikem shodu na ' Norton 0P0rn'nja' štrajkarje, Lne zakrivijo nezakonitih izgredov. spo nsas City' 10" ma^a" ~ Poravnava r(] ,rn'b vprašanj med premogarji in dr-n posestniki v južnem delu '^Ou' kakori v Kansasu, Arkansasu skr omi se bliža. Danes je bila ,'Cana konferenca, v kateri se bo l50 6va Podrobno razpravljala. Prej-Saijlc bodo rudniški posestniki podpi-ocls uhteva-"o dvoletno pogodbo. Pod-Vair strank priporoča imeno- nje razsodišča. Mg**. N- J- 10. maja. - Dva . "a v t St.a danes popoludne ranje-H s . s štrajkujočimi delavci. Od §trai,° kfi tudi mnogi grdo .zdelani. "Dj'j^i;. 2000 po številu,.spadajo k AsSo®trs' and Laborers' Protective Plač Zahtevajo zboljšavo »m ec'noma pripadajo slovanske- Scplemenu. j^ranton, Pa., io. maja,—Resni ne-•ttt, ^ naftali danes v Cayuga-rudni-so inostranci z ženskami in o- Krvolitje. po- roči --------------------- - Poti y Padli "delavoljne" na njihov Po8ku. rudnik. Krajevna policija je fnno*ico razgnati, a je bila Io aena, in več policistov je bilo hu- VI j . • — » v.v. JJUII *lv„a Potem je nastopila dr- S ca» ki je streljala v množico, bi] acka 'n neki drug inostranec '1 šcst . Srnrtno ranjena. Dva moška St T 2ensk so odgnali v zapor. ? revo]OU,S' Mo' 10- maja. — V boju >»»ed rj'' k' Se je vršiI v BeuIdu-!«bi. C '00 premogarji in policijo, )<: "'rut" n mnoge ra-4ni. Ac'egrafi in telefoni so razde- Ciklon. Žrtve zraka. London, 14. maja. — Victor Louis Mason, kot bogat rudniški posestnik znan Američan, ki je bil poprej zasebni tajnik vojnega tajnika R. A. Alger-ja in njegovega naslednika Elihu Roota, je bil včeraj pri svojem poletnem poskusu z angleškim aviatorjem E. V. Fisherjem v Brocklandsu usmr-čen. Fisher sam je tudi storil smrt. Enokrilnik se je nahajal v višini kacih 50 čevljev, ko je naenkrat sunkoma obstal in se zagnal navzdoli. Fisher je bil vsled nagle obstaje vržen iz stroja in si je zlomil tilnik. Mason je priletel z enokrilnikom ob tla in bil pod razvalinami ubit. Zdravniki pravijo, da sta bila oba na mestu usmrčena. St. Louis, Mo., 14. maja. — Zrako-plovec Ray Wheeler in njegov prijatelj Peter Glasser sta se zaletela s svojim aeroplanom v Kinloch-parku ob telegrafski drog in sta treščila ob tla. Wheeler je bil na mestu ubit in Glasser smrtno poškodovan. Etampes, Francija, 15. maja. — Vojaški zrakoplovec stotnik Echeman je telebnil s svojim enokrilnikom 120 čevljev globoko in bil potegnjen izpod razvalin umirajoč. Nov zakon. Washington, D. C., 15. maja. — Zlasti za delavske kroge važen predlog zakona, ki se bavi z omejitvijo zadržnih povelj in je znan pod imenom "Clayton Anti Injunction Bill", je bil včeraj po kongresu sprejet z 244. proti 21. glasom. Po nasvetovanem zakonu je v prihodnje prepovedano, da se izda zadrž-no ali ustavno povelje, ne da bi bili prizadeti poprej o njem obveščeni. Tako zadržno povelje tudi ne sme biti veljavno dalje nego 7 dni. Obnoviti se sme samo, če se sodišče prepriča, da je to v zaščito lastnine neobhodno potrebno. Tiskarski itrajk v Chicagi. Chicago, 111., 16. maja. — Člani "Stereotypers"-unije številka 4 so prejeli včeraj prvikrat, odkar so ostavili delo v tiskarnah tukajšnjih časopisov, izplačane štrajkovne denarje. Odborniki sedaj suspendirane unije so izjavili, da vsak dan prihajajo znatni prispevki iz vseh delov Združenih Držav, namenjeni za štrajkarje kot delno nadomestilo tedenske plače. Tudi tiskarji dobivajo iz vseh večjih mest redno tedensko podporo. Z velikim zadovoljstvom je bila sprejeta brzojavka, po kateri bodo tiskarji v new-yorški tiskarni Hearstovega magazina nocoj zaštrajkali. San Francisco, Cal., 15. maja. — Od 3700 distriktov v državi je doslej 2169 naznanilo svoje izide, in sicer za Roosevelta 98,109, za Tafta 51,703, za La Foletta 31,196, za Clarka 26,364 in za Wilsona 11,997. Provo, Utah, 15. maja. — Osem delegatov za deželno konvencijo v Chicagi je bilo danes dodanih Taftovi ligi po državni konvenciji v Utah. Naročeno jim je, z vsemi poštenimi sredstvi delati na to, da bo predsednik Taft zopet izvoljen. San Francisco, Cal., 15. maja. — Po doslej znanih izidih volitve je gotovo, da odnese Theodore Roosevelt 26 delegatov iz Californije za republikansko deželno konvencijo. Battle Creek, Mich., 15. maja. — Delegata tretjega distrikta za republikansko deželno konvencijo v Chicagi, M. J. Schaberg in J. C. Potter, sta obvezana delati za Roosevelta. Kanton, O., 15. maja. — Volilni boj se tu veselo nadaljuje in je donesel našemu nvestu danes živahen govor polkovnika Roosevelta. Rekel je v v istem, da je njegova nominacija že po dosedanjih izidih prvotnih volitev zagotovljena. M^unt Vernon, O., 15. maja.—Predsednik Taft je nadaljeval svojo kampanjo v Ohiu danes z govorom tukaj. Opozoril je svoje poslušavce na to, da je Roosevelt pred štirimi leti njega, Tafta, v tako živih barvah slavil, da ga je bilo sram, danes pa ga obrekuje na vse načine. Dayton, Ohio, 15. maja. — Ko je preiel Roosevelt zadnja poročila h Californije, je izrazil svoje zadovpij-stvo nad razvojem stvari in izjavi/, da ima od 539 delegatov, potrebnih k večini za nominacijo, pokazati že 500 za svojo osebo, da je torej svoje nominacije na deželnem konventu v Chicagi lahko popolnoma gotov. St. Paul, Minn., 15. maja. — 24 delegatov iz Minnesote za republikansko deželno konvencijo v Chicago bo delalo za Roosevelta. V San Franciscu ni dela. j Avstro-ogrski generalni konzulat , v j Chicagi je prejel te dni iz San Fran j cisca neko pisanje od tamošnjega me-j stnega zbora s prošnjo, opozoriti svo-I i v rojaki, na to, da je število brezdel v ...;-ru ob Zlatih vratih zelo veli ko in so >se stroke tako prenapolnjene, da ni 'želeti prihoda še več delavcev. Me-mi zbor je torej z ozirom na rastoče pomanjkanje dela v svoji pred zadnji seji: sklenil, novodošlece v A-meriko Vjjeh narodov po njihovih do tičnih koi^ulatih posvariti, naj ne prihajajo v San Francisco. Dotično A sanje se glasi: Ker se r.,f-,aj;i sedaj v Sail Franciscu veliko žtjjifio nezaposljenih moških in žensk, t.' i;aterih so bili mnogi semkaj zvab.'ieni po krivih in nepravih poročilih , kakor tudi po oglasih v vseh časopistfiVv deželi, češ, da je vpričo bližnje svetovne razstave veliko pomanjkanje delavnih moči, Ker to stanje škodi koristi našega mesta in, če se ne zboljša, donese resno nevarnost za naše prebivavce, Bodi iklenjeno, ker je po mislih mestnega' zbora povpraševanje po delavnih močeh zazdaj preobilno krito, da se vse osebe, ki iščejo dela, posva-re, priti vJS^n Francisco.- Ce delavci v nadi, najti tukaj opravila, vkljub temu svarilu pridejo semkaj, morajo biti pripravljeni na to, da bodo v svojih nadah varani in če mogoče armado brezdelnih. povečali. Lopovščina. Neposredna volitev zav. senatorjev. Washington, D. C., 14. maja.—Kongres je sprejel včeraj z 237. proti 39. glasovom skupno resolucijo, ki preskrbuje popravek k ustavi, po katerem se imajo voliti zavezni senatorji v prihodnje po neposrednem ljudskem glasovanju. Predloga je v senatu že sprejeta in čaka sedaj podpisa predsednikovega. Bržko se formalno podpiše, bo izdan proglas na države, da se izvejo njihove želje glede predlagane izpremembe. Pred glasovanjem je bil srdit boj, v katerem so zastopniki južnih držav skupno nastopili proti resoluciji. Boj se je poostril posebno zato, ker je bil hudo izpodbijan senatov popravek, ki podeljuje zavezni vladi nadzorstvo nad volitvami. Tudi se je izražala bojazen pred prevlado črncev. Najprej se je glasovalo p popravku poslanca Bartleffa, po katerem bi bilo vladi prepovedano vsako nadzorstvo; s 189. proti 89. glasom je bil zavržen. Pri glasovanju o resoluciji, za katero sta bili potrebni dve tretjini glasov, je izginilo 50 demokratov. Med gromkim ploskanjem se je potem glasovalo z gori omenjenim izidom. Prvikrat se je razpravljalo vprašanje neposredne volitve senatorjev v kongresu leta 1826. in ponavljalo od časa do časa. Danes sprejeto resolucijo je predložil senator Bristow iz Kansasa leta 1911. Pravda proti Darrowu. Los Angeles, Cal., 15. maja. — V višjem sodišču pred sodnikom George H. Huttonom se pričenja danes pravda proti chicaškemu odvetniku Clarence P. Darrowu, ki je obtožen podkupovanja v svoji lastnosti kot zagovornik bratov McNamara. Darrow zopet zatrjuje svojo nedolžnost. Volčja nadloga v Montani. V okraju ob Thompson riverju v Montani so se volkovi in navadni risi tako pomnožili, da tvorijo nevarnost za naseljence. Ropne zveri usmrčajo teleta, prašiče in kure ter se drznejo tudi na odrasle otroke, dasi je v okraju tudi mnogo jelenov, ki jih volkovi lahko uplenijo. Zakonodajstvo bo na-prošeno, nagrade znatno povišati zaradi izpodbude k lovu, ker so pod sedanjimi razmerami premije mnogo premajhne, da bi se lov na volkove izplačat. Gaine^ille Fia., 12. maja. — Maršal C. H. S];iughter in pomožni šerif Charlte-Vi-frce iz mesteca Archer, Fla., sta bila včeraj zvabljena v samoten kraj in tam umorjena. Drugi pomožni šerif J. A. Manning je bil obstreljen v trebuh in hudo ranjen; vendar mu je bilo mogoče morivca obstreliti in ga z njegovimi tremi sinovi ujeti. Kmalu po polunoči je bil maršal Slaughter obveščen, da je več črncev zbranih v nekem igravskem brlogu ob mestni meji. Poklical je pomožna šerifa Whita in Manninga ter se podal z njima v uaznačeni kraj. Vse je bilo videti ivrjio, ko so pa uradniki natan ,4kav?Ji, so bili sprejeti S streli. Slaughter in' White sia se n«t mestu zgrudila mrtva. Manning je bil obstreljen v trebuh in se je tudi zgrudil, pa ko so se hoteli morivci odstraniti, je ranil enega od njih, Caina Perry, s strelom in ga prisilil kakor i njegove tri sinove, obkrivljene udelež be na zločinstvu, z revolverjem v roki vdati se. Četveri črnci se nahajajo sedaj v zaporu. Bati, se je, da prebi-vavci poizkusijo linčati jih. KRISTIJAN X. SEDAJ KRALJ DANSKI. Proglašen naslednikom svojega očeta, Friderika VIII., ki je umrl v torek 14. maja. NAGLA SMRT VSLED KAPI. Friderik VIII. na povratku iz Nizze se zgrudil na cesti v Hamburgu. Velikodušno. Liverpool, Anglija, 15. maja.—Glavni ravnatelj J. Bruce Ismay je ustanovil $50,000 in njegova soproga $5000, koja zneska imata služiti za temelj pokojninskega sklada za preostale ponesrečenih mornarjih. Dva duhovnika na "Titanicu". Na "Titanicu" sta se peljala v Ameriko tudi dva duhovnika kot pasažirja. Ostala sta oba na krovu, dasi so jima ponudili rešilni čoln, in utonila. Tolažila sta obupajoče in potapljajoče se potnike in pripravila na smrt stotine z vesoljno odvezo. Eden je bil konver-tit Tomaž Byles iz ESsexra; peljal se je obiskat svojega brata, drugi je bil J. Montrilla, ki je pastiroval v Londonu in se je peljal v Ameriko na mi-sijone; bil je komaj 32 let star. Igralca se rešila v ženski obleki. Dva znana igralna goljufa Omen in Homer sta malo pred nesrečo še igrala. Igralca sta podkupila nekega to-čaja, da jima je preskrbel žensko o-bleko in sta se preoblečena v žensko obleko vtihotapila v rešilni čoln, kjer sta vrgla žensko obleko proč in pridno pomagala veslati. Spomenik telegrafistu. Klub angleških častnikov trgovske mornarice v Londonu je sprožil misel, naj bi se postavil telegrafistu brezžičnega brzojava Philipsu, ki je stal do zadnje minute pri brzojavnem aparatu in skušal priklicati potapljajoči se ladji pomoč, spomenik. To bi bil prvi spomenik za brezžično brzojavljanje, ki bi predstavljal Philipsa, kako brzo-javlja in kliče na pomoč. Pijani — v večnost! Časniki poročajo, da so na "Titanicu", preden se je ladja potopila, imeli pojedino in ples. Natakarji so do-našali šampanjca in drugih vin, da so bili pijani skoro vsi mornarji in godci, in pijan je dremal tudi čuvaj na jambori. Res grozno I Pisatelj Strindberg umrl. Stockholm, 14. maja. — Slavni švedski dramatik in novelopisec Avgust Strindberg je danes umrl za rakom. Kodanj, Dansko, 15. maja. — Kristijan X. je bil proglašen kraljem danskim z balkona kraljevske palače ob 3. uri danes popoludne, takoj po naznanilu smrti njegovega očeta v Hamburgu. Obred je bil izvršen vpričo ogromne množice ljudstva, ki se je zbralo pred kraljevo palačo. Čitanje proglasa je zbrana množica navdušeno pozdravljala. Ves dan so zvonili po vsem mestu zvonovi. Mnoge sožalne brzojavke od državnih poglavarjev so dospele, tako tudi od predsednika Tafta. Nemški cesar se prejkone udeleži pogreba. Kraljevska jahta "Danne-brog'', spremljana od ene vojne ladje, je odplula v Ljubek po truplo kraljevo. Hamburg, 15. maja. — Danski kralj Friderik VIII. je umrl samoten, nepoznan, na živahni cesti tukaj snoči za kapjo. Kralj je prišel s svojo soprogo in svojimi tremi najmlajšimi otroci v ponedeljek pod tujim.imenom kot grof Kronburg iz Nizze semkaj in se je nastanil v hotelu Hamburger Hof. Vladar je pred kratkim presta! hudo pljučnico, zato je šel po zdravniškem nasvetu na jug, da tam popolnoma okreva. Včeraj se je počutil posebno dobro in je izražal svoje veselje nad tem, da se zopet vrne v Kodanj; pa svojega glavnega mesta ni imel več videti. Po večerji je po svoji navadi sam zapustil hotel in šel na svoj običajni izprehod. Obrnil se je proti Gaense- marktu, pa ni prišel ttaleč, ko se je onesvcšcc.i -j;: ■■'■', <•,. i. ... hče ga ni poznal in kacih vnanjih znakov svojega dostojanstva ni nosil vladar nikdar na sebi. Z ambulanco so prepeljali umirajočega starega gospoda v mornarsko bolnišnico, kjer je koj po svojem prihodu izdihnil. Med tem je kraljevska rodbina poizvedovala, kje se nahaja kralj tako dolgo; in našli so ga mrtvega v mornarske bolnišnice mrtvašnici. Skoro vse evropske vladarske rodo-vine so izgubile v kralju Frideriku so-sodnika. če je bil njegov oče, Kristijan IX., imenovan tast evropski, pa je bil kralj Friderik stric. Pokojnik je bil rojen dne 3. junija 1843 v Kodanju, poročen leta 1869. s švedsko-norveško princesinjo Lujizo in je zasedel prestol dne 29. jan. 1906. Slovenske novice. — Gilbert, Minn. Poročena sta bila tukaj dne 8. majnika g. Anton Skul iz Elba location in gdč. Margareta Bun-kovec iz Gilberta. Poročil ju je Rev. A. L. Pirnat. Svatovanje je bilo v .domu g. Matekoviča. — Gilbert, Minn. Kontraktor Anton Erjavec je sklenil pogodbo z novo "Electric Railway Co." za plošča-nje peterih postaj in bo koj pričel delo z velikim številom delavcev in vozov. — Hibbing, Minn. Peter Peteh iii Andrej Petrovič sta bila zasačena -po lovskem čuvaju Woodu včeraj pri Lake Carrie s 47. ribami v njuni posesti, od katerih je merila najdaljša 9 palcev. Obftvžena sta ribarjenja z di-namitom, ki sta ga baje vzela iz skladišča Oliver Iron Mining-družbe. — Hibbing,- Minn. Mifte Radovič, "Austrian" v zaporu v Virginiji radi udeležbe na nekem pretepu, bo po ta-mošnji obsodbi prepeljan semkaj. Tu ga čaka tožba, ker je napadel kapitana Newtona od Lectonia-rudnika začetkom zadnje zime. Odslovljen je bil iz rudnika, zato je počakal kapitana v zasedi in ga hudo pretepel. — Virginia, Minn. Pokopana je bila tukaj dne 13. maja soproga g. Josipa Mantel, znanega slovenskega podjetnika, stara 41 let. — Ely, Minn. Umrl je tukaj dne 13. maja g. Marko Petric, ki je živel v Ely kacih 15 let in je bil nekaj časa mestni odbornik. Zapušča ženo in tri otroke. — Ely, Minn. Poročena sta bila tukaj dne 14. maja g. Marko Bluth ml. in gdč. Marija Gouže. Stric nevestin, Frank Gouže, je blagajnik First National banke v Evelethu. Poroko je izvršil Monsignor Buh. Spet "Austrian". Brainerd, Minn., 14. maja. — Ga. F. J. Page, ki stanuje na neki farmi pri Auslandu, je bila snoči po neki zverini v človeški postavi napadena, posiljena in umorjena. Gospa je bila 52 let stara. Sirovež je baje neki avstrijski delavec, ki je znan pod imenom "Tony". Šerifi so mu na sledi. Vihar na Ogrskem. Budimpešta, 14. maja. — Več vasi v Transylvaniji, med njimi Balvanijis, Vavalja in druga mesta, je strašen vr-tinčasti vihar razdejal do tal, in mnogo prebivavcev je bilo usmrčenih ali ranjenih. Od 350 hiš je bilo 330 "od-pihanih". Štiri mrtvece so doslej izkopali iz razvalin in število ranjencev je zelo veliko. Guverner pokrajine, grof Bethlen, je odposlal vse vojaštvo svojega okrožja na pomoč. Kes zaradi direndaja. Dunaj, 8. maja. —\V seji poslanske zbornice se je ob pričetku dnevnega reda zglasilo vsepolno članov, da se opravičijo zaradi svoje udeležbe na včerajšnjih divjih prizorih. Vihar je bil nastal med razpravo volitvenih pro testov. Socialni demokrat Seitz je imenoval pravosodnega ministra dr. pl. Hochenburgerja zločinca, sramoto za nemški narod. Potem so se socialni demokrati in krščanski socialci pitali med seboj z lopovom, lažnivcem, podležem, sleparjem in potepuhom. Žugali so si celo z zaušnicami in pasjim bičem. Šunder je bil tak, da se je morala seja zaključiti. Danes so se pso-vači formalno opravičili. Gozdni požar. Tacoma, Wash., 14. maja. — 50 milj vzhodno od tukaj je požar uničil kos gozdovja 6 milj na dolgo in 4 milje na široko, upepelil dve tovarni v Na-tionalu, Wash., in napravil škode okoli $200,000. Vse brzojavne zveze so razdejane in znano ni, ali je zahteval požar kako človeško žrtev. Kraji Alder, Ashford, Elbe, Park Junction in Mineral se nahajajo v pasu nevarnosti. Negotovost v Mehiki. Juarez, Mehika, 15. maja. — Pred več dnevi napovedana odločilna bitka med mehikanskimi vladnimi četami in uporniki se še vedno ni vršila. Drug drugega se boje in ogibajo. Hrvati v Argemir.iji. • > Bivši hrvaški saborski poslanec Stjepan Zagorac je dne 12. marca srečno dospel v Argentinijo. Dne 23. marca je imel v Buenos Airesu veliko predavanje, a 26. marca je predaval v Rosario di Santa, 31. marca pa v Ace-balu, kjer je bil pravi hrvatski narodni zbor, kajti ta kraj je središče hrvatske kolonije. S posredovanjem viteza Mi-hanoviča je došel Zagorac v dotiko z najodličnejšimi osebami v Argentiniji ter ga je sprejel v avdijenci minister za poljedelstvo in trgovino. Glavni argentinski list je prinesel obširen razgovor z Stjepanom Zagorcem, v katerem je ta razložil namen svojega potovanja, da namerava proučiti argentinske razmere, zlasti med hrvatskimi izseljenci ter delati za trgovsko zvezo med Argentinijo in Hrvaško. Kot poročajo je bilo na banketu 25. marca, ki je bil prirejen Zagorcu na čast, 200 navzočih oseb, vsi s hrvaškimi troboj-nimi znaki na prsih. Trobojne kokar-de so imeli na prsih znani Niko pl. Mihanovič, minister baron O. Hoenig, O'Carol, konzul in drugi odličnjaki. Pariški apahi. Pariz, 14. maja. — V Nogentu sur Marne, štiri milje vzhodno od Pariza, je nastal nov boj med policijo in razbojniki v avtomobilu. Garnier, sonačelnik Bonneta, ki je bil dne 18. aprila ustreljen, se je z nekim tovarišem imenoma Vallet zagra-dil ~v nekem poslopju blizu železnice, in policija je hišo obkolila. Razbojnika živahno streljata iz oken na oblegavce, in neki policijski seržant je bil ranjen. Pariški policijski načelnik Louis Le-pine se je z velikim spremstvom v avtomobilu odpeljal na lice mesta. Šest nadzornikov, z jeklenimi ploča-mi zaščičenih, se je približalo hiši, ali sprejele so jih krogle kakor toča. Vsled oklepne zaščite niso bili ranjeni, dočim so se trije policisti težko ranjeni zgrudili. Ko je dospel Lepine,-je prevzel takoj poveljstvo. Posvetoval se je z žandarskimi voditelji in tudi topot odločil za uporabo dinamita. Kmalu potem je zabobnela močna eksplozija, ki je celo mesto pretresla, ali bombe so zgrešile svoj cilj, kajti poslopje je bilo le malo poškodovano. Drugi razpok bomb je razdejal okna in zelo poškodoval hišo, pa podrla se ni. Ob 11. uri 25 minut sta razpočili dve nadaljnji bombi, in en zid se je podrl, toda razbojnika sta se zatekla v drug del hiše. _ Jolietska novica. — Ob tem času nenavaden mraz pritiska že nad osem dni, da kaj tacega ljudje ne pomnijo. In ves čas nebo oblačno, in vmes dež in veter. "Ljubi maj, krasni maj..." Joliet, 111., 15. maja. — To nedeljo popoldne ob 2. in zvečer ob 8. prirede cerkveni pevci narodno igro: "Krivoprisežnik". Čisti dobiček je namenjen nabavi velikega altarja. Ker je igra jako zanimiva in so se igralci prav dobro naučili svojih nalog, smemo o-pravičeno pričakovati polnega vspeha in prav lepega užitka. Pred igro in med igro nam bodo zapeli naši pevci tudi par najmilejših slovenskih pesmi tako, da bodo imela ušesa in oči svoj polni užitek. — Težko je podati v kratkih besedah natančno vsebino te zamotane in zanimive igre. Povemo le toliko, da je krivoprisežnik ošaben kmet, ki se rad baha s svojim bogastvom. Vse se mora zgoditi po njegovi volji. Vrhu zapovedljivosti je nezmerno lakomep. Ta lakomnost ga je privedla do krive prisege. Tako je rodil greh greh. Ko je naletel pri si nn Franu na odločen odpor, mu ni bi lo nobeno sredstvo preslabo, samo da reši sebe. V hipnem razburjenju u streli sina; zavest pa, da sin ni mrtev in da ga izroči v roke pravice, ga tira do blaznosti. — To je vsebina igre ob kratkem povedana. Za one, ki se za nimajo, pa jo sedaj povemo še neko liko na širje. Torej poslušajte: "Krivoprisežnik"'je bogat kmet, ki je sila ošaben, hinavsko pobožen in prevzeten. V mladosti je sežgal tes tament svojega brata, ki določa svojo nezakonsko hčer Veroniko za glavno dedinjo, da poravna tako svojo ze meljsko krivico; tako se "Krivopri sežnik" polasti sam bratovega premoženja. Pri sežiganju testamenta ga vidi njegov sin Fran, takrat še otrok "Krivoprisežnik" priseže pri sodniji da testamenta ni, in podeduje bratovo kmetijo. Cez leta se vrne njegov sin domov in pove očetu, da ve za njegovo krivo prisego. Ker je tudi Vero-.^liJvij ki raora služiti za deklo, povedal isto, terja ta od svojega "strica" svojo pravico. "Krivoprisežnik", katerega sin Fran gleda za Veroniko, izposluje nato, da zapodi Kmetovec Veroniko iz službe in skuša Antona poročiti z bogato svojo hčerjo Marjano. A Fran in Veronika mu prekrižata račune. Med tem se namreč vrne Veronikin brat Jakob na smrt bolan domov in izroči Veroniki papir, ki je pravi testament umrlega "Krivoprisežnikove-ga" brata. "Krivoprisežnik" je sežgal tedaj le prepis testamenta. Veronika terja ponovno svojo pravico a "Krivoprisežnik" se splazi ponoči k Veroniki da ji s silo vzame testament. Ve-jonika pravi, da ga je ravnokar izročila njegovemu sinu Franu. "Krivoprisežnik" zahteva od Frana oporoko, in ker je ne dobi, ga obstreli. Fran namreč testamenta sploh imel ni; Veronika se je z lažjo le hotela iznebiti nadležnega gosta. Ko vidi "Krivoprisežnik", da je izgubljen, ga popade obup in zblazni. Fran in Veronika se pa poročita in popravita s svojo ljubeznijo sovraštvo starišev. Imena igravcev in igravk so sledeča: Matija Krivoprisežnik, gospodar pri Križevcu—g. Josip Kuhar. Njegova otroka: Fran — g. Martin Rakar; Marjana — gdč. Antonija Stanfel. Andrej Kmetovec, posestnik na Adamovem — g. Anton Malešič. Anton, njegov sin — g. Alojzij Gr-čar. Posli pri Kmetovcu: Veliki hlapec— g. Frank Završnik; Jurček — g. John Petrovčič; Mica — gdč. Marija Mihe-]ič; Barba — gdč. Elizabeta Rogina; Reza — gdč. Katarina Lukanič; Ana _ gdč. Katarina Rogina. Zidarka, krčmarica pri Lahu — gdč. Katarina Rogina. Njuna vnuka: Veronika — Elizabeta Sekola; Jakob — John Petrovčič. Igra je razdeljena v tri dejanja in sedem slik. V L dejanju: 1. slika: Na Kmetovčevem vrtu; 2. slika; V gostilni na Lahovem. V II. dejanju: 3. slika: Na Krivoprisežnikovem domu; 4. slika: Nočni gostje; 5. slika: V Hudem breznu. V III. dejanju: 6. slika: V oglarski koči; 7. slika: Ljubezen in sovraštvo. — Klub "Slavija" se je ustanovil v Jolietu dne 9. maja 1912, dan, ki bo morda zgodovinskega pomena za napredek slovanskega življa v tem mestu. Ze davno se je občutila potreba, da se osnuje nekako društvo, ki bi združevalo vse slovanske rodove, zastopane v naprednem Jolietu, in sicer v svrho samopomoči ter pridobitve večjega ugleda pred drugorodci, katerim je treba pdkazati, da Slovani nismo zadnji med kulturnimi narodi. O naši "Slaviji", njeni ustanovitvi in bodočnosti več o priliki, ko se novo društvo stalno organizira. — G. Jos. Erjavec, po domače Hri bar, se je te dni povrnil s svojo družino iz Puebla, Colo., kjer je bival zadnja leta, in se spet naselil v Rock dalu. Sprejet je bil kot star znanec z veseljem. — JV. konvencija Hrv. Z. 111., ki se je otvorila predzadnji ponedeljek v tukajšnji hrvatski šoli, se nadaljuje dan za dnem, pa baje še ne bo končana ta teden, ker je preveč dela. Razprave so baje silno podrobne, in predlogov je vsak dan takorekoč milijon. — Predavanje bratov Seljan zadnji petek zvečer v korist hrvatski šoli se ni vr- šilo, ker ga gg. delegati niso hoteli češ, hrvatska šola — ni hrvatska. — Zvezni kolodvor (Union Station) vseh železnic, držečih skozi Joliet, na jugovzhodnem voglu Jefferson in Scott cest, bo skoro gotovo dogotov ljen in pripravljen za izročitev pro metni rabi dne 1. julija t. 1., kakor je bilo določeno po zadnjem načrtu. Dograjen je kolodvor že nekaj časa in sedaj spešijo dela v njegovi notranj ščini. Prav ličen bo novi kolodvor in za jolietske potrebe dovolj velik. Več o njem o priložnostih, ki se bodo nu dile prihodnje dni. — Odkar je ustanovljena poštna hranilnica v Jolietu, se odpošilja baje manj denarja v Evropo. —- V jolietskih tovarnah je bilo leta 1909. zaposljenih 7,266 delavcev, skup ni zaslužki so znašali $5,376,000 ali po vprečno $737.27 za vsakega zaposljen-ca, in vrednost industrijskih izdelkov je bila $38,817,000. — Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. priredi piknik s plesom v nedeljo, dne 16. junija, v Theilerjevem parku. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Karijolič Mato, Kore-stič Mike, Kowalewski Karol, Pretnar Louis, Slakta Peter, Stojisavljevič Ivan, Umek Anton, Zupančič John. Aurora, Minn., 7. maja. — G. urednik A. S., prosim prostora za par vrstic v nam priljubljenem listu. Z delom gre že malo na boljše; dozdaj je posloval samo en rudnik, dva sta spala, katera se, mislim, kmalu zbudita. In tudi bela odeja nas je zapustila, tako da je mogoče čistiti po mestu. Dokler se na bolje ne obrne, mora biti delavec s tem zadovoljen, če le dobi kateri tolarček. Sedaj pozdravljam vse čitatelje tega lista, in tebi, A. S., želim veliko napredka. G. B. S. Brockway, Minn., 12. maja. — Slavno uredništvo: •— Z vso svojo krasoto prišel je majnik. Travica je zelena, namešana s pomladanskimi cvetkami, katerih brez števila raste in cvete iz tal, da slavijo Stvarnika in našo mater, Kraljico majnika, a obenem tudi razveseljujejo človeka, in takorekoč učijo raznih reči. Na tisoče ponižnih vijolic obrača svoje glavice za solncem. Cela goščava je podobna vrtu s cveticami, zasajenimi ne le v travi, ampak tudi ravno ozelenelo drevjje je nekaj lepegi, gosto mlšano z belč-cvetočimi češnjami in slivami. Tudi vrtno sadje lepo cveti, da nam velja tista pesem, ki pravi: Že slavčki žvrgolijo, se maj vesel budi, naj srca podarijo, kar lepi maj rodi. Glej, rožic ti delimo in vneti Te slavimo! Toda, akoravno je prišel majnik vesel, vendar pa vsem ni prinesel veselja pozemeljskega, ker tudi zraven nas spominja, da ta krasota mine prej ali slej. Minuli teden smo- imeli dva huda deževna viharja. Dež je kar lil, bli-kalo in grmelo je, voda je tekla celo v kleti. Toda sedaj smo imeli zopet lepo vreme. Farmarji turšico in krompir sadijo. V četrtek 9. t. m. je obiskal družino Golob brat gospe Golob, g. Franc Mliner; toda žal, da je že drugi dan odšel. Družina Lovrenc Slamnik nas je za en čas zapustila in je odšla na Rice. Tukajšnje domovanje dano je v najem. Ta teden je križev teden, imamo vse tri dni procesije zunaj. Sv. maše imamo tukaj sedaj ob nedeljah, veliko sv. mašo ob osmi in tiho ob enajsti uri. K sklepu pozdravljam vse rojake, listu pa želim pot po celem svetu. John Poglajen. Ely, Minn., 7. maja. — Pri nas v Ely se kaže letos zopet lep naraščaj župnije. Naš župnik, preč. g. Jos. F. Buli so jih dne 5. maja samo sedem parov vrgli raz prižnice. Vse hiti v zakonski jarem. Ta teden se poročijo sledeči pari: Fr. Meden z gospdč. Marijo Lunka; Alojz Kalan z gspdč. Angelo Labernik; g John Graliek z vdovo Ano Kočevar iz Tower, Minn.; Rudolf Majerle z gspdč. Ano Vrane-šič. K prvemu so oklicani sledeči: Pavel Hutar z gospico Emo Hasko; g. Marko Pluth, uslužbenec v Laing prodajalni za železnino, z gospico Amalijo Govže, hčerjo glavnega blagajnika J. S. K. J., in Perušek Frank z gospdč. Mary Marolt. Vsem novo-poročencem želimo obilo sreče in blagoslova! Starišem Stanislav Vesel so pokopali danes hčerko Angelo. Naše so-žalje! S pozdravom J. J. Peiel. Jamestown, N. Dakota, 5. maja. — Dragi mi Amer. Slovenec! Naznanjam znancem in rojakom po širni Ameriki ih v Evropi, da smo imeli dne 15. aprili prav lepo "ofcet". Poročila sta se g. Matija Jerman in nevesta gdč. Marija Gerzirt, obadva doma in rojena v Mihelji vasi pri Črnomlju na Dolenjskem. "Ofcet" smo imeli pri gospodu in gospej Janezu Mucu ter je b^la dokončana v najlepšem redu. Vsi znanci in sorodniki so bili prav ko-rajžni; seveda, dobrih jedil in pive in palenca je bilo tudi dovolj. In ta naš mladi par, ženin in nevesta sta se drugi dan zvečer odpeljala na Waukegan, 111. in tam nameravata svoj prihodnji dom imeti. Torej želimo tem našim mladim ljubo zdravje in srečo v njihovem zakonskem stanu! Končam ta moj dopis in pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, in tebi, A. S., pa obilo uspeha. John Mutz. Krairi City, Mich., 9. maja. — Slavno uredništvo-. Am. SI.! Pišem par vrstic v nam priljubljeni list in želim da jih sprejmete v svoje predale. Vreme imamo izvrstno. Polje se obdeluje in rani krompir sadimo in kmalu bo čas za koruzo. Ptički žvrgolijo in kos pridno poje in grlic?, grči in divji golobi bučijo s svojim č . obnim glasom, tako da se človek počuti kakor na Kranjskem, kjer sem še krave pa-sel in poslušal petje ptičic. Naj omenim, da smo imeli dne 6. maja sv. birmo v naši najbližji fari, vBrunswicku. Milostljivi škof iz Grand Rapids so v navzočnosti peterih duhovnov podelili zakrament' sv. birme približno 40 dečkom in di kiisf-mi, med temi je bilo par slovenskih Po končanem opravilu so imeli škof lepo pridigo, da je vsakemu do srca segla, in opominjali mladino, da naj <• pridno držijo doma in delajo na kmetijah, ker po mestih je pohujšanje čez mero in mladina je v nevarnosti, da si pogubi dušo in telo. Po končanem govoru so podelili vernikom blagoslov z Najsvetejšim in po zahvalni pesmi smo veselo šli na svoj dom. Doma pa zapojemo navadno kmetiško: Ko spomlad se zač"e svoj vrtec gradim, in orjem in sejem in trtje sadim. Poleti koševam planine, doli, in srpe bruševam, ko žito zori. V jeseni gozdarim, otavo kosim; pšenico omlatim in grozdje mežim. v Pozimi počiva, kmet truden je vs-.,M orodje popravlja, pa puha tobak. Pozdravljam vse rojake širom Zdr. Držav. Marko Bluth. La Salle, 111, 10. maja. — Tukaj je umrla ga. Marija Derganc, soproga g. Jerneja Derganc. Bil je krasen pogreb dne 25. apr. ob udeležbi velikega števila znancev, prijateljev in sorodnikov družine Derganc in Aklešan Pokojnica zapušča Vu v La Sanr svojega očeta g. Ok'"5an, dva brata, soproga in eno sestro v Jolietu, omože-no Gregorčič. Sveti ji večna luč! Sorodnik. Springfield, 111, 1.3. maja. — Res je prav žalostno, da ni nobenega dopisa iz našega mesta, akoravno štejemo veliko naročnikov na naš prekoristni list za našo naselbino. Mislil sem si sam, da se bode vsaj sedaj, ko imamo toliko prostih dni, oglasil kateri drugi da bode izdal kakšno novico iz tega mesta. Ali smo res korajžo izgubili, da se ne damo med drugimi v svet, da tudi mi napredujemo, najsi pogledamo kamor hočemo? Posebno pa pri društvih, katerih nam tudi ne primanjkuje naj bode od katerekoli jednote ali zveze, od vseh slovenskih in tudi nas še drugi narodi vzamejo v poštev, da tudi naš narod povabijo na njih veselice in tudi na njih zborovanja, kar tudi nam ne škoduje, marveč koristi, ker ravnati si moramo sploh ravno tako kakor narod pelja, najsi bode te ali one narodnosti. Posebno se letos zanimajo društva raznih jednot in zvez zaradi veselic ter si komaj eno društvo omisli veselico, si drugo tudi želi ravno ta čas imeti, in to nam je že veliko zaprek in sovraštva naredilo, tako da se včasih res pogledata eden druzega, ko tikete prodajata eden od tega in drugi od onega društva, da si sama enemu i" drugemu sramujeta razložiti korist za to ali ono stvar, kar bode veselica prinesla. In to se je tudi primerilo, da sta bili dve .veselici na eden dan in vsaka v drugem prostoru, kar pa ni veliko prineslo dobička ne temu in tudi ne onemu. Največji vzrok je ti stvari, ker smo ploh Slovenci tako samosvoji, da si rajši eden drugemu škodujemo, kakor da bi v slogi živeli. Dajmo to stvar opustiti in privoščimo temu ali onemu društvu čas, da tudi pride vsaki na vrsto si svoje stroške pokrivati, da ne bode potem toliko zaničevanja med nami, ako eno društvo ima veliko udeležbo v eni dvorani in se posmehuje drugemu, ki nima toliko uspeha. Imenoval sem sedaj samo društva. Pa tudi ne smemo pozabiti na veselice, katere bi morale tudi priti na vrsto v podporo slovenske župnije, v katero spada sploh ves slovanski narod. Tu (Ji to moramo podpirati! Ako se ne '»odemo tukaj vsi skupaj zjedinili, tudi sle bodemo spoštovani od druzih narodov. Nobeden ne more biti toliko ošaben ali samsvoj, da ne bi za to ali ono pomoč prosil tudi pri cerkvi, akoravno se dobi nekateri tako ošaben, da to zaničuje. Pa vendar tudi ta pride na vrsto, ker društva, katera tako dobro napredujejo pri nas, si vsako kosa enemu drugemu, da tudi vsakemu njih članov privošči pošteno življenje i" Hajboljšo postrežbo, kakor tudi za-dovoljnost. Omeniti moram tudi cerkveni pev- ski zbor, ker je prav malo zanimanje za naše dobre Slovence, katerih glas je tako mil, ali vendar morajo biti še drugi narodi navzoči, da se bo vsa stvar tako lepo pela naprej, ker njim gre najlepša zahvala. Seveda, za to stvar bi se morali sami Slovenci zavzeti in si čast sami sebi privoščiti in se ne na druge zaupati. Tudi so nekateri preveč ošabni pri tej stvari in tako da se večkrat razdira med njimi ter se bolj priljubujejo drugim narodom, kakor svojcem. Dobro bi bilo, da se to stvar popolnoma opusti in da se zanima ustanoviti popolnoma slovenski cerkveni zbor. Veliko tega sovraštva je škodovalo Slovenskemu pevskemu društvu "Triglav", ali upati je zopet, da se zopet zbudijo slovenski pevci in začnejo stvar peljati naprej popolnoma pravilno in vztrajno, ker potem ne bode mogel nobeden obre-kovati, da ne napredujemo. Imamo lepo svoto denarja v blagajni (in samo malo korajže in vspeha je potreba, in stvar se bode zopet pživela, kar bode v korist vsem društvom in zmerom več povabila za na veselice, kar pripomore vsakemu društvu. Kakor se čuje, si je društvo sv. Barbare štev. 23, od Forest City, Pa., o-mislilo novo zastavo kupiti in si tudi želi, da bi druga društva dala priložnost temu društvu opustiti primeren dan in naredili njih dan zaradi blago-slovljenja in razvitja zastave ter da bi bilo mogoče vsa društva povabiti na njih veličasten dan. Privoščimo eden drugemu svoj primeren čas in je gotovo, da bodemo vsi dobro koristili eden drugemu in ne privoščiti za škodovati. Torej ob priliki, katera bode prišla še več označena, bodo gotovo povabljena vsa slovanska društva na dan blagoslovljenja njih zastave. Kar pa zaradi dela, do danes še nismo nič gotovi, akoravno nekateri že delajo; pa upamo vseeno, da v enem ali dveh tednih bodemo sploh vsi začeli. Seveda upanja za stalno delo sedaj poleti ni veliko, pa vendar še vsaki toliko zasluži, da se da preživeti. Kakor vidim, da od prvega aprila, kar smo doma, ni bil nobeden Slovenec veliko prost zaradi dela okolu njih domovanja, katero ima skoraj vsaki svojega; vsakteri ima to ali ono popravilo, posebno barvanje se pozna letos pri vseh slovenskih domačijah. Tudi porok je bilo več letos kakor smo jih pričakovali in posebno dobro, da si je vsaki Slovenec svojo Slovenko izbral, kar pa tudi mislim, da se niso še tudi ne vse izvrstile. Mimogrede sem pozabil omeniti, da bode pevsko društvo "Triglav" imelo prihodnjo sejo 23. maja ob 7. uri zvečer v cerkveni dvorani. Dal bi opomin, da bi se gotovo udeležili v polnem številu vsi Slovenci in kaj koristnega ža napredek sklenili. Seveda, dopis se mi je malo zavlekel ter bodem končal s pozdravom na vse Slovence. Naročnik. JJ*. Jp. Jr. JJV Jp. JJvJJt.Jp. JF. JJC i Ni čuda. % Valley, Wash, 10. maja. — Velece-njeni g. urednik! Zopet Vam pošiljam dolg dopis iz naše slovenske vasice. Majnik je tu. Vse se veseli in raduje majnikovega veselja. Rožice cveto po vrtovih. Sadno drevje je polno cvetov, kakor bi ga bil sneg obelil. Če-belice in čmrlji brne po cvetih in obirajo sladki med. Trava zeleni. Ptiči pevci nam popevajo lepe pesmi po vrtovih in hvalijo Stvarnika vseh stvari. Res, krasno je gledati lepo zemeljsko naravo, katero je Večni ustvaril po svoji volji. — Žitna semena so dobro skalila, ker je takrat bolj pogosto padal dež. Bog nam daj dobre letine! Mogoče mislijo naši rojaki po širni Ameriki, da mi tukaj v zapadnem delu države Washington Stric Samove zemlje spimo spanje pravičnega. O ne! Dne 4. majnika je imelo žensko društvo "Basket party" v prid cerkveni blagajni v prostorih g. W. Koreisa za kinčanje oltarjev. Čistega dohodka jc preostalo $60.40. Srčna hvala vsem, kateri.so se udeležili ženske veselice! Tudi visokonogata gospa, katero imenujemo štorkljo, je pred kratkim obiskala našega rojaka Jakoba Tom-she in mu podarila krepko deklico. Čestitamo! Slovenski rojak John Blenkush se jc povrnil semkaj k svojim prijateljem iz Oregon City, Oregon, kjer je bil na obisku pri svoji Sestri. Spoštovani rojak John Malley si dela novo krasno hišo, blizu "Jumpoff Lake". Želimo mu sreče v novi hiši! Zakonsko zvestobo sta si tudi obljubila: Ana Roje, vdova, po prvem možu Johnu Rojcu, in vdovec Filip Lorcnsky. Nevesta je rodom Mažar-ka in ženin rodom poljski Rus. Želimo jima obilo sreče v novem stanu. Prosim, g. urednik, da uvrstite ta dolgi dopis v naš list in odmaknite pleteni koš kakih devet čevljev in pol. Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in onkraj luže, ravno tako vse kranjske Janeze in gorenjske Mine! Kdor ima srce — zna za dom solze_ za slovenske domovine raj; — 2a njo nad živi — za njo hrepeni — njo, le njo bo ljubil vekomaj. Hčer majke Slave. Waukegan, 111, 13. maja. — Zadnji teden, dne 12. maja sta stopila v zakonski stan priljubljeni rojak Anton Valentinčič z-gospico Alojzijo Pleško, oba iz Dolenjskega. Bilo srečno! M. O. * da ste bolni in onemogli, ako puščate, da vam kri oslabi in postane obložena s nečistimi snovmi. Ne ostanite v tem stanu. Severov Kričistilec (Severa's Blood Purifier) vam bo zopet pomagal. Ta je bil popolnoma preizkušen z dobrimi uspehi v slučajih bulj, kožnih bolezni, opah-kov, ogrcev, uljes, živih ran in drugih bolezni vsled nečiste krvi.—Cena $1.00. * * da se prikažejo nevarni pojavi nervoznosti, ki so povzročeni od napornega dela, skrbi, nespečnosti in nezmernosti. Severov Nervoton je resnično živčna tonika ki krepi oslabele živce, olajša dušno potrtost in zagotavlja krepilno stanje. — Cena $1.00. 4 Razdraženje, * * * * * * * $ Severovi Praški zoper | Glavobol ^ hitro ozdravijo to nepriliko, v ====== * * čezmerno delo, nespečnost, želodec, ki je že dolgo prazen, razne nerednosti v ustroju in vsakovrstne čezmernosti prinašajo glavobol, toda (Severa'« Wafers for j Headache and Neuralgia) Ceiia 50c. Prodajajo se v lekarnah povsod. Knjižice in navodi tiskani v vašem jeziku. Zdravniški nasvet zastonj vsem ki pišejo na W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA A. Schoenstedt & Co. Woodruff Bldg., Joliet, III. Oba tel. 169. Zavarujemo proti požaru. Prodajemo zemljišča. Prodajemo boude. Oddajemo hiše v najem. Prodajemo parobrodae liste. Največja tvrdke te vrste v tej okolici. Prej seje nahajala v Loughran Bldg., za se nahaja pa na 2. nadstropju WOODRUFF BLDG. Vogal Chicago and Jefferson and Chicago St. JOLIET. FINO PIVO V STEKLENICAH- Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephones 26- V Soli. Učitelj: "Čemu imamo dve roki?" Učenec: "Zato, da z eno vzamemo, x drugo pa obdržimo, kar smo vzeli!" KNJIGARNA AMERIKANSKEGA SLOVEN^ je izdala svoj ijov imenik knjig svoje zaloga . y, vsakomur pošljemo zastonj, če priloži »• znamko za pošijjatev. Kdor želi, da »e mu posi imenik knjig naj piše ponj na: Amerikangki Slovenec, Joliet, IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. VMAI V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 19 aprila 20 Hrvatov in 45 Makedoncev m Bolgarov; dne 22. apr. 110 Hrvatov 111 27 Makedoncev; dne 23. apr. 60 Slo vencev, 24 Hrvatov in 56 Makedoncev W Bolgarov. Iz Amerike se je vrnilo dne 19. apr. 30 Slovencev in 70 Pola-kov, dne 23. apr. 40 Macedoncev in Bolgarov. —• V Ameriko jo je hotel 23. apr zjutraj popihati 1892. leta v Starem 'rgu, okraj Črnomelj, rojeni Peter ^terk ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Nakana se mu je pa izja-Jovila, ker ga je tik pred odhodom na Južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči redar Večerin aretiral. Izročili So ga deželnemu sodišču. Slovenski fantje. Vojaški strokovni list "Vedette" je priobčil na Podlagi uradnih podatkov številčni Pogled o tem, katere narodnosti vojaki so v Avstriji najbolj zdravi. Iz-fazalo se je, da so slovenski fantje l^ed vseh avstrijskih vojakov najbolj čvrsti. Povprek je torej pri slovenskih polkih na dan najmanj mož olnih, najmanj časa in izgube naj-manj službenih dni. Ta uspeh bo še vfcji, če omejijo nezmerno pijančeva-nJe, posebno žganjepitje, med mladino. ~~ Sadja bode letos, če Bog da, na Gorenjskem veliko. ~~ Postajališče Podholm - Vintgar med postajama Dobrava in Bled na Pfogi Jesenice -Trst je bilo otvorjeno ne 1. maja za osebni in prtljažni pro-Het. Novo zadružno mlekarno v Št. vidu pri Vipavi so dne 28. aprila složno blagoslovili. Poslopje je kras-j10- Za vipavsko zadružništvo je bil 0 Pomenljiv in zmagoslaven dan. Slovensko planinsko društvo, ne 27. aprila se je vršil v "Narodnem domu" v Ljubljani 19. občni zbor ^lovenskega planinskega društva", ^borovanje je otvoril predsednik dr. ; ,°tainšek, ki je pozdravil med dru-8Wni majorja 27. domobranskega gor-s*ega polka g. Jegliča, kateri se je udeležil zborovanja po naročilu pol-sovnega poveljništva, ker je domo-ransko ministrstvo dovolilo, da naj Pristop; "Slov. luan. društvu", domači sorski polk kot podpornik in častniki M clam- To ni samo ugodno za sti|OV' P)an- društvo", temveč tudi ča-=„"?•' . ,tajniškega poročila je posneti, da Je imelo ob koncu leta 1911. sUpno društvo 3275 članov in 21 po-uruznic. Iz blagajniškega poročila je Posneti, da izkazuje čisto društveno Premoženje vsoto 97,958 K 85 v. si,"^,200 £°jenk trS°vskih tečajev brez s uzbe Preteklo leto je dovršilo na lnU oonb,janskih trgovskih tečajih o-O U ^80 gojenk pouk. Od teh jih je ok l qo b° V Ljubljani in drugod . ' vse c'ruKe pa so brez nje in •iKajo na razna mesta v trgovini in 1'sarnah, če se kje kaj izprazni! Slo-enski trgovci v Trstu, Gorici, Celju, lalT dlUgod bi tcm dekletom ' Pripomogli do kruha, če bi imeli Peljano — slovensko korespondenco! v — Domači iznajditelj. G. Avguštin erne, fotograf in slikar v Ljubljani Priglasil svojo iznajdbo izdelova-^.°'3n.tih slik na fotografični pod- }r konkurzu je Franc Rugel na u Smrtna kosa. V Premskovem je Sin u-dne 21' apr" gdČ' Antoniia Jer" ' "ci mesarja Antona Jeršina, stara j '— V Ljubljani v trnovskem Pnisču je umrla Neža Princ, vdova Mestnika Tomišlja. — V Ljubljani sc],nmrl znani krojač g. Ivan Hueb-ti;i.e.r' 'i V Kosezah je umrl cerkve-,et rn posestnik Franc Ahlin, star 52 lija T" Ljubljani je umrla ga. Ama-ia r gar' soProga delovodje Andreje ut°8iar' 56 let stara' ~ Na D"naj» Din.-" sekcijski svetnik dr. Ludovik čan _!\Star 70 ,et- rodom Ljubljan-ni ' V deželni bolnišnici v Ljublja-leir/rH: Ivan SukIJ'e. vratar jubi-iz "boznice; Jožef Videtic, klepar Hež 111 znani originalni dovtip- *na„ 12v°sžek Karol Jager, splošno tudi »nenom 'fijakar Korel' ali studentovski fijakar". m^T JniP Vkcz Gorup pl Slavinski u- p0 hul 6 2S' aprila jc umrl na Reki Jii slo\ m,trpljenju za P'ju^nico zna- ruP Dinc,' ™Cen Josip vitez G°-' ... avinski, znan posebno po svojji. ' ,. vlnsk)' zna" posebno po je bil )askih "stanovali. Pokojnik villi r,,'Tn dnC 6" apri,a 1834 v Sla" ^aziili m tojni- Po dovršenih gim- vi "aUkih je stopil kot komto- Kalk, 2 0 pri svojern stricu Janezu tej tv,r" y Trstu. Leta 1862. je bil pri VaJ - .'menovan za Klavnega pro-Wni«irja m kot tak vodil'zgradbo žeje ,pro«e Maribor-Celovec. Ko tirn iviinsier umri, je Prev2a1Cntarično odredil, naj Gorup raz,in,-e-VOdstvo "jezove firme. Po ti;-,... Uzenju tvrdke "Knlki,.,- ;„ j- je iet .o/ K Maribor-Celovec. ^StaSJSfr Jancz. Ka,ister »mrl> Je fz diči.1,,'Užcnju tvrdke "Kalister in de-Svoio Je leta 1876- Gorup ustanovil vila 2SariOStojn° tvrdk°. ki se je ba-2eradl .nčnimi Posli. železniškimi ?odiet' - "žitninskimi zakupi. Josin r JC Stjajno uspevalo. Umrli 1' ^ortip je bil leta 1888. imenovan za častnega meščana ljubljanskega ter je bil častni občan 53 slovenskih občin in 26 slovenskih društev. Ustanovil je leta 1888. deset ustanov za slovenske srednje- in velikošolce in 10 ustanov za učenke slovenske višje de kliške šole v Ljubljani. Nadalje je u stanovil 1. 1898. še štiri ustanove za slovenske trgovske akademike. Omogočil je s svojo radodarnostjo ustanovitev višje dekliške šole v Ljubljani, ter podpiral sploh šolstvo in dijake. Za svoje zasluge je bil odlikovan leta 1898. z vitežkim križcem Franc Jo-sipovega reda, a leta 1903. je bil po vzdignjen v vitežki stan s predikatom "Slavinjski". Oženjen je bil prvič le ta 1866. z Anico pl. Pergkofer iz Ce lovca, in iz tega zakona je imel štiri sinove in štiri hčere; v drugič je bil oženjen leta 1881. s Klavdijo Kees-bacher iz Ljubljane, in ta zakon je bil blagoslovljen z enim sinom in pe timi hčerami. Pogreba dne 27. apri la se je udeležil v imenu Ljubljane žu pan dr. Ivan Tavčar z magistratnim tajnikom J. pl. Bleivveis-Trsteniškim, ki sta položila venec na krsto. Zastopana so bila pri pogrebu tudi razna narodna društva, kojih član je bil po kojnik. Svetila preblagemu pokojniku večna luč! — Dr. L. Derč umrl. Dne 28. aprila je umrl na medicinskem oddelku deželne bolnice v 28. letu svoje starosti g. dr. Ladislav Derč, c. kr, avstrijski konzulatni ataše, brat zdravnika dr. Derča. Nedavno je bil dr. L. Derč v ljubljanski bolnici en teden. Tožil je, da ne more dihati. Nato se je zdravil doma, nakar se je vrnil v bolnico, kjer je umrl. ■ i-it;^' - Iz Ljubljanice so dne 28. aprila dopoldne pri papirnici v Vevčah potegnili truplo gdčne. Ivane Novak, po-domače Ložarjevo, hčerko gostilničarja v Štefanji vasi, ki je veliki petek pri trganju cvetlic zdrknila v Ljubljanico. — Utopljenega so dobili v Ljubljanici na Vrhniki dne 26. aprila nekega Jožefa Bezlaj, 621etnega samskega delavca pristojnega v Dobrunje. V vodi je bil tri dni. Ne ve se, ali je pokojni izvršil samomor ali se je ponesrečil. — Ubil se je v soboto 27. aprila popoldne 181etni mladenič Anton Majnik v Idriji. Popoldne okoli pol 3. ure se je na biciklu odpeljal iz Črnega vrha, kamor se je opoldne peljal na izlet. V ovinkih Md Eodrotajo ('Vključili") je zdrsnil z biciklom pod cesto in strmoglavil čez zid. Sredi ceste je obležal z razbito glavo. Ponesrečenega mladeniča je kaj škoda, Pri ključavničarskemu mojstru Praprotniku se je pred kratkim izučil, da je bil zelo spreten v svojem delu. Zadnji čas je bil u-služben v Kogovškovi elektrarni. Bil je miren, tih, pa marljiv fant. Otrok utonil. Alojzij Tomažin iz Rake ima pri svojem poslopju mlako, katera je obraščena z grmovjem. Dne 23. aprila je šel, ko je bila žena od doma odsotna, tudi on na polje in potem v gostilno. Doma je pa pustil tri otroke, med njimi triletnega Lojzka. Ta fantek je zašel v lužo in utonil. — Slovenski potniki na "Titanicu", O slovenskih potnikih na "Titanicu" se "Slovencu" poroča, da se je otel Franc Karun z Milj pri Šenčurju, ki je v rešilni čoln spravil svojo petletno hčerko Ano in tudi sam tam ostal. Utonil pa je kovač Janez Mrkun z Bele pri Preddvoru, ker ga niso spustili v čoln. — Nevarno je poškodoval bik Marijo Potočnik, 31 let staro, doma iz Dragoboščka pri Selcali nad Škofjo Loko, ko ga je hotela napojiti in odvezala, da ga k vodi pelje. Sunil jo je v trebuh in hrbet. Prinesli so jo v ljubljansko bolnico. Menda okreva. — Žalostno! Dne 24. apr. zjutraj je umrl na Kokrici pri Kranju samski posestnik Alojzij Stros, p. d. Černetov. Pokojni je imel v zadnjih letih navado da je parkrat na leto popival po več dni skupaj. Ko ga je ta bolezen minila, je zopet pridno delal. Od cvetne nedelje naprej je zopet popival. V ponedeljek po beli nedelji ga je ponoči, ko je šel iz gostilne domov, baje nekdo napadel in mu oropal sto kron denarja. Napadavec mu je prizadel udarec na glavo. Pokojni je potem še cel teden hodil okrog in naprej pil. Prenočeval ni doma, temveč pri sosedih in pri svojem bratu. V soboto 20 aprila je legel in 24. apr. umrl. Sodni komisiji, ki ga je pred smrtjo zaslišala, ni mogel nič natančnega povedati o napadavcu. Orožniki so bili pridno na delu, da bi zasledili napadavca. Dva osumljenca so aretirali. Dne 25. apr. so pokojnega raztelesili in pokazalo se je, da ni umrl vsled rane, temveč vsled pljučnice in ker je bil popolnoma izpit. Sodišče je sumljenca uboja takoj tisti dan izpustilo. Pokojni je pred par meseci tudi ponoči zašel v vodo in bi bil gotovo utonil, ako bi ga ne bila ravnoista dva, ki sta bila sedaj osumljena uboja, v zadnjem trenutku potegnila iz vode. Pokojnik je bil lastnik lepega posestva, katero je obdeloval z bratom in sestrami. Pripoveduje se, da so ga gnale razprtije v družini do pijančevanja. Na vsled smrti notarja dr. Voka v Ljubljani izpraznjeno mesto je ime- novan kot notarski substitut g. Franc Krisper, notarski kandidat rajnega. — Pri nastavljanju pasti se je ob-strelil Franc Musar, nadučitelj v Bo-štanju, ki je šel streljat in pasti nastavljat voluharjem (so nekake poljske podgane.) Ko je nastavljal past, se mu je sprožila in naboj ga je zadel na levi roki. — Požar na Velikem Vidmu pri Št. Lorencu. Dne 27. aprila se je vnela brst pri Ogrizkovih svinjakih na Velikem Vidmu. Ob hudem vetru se je ogenj precej razširil na svinjake, odtod na hlev in hišo. Veliki Videm šteje 16 številk samih revnih posestnikov, ki so na hribu drug k drugemu stisnjeni. Vodo imajo le v par kapnicah in lužah na sredi vasi. Nevarnost je bila velika, da bo šla cela vas. Ogenj se je razširil na Smoličevo hišo, katero so skušali začetkom braniti, pa jo je ogenj iz Ogrizkovega hleva od spodaj prijel. Bližnje hiše so namočili, možje so po lestvicah splezali na strehe. Podrli so Smoličev svinjak in deloma malo Kisetovo poslopje. Zarmi-čeva hiša se je že vnemala,' pa so jo z veliko požrtvovalnostjo vendar rešili. Veter je pa odnesel ogenj na kozolce, ki so oddaljeni 100 do 200 m. Tam se ljudje niso ognja nadejali. Zgorelo je vse. Ko je prišla požarna bramba iz Velike Loke, je omejeni ogenj kmalu zadušila. Pogorela sta dva gospodarja popolnoma, hiša, kozolec, hlev, pod, svinjaki, orodje in vsa obleka. Dvema so pa pogoreli kozolci. Pri Ogrizkovih so zgoreli tudi 3 prašiči, čevlji in žito. Stari Smolič je bil zavarovan za 600 K. Drugi za male vsote. — Zrel tiček aretovan. Srečen lov so napravili orožniki dne 24. aprila v Spodnjem Logatcu. Ustavili so na poti mladega človeka, ki ni imel nikakršnih dokazil pri sebi. Malo poprej je prodal v Hrušici neki tamošnji po-sestnici novo kolo za 30 K, katerega vrednost znaša 200 K. Neznanec je orožniški patrulji rekel, da je ključavničarski pomočnik ter si nadal napačno ime. Orožniki so si pa tička bolj natanko ogledali in dognali, da je iden tičen z dninarjem Avguštinom Vrečarjem, rojenim leta 1887. v Št. Ru-prehtu pri Celju, in da je proti njemu izdana tiralnica zaradi hudodelstva tatvine. Vrečar je v službo stopil za hlapca 14 dni pred velikonočnimi prazniki pri Matiju Vilčerju v Feichten-dorfu na Zgor. Koroškem, ter mu iz škrinje za obleko izmaknil 4000 do 5000 kron, nakar je izginil. Tat je pa hotel imeti tudi kaj užitka od svojega plena, zato se je vozil po Tirolskem, Solnograškem in drugod, obiskal razna mesta ter je v kratkem ves denar zapravil. Nato se je pojavil v Ljubljani, in ker je bil brez vsakih sreds-tev, je ukradel iz veže tukajšnjega poštnega urada novo kolo, last poštnega sluge Edvarda Levarda, s katerim se je odpeljal proti Logatcu ter kolo, kakor prej omenjeno,'za 30 K v Prušici prodal. Tatu so pravočasno prijeli in še ves za kolo dobljeni denar pri njem našli. Tat je izročen sodišču. — Boga preklinjal in nevarno pretil. Matija Germ, 29 let stari delavec v Ložu, je na jako slabem glasu, kar izpričujejo njegove predkazni, katerih ima 24. Tako je posestniku Francetu Komiderju, zaradi katerega je bil pri okrajnem sodišču obsojen, zagrozil, da mu bo tiste dolge noge polomil, če ga bo v trgu srečal ter mu obesil slamnatega moža na streho. Vžitka-rici Tereziji Lavrič je pa zagrozil, da jo mora on ubiti, če jo ne bo drugi. Dne 29. svečana je pa po Ložu hodil in očitno B'oga in Mater božjo preklinjal. Zagovarja se, da je bil pijan in da o tem ničesar ne ve. Sodišče, ki mu tega ni verjelo, ga je obsodilo na devet mesecev težke ječe. bilo precej globoko vode, v kateri je Miška utonil. Drugi dan so mrtvega izvlekli iz jame. — Krvav ples do smrti. V neki gostilni v Karlovi vasi pri Radgoni so popivali kmečki fantje. Vsled neke malenkosti so se sprli in želar Geder je s steklenico napadel nekega Hu-berja, a ta je prijel nasprotnika in ga vrgel ob tla. V tem trenotku je Geder zgrabil za nož ter zabodel ž njim Huberja enkrat v glavo, dvakrat v ramo in dvakrat v levo roko. En sunek mu je zadal tudi v nogo. Huber pa je Geberja zabodel globoko v hrbet. Oba sta težko ranjena in se borita s smrtjo — pravi poročilo z dne 29. aprila. — Noč ima svojo moč. V Slivnici pod Mariborom so ponočevali zvečer fantje iz Frama, Šmarje in Dobrove. Pri tem so se trije med seboj skregali in fanta Lorberk in Stern sta Razbor-ška z nožem obdelala do smrti. Ubijalca so orožniki prijeli. — Sin ubil očeta. Posestniški sin Mihael Kureš v ptujski okolici je v nekem prepiru tako hudo pretepel svojega očeta, da je bil oče smrtno nevarno ranjen. Očetu se je vsled ran zastrupila kri, da je nato bolečinam podlegel in dne 25. aprila umrl. — Sv. Bolfenk pri Središču. Kmečki sin Ernest Borko v Gomili se je razsrdil nad svojim mlajšim bratom tako, da mu je zagnal kramp v glavo. Ko je mlajši brat videl nevarnost, se je prijel za glavo; a Ernest mu je pa kramp zasekal v glavo tako, da mu je predrl pest in črepinjo v glavi, da so mu le s težavo potegnili kramp vun. Ranjeni leži v ormožki bolnišnici, Ernest pa se je skril, konečno pa se sam javil orožnikom. — Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Radi tepeža na veliko soboto zvečer, pri kresu v Oseku, se je imel zagovarjati v soboto dne 20. aprila pri o-krajni sodniji v Št. Lenartu fant Martin Zimič od Sv. Antona v Slovenskih goricah. Vračajoč se domov, je vsled posledic- velikosobotnega večera med potjo v Oseku umrl. Svetna sodnija ga torej ne bode sodila. tej je zdravnik izpral želodec in jo poslal v bolnišnico. — Samoumor učiteljiščnika. Četrto-letnik goriškega učiteljišča Jožef Lo-vrečič se je dne 27. aprila ustrelil v veži hiše, v kateri je stanoval. — Krogljo iz revolverja si je pognal v glavo 291etni gozdarski uslužbenec Josip Korschitz. — Razpust graškega mestnega sveta. Mestni svet graški je bil dne 25. aprila razpuščen. Za vladnega komisarja je bil imenovan c. kr. namestni-ški svetnik pl. Unterrain, bivši okrajni glavar na Ptuju. — "Napredovanje" nemške šole v Št. Lenartu v Slovenskih goricah. Naši nemškutarji tožijo v "Marburgerici" o slabem obisku naše nemške šole, katero so postavili z ogromnimi žrtvami! Po tretjem letu obstanka ima šola skoro polovico manj otrok, kakor jih je imela prvo leto ob ustanovitvi! — Na ponesrečenem parniku "Titanic" sta baje utonila tudi Vincenc Kink in njegova sestra Marija Kink, dočim je bil Anton Kink z ženo in otroci rešen, vsi doma iz Muehldorfa pri Feldbachu. — Stavbeni mojster Lindauer, o katerem se je govorilo, da izginil, se je po dvodnevni odsotnosti zopet vrnil v Celje. — Smrtna kosa. V Babincah je u-mrl ugledni kmet Marko Bežan, star 58 let. — Pri Sv. Kunigundi n. P. je umrla Jožefa Potnik, velika dobrotni-ca revežev in cerkve. — Zadnji udeleženec ekspedicije pri Novari umrl. V Eggenbergu pri Gradcu je ondan umrl zadnji udeleženec avstrijske ekspedicije pri Novari, Franc Pregel, rojen leta 1832. v Vipavi. — V jami za gnojnico utonil. Iz Ormoža poročajo: Strašna smrt je doletela v Št. Tomažu stanujočega vodjo orožniške postaje v pokoju, Miška. Šel je ponoči iz Ormoža proti domu. Vsled teme je zašel k jami in padel v več metrov globoko jamo. V jami je — Slovence na Koroškem so morali pri zadnji državnozborski volitvi v beljaškem okraju nemški nacionalci u-poštevati. Nakrat so nemški nacionalci poznali Slovence na Koroškem. Žihpoljski Lučovnik je imel slovenske shode, celo izven dežele so poklicali na pofnoč bivšega socialnega demokrata, sedanjega nemškutarja in urednika "Štajerca", Korla Linharta iz Štajerskega. Lučovnik je govoril kakor iSS- slovenski dohtar. Pravil je, da narodni boj v Avstriji stane državo vsako leto 200 milijonov, da je jezikovni boj neumnost, pa le tega ni povedal, da delajo jezikovne boje ravno nemški nacionalci! Igral je tudi vlogo šaljivega farizeja, ki je dejal: "Ta špot nam ne delajte, da volite človeka, ki nima nobene vere!" Seveda so slovenski volilci ta njegov poziv prav tolmačili in volili proti dr. An-gererju, ki je začenjal na Koroškem kulturni boj. — Mohorjeva družba. V odbor Mohorjeve družbe sta bila izvoljena kot nova odbornika preč. g. prelat dr. Mar tin Ehrlich, profesor bogoslovja v Celovcu, ter g. dr. Val. Rožič. Prvi je bil izvoljen na mesto g. dr. Cukale ki je postal župnik v Podkloštru, drugi pa na mesto umrlega 341etnega odbornika dr. J. Sketa. — Gostovanje članov ljubljanskega deželnega gledališča. Dne 26. aprila so gostovali v gledališki dvorani hotela Trabesinger člani ljubljanskega deželnega gledališča. — Nagloma je umrl v Hamburgu trgovec Gustav Prosch iz Trbiža. — Hrvatska dobrotnica — umrla. V Zagrebu je dne 26. aprila umrla grofica Klotilda Burrati, roj. baronica Vraniczany-Dobrinovič, v 75. letu starosti. Hrvaška rodoljubkinja je določila v oporoki svoje premoženje v sledeče namene: 1. zgodovinsko hišo na trgu sv. Katarine št. 6 v Zagrebu je zapustila občini mesta Zagreb; 2. 200,000 K za osnovanje štirih ustanov za štiri srednješolce do zvršetka njihovih študij; 3. 20,000 K za medicinsko fakulteto na zagrebškem vseučilišču; 4. 20,000 K Jugoslovanski akademiji v Zagrebu; 5. 3000 kron gospodinjskemu društvu v Zagrebu za vzdrževanje najdenišnice; 6. 3000 K za Jelisavino društvo za naobrazbo žensk v Zagrebu; 7. 2000 K za ubožce mesta Zagreba; 8. 2000 K za uboge mesta Karlovec; 9. 2000 K pevskemu društvu "Kolo" v Zagrebu; 10. 1000 K ljudski kuhinji v Zagrebu; 11. 1000 K društvu "Uboški dom" v Zagrebu. Plemenita pokojnica si je s tem postavila trajen spomenik med hrvatskim narodom. — Kmetje oblegali grad. Iz Reke poročajo dne 18. apr.: V starem gradu Frangipani, ki je bil svoječasno last grofice Nugent, šo trgali otroci na vrtu cvetje. Grofica je poklicala k sebi enega izmed dečkov, da bi ga pokarala zaradi trganja cvetlic. Kmalu pa se je razširila novica, da je vrgla dečka v grajsko ječo, na kar se je mnogo kmetov oborožilo s kosami in koli ter odrinilo proti gradu. Grofica je oddala na prihajajoče kmete več strelov, vendar pa ni nobenega zadela in končno sama izpustila dečka. — Novo bolnico za pet milijonov K nameravajo zgraditi na Reki. — V Bosni se ustanovi šest novih domobranskih polkov, ki bodo imeli srbsko-hrvaški jezik kot službeni jezik. John Grahek ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kali« fornijsko vino, dobro žganje in trite najboljše umodke. Prodajam tudi trdi in mehki prem** TELEFON 7612. 1012 N. Broadway, JOLIET, ILL KADAR STE V MESTU ste rabljeni, da se greste okrepčat s JaSo okusne pijače in jedil t salun in restavracijo BAR 4t CAFE,«? Postrežba liborna— prav po domaČe, 403 N.Chicago min™ vogal Cass Sts. .....JUljlliJl The Will County National Bank Of Joliet. Illinois. Prejema raznovrstne denarne nlo| ter poiilja denar na vae dele irrift Kapital in preostanek |3O0,OM.ac C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Ruby St. JOLIET, ILL Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje poiteeieni. H Fino pivo, najboljša vina in smodke. | Wm. Metzger ji Ruby and Broadway JOLIBT iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMUliliiuiiiilUHaiHiitmiiinHmfflilHi POZOR, ROJAKI I Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljic f«a terjevo pivo, izvrstno žganje, dowjg ribo in prodajal dišeče smodk*. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby Si. N. W. Phone 825 Joliet, III. Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL — Posledica katastrofe "Titanica". Iz Trsta poročajo: Brzojavna poročila paroplovnih agentov konstatirajo, da se v Severni Ameriki sedaj, ko se je pričel čas potovanja v Evropo, mnogo povprašuje za prostore na onih ladjah, ki jih vodi pot skozi Sredozemsko morje, ker je na tem južnem kurzu, ki nudi tudi največ garancij proti megli in viharnemu morju, izključeno, da bi se naletelo na ledenike. — Polet aviatika Vidmarja iz Trsta v Benetke. Aviatik Ivan Vidmar je poletel s svojim aeroplanom 25. apr. ob'5. popoldne iz Savelj v Benetke k slavnostnemu blagoslovljenju novega stolpa sv. Marka. Ob 6. uri 19 minut zvečer se je srečno izkrcal v Benetkah. — Preuredba mestne klavnice tržaške je proračunana na 2l/i milijona kron in se' bo polagoma izvrševala. Preurejena klavnica bo zadostovala za pieskrbo 300,000 prebivalcev z mesom. — Poskušeni samoumori. Obesil se je v Trstu 231etni tiskar Alojzij Škerl, ker ni imel dela. Še o pravem času pa je prišel nekdo domačih domov in hitro prerezal vrv ter ga rešil. — Radi domačih prepirov se je potopila 40-letna Ivana Kosič. Sprali so ji želodec in jo rešili. — 19 letna Alojzija Vian se'je zastrupila radi družinskih razmer. Zdravnik ji je izpral želodec in jo poslal v bolnišnico. — V morje je skočil v prosti luki 49Ietni delavec Ivarol Kovačič. Potegnili so ga o pravem času še iz vode in ga odpeljali v bolnišnico. Vzrok: revščina.—Strup je pila 241etna Lucija Matešič. Tudi Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar 200 Jackson St., Joliet, n Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer mu lahko najdete vsak čas in te okrepčate V zalogi imam najboljša vina in dragi pijače. Anton Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre- Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost Pošilja denar v staro domovino, M-tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodk«. ROJAKI DOBRODOSLII 3581 E. 95th St S« Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KKOM|| VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD M I MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4t\% brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON> TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vaem svojim premoženjem, vrednim do 50 M-ILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojake — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKL PRI BAN. KI zahtevajte odločno, da ae Vam pošlje denar le na "MESTNO HRA» NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki mo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! k Anerikanski Slovenec Ustanovljen I. 1891. M, ujTečji in edini ilovemki-Uftkt Hit r Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Urednik...........Rev. John Kranjec Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St. Joliet, 111. Icdaja ga vsaki petek SL0YEHSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. I. 1899. T tuMem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik.........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Telefoni: Chhcago in N. W. 100. Ihrtesni za Združene države $1.00 ■a leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. i« denarne poiiljatv« naj ie pošiljajo na: AMBRIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. M spremembi bivališča prosimo na MČaifce, da nam natančno naznanijo FOLEG NOVEGA TUDI STARI WASLOV. ■•pise in novice priobčujemo brez ffaču«; na poročila brez podpisa se K »tiramo. Rokopisi se ne vračajo. ClMk ca oglase pošljemo na prošnjo. AMBRIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Ifce first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in Ame ■lea. The Official Organ of the G. C Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the 1LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Bsirenic-American Bldg., Joliet, III. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska unijska tiskarna. CERKVENI KOI-EDAR. 19. maja Nedelja Ivana. 20. " Pondeljek Bernardin. 21. " Torek Valens. 22. " Sreda Helena, dev. 23. " Četrtek Deziderij, škof. 24. " Petek Janezja. 25. " Sobota Urban, muč. NAUK ZA NEDELJO PO VNE-BOHODU. Jezus je naprej napovedal, da bo njegova cerkev morala trpeti preganjanje na tem svetu. Ta prerokba se je do pičice natančno spolnila in se še spolnuje. Pa ne le cerkev, marveč tudi njeni služabniki škofje in mašniki morajo preganjanje trpeti. Svet imenuje in zaničuje duhovnike kot brez-domovince, kot premalo narodne, premalo napredne. Ni ga stanu, katerega bi hudobni svet tako zaničeval kakor je duhovski stan in ako ima kdo izmed duhovnikov kako slabost in napako se skrbi takoj, da se ta napaka poveča in raztrobi na vse štiri kraje sveta. Jezus je v današnjem evangeliju naprej napovedal vse to svojim učencem rekoč: "To sem vam govoril, da se ne pohuj-šate. Iz shodnic vas bodo devali; pride celo ura, d» bo vsak, kateri vas umori, menil, da Bogu službo stori."— Zakaj pa je zlasti dandanes svet tako hudo zoper duhovnice? Na to vpra-iiinje ti hočem, dragi bravec, v današnjem nauku odgovoriti. Prvi vzrok je, ker je najmanj nevarno blatiti duhovnika. On je namreč že po svojem poklicu dolžan odpustiti in prenaš^i krivico. Vsled te dobrote in tega usmiljenja duhovnikovega pa raste nesramnim obrekovalcem pogum in greben. Strahopetneži imajo poguma zadosti, ker vedo, da duhovnik, kot namestnik Kristusov, ne bo zahteval toliko kazni za storjeno krivico, kakor bi jo zahteval kak drug človek. Nekateri blatijo duhovnike, ker od svojega krščanstva morda nimajo drugega, kakor ime, ker se ne zmenijo ne zaKogaTne za Jezusa Kristusa. "Ker niso poznali ne Očeta, ne mene." Zra-stli so v gorostastni verski nevernosti, hranili in nasičevali so se dan na dan s strupenim berilom, ki pita duhovnike z "krvosesi, izvržek človeštva, pijavka, lenuh," i. t. d. tako so prišli polagoma do napačnega prepričanja, da so duhovniki v resnici največji malovred-neži na svetu. Marsikdo sovraži in preganja duhovnike, ker noče ceniti žrtev, katere mora žrtvovati duhovnik v blagor človeštva. Duhovnik ni le služabnik božji, on mora marveč vsim vse postati, da vse Kristusu pridobi. Duhovnik je iz ljudst\a vzet in le predobro pozna vse križe, težave in brit-kosti, ki tarejo človeštvo in posameznike. Njegova dolžnost je tolažiti, pomagati in lajšati. Kakor se bere o Jezusu "in hodil je okoli dobrote deleč" tako mora delati tudi duhovnik. Duhovnik se je z mašniškim posveče-njem odpovedal družinskemu veselju zato, da se more žrtvovati celi župniji. Duhovnik sprejme novorojenčka in spremlja človeka v vsih trenutkih njegovega življenja od zibeli do groba; on je njegov zaupnik v vsih njegovih križih in v vsih njegovih britkostih. Celo brezbožni Voltaire je moral pri-poznati, da so duhovniki v obče usmiljeni do revežev, da radi pomagajo nesrečnim in radi podpirajo sirote in vdove. — Ako pa je temu tako, ali zaslužijo duhovniki ono zaničevanje, s katerim jih svet dandanes pita? Zakaj pa se svet zaletava v duhovnike? Zato ker je duhovnik zastopnik nravnosti, učenik dolžnosti in srednik med Bogom in ljudmi. Ker se pa šopiri dandanes bolj in bolj duh vpor-nosti in popolne neodvisnosti, zato se sovražijo zlasti duhovniki, ki morajo po svojem poklicu že obsojati upornost in hrepenenje po neomejeni neodvisnosti. Kaj hudega so storili n pr. duhovniki, ki so leta 1870 pri pari ških nemirih bili vmorjeni od razposajene druhali? Obče se je moralo pripoznati, da jih je bilo mnogo med njimi izredno usmiljenega srca. Toda prekucijski duh se ne ozira tudi ne na še tako velike čednosti; v duhovnikih si gledali prekucuhi postavo, pravico in oblast. Poglejmo dandanašne sovražnike duhovnikov! Kdo pa so oni, ki zrastejo kakor puran, ako zagledajo duhovnika? Ljudje brez obrazbe, brez značaja in večinoma vdani najostud-nejšim strastem. — Iz Gradca se je pred par leti vozil meni poznani duhovnik. Zašel je med razposajeno in sprideno mladino, ki ga je pikala z najostudnejšimi opazkami. Mož je molčal in se delal kakor bi bil gluh. Ko pride do postaje, kjer je imel iz stopiti reče razposajencem: "Na svidenje!" — "Zakaj na svidenje?" vprašajo nekateri. — "Zato, ker sem kape-lan v kaznilnici, kjer se še gotovo enkrat vidimo!" "Govori se slabo o duhovnikih, ker mnogi ne žive tako, kakor bi morali." To je popolnoma prazen ogovor. Napake so osebne. Brez napak ni nihče. Ako zagreši eden, ali smeš radi tega obsoditi celi stan? Ako kdo izmed duhovnikov doprinese kak posebno junaški čin, nikomur ne bo prišlo na misel radi tega pohvaliti celi stan. Zakaj pa se potem meče krivda na vse, ako posameznik zagreši? Sicer pa se drže sovražniki duhovnikov starega, a vedno novega, toda malovred-nega nasveta: "Obrekuj kolikor moreš predrzno, nekaj vedno ostane!" "Sovražim duhovne, ker vedno zahtevajo le denar." Ako zahtevajo denar ga ne zahtevajo za se, marveč za cerkev, katera je celi fari v korist. Kolikor zahtevajo za se, zahtevajo le, ker jim gre to po postavi. Sv. apostol Pavel piše: "Ali ne veste, da tisti, ki v svetišču delajo, naj tudi od svetišča jedo, in kateri oltarju služijo, naj imajo od oltarja svoj delež? Tako je tudi Gospod ukazal, da naj ti, kateri evangelij oznanjujejo, od oltarja žive." Boj zoper duhovnike in zaničevanje duhovščine je neopravičeno. Kdor zaničuje duhovnike, jih zaničuje večinoma zato, ker se njegovo življenje ne vjema z nauki, katere oni oznanjujejo. Ako sovražniki vere zaničujejo duhovnike, skrbimo mi, da jih bomo vsikdar spoštovali in branili. Ako spoštuješ duhovnika, spoštuješ v njem Njega, čigar poslanec in namestnik je REV. JOS. POLLAK. PISMO K SMRTI OBSOJENEGA. Letošnjo spomlad so v Mansu na Francoskem vsmrtili dva vojaka, Tis-seau in Nollet, ker sta umorila in oropala 65 let staro kmetico Luceau. Oba hudodelnika sta vmrla z Bogom spravljena in skesana. "Povejte moji materi," je prosil Tisseau svojega odvetnika, "da sem še v zadnjih svojih trenutkih mislil na njo in ne pozabite ji izročiti mojega pisma." O tem pismu se je na Francoskem mnogo govorilo in pisalo. Zasluži pa to pismo, da si ga dobro zapomnino vsi; zato ne bo odveč, ako je priobčimo dobesedno prestavljeno. Glasi se: "Le Mans, 25. marcija 1912.: — Te vrste so namenjene mojim zagovornikom, ki so vse storili, da bi me rešili. Poslužijo rta j se tega pisma, da svare druge z njim in da jih obvarujejo enake ali pa podobne nesreče. Pri-prostih teh vrstic namen jc lc pokazati, da sem jaz sin spoštovane družine le za to tako globoko padel, ker je bila moja šolska vzgoja slaba. Učili so nas v šoli, da imajo stariši le omejeno pravico nad svojimi otroci; da po postavi stariši nimajo pravice kaznovati svojih otrok. "Ker sem bil že po svoji naravi k hudemu nagnjen, so me vse te v šoli vcepljene misli — da smo vsi ljudje enaki, da bi ne smelo biti velikega bogastva — nagibali k hudim dejanjem. Storil sem prvo hudodelstvo in posledica je bila, da so me vtaknili v neki poboljševalni zavod. Tukaj sem moral mnogo let veliko trpeti, ker je vtidja — namesto da bi nas mlade ljudi skušal poboljšavati — le očitno kazal svoje zaničevanje do nas. Za vsak tudi najmanjši prestopek nas je čakala ojstra kazen: suhi kruh, verige in ječa. "Po mnogih letih sem zapustil bolan to hišo, v kateri sem se naučil edino le trpljenja in sovraštva do člove ške družbe, katero sem dolžil krivo vse moje nesreče. Dela nisem imel, pač pa sem imel huda, huda nagnenja, katerim sem se prepustil popolnoma in padal sem vedno globokeje. "Zadnje hudodelstvo, ki me je privedlo v ječo, je bilo meni v nesrečo V ječi, v kateri pišem te vrstice, sem našel duhovnika, ki mi je še le pokazal nalogo človeškega življenja; kajti pripoznati moram, da te naloge do zdaj nisem poznal. Zal da so za me ti opomini prepozni: kazen, katera me čaka mi bo onemogočila temu spoznanju primerno urediti svoje nadaljno življenje. "Želim pa, da bi postale te vrstice mnogim mladeničem, ki so se kakor jaz dali zaslepiti od socijalističnih naukov, resno svarilo. Koliko jih je ki se dajo kakor jaz omamiti z goljufivimi obljubami! Ako moram umreti bom umrl pogumno s prepričanjem, da je Bog bolj usmiljen, kakor ljudje, da mi je moje hudobij'e odpustil in da me bo k sebi vzel. Srce pa mi krvavi, ako se zamislim na svoje drage sta-riše, ki bodo ostali nepotolažljivi. Prosim Vas, obiščite moje stariše in povejte jim, da svojo hudobijo odkritosrčno obžalujem in da globoka žalost napolnjuje mojo dušo. Upam, da se snidem z njimi zopet v večnosti, kjer ne bom nehal moliti za nje, dokler se zopet ne snidemo. BENJAMIN TISSEAU, vojaška jetnišnica v Le Mans.' To pismo je na Francoskem zbudilo opravičeno splošno pozornost, ne morda le pri katoličanih, marveč pri vseh liberalcih, svobodomiselcih i. t. d., ki imajo vsaj še le količkaj dobre volje. Francoska drvi strašnemu prepadu na proti. Iz dežele brezverstva je postala ta dežela dežela nezmerne ne-nravnosti in zdaj postaja bolj in bolj d> žela hudodelstev. V glavnem mestu Parizu so popolnoma organizirane roparske družbe, apahi imenovani, ki štejejo na tisoče udov. Roparski napadi pri svitlem dnevu niso ravno redki. Roparji pa so tu in tam jako elegantni ljudje, ki se vozijo v automobi lih. Vzrok teh žalostnih razmer so, kakor so v zadnjem času spoznali celo liberalni časopisi — brezverske šole. Prvotno so se te šole zadovolile s tem, da so otroke ovirali vdeleževati se službe božje, pozneje so izšolali učitelje veri naravnost sovražno in pri-morali so stariše, da morajo- otroke pošiljati v take šole, zdaj so dospeli tako daleč, da se vera naravnost za-sramuje. Vsemu temu pa so dali lisjaki nedolžno ime "boj zoper klerika-lizem in prevladnost cerkve." Kako daleč so prišli na Francoskem se zaničevanjem in sramotenjem vere v javnih šolah o tem le dva zgleda: Neki učitelj, ki je bil ob jednem občinski pisar, ki je imel torej dvojen vpliv, je pretil vsakemu šolarju, ki bi hotel hoditi v cerkev, ali pa bi hotel sprejeti zakrament sv. birme, da mu ne bo dal izpustnice. Stariši se ne upajo pritožiti iz strahu pred županom in občinskim pisarjem in ko bi se pritožili, pritožili bi se brezvspešno. Tako se godi v deželi, ki si je zapisala za svoje geslo besede: "Prostost, enakopravnost, bratstvo!" Drugodi nekje je šla sedmoletna deklica v nedeljo k sv. maši. Ko je prišla v ponedeljek v šolo, ji je učitelj vkazal naj stopi na mizo in naj moli: očenaš. Dete uboga in moli: "Oče naš, kateri si v nebesih" — 'Kaj? Tvoj oče je v nebesih? Saj sem ga ravnokar na cesti videl!" — Cela šola se zakrohoče. — "Daj nam danes naš vsakdanji kruh!" — "Kaj? Tvoj oče ti ne da kruha, saj je vendar pek!" Uboga sirota je od sramu in strahu skoraj omedlela; toda moliti je morala do konca. Prihodnjo nedeljo je šla pa deklica kljub temu zopet k sv. rhaši. V ponedeljek je morala zopet na mizo in morala je moliti glasno "Češčeno Marijo." "Češčena Marija." — "Ali poznaj to gospo, da jo pozdravljaš? Saj pozdravljamo le ljudi, katere poznamo!" — Človeku se ježe lasje, ako mora brati ali poslušati taka bogokletstva in vpraša se kako je kaj tacega mogoče v deželi svobode, prosvete in omike. Kako je to mogoče? — Na to vprašanje si boš lahko odgovoril, ljubi bravec, ako pomi-liš, da je še lanskega leta minister za pouk Briand dal učiteljem sledečo nalogo: "Postavite Kristusa pred duri! Izbacnili smo ga že iz ubožnih hiš in bolnišnic, iz vojne in iz mornarice. Zdaj, učitelji, je prišel čas, da izru-/ate staro vero iz otroških src!" Da bi nastopile take razmere tudi Irugodi, na to delajo vsi oni, ki kliče: 'Vun s katekizmom in krščanskim naukom iz šol! Naši otroci se ne tiče Iruzega, nego krščanski nauki" Odgovora na ta ogovor ti ne bom dal, blagohotni bravec. Beri še enkrat pazljivo doslovno prestavljeno pismo spo-korjenega hudodelnika Benjamina Tisseau in potem si odgovori sam, ali delamo tukaj v Ameriki prav, da zahtevamo farnih šol, v katerih se vzgoju-je versko naša mladina. Javne šole so brezverske in morajo roditi iste sadove kakor na Francoskem; da jih pa v resnici rode nam pričajo hudodelstva, ki so tudi v Ameriki prav tako na dnevnem redu, kakor na Francoskem. REV. JOS. POLLAK. KRIVICA POSKUŠNJE O IZOBRAZBI. nih Držav odvračala, a prav nič ne omejevala priseljevanja zares nezaželenih življev, lopovov, sleparjev in pre-kucuhov. Kajti baš tem premeteflcem ne bi poskušnja o izobrazbi napravlja-la nobenih posebnih težav. Omenili smo že zadnjič, da ima Dil-linghamova poskušnja o izobrazbi ne morda samo namen, nepismene ljudi izključevati od priselitve, temveč da sega v resnici prav mnogo dalje. Zahteva namreč, da imajo priseljenci biti sposobni, odlomke iz zavezne ustave ali sličnih listinskih knjig umevati in razlagati. Potemtakem se zahteva od preprostih priseljencev sodba o vprašanjih, nad katerimi si najvišji sodniki v deželi tupatam belijo svoje učene glave. Recimo, da priseljevanje iz južne in vzhodne Evrope ni tako koristno in zaželeno za to deželo, kakor ono iz severne in zapadne Evrope. Dokler je pa "povpraševanje po delavcih večje, nego ponudba, je nezmiselno, zapirati meje ljudem, ki hočejo prinesti v deželo veselje do dela in mišično moč.. Sicer pa tudi ne smemo pozabiti, da so bili prejšnji priseljenci, Nemci, Irci, Škoti in Skandinavci, od nativistov prav slično sovraženi in odbijani, kakor danes italijanski, grški in ruski došleci. V takih 'okoliščinah je razveseljivo, da tudi nekateri angleško-ameriški časopisi nastopajo proti Dillinghamove-mu skrpucalu in podpirajo proteste. Seveda se njihovo razumevanje dostikrat znatno razlikuje od onega priseljencev. Tako zameta chicaški "Re-cord-Herald" predlogo ne le zaradi poskušnje o izobrazbi, temveč tudi zaradi takozvanega "zarotnega pristav-ka", ki je naperjen proti puntarskim uskokom iz Mehike, v resnici pa bi moral vsem političnim begunom zapreti vrata pred nosom. To je prav. Če pa misli omenjeni list, naj bi se priseljevanje popolnoma prepovedalo, »kadarkoli je delavski trg prenapolnjen, potem predlaga nekaj izredno nevarnega, priporoča poskus, ki bi utegnil povzročiti silno zle posledice. Kajti če zapro enkrat Združene Države vrata priseljevanju, potem se utegne to obrniti do drugih brežin, kjer bodo priseljenci sprejeti z odprtimi rokami. Najboljši, najbolj zaželeni priseljenci bi najprej krenili po poti tjakaj, in bilo bi, če sploh mogoče, zelo težko, pozneje napeljati tok spet v staro strugo. Poslanska zbornica ima senatno predlogo še vzeti na razgovor, upajmo, da ji z gladko odklonitvijo napravi zasluženi konec. ženirjev ne bo nobene zapreke praktični izpeljavi tega načrta. Londonska policija je pograbila lani 40,285 zateklih psov. V Združenih Državah pride približno ena krava na vsakih pet 6seb. Citrone ostanejo sveže več tednov, če jih zakbpljemo v suho žaganje. Neki Newyorčan je bil obsojen on-dan na štiri leta v kaznilnico, ker je ukradel ročno ogledalce, vredno 5c. V državi Missouri je največji nasad paradižnic ali rajskih jabolk (tomato) na svetu. Dolg je eno miljo in širok tretjino milje. Hren vsebuje več odstotkov žvepla nego vsako drugo rastlinsko živilo, nakar sledi špinača. Tikva (buča) prednjači (?lede fosfora, dočim so red-kve bogate na železu. industrija v Združenih Državah. V različnih tovarnah se ponesreči vsako leto smrtno okoli 40,000 ljudi. ' Pohabljenih postane vsled kapitalistične požrešnosti vsako leto dv^ milijona ljudi, enako število pa jih postane za delo nesposobnih in bolnih. Največjo ladjo na svetu izpuste v morje dne 24. majnika v Hamburgu. Slavnosti se udeleži tudi nemški cesar. Največjo ladjo na svetu krstijo na ime "Imperator" in bo še večja, kakor je bila vtopljena ladja "Titanic". Praga, 29. aprila. Na občnem zboru kluba čeških državnih uradnikov so sklenili, da češki uradniki izstopijo iz dunajske osrednje zveze organizacij državnih uradnikov in da ustanove zvezo slovanskih organizacij državnih uradnikov. NEKAJ ZANIMIVOSTI O DEŽJU. Vsako sekundo pade na zemljo 15,000,-000 ton dežja, vsako uro 53,000 milijonov ton, na dan okoli bilijon 271,000 milijonov, na leto približno 464 bilijonov ton. Ako bi se ta ogromna masa vode razdelila enakomerno po vsej zemeljski površini, bi stala voda po nji 91 cm visoko. Ali dež pada zelo neenakomerno in neenako na raznih predelih zemeljske oble. V mnogih krajih ne pade celo leto kapljica dežja, medtem ko bi v drugih krajih stala voda. ki pade iz oblakov, po več metrov visoko. Tako pade n. pr. na nemški jugozapadni afrikanski obali tako malo dežja, da bi stala dežnica na do-tični površini komaj 1 do 4 cm visoko, medtem ko bi v drugih krajih dosegla višino do 10 m. Množina vode ne zavisi od tega, koliko časa dežuje. Kratkotrajni tropični hudourni oblak izlije na zemljo več vode v par minutah, kakor-pri nas večurno deževanje. Posebno hude plohe imajo v Indiji, kjer padajo od polovice junija do polovice septembra po zapadni obali deževni curki po 4450 mm široki. To velikansko množino dežnice namerava uporabljati, kakor poročajo z ameri-kanskega konsulata v Bombayu, neko amerikansko električno društvo za dobavo električne sile. Upajo, da bodo dobili od nje 40,000 konjskih sil. V kratkem prično graditi v ta namen tri rezervoare ali' bolje rečeno jezera, katerih eden bo imel prostora za 280 milijonov kubičnih čevljev vode, a drugi celo za 2600 milijonov. Voda iz obeh jezer bo padala z višine 1200 čevljev skozi tunel v ogromen 7 miljard kubičnih čevljev obsegajoči rezervoar in bo dajala 90 km od Bombaya oddaljeni centrali električno energijo. Po mnenju amerikanskih in angleških in Nova domovina Judov. Kakor poročajo iz Lizbone, leži pri tamošnjem kolonialnem uradu načrt za izselitev Judov vseh narodnosti v Angelo, v portugalski vzhodni Afriki. Vsak Jud, ki ima družino, bi dobil tamkaj 100 do 150 hektarov zemlje, ki bi postala njegova lastnina, ako bi jo sam obdeloval in izpolnil gotove pogoje. Milijonska dedščina učiteljice. V Londonu je učiteljica Breuter, že starejša dama, podedovala nenadoma po svojem umrlem stricu v Ameriki 12 milijonov dolarjev. Nenadoma obogatela učiteljica, ki je doslej živela v ubožnih razmerah, je izjavila, da bo tudi v bodoče opravljala službo vzgojiteljice mladine. Avstro-ogrski državni proračun za tekoče leto je bil razglašen dne 16. aprila. Skupno breme so zopet povišali za 22,000,000 K, tako da isto znaša za tekoče leto 471,000,000 K. Ker so dohodki na eolnini proračunjeni na 183,000,000 K. je treba pokriti še 287,-000,000 K. Od te svote pripada na avstrijsko državo polovico 183,000,000 K, na ogrsko pa 104,000,000 K. Res ogromne številke! Žrtve ameriške industrije. Vlada Združenih Držav v Washingtonu je nedavno objavila uradne podatke, iz katerih je razvidno, kako veliko število človeških žrtev zahteva vsako leto Milijonarji na Japonskem. Japon-sko-ruska vojna je nenavadno močno uplivala na razvoj Japonske, ki živi v gospodarskem pogledu novo življenje. Japonski listi trde, da je bilo do te vojne na Japonskem samo 440 Japoncev, ki so bili milijonarji, a danes jih je 1081. Zadnje ljudsko štetje na Ja-panu in Formozi izkazuje 50,000,000 prebivalcev, kar znači, da pride n* vsakih 50 tisoč prebivalcev po en milijonar. Najbogatejši človek na Ja" ponskem je neki baron Mičuji, čegaf premoženje cenijo na 240 milijonov dolarjev. Dežela brez starih devic. V Siantf skrbe, da se vsaka ženska pmqži. Napravijo pa to tako: Ako kaka ženski do gotove starosti še ni dobila moža, tedaj se na njeno željo sprejme me<> "kraljeve deklice". Tu je preskrbljena z vsem, dokler ne pride na vrsto za možitev. Vsaki samski Siamec pa. ^ je napravil kak zločin, se vrhu drug« običajne kazni obsodi še v zakon z eno izmed "kraljevih deklic". Ako i" posebno 'hudega zakrivil, si sme iztnefl teh sam izbrati nevesto, ako pa je ve" lik zločinec, mu naprtijo najstarejšo, najgršo in najhudobnejšo izmed kra* ljevih varovank. It Grozen čin pijanega. Iz Lvova P°* ročajo: Kmet Karpl iz vasi Vodovic« je na sejmu prodal svojo živino ter se zelo vinjen vrnil domov. Doma r položil bankovce na mizo, sam Pa ,e zaspal za mizo. Njegov mladi sift* je prišel v sobo, pograbil z mize ba®" kovce in se začel ž njimi igrati. Sle® njič je pograbil škarje in vse t>an* kovce razstrigel. Kmalu pa se je km« zbudil iz svojega spanja ter je v svoj' jezi pograbil za nož in umoril sinčka, ker mu je razrezal bankovce. Na nje gov jok je prihitela v sobo triletnS hčerka. Kmet jo je v svojem pijane® besnenju pograbil in jo vrgel v vo njak. Šele sedaj se je streznil in SP0' znal svoje nečloveško ravnanje. »e. obupan je zbežal na vrt in se tak0' obesil. ' » V Aretovan morilec in pohotnez. Monakovem so aretovali zločinc3 Rumpfa, ki je bil pred sestinn strah in trepet Berolina, ker je naPa' dal mlade deklice in jim rezal kite ter v pohotnosti umoril tudi devetlet Marijo Schmelz, ki jo je grozno rf* mesaril. -Nedavno je umoril v : dimpešti, kjer je bil v službi pri ces železnici, pod imenom Schell, I2'et hčerko natakarja Schwarza, ki so i stariši poslali po pomaranče, a se več vrnila domov. Konečno se je srečilo zločinca izslediti v njegov rojstnem mestu Monakovem, kaniorJ pobegnil. ČItaj in se likaj! "Branje je najboljša zabava in šola." velik cenik molitvenih, najbožnih, podučnili in zabavnih knjig zastonj dobite, ie pošljete 2c znamko za poštnino. Pišite ponj takoj na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. K Dr. M. J. Kohler je zbral in v knji-, žici objavil izreke odličnih Američanov proti omejitvi priseljevanja, zlasti proti takozvani poskušnji o izobrazbi. To je vpričo sedanje delavnosti čr-tivcev inozemcev jako zaslužno delo, kajti ti izreki morajo zaslepljenim privržencem sovražnikov priseljevanja, kolikor so še pristopni dobrim razlogom in ne brez rešitve zabiti, oči odpreti. Poznavatelji razmer se ujemajo V tem, da bi poskušnja o izobrazbi samo poštene, delavoljne ljudi od Združe- Kupi farmo. Bodi farmar — svoj bas — in imej dom za se in družino, ko postaneš prestar za sužnost, trdo delo in nevarnosti po tovarnah. Delo na farmi je igrača, če se primerja z delom v tovarnah. Imamo dosti lep« zemlje v Kalkaska County, Michigan, po deset dolarjev aker. Stane te samo $7.50 (round trip) od Chicage, da si jo ogledaš, ako kupiš povrnemo vožnjo. Prihodnji ekskuršen bo v torek 21. maja 1912. Jos. Brankej, 1005 Columbia St., Joliet, lahko vse pojasni v domačem jeziku. Munroe Brothers, Scott and Clinton Sts. JOLIET, ILLINOIS it K* S* K* ****** 999999 JEDNOTA ****** Bell Phone 1048. ▼ Joliet-u, I1L dne 2. april« 1894. Inkorporovana ▼ državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich. J- podpredsednik:............Frank Boje, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:.......*.......Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa. Zaupnik:...........Mart Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Goiobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. , John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn. ! i POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 5704 Bonna Ave. N. E., Cleveland, Ohio. Frank Patkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. URADNO NAZNANILO. Chicago, 111., 12. maja. — Začetkom ®arca meseca so bile poslane ponudbe 2a različne tiskovine na več slovenskih tiskaren iz urada gl. tajnika Jos. Za-'arja in dne 17. aprila piše meni tajnik, da naj se hitro tiskajo Mrtvaški listi, da nima nobenega več. Ker pa po sedajnih pravilih ima to oskrbeti Pravni odbor, sem jaz kot predsednik lstega takoj pisal gl. predsedniku Paul Schnellerju in naznanil, da sem dobil ceno samo od ene tiskarne in zato naj se tudi tisti delo takoj naroči in to je "Glasniku" v Calumetu, Mich. Prosil bi Pa tiskarne, ako je njim za tako de-i°> naj pošljejo svoje cene in to takoj, ne čez dva meseca. Toliko v pojasnilo in odgovor. Frank Banich, preds. Pravnega odbora K. S. K. J. Aurora, Minn., 13. maja. — Društvo .Marije sv. Rož. Ven. št. 131 K. S. K. J. ima mesečno sejo dne 19. t. m. Vabijo ^se vsi člani, da se kolikor mogoče'v obilnem številu udeležijo te seje, ker imamo določiti več jako važnih stvari. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Frank Keržič, tajnik, Box 612. Odgovor cenj. dopisnici iz Forest City, Pa. New York City, 13. maja. — Napram dopisnici in zastopnici krasnega m nežnega (na 88. cesti pravijo Neživega) spola me veže kavalirska dolžnost odgovarjati jej na nedolžen njen napad v zadnji številki A. S. Bil sem seveda iznenaden, a da se p. t. dopisnica znebi srčnega njenega bremena ln da se jej v bodoče ne bode treba ^Prašati, kdo je dopisnik A. S. g. John (moje ime je v vseh jezikih sa-1110: Ivan) Adamič, evo me z jasnim °dgovorom! V zadregi sem! S kom 511 je čast govoriti? Na prsteku Va-?tm> P- t. dopisnica, tiči morda prstan-poročni, morda pa ste še mlada in ree in brez "bremena"... Da se izognem vsemu, Vas nazivljem z Vašim dovoljenjem, kakor berete v sledečem. Srce Vas teži in znebila bi se rada eSa. milostiva? Četudi nisem našel nnlosti v Vaših očeh z nepristranski-"n' in dobroželečimi mojimi dopisi, ve- seli 111 e vendarle odkrita beseda Vaša! "dno Je moje pisanje, pravite in iz-mojih ne razumete? In radi tega e ljubite mojih dopisov? Zelo mi je r"1' milostiva, a pomagati Vam ne mo-.m. 1'ako piše ves svet! In ako se -esa ne razume, se vpraša... A uva-QgV?1.bodem vendar Vaš svet in pisal s'ej slovenski. Če mi tupatam kljub jj 0,1 °hljubi uide kaka tujka iz peresa, 0,n v oklepaju pristavil pomen iste in bodi iete me več sovražila, kaj ne da, Milostiva? Zdaj pa k stvari! O kakšnem na- ~ , ' • W II«- Sc v"1 Slovenke govorite, milostiva? vr fm n' sanjalo, ko ste pisala one hi WC ?erite vendar še enkrat odlo-la mo^ega dopisa v štev. od 26. aprili k' s® tako glasi in nič drugače: s j ^"fragetkani (Žal, da jih mi £ e " c i nima m o!) pa lep nauk! 1 bile i one na potapljajočem se nevarnih bitij mi Slovenci nimamo! A ker jih nimamo, jih tudi "napasti" nisem mogel! To je vendar razumljivo! Vaši zaključki so čudni in skoro bi rekel, da so izrodek bolne vaše domišljavosti. Slovenščina Vaša je še precej dobra, četudi je domača in kaže sledove urednikove pile... Po vaših izbruhih sodim, da še niste mnogo brala! In s politiko ste se kdaj pečala, milostiva? Ste kdaj slišali o njej? Vidite, tanjkaj je mnogo različnih taborov, strank in v zbornicah, pri sejah, doma in v gostilni se rešujejo politična vprašanja. Najdejo se nasprotniki, ki trdijo svoje in dokazujejo drug drugemu svoje pravo. In o zaničevanju ni govora nikjer! Liberalca in klerikalca spoštujemo, ako sta dosledna! Jaz n. pr. ne morem zato, da sem konzervativen, moje pre pričanje je tako! In onega duhovitega gospoda v Chicago, 111. ki mi je besedo "Značaj" tako jasno, tako lepo razložil, tudi ne zaničujem, ima pač svoje prepričanje, svoje nazore! Stanovitnost svojih sOsester Slovenk hvalite? Mehke Angležinje (mor da mislite, ko ostare) in judovske si ne znajo skuhati kosila... Roko na srce, milostiva in pravična bodiva na pram vsem! Izjeme so povsod! In načini življenja so različni! Čast Slo venkam! Pridna, vztrajna je njih ro ka in zlato je njih srce! Jaz sicer še "družice za življenje" nimam, četudi sem prekoračil Kristovo starost, izjavljam pa, da bo le Slovenka, če usoda (jaz bi rekel tu predestinacija) ne ukrene drugače! In ako bi nas bila rodila angleška ali judovska mati, bi bili Angleži ali judje in Slovencev se spomnili ne bi! Vrline ljudstev so različne in brez slabosti ga ni človeka na zemeljski naši kroglji. Ako vztrajate pri svojih trditvah, milostiva, potem pretiravate, in nakopičila ste si sovraštvo brezštevilnih sester v Kri-stu. A vrniva se k "Titanic"! Srce bi mi palo v ....., pravite; Dama tako navadne besede ne rabi in iz nežnih ženskih ust done taki izrazi neugodno neprijetno. V splošnem pa Vam dam prav! Ukal in smejal se ne bi, če bi grgraje zginiti moral v oceanu, ker ta zibel je malo prevelika, prestrašna.. . In katero pesem bi pela Vi — potap-ljaje se? Kaj mislite, da je bilo ono ravnanje pravilno, ko so žene z otroci potiskali v čolne, a njih hranitelje podili nazaj na krov — v smrt? Zakaj niso rešili najprej obitelji, in potem šele ostalih negled.e na spol! Ljudje smo enaki in pravico do življenja imamo tudi — enako! Sploh pa: reši se sam, kdor se more, velja v takih trenutkih, za poljubovanje rok baje takrat ni časa. Pri sufragetkah bi bila seveda izjema! In očitate mi še nekaj! A odpuščam Vam, milostiva! Panslavist sem in kot tak Nemcev ljubiti ne morem, četudi jih ne "zaničujem". — Rada bi me videla iz oči v oči? Nisem napačen in še precej čeden, če pa hrepenite po mojem poznanstvu, pohitite 30. septembra v Pittsburg, Pa., kjer bo koncert našega pevskega društva "Slavec" in takrat sc bom osebno predstavil — klanjaje se do tal — podpisani! Ivan Adamič. hiicC stoP,ti v rešilne čolne, takrat bi ljub 1>0zal>i'e na ship svoj boj in po-cu bi bile roke moškemu rešil- jj^k katerega beže, a mu hočejo biti loJeste sPl°h, kdo so sufragetkc, mi- •atiiV'--' Besecla je PtuJ*a in Pohaja iz 8l0vhtt,ne- Prestavi vam jo pa vsak list amer- urednik naprednih naših v r.v razl,n prijatelja mojega Lojzeta enak andu (!)' Sirote se bore za je- p v.oll,no pravico, bojni njih klic roc od moškega itd. In takih bi se menda ne bile branile katerih prihaja gornje ime, so bili junaki, velikani. Grška zgodovina nam pripoveduje bajke o različnih božanstvih. Tako so bili titani baje otroci bogov Uranos in Gaea (bog neba in boginja zemlje). Otrok teh dveh prabogov je bilo 12, šest sinov in šest hčera. Mnogi narodi so že od nekdaj, tisočletja pred Kristusovim rojstvom, imeli svoje bogove, kateri so jim predstavljali moč in delovanje v naravi; tako je bilo tudi s titani in njih otroci. Ta mnogoštevilna in božja obitelj je obstajala iz sledečih oseb: Oceanos in Tethis, od katerih izvirajo reke, potoki, studenci, omeniti je posebno Styx. Potomci Hyperiona in Thea so bili bog solnca (Helios), lune (Selene) in jutranje zarje (Eos). Krios in Eurybia sta rodila Pallas, in ta je rodil s Styx boga vztrajnosti (Zelos) in boga zmage (Nike), tudi bogova moči (Kratos) in sile (Bia) sta bila njiju otroka. Astraios, tudi sin Kriontov, je rodil z boginjo jutranje zarje (Kos) štiri vetrove in zvezde; Koios in Phoe-ba; Japetos, oče Promethea, Themide, Kronos-a in Rheae. Razun titanov je rodila Gaea Urane tudi cyklope (enooke velikane) in sto-roke hekatonehire. Ti strašni otroci so se pa staremu Uranu uprli in zaprl jih je v podzem- Tam jim pa ni ugajalo in prosili so mater, da jih reši. Gaea se je obrnila na svoje sinove, pa si ni upal niti eden, da jim priskoči v pomoč ter jih reši ječe. Končno je pregovorila najmlajšega, Kronos-a, da se je lotil predrznega dela. A ker se je bala zanj očetove jeze, oborožila ga je s srpom. Med očetom in sinom se je vnel ljut boj, podlegel je stari Uranos. Jetnikov pa Kronos kljub temu ni mogel osvoboditi. Urane je preklel nepo-kornega sina in na maščevanje je klical njegove lastne potomce. Kri Uranova je kapljala na zemljo in iz kapelj so postali giganti, rdd velikanov. Kronos ni pozabil očetove kletve in da zapreči nje spolnitev, požre vse svoje otroke, ki mu jih je rodila Rhea. V njegovem žrelu so izginili Hestia, Demeter, Hera, Hades in Pozeidon. Le Zeus-a, takrat še dojenčka, je mati srečno rešila, mesto njega je dala možu v platno zavit kamen, ki ga je Kronos v neskončnem svojem besu tudi pogoltnil. Rešenega Zeus-a je nesla mati Rhea na otok Kreta, kjer je v enem letu zrasel v velikana. Čutil se je dovolj močnega, pričeti boj s Kronos-om. Prisilil je očeta, da vrne požrte otroke in nato se je pričel boj za vladarstvo. Mnogo bogov je ohranilo zvestobo Kronos-u, največ njih pa je držalo s Zeusom, ki se je vtaboril in zagradil na Olympu. Nastala je grozna vojska in šele potem ko se je Zeusu posrečilo rešiti cyklope in Sekatonschire iz podzemskega sveta, ki so mu v znak hvaležnosti prinesli blisk in grom, se mu je posrečilo pre magati titane in vtakniti jih v podzemski svet, kjer jih stražijo osvobo jeni cyklopi. Gospa Gaea je postala potemtakem ljuta sovražnica Zeusova. Da osvobodi svoje sinove, zaprte titane, se omoži z bogom podzemlja (Tartaros) in rodila mu je tako strašen stvor (Typhon), da so pred njim bežali vsi bogovi. Zeus pa napade ta nestvor z bliski, in strmoglavil je stoglavo, ogenj blu-vajoče bitje v podzemlje. In zdaj! Gaea spunta gigante proti Zeusu in začel se je zopet koj stra šen boj, v katerem so nebeški bogovi stali na strani Zeusovi proti gigantom, rojenim na zemlji. In vendar se mu ni posrečilo, vniči-ti in razbiti nasprotnika. Oglasi sc Pronetheus in izjavi, da le takrat zma gajo bogovi, če bije boj z njimi smrt nik-velikan. In poklicali so Herkula in strta je bila moč gigantov. Gore so jim bile kroglje in zemlja je trepetala... Končno so premagali sinove Gaea-e in šele zdaj je mislil Zeus, da je via darstvo njegovo. Toda še enkrat se je moral biti : velikani Otos in Ephialtes, hotela sta napasti in osvojiti nebo. Kopičila sta že goro na goro a zadel ju je blisk za bliskom in vbil. Titane pa je pomilostil. Iz črno temnega podzemlja (Tartaros) jih je peljal v Elyzium, na otok blaženih Tu kraljuje večna pomlad in večni srebrni žarki solnčni razveseljujejo sr ca. Požirek samo iz reke Lethe in pozabljeni so dnevi gorja, pozabljeni minuli boji in tamkaj žive življenje večno, rajsko... dov v New Yorku pa cenijo na 1,265,-000. Duh vzrok ločitve zakona. V New Yorku se je dogodila povsem originalna ločitev zakona. Sodišče se je moralo boriti s procesom zakonskih Mann, ki sta zahtevala ločitev zakona, ker se je vtikal mednje duh prvega moža gospe Mann in jima branil, živeti skupaj. Ga. Mann je pripovedovala, da je svojemu možu pred njegovo smrtjo obečala, da mu bo ostala vedno zvesta in da se ne bo nikdar več poročila. To obljubo pa je prekršila in stopila v drugi zakon. Od tega časa pa ni imela niti ene noči miru. Vsako noč se ji je namreč prikazal duh pokojnega moža ter jo mučil z nemim, a zelo pomembnim očitanjem. Potožila je vse to svojemu možu, ki pa ni mogel ničesar storiti proti tekmecu iz drugega sveta. Ni ji torej ostalo drugega kot ločiti se od svojega moža. Ker je gosp. Mann potrdil iz-povedbe svoje žene, je sodišče proglasilo zakon za neveljaven. Res originalno! Gozdovja na zemlji. Francoski učenjak Clerget se je lotil trudapolne naloge, določiti razsežaj gozdovja v raznih deželah sveta. Po njem obsegajo gozdovi do 1500 milijonov hektarov (1 hektar enak 2.471 akra), t, j. četrtino cele zemeljske površine. Kanada stoji s 320 milijoni hektarov v gozdnem bogastvu na čelu vseh dežel; Evropa ima skupaj samo 300 milijonov hektarov, od katerih pride 210 milijonov na Rusijo in 20 milijonov na Švedijo in Norvegijo. Av-stro-Ogrska obsega 16 milijonov. Ona dežela evropska, ki je najmanj gozdnata, je Španija. Gozdovi prostrane Indije pokrivajo ozemlje 50 milijonov hektarov, oni Japonije ozemlje 23 milijonov. TITANIC. Iz zgodovine. Za A. S. spisal I. Adamič. Kaj pomenja "Titanic"? Kdo so bili titani? Tako sc je menda mnogi vpraševal, ko je bral dan za dnevom o strašnem potopu parnika "Titanic". Odkod to ime? — Ker vem, da je naše dobro slovensko ljudstvo ukaželjno, sem se lotil peresa in iz sledečih vrst bodo bravci A. S., kateri niso imeli prilike posedati leta in leta po višjih šolah, spoznali domišljavost in bujno fantazijo staroveških sanjavih Grkov... Ime "Titanic" pomenja nekaj velikanskega, ogromnega, kajti titani, od Prebivalstvo v New Yorku. Pravili Amerikancev, t. j. takih, od staršev rojenih v Ameriki glasom zad njega štetja v New Yorku ni veliko Od skupnega prebivalstva 4,766,883 jih je le 921,318 ali 19.33 odstotka. Iz Avstro-Ogrske je v New Yorku sko raj 400,000 naseljencev, kar znači pri rastek 235,000 oseb tekom zadnjih de setih let. Nemcev, katerih starši so bili rojeni v rajhu, je 12.74 odstotka Leta 1900. jih je bilo skoraj 800,000, katero število pa je padlo na 607,000. New York je za Napoljem največj italijansko mesto; italijansko prebival stvo prekaša ono Rima ali Milana za 50,000; za Petrogradom in Moskvo je pa največje rusko mesto. Število 2 milijone, povabi vsako leto vse uboge in potrebne v svojo hišo in oni dan, na katerega obdaruje pet tisoč ubogih otrok s čevlji in nogovicami, je zanj najsrečnejši in najlepši. Zahvala. Tužnim srcem javljam žalostno vest, da me je zapustila moja nepozabljena soproga HELENA DERGANC ki je v Gospodu zaspala dne 23. apr. 1912, pogreb je bil v La Salle, 111. iz cerkve sv. Roka. Zahvaljujem se torej vsem onim znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so obiskovali in tolažili pokojnico v njeni bolezni, in skazovali mi svoje sočutje ob tej prebridki izgubi; tudi se zahvaljujem vsem onim, ki so se udeležili pogreba, ki je bil eden najveličastnejših, posebno pa dr. Triglav. Še enkrat vsem prisrčna zahvala a pokojnico priporočam v molitev. Sveti ji večna luč! La Salle, 111., dne 10. maja 1912. Jernej Derganc. Slovenski Zdravnik* (Zraven slovenske cerkve.) Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, az SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je tff sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega is popolnega zdravja, ker so se obrnil* s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St, Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L. Nova priprava proti toči. Marsikatera sredstva so se že poskusila in uporabljala v to, da bi se pri bližajočih se nevihtah odstranila nevarnost toče, ki je večkrat vzrok velikanske bede med prebivalstvom. Sedaj se je baje posrečilo francoskemu fiziku Beauchampu po dolgih študijah iznajti aparat, ki baje odpravlja točo. Po njegovi teoriji namreč toča ne more nastati brez nevihte, a tudi hevihta je odvisna od množine elektricitete, ki se nahaja v zraku. Čim več elektricitete v zraku, tem večja je nevihta. Da se pa odpravi nevarnost nevihte, se mora odvzeti zraku elektriciteta. To delo pa naj bi izvršil Beauchampov aparat. Ta aparat mora biti postavljen visoko v zraku, je jako enostaven ter odpeljuje zračno elektriko v vodo, kjer postaja neškodljiva. En tak aparat so postavili na Eiffelnov stolp v Parizu, Iči je 300 m visok. Beauchamp trdi, da vpliva ta-le aparat na 10 kilometrov v okrožju. Naredili so se s tem aparatom že poskusi v takih krajih, kjer je vedno bila vsako leto toča. Sedaj pa ni bilo v onih krajih že tri leta prav nič toče, to je od onega časa, ko so postavili take aparate, katerim pravijo "Niagara-aparat." Ponarejavec v ječi. William Fink iz Brooklyna, N. Y., je "bil obsojen za štiri mesece v kaznilnico pri trdem delu zaradi ponared-be tovarniške znamke neke dobro znane pilularnice. Sodnik je prisodil kazen ne le kot primerno "plačilo" Finku samemu, temveč da ostraši druge pred sličnim sleparjenjem vprihodnje. Opozorili smo svoje bravce večkrat že prej na pogostno ponarejanje starih, znanih družinskih zdravil in vsiljevanje ničevega blaga občinstvu. Mnogo po-naredeb dobro znanega Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina je, ker ima to blago veliko vrednost. Uživa naj se v boleznih želodca, jeter in drobja; olajšava novo in zastarelo zapeko, glavobol, slabost, nervoznost, pomanjkanje slasti. V lekarnah. Jos. riner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Kitajsko posojilo. Peking, 13. maja. — Kitajski finan čni minister in bankirji, ki zastopajo šestere velevlasti Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Združene Države, Rusijo in Japonijo, so se včeraj zedi nili o pogojih posojila v višini 50,000,-000 dolarjev. Nemško nasilstvo. Čehi na Dunaju imajo v 15. okraju eško podporno in pogrebno društvo. Dne 27. marca so imeli v češkem društvenem domu občni zbor. Prišel je pa na zbor magistratni komisar in je zahteval, da morata predsednik in blagajnik podati poročili v nemškem jeziku, ker je na dunajskem magistratu nemščina uradni jezik. Češki odborniki tega seveda niso hoteli storiti in tedaj je komisar občni zbor razpustil. Če pojde to nemško nasilstvo še malo naprej, bodo kmalu tudi slovenski vse-učiliščniki, ki včasih radi še slovensko govore, prišli z Dunaja z zašitimi usti na počitnice. Dunajčani postajajo tako nestrpni, da imenujejo to 'slavisehe Vorstoesse', če se v slovanskih društvih slovansko govori. Proti takim nasilstvom morajo pač solidarno nastopiti vsi Slovani. Milijonarjevi čevlji. Ondan se je v New Yorku zopet gnetlo na tisoče otrok okoli hiše senatorja Sullivan, da prisostvujejo razdelitvi čevljev in nogavic, ki jih Sullivan vsako leto deli v spomin na svojo žalostno mladost. Danes v Združenih Državah ugledni, večmilijonski bogataš Sullivan je bil pred petdesetimi leti uboga, zapuščena sirota, ki je blodil po newyorških ulicah in se moral ostro boriti za vsakdanji kruh. V marsikateri mrzli noči je moral takrat bos hoditi po cestah New Yorka in ni vedel, kam bi položil svojo glavo. In v onem času se je zaobljubil, da postane dobrotnik človeštva, ako bi se mu kdaj godilo dobro. Imel je uspehe pri svojem delu in vsakokrat, kadar mu je kaj preostajalo, je šel in kupil ubogim otrokom čevlje. Svoje obljube se je držal celo svoje življenje. Sedaj pa, ko šteje njegovo premoženje FARMA NA PRODAJ. 54 akrov zemlje, 12 akrov hoste, to drugo pa je orano. Veliko mladih sadnih dreves, starih po kakih 8 let, katera vse rodijo — jabolka, hruške, različne slive, breskve in črešnje. Dva studenca — prav dobra voda v kateri itikoli ni še zmanjkalo vode; čež sredino farme pa teče potok. Na farmi je ena hiša s 6. sobami, en hlev za 12 glav živine in svinjaki. Če kdo izmed rojakov želi kupiti farmo, zdaj je čas, ker si lahko ogleda kako lepo vse raste na farmi, ki je dve milje od želez nične proge in od "strit" kare; dve milje od mesta Dauphin in 6 milj od glavnega mesta Harrisburga, ki je glavno mesto Pennsylvanije. V Har-risburgu stanuje veliko Slavjanov, ter je 9 milj od mesta Steelton, v kojem stanuje nad tritisoč Slavjanov, z dvema slavjanskima kat. cerkvama. Cena farmi je tritisoč dolarjev. Za večje pojasnilo vprašajte in pišite na: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. JOHN PRUS N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR. Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road. Joliet, II!. Bray-eya Lekarna JSepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 1*4 Jefferson St, blizu mosta, JoHot m k1 Priporočam cenj. rojakom iu prijateljem svojo trgovino i obleko V zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tudi ženske črevlje Dobra postrežba, nizke cene! John Kirincich 918 North Chicago St. JOLIET, ILL. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Ce boš kupoval od na«, ti bomo nt> lej paitregli z najnižjimi tržnimi ea-tajni. Mi imamo v zalogi vtakovrat-le»a. Sa atavbo hiš in poslopij mtUa Jb irdi le«, late, cederne stebre, d««k ki Uaglne vsake vrste. Naš prostor je na Detplainaa vliti kili z« novega kanala. Predno kupiš LUMBER, cflaM M pri naa in oglej si našo zalogo! Mi I* Wat* zadovoljili in ti prihranili FRANK BAMBIČ, SLOVENSKI ZLATAR IN URAR Tudi popravljam ure in delam vsa zlatarska dela. Se vsem priporočam. 210 Ruby Street, JOLIET, ILL. Anton Košiček Slovenski gostilničar Pri menije vedno največ zabave in najboljše pijače. "Tonček ls 0. K." N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET '"g'* tntammmmmmammmm&ammmmmmsmmM Kaj delaš z norci malimi »votami, ki jih prihraniš od plače? Ali jih devlješ v banke, kjer jih lahko zgubiš radi špekulacij banke in propada? Zakaj ne kupiš od mene dober kos rodne zemlje tik moje farme v Mich-iganu, koje cena dnevno raste in se gotovo podvoji v petih letih ? Ali nisi še sit delati za druge i to za malo plačo? Tu imaš lahko svoj dom, kamor se imaš zateči, in pridelaš lahko vsega zase, pa ti še ostane mnogo za prodajo — za gotov groš. Cena $12.00 do $14.00 aker — na lahke obroke. Piši še danes za nadaljna pojasnila na: JOS. KLUZAK, Room 2, Kaleva, Michigan. wrmmmmmm»mmmmamarma^ama»ummmmmma W. J. LYONS Naš Office in Lumbor Yard na v« BBS PLAINES IN CLINTON gTi. rrtJPPSBBa® Emil Bachman 1719 South Center Avenu«. CHICAGO. ILL. m Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, KB-GALIJA, MARŠALSKIH STAPO-VA itd. Prodaj emo zlatne znakove za »v» slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani eie-nik, tiskan n svih slavjanskih jezid^ koji šaljemo na zahtjev svakome kidava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na atotine zahvalnih dopl» sov od Vam pozna tih slovanskih štev. Ana Vogriti .Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, I1L mrmmm*mmrmmmmmmm*tfmmnmm», Josip Klepec javni notar, N. Chicago St., Joliet, III Najdenček je bil Pologarjev Jure. Pologarjevi so ga dobili ob košnji na travniku za hišo, redili so ga in vzredili in v plačilo jim je moral biti hlapec in delati ko črna živina. Usmiljenja ni poznal pri Pologarjevih in prijazna, ljubeča beseda mu je bila tuja. Že v otroških letih je skusil vse to in njegov duh se je razvijal počasi in težko. Pologarjevi so bili tega veseli, ker jim ni bilo treba poslati otroka v šolo in ga rediti osem let zastonj in ne bo mogel iti pozneje v svet za boljšim zaslužkom. Tako je Jure delal dan za dnevom, leto za letom, ubijal svoje mlade moči — a odporne misli ni poznal. Jesti so mu dali in ga oblačili. Dovolj mu je bilo in drugega ni zahteval. Rastel je in odrastel — a ostal je otrok, boječ in plah. Njegove velike tope oči so gledale prestrašeno in začudeno v svet in ob vsaki besedi, ki jo je izgovoril tiho in jecljaje, mu je obkrožil široka usta smehljaj otroške zadovoljnosti. Delal je in trpel in ni se čutil nesrečnega. Pa tudi k njemu je prišlo čustvo nezadovoljstva in to tedaj, ko je prišel do prvega denarja in si ga potem želel vedno več. Hrepenenje in njegove posledice so prišle tako. Nekega dne je šel po vasi, oči vprte v tla in dobil je krono. Lepo se mu je zazdelo — a kam ni vedel ž njo. Shranil jo je in hodil poslej vedno s povešeno glavo in v tla vprtimi očmi, da bi še dobil. Pa take sreče ni več imel. Teden pozneje je bil v vasi sejem. Prišli so trgovci in havzirovci in postavili svoje šotore. Jure se je spomnil na krono in hodil okoli havzirov-cev, gledal lepe nože, ogledalca s cesarjevo podobo, orgljice in drugo tako drobnjad in vse se mu je zdelo ne-izrecno lepo. A ni si upal vprašati po ceni, da bi kupil. Otroci, ki so se drli okoli šotorov so se mu smejali in ga dražili. Jure jih je pustil, hodil mirno od enega prodajalca do drugega, postal, gledal in se čudil. Pri enem se je ustavil dalj časa. Tam je stala Ogljarjeva Tončka in izbirala razglednice, na katerih so bile pozlačene rožice in pod njimi roki, ki se poslavljata, golobci z belim pisemcem v rdečem kljunčku, lepi srčki in spodaj drobne vrstice zaljubljene pesmi in kdo ve kaj še vse. "O Jure!" prijazno smehljajoč se ga je pozdravila s prijaznim glasom. "Ali bi tudi ti rad kaj kupil?" Nasmehnil se ji je, pokimal in pokazal krono. "Jej, tako bogat si! Seveda lahko kupiš; kar izberi, ti bom pomagala!" Jure se je osrčil, pogledal vdano Tončko, potem prodajalca, ki mtf je že začel razkazovati svoje blago. "Orgljice!" je rekel Jure in prodajalec je vzel ene in poskušal igrati. "Dobre so Jure, kar kupi!" mu je svetovala Tončka. "Štirideset krajcarjev — deset ti še ostane," je rekel prodajalec in mu jih dal. "Petintrideset Vam da! Dosti imate," je pomagala Tončka mešetariti. Mož se je upiral in pravil, da ne more, ker jih je kupil sam za isto ceno. A Tončka je le silila vanj in Jure je napravil kupčijo. Ves vesel je bil in začel igrati. Ni šlo — pa dovolj mu je bilo, da so se oglasile. Ne ene ne dveh ni rekel, samo nasmehnil se je hvaležno Tončki in odšel. Tako je prišel Jure do orgljic in do spoznanja, da je denar nekaj velikega, ker zanj dobi, če ga ima, kar hoče. Orgljice so mu prinesle veseljf, spoznanje, žalost. Ubogega se je začutil in mislil je in tuhtal, kako bi prišel do denarja, da kupi ob drugem sejmu zopet kaj lepega. Tiste dni je umrla bogata Potokari-ca, Pologarjeva sestra, ki je dala Juretu večkrat kos belega kruha in ga podučila z ljubečo besedo kakor mati. Jure jo je šel kropit in po pogrebu z otroci k Potokarjevim, ki so delili po vaški navadi za ran j k* drobiž vbogaj-me. Jure je dobil desetico, ker je bil nekako v žlahti. Petindvajset krajcarjev je imel — a le premalo se mu je zdelo. Zato je tuhtal naprej in prišel do nove misli. Videl je, kako nosijo fantje za klobuki krivčke in druga peresa in sklenil je poiskati podobnih in jih prodajati. A kje jih dobiti? Spomnil se je, da je videl večkrat zleteti iz Belega čela. par sto metrov visoko skalnate navpične stene, orla in jastrebe, sokole in kragulje in sklenil je iti pogledat. In šel je. Pod Belim čelom se je oglasil pri ogljarju, ki je imel tam svojo kočo, in povedal Tončki, kaj misli. Njej je zaupal svojo skrivnost, drugemu ne. Tončka se mu je nasmehnila in mu odsvetovala plezati po steni do ptičjih gnezd. "Visoko je in prej ko prideš do njih, se ti začne motiti in padeš. Nevarno je Jure!" Jure ni poslušal. Šel je iz ogljar-jeve koče, igral med potjo na orgljice in ko je prišel tik pod steno, je'pogledal, kod bi najložje do gnezd prišel. Prej jih je moral še izslediti in zato je začel lučati kamenje na vse strani stene. Par sokolov in divjih golobov jc spodil. Dosti mu je bilo za §£ed. Plezal je po steni navzgor. Tončka je gledala od daleč in se čudila Juretovi drznosti. Bala se je, da se mu zdaj zdaj spodrsne,- da se odtrga tra va, ki je tu in tam poganjala iz stene in se je držal zanjo, in bo strmoglavil v prepad. Toda Jure je plezal počasi in gotovo, prišel do jam, v katerih so gnezdili ptiči, pobiral peresa in jih de val v njedri. Ko je pobral, kar je mogel, je zlezel previdno s stene in šel zopet do ogljarjeve koče, da se po stavi pred Tončko in ji pokaže lepa peresa. "Revček", si je mislilo dekle, ko je stopil v kočo in mu ponudila kislega mleka. Vzel je in pil. Potem ji je razkazoval peresa. "Pa nikar ne hodi, Jure, več na steno. Ponesrečil bi in škoda bi te bilo. Dober fant si — še jokala bi za tabo!" Tako lepo prijazno je izgovorila besede, da je postalo Juretu milo pri srcu in ji je obljubil, da ne pojde več. Prišel je domov, ponujal fantom po vasi peresa, a niso jih marali. Vžalo-stil se je Jure in sama britkost se je oglašala v njegovem srcu. Ker vsi lepi upi o denarju so izginili. Da bi vrgel jseresa proč, ki so bila tako lepo pisana in so spreminjala v solncu barvo, se mu je zdelo škoda in zato jih je začel ponujati otrokom. In pri o-trocih je imel več sreče. Dečki enajstih, dvanajstih let bi se tudi radi postavili z lepimi peresi za klobuki kakor fantje. Radi so dali Juretu svoj krajcar, ki so ga že kje dobili. Jure je poprodal svoje blago in bil za par grošev bogatejši. Ko je zvečer ležal na skednju, je štel pri luninem svitu svoje novce in skesal se je, ker je obljubil Tončki, da ne pojde več v Belo čelo. Uro bi kupil drugič rad, a zanjo bi trebal več ko krono. In sklenil je, da ne bo držal obljube. Nič se ne oglasi pri ogljarju. Tončka ga ne bo videla, pa bo dobro. In Jure je hodil vsakih 14 dni v Belo čelo, nosil peresa domov in jih ponujal po vseh sosednih vaseh. Poprodal je navadno vse in zato je šel vsakikrat z večjim veseljem novih iskat. Neke nedelje proti večeru je plezal zopet po steni. Med plezanjem je prišel do gnezda divjih golobov in našel v njem dva godna mladiča. Pobral ju je, dal v njedra in ni mu bilo več za peresa. Spomnil se je Tončke in misel se je vzbudila v njem, ki je je bil srčno vesel in ji je dal izraza z zadovoljnim pogledom na ogljarjevo kočo. "Tončki jih ponesem", je sklenil. "Vesela bo in imela me bo še bolj rada in ne zameri mi, ker nisem držat obljube." Splezal je s Čela in stopal po drči veselo proti ogljarjevi koči, iznad katere se je dvigal dim in se razgubljal kakor meglica nad zelenim bukovjem, kjer je prepeval kos svojo večerno pesem. Tončka je zaslišala že od daleč korake, prišla pred hišo in se vsedla na klop. Začudila se je, ko je zapazila Jureta, ki se je bližal z izvanredno veselim obrazom. "Kaj pa je Jure?" ga je povprašala. Nič ni odgovoril. V zadregi je seg-nil z desno roko v njedri in z levo potiskal goloba, ki sta mu zašla med potjo za hrbet. Izvlekel je enega in potem še drugega in ju držal z obema rokama. "Kje si jih dobil?" "V Čelu", je boječe zajecljal Jure in nadaljeval, "tebi Tončka jih dam, ker si dobra z mano in me imaš rada in ker te imam jaz rad." V tla je pogledal, kakor bi ga bilo sram, da ji je povedal, kar je večkrat občutil, ko je ležal na skednju in poslušal zaljubljene pesmi, ki so jih peli fantje na vasi. "Jej. jej. Jure, golobce si mi prinesel, in zato si mi jih prinesel, ker me imaš rad! O kako si ti ljubezniv fant! Prav zares, rada te imam", mu je prijazno smeje se govorila Tončka. Vzela golobca in ju odnesla v hišo, odkoder se je takoj vrnila. Jure je hotel oditi, pa Tončka ga je vstavila. "Čakaj no, Jure, ker si tak fant, pa ti odtrgam rdeč nagelj in rožmarin in roženkravt ti denem zraven, da se postaviš!" Šla je k oknu, kjer so cveteli na-gelji, rastel rožmarin in se šopiril roženkravt in ko je delala šopek, je govorila: "A veš, Jure, če me imaš rad, bi mi moral prinesti kaj drugega. Fantje ne nosijo dekletom golobcev. Prstan bi mi prinesel, ki bi bil zlat in imel na sredi kamenček, ki je tako svetel, da lesketa ponoči in sveti ko luč!" Jure se je vzžalostil in oči so se mu zasolzile. "Z Bogom", je rekel in odšel z mislijo o zlatem prstanu in čudnem kamenčku v njem. Tončki se je smilil in kosala se je, da se je tako pošalila z njim. Rada bi ga potolažila in zaklicala je za njim: "Jure, kar nič ne bodi žalosten! Saj si fant. Denar zaslužiš, če hočeš, pa ! mi kupiš prstan. In tudi, če ga ne j kupiš, vseeno te bom imela rada. Samo priden moraš biti!" Jure je izginil za ovinkom in Tončka je odšla v hišo. Pologarjevi so ravno večerjali, ko se je Jure vrnil ves žalosten in zamišljen. Dali so mu večerjo. Po večerji je pomolil z njimi in se odpravil na skedenj. Nič ni mogel zaspati. Prešteval je denar in mislil na prstan. Dobiti ga je hotel na vsak način, ker brez njega bi si ne upal niti pogledati Tončke. Da bi ga kupil? Premalo ima denarja. Eno krono in dva gro-ša! Premalo za prstan, kakoršnega bi rada Tončka, ki je tako dobra. Čakati bi moral morebiti še leto in dan, da bi prihranil toliko denarja, kolikor velja prstan in mogoče še bi ne bilo dosti. Nemirno se je valjal po ležišču in se grizel v ustnice, ker si ni vedel kako pomagati. Oči so ga ščemele, a zaspati le ni mogel. Iz zvonika se je oglasila ura. Zamolklo so sekali njeni udarci nočni mir. Jure jih je štel in naštel enajst. Ob enajstem so mu zažarele oči in skočil je pokoncu. "O prstan — čakaj Tončka, še jutri ti ga prineseni!" Ura ga je spomnila na pokopališče in na grob ranjke Potokarice. Takrat, ko je šel kropit, je zapazil, da je imela na roki prstan. Zlat je bil in zato je sklepal Jure dalje, da je moral imeti tudi čuden kamenček." "Dobim ga. Potokarica ga ne rabi v jami. Mrtva je in nič ne bo jezna, če ji ga vzamem. Prstana je škoda. Zlat je in kamenček ne more svetiti v zemlji. Tončka ga bo pa vesela in rada me bo imela." Tako je mislil in govoril sam s sabo v presledkih. Poiskal je kramp in lopato, šel oprezno s skednja in se na potil proti pokopališču, ki je ležalo vse tiho in mirno koncu vasi. Vesel je bil Jure, da je'bila tema in nič ga ni bilo strah. Dospel je do cerkve in postal. Videl je, da so cerkvena okna razsvetljena in pomislil je, kdo bi bil v cerkvi. Nič se ni ganilo in spomnil se je, da gori večna luč. Šel je mimo cerkve in dospel na pokopališče. Tesno mu je postalo, ko je pogledal po njem in videl črne križe, ki so stali drug poleg drugega tako resno po grobeh. Posebno pogled na onega velikega sredi pokopališča ga je zmrazil. Pravili so mu, da stoji za vse one, kateri nimajo svojega križa in mislil si je, da bo tudi njegov. Da ni bilo misli na prstan v njegovem srcu, bi vrgel kramp in lopato in odhitel s pokopališča. A prstan, ki bi ga ne mogel kupiti niti čez leto, mogoče čez dve, tri leta ne, mu je dajal pogum in preganjal strah, ki se je začel buditi. Poiskal je grob, v katerega so pokopali Potokarico. Križ, ki je stal na grobu, je prijel oberočki, ga zamajal semintje, da je zaječal, kot bi prosil, naj ga pusti in odide. A Jure je začel in dokončati je hotel svoje delo. Iz-rul je križ, ga postavil na stran, vzel kramp, razrahljal zemljo in jo z lopato izmetaval. Počasi je šlo in ni prišel do srede jame, ko je zdrknila v zvoniku ura in začela biti dvanajst. Ustavil se je in poslušal. Po zadnjem udarcu je nadaljeval s krampom in potem spet z lopato. Zemlja je rastja na obeh straneh jame in Jure je bil le za glavo iz zemlje, ko se je zravnal. "Še eno plast izmečem," si je mislil.' "potem sem pri trugi in prstan bo moj!" Z novo vnemo je zamahnil kramp in zabobnelo je pod njim. Zdaj bo! O, Tončka, jutri ti že prinesem prstan. Takšen bo kot si rekla, da ga nosijo fantje dekletom." Ni izgovoril tega, samo mislil je in veselo mu je bilo pri srcu kot mogoče nikdar. Res je prišel do truge. Izmetal je z lopato zadnjo plast, potem vzel kramp, pokleknil, da ga bolj priročno zažene in odbije deske ter sname Po-tokarici prstan. A takrat, ko je za-,'iia.l ip je zabobnelo v jami, se je vtr-?ala zemlja in zgrmela nanj. Obupen klic je presekal noč in mir je zavladal nad pokopališčem —--— Drugo jutro je prišel cerkovnik jvenit jutranjico. Odzvonil je in ko ie hotel oditi, je pogledal po pokopa-išču in vstrašil se je. Videl je, da ie razkopan Potokaričin grob. Šel je gledat in spoznal podsutega Jureta. "Bog se usmili za dušo!" je rekel polglasno in stopil k Potokarjevim, da pove, kar je videl. Uro pozneje je ležal Jure na mrtvaškem odru v mrtvašnici in zvonovi so mu peli zadnji pozdrav. Milo in lbrano so se glasili, kakor bi klicali Juretu v onstran: "O, Jure, da nisi poznal denarja, bi ne poznal hrepenenja in ne prišel do ljubezni; delal bi in trpel — a bil bi srečen!" Judovska korajža. Ruska duma je sklenila postavo, po kateri bo vsak Jud, ki se odtegne vojaški dolžnosti, kaznovan s kaznijo 300 rubljev; vsak, kdor takega begunca prime, pa bo obdarovan. Ruska vlada je imela namreč z judovskimi vojaki v rusko-japonski vojski silno žalostne skušnje. Ruski general Martynov, ki se je sam te vojske udeležil, piše o judovskih vojakih sledečo obsodbo: Leta 1904. bi moralo biti k vojakom poklicanih 59,262 Judov, prišlo jih je samo 21,371. Druge so morali nadomestiti s kristjani. Na bojišču so se skušali judovski vojaki vedno skriti za fronto in če se jim to ni posrečilo, so lilinili bolezni, nalašč kako hudodelstvo doprinesli, dezertirali ali so se pa sovražniku udali brez boja. V eni sami diviziji je dezertiralo v enem letu 256 Judov, kristjanov pa samo 8. V fronti stoječi Judje so napravili na o-stale vojake najslabši vtis in so vsled svoje nervoznosti večkrat provzročili največji strah. General sklepa: Judje so vsled svoje silovite boječnosti >n telesne slabosti za vojsko nesposobni. Jude med druge vojake pomešati, se pravi armado demoralizirati. Zato naj se naloži judovskim družinam primeren vojaški davek, Jude naj se pa od vojaške dolžnosti oprosti. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK- ADVOKAT Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO, ILL. J. P. KING & 0bi\ety.]sOD Lesni »♦»»»»»trgovec. Clinton in Desplaines fitt. Joliet 66 Kajzerhof' se imenuje slovenska gostilna "na hribu", kjer je vedno največ zabave in najboljša postrežba. Aston Dowiak, lastnik 1100 N. Broadway Joliet, I1L POZOR. ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti aajboljie meta najnižji ceni? Gotovo I V mesnici J. & A. Pasdertz *e dobijo najboljie aveže ia preka jene klobase in najokusnejše meso Vse p« najnižji ceni. Pridite toraj i* poskusite naše mesa Nizke cene in dobra postrežba |» uit geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas ▼ n&šej mesnici in groceriji na voga-lw Broadway and Granite Streets. CWa. Phone 4531. N. W. Fhau II13 Mrs. Francis Fabjan domača gostilna in izvrstna domača kuhinja. Najboljša postrežba in najnižje cene. 436 EAST 9 ST., NEW YORK CITY Popravljamo Delo jamčim«. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI21 REVMATIZMtT HROMOSTI BOLESTI T KOLKU BOLESTIH t ČLENKIH NEVRALGIJt PROTINU OTRPLOSTI HIŠIC SLABOTNEM KRIŽU au omjb d vo&h baio9 k uxbtto na. SLABOSTIH t ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH MRAZENJU t ŽIVOTU VNETJU OFRSNB MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH r LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU HUDEM KASUU KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajt* za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL. Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je Ttie A. W. Iter Dri Co. LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. tfi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. kupljene pri nas urejujemo brezplačrt NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 318 N. Chicago St. Joliet, Illinois 1 stai na pisi nad Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Stefaniča i*1 treko. Tam dobim dobro pivo, iC nje, smodke in izvrstno domače vinOi ki je rudeče in belo, in bo teklo vesel«1 Pridite tudi drugi vsi, in prepričaj'1 se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, 400 Ohio Street Joliet. KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE v mojej gostilni in se okrepčajte po domače. Pri meni boste najbolj postrežem. John Gersich 1000 N. Chicago St. JOLIET, IL1" r Oscar J. Stephen Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaj« zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali »trugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko sii oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleiko; Rojaki, če hočete imeti lepo očiif no perilo pošljite ga v edine sIoTf®«** perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. lM^ Naše delo je izborno. PodpW" domačo cbrtl National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, & r 5 S Edina slovanske fotografija T j I Jolietu. Zmerne cene. Najboljše d«lft ! Nenavadna Slabost. »i Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zaniore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe, IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI, UREDI PREBAVO. To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano trinerjevo Zdravilno Grenko Vino To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko pi^lje delavnosti, ker ima zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri so temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabiti pri laiiL^uJ i ... I BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI in NERVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKAH IN KRČIH, VZDIGAVANJU in KOVCANJU. in pri vseh takih boleznih, pri kterih j c znak bolezni, izguba teka in slabost. V LEKARNAH. k joseph triner, 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. A Iz malega raste veliko! ) Cpomini na moje roma- jf Resničnost tecra nretrovora ie neovreliiva. Ako želite imeti kaj za ^ ^^ HJC V SVe DCZClOo Pollak Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po t 3%—tri od sto—3% Da prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa Pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The \ Joliet I National \ Bank | JOLIET, ILLINOIS Rev. Jos. p- i r--* -.Ss -i ;,' •>>' S ifllS Liquor Co. GLAVNICA $50,000.00. U«t»n. in inkorp. leto 1910 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. —okalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. iiuiiiviiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimssittifMiiiiiiiiiiiHiiii SLAVNOZNANI 1 SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Ciin več ga piješ tembolj se ti priljubi. poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 844 r 913 brez učitelja! v. "Rodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri: KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y. Največja zalaga slovenskih knjig. Piišite po cenik. -------- 19. Via dolorosa (Sv. križev pot). — Procesija v cerkvi Božjega groba. — Judje jokajo. (Dalje.) Po križevem potu smo se zbrali v cerkvi Božjega Groba v frančiškanskem koru k vsakdanji procesiji. Vsak, kdor se hoče vdeležiti te procesije, 1 dobi knjižico in svečico. Ta procesija ni slovesna, vsi smo šli v navadni obleki k procesiji, le eden je imel roket in štolo. Počastili smo najpoprej sv. Rešnje Telo; potem smo šli k stebru bičanja. Duhovnik, ki vodi procesijo pokadi svetišče, potem opravi iz knjižice dotično molitev. Od svetišča do : svetišča se poje in moli. Od stebra bičanja smo šli k ječi Gospodovi, odtod h kapeli, kjer so razdelili oblačila. Petič ostane procesija tam, kjer so našli sv. križ in gre od ondot v cerkev sv. Helene. Ko pride iz podzemeljske ; kapele, se vstavi pri stebru Gospodo-i vega zasramovanja in potem gre k po-I sameznim svetiščem na Kalvariji in v : Božji Grob. Slednjič se vstavi tudi g 1 tam, kjer se je prikazal Gospod Mariji, ! svoji Materi. Ker so bila ta svetišča že popisana v prejšnjem poglavju, zato jih omenjam le na kratko. Jako lepe so pesmi in molitve, ki se molijo in pojo na posameznih postajah. Navadne dni se večinoma le moli, pri slovesnejših obhodih, zlasti v postu se pa vse poje. Ko smo opravili to pobožnost, nas je spremil brat lajik k zidu nekdanjega tempeljna gledat, kako judje jokajo. Zidovje nekdanjega tempeljna je skoraj vse s hišami in drugimi poslopji obzidano, prosto je le v neki, kakih 50 m. dolgi in 5 m. široki ulici. Kako velikansko zidovje je to! Spodnje ob-sekane skale so po 5 m. dolge in so bržkone še od Salomonovega tempeljna. Vsak petek se zbirajo tukaj judje; možje, žene, otroci in mladeniči, sivolasi starčki in onemogle starke jo kajo tukaj v britki bolesti. Ker so Kristusa zavrgli, so bili razkropljeni po celem svetu. Njih ponos, njih čast, njih vse, jeruzalemski tempelj je ostal razvalina. Na teh razvalinah objoku je ljudstvo svojo nesrečo. Kolika razlika! Malo poprej sem hodil po križe vem potu in žaloval nad britkim trpljenjem Gospodovim, sedaj pa gledam kako objokujejo potomci Izveličarje-vih morilcev svojo in svojih očetov nesrečo; nočejo pa spoznati vzroka svoje nesreče in ostanejo stanovitni v svoji zaslepljenosti in trdovratnosti. Milo ^e mi je storilo, ko sem videl, kako nekateri kleče pred starim mrtvim zidovjem, drugi pa se stoje priklanjajo moleč iz hebrejskih knjig. Spet drugi pritiskajo čelo na mrzlo zidovje, in poljubljajo ga in močijo se solzami. Raz-poklinam starega zidovja tožijo svojo žalost, trdemu kamenu odkrivajo bolečine svojega srca. Vse šepeta, zdi-huje in joka. Nato^se oglasi eden, ki moli glasno naprej in prične nekake litanije, na katere ljudstvo glasno odgovarja. 2alo-stito povzdigne moljec svoj glas in govori: "Zavoljo palače, ki leži razdejana in porušena, — sedimo samotno tukaj in jokamo. Zavoljo zidovja, ki je podrto, — zavoljo našega veličastva, ki je minilo, — zavoljo velikih naših mož, katerih več ni, — zavoljo dragocenih, kamenj, ki so zgorela, zavoljo duhovnikov, ki so se spoteknili, — zavoljo kraljev, ki so te zaničevali. —" Na vsak tak vsklik odgovarja ljudstvo žalostno: "Sedimo samotno tukaj in jokamo." Na to nadaljujejo: "Prosimo, usmili se Sijona!" Odgovor: "Zbe-ri otroke jeruzalemske." -— "Hiti, hiti, odrešenik, na pomoč Sijonu!" — Odgovor: "In govori na srce Jeruzalemu." "Lepota in veličastvo naj Sijon obdajata — Obrni se milostno na Jeruzalem." — "Mir in veselje naj se vrne v Sijon — Mladika naj vsklije v Jeruzalemu." Komu bi to ne segalo do srca? Dozdevalo se mi je, kakor bi gledal slovesno mrtvaško opravilo, katero pojo ostanki izraelskega ljudstva. Potomci onih, ki so nekdaj gospodovali tukaj, niti na mesto nekdanjega tempeljna ne smejo in kupiti so si morali za drag denar pravico, da smejo žalovati in jokati nad razvalinami stare slave svojih pradedov. Dozdevalo se mi je, da sem pričujoč pri mrtvaškem opravilu nad grobom izvoljenega ljudstva, nad razvalinami svetišča. Naj bi spoznanje krivde in molitve, ki so izražene v teh besedah, segle do neba in naj bi bilo odvzeto zagrinjalo izpred oči zaslepljenih judov! Naj bi hrepenenje ki je obseženo v zadnjih besedah, našlo pot iz groba tempeljna h grobu, ki je zibel življenja, h Božjemu Grobu na Golgati! Ves otožen sem se vrnil skozi judovski del mesta nazaj v samostan. Ta del je silno zamazan; ulice so tesne in neprijeten duh ti vdari v nos, ko greš mimo heznažnih hiš. Spominjal sem se besed prerokovih: "Kateri so slad-čice jedli, ginejo na cestah; kateri so bili zrejeni v škrlatu, blato objemajo." (Zal. pesem 4, 5.) — O Gospod, usmili se.Sijona, vsmili se vbozih Izraelje-vih otrok! 20. Sv. maša v vrtu Getsemani — Beta-nija — Lazarjev grob. V soboto dne 21. februarja zjutraj smo šli precej zgodaj maševat v vrt Getfcemaiii, ki leži v znožju Oljiske gore. V tem vrtu je Gospod krvavi pot potil. Sv. pismo pravh "In je vun šel po navadi na Oljisko goro. Za njim so šli pa tudi učenci". (Luk. 22 39.) Polna velikonočna luna je raz-svitljevala jeruzalemsko zidovje. Tedaj je prišel Gospod se svojimi učenci po dolini Jozafat čez spodnji most, ki je vodil čez potok Cedron, na pristavo, atero so imenovali Getsemani in je ležal v znožju Oljiske gore. Skozi to pristavo vodi današnji pot na Oljisko goro. Na desni strani ceste je visoko obzidan vrt Getsemani, ki je last katoličanov. , V tem vrtu stoji osem starodavnih oljičniji dreves, katerih debla so po več metrov debela. Ta starodavna drevesa so obzidana in se železno mrežo obdana. Kako častitljiva so ta drevesa! Akoravno ni popolnoma gotovo, da bi bila ta drevesa že v Gospodovem času stala, je vendar gotovo, da so izrastla iz korenin onih dreves, pod katerimi se je mili Izveličar tolikrat mudil v molitvi. Okrog teh dreves je zasajenih vse polno lepih cvetic. Zlasti veliko je nekih rudečih, katere imenujejo arabci "dam-el-Mesijah", to je, kri Mesijeva. In res, se vidijo cvetice, kakor bi bile iz kapljic krvi pognale rudeči svoj cvet. Dolgo lahko stoji romar pod starodavnimi oljikami in misli na ono strašno noč, v kateri, je bil Gospod v zadnjič tukaj se svojimi učenci. — Krog vrta je v zid vdelan prav lep križev pot. Ginjen premišljuje romar, kako je Gospod tukaj pustil osem svojih apo-steljnov, tri pa je vzel seboj, ko je šel nekoliko naprej po vrtu. Peter, Janez in Jakob, ki so bili priče njegove slave na gori Tabor, imajo postati tudi priče njegovega ponižanja in njegovega krvavega potu. Gospod jim je rekel: "Moja duša je žalostna do smrti; o-stanite tukaj in čujte z menoj." (Mat. 26, 38.) Še dandanašnji se kaže blizu zidu pri plošnati skali kraj, kjer so učenci spali. Dvanajst korakov od te skale je mesto, kjer je nesrečni Judež Gospoda izdal. Kje pa je kraj, kjer je Gospod krva vi pot potil? — Evangelij nam pripoveduje takole: "In je malo dalje šel, in padel na svoj obraz, in je molil rekoč: Moj Oče! ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih; pa vendar ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti". (Mat. 26, 39.). Tako je molil Gospod trikrat in trikrat se je vrnil k učencem, toda vse trikrat jih je našel speče. Ko je Gospod trikrat prisrčno molil to molitev, se prikaže angelj jKbes in ga pokrepča. Prinesel je človeški naravi Gospodovi kelih trpljenja, ob jednem pa tudi moči in poguma, da more piti ta kelih v'čast božjo in zve-ličanje duš. — Vse je bilo tedaj odločeno in Gospod je bil pripravljen sramotno vmreti. Gospod pade za par trenotkov na svoj obraz, smrtne težave se ga lotijo, on pa še bolj goreče moli. "In ko so ga smrtne težave obšle je presrčnejše molil. Njegov pot pa je bil, kakor krvave kaplje tekoče na zemljo." (Luk. 23, 43-44). Kje je tedaj tisto mesto, kjer se je to zgodilo? — Dober lučaj od mesta kjer so učenci spali, je skalnata du-blina, v kateri je po starem izročilu božji Izveličar potil krvavi pot. Vhod in pa svetišče sta od zunaj podobna kaki kleti. Votlina, ki je 18 m. dolga 9 m. visoka, ni pobeljena, marveč povsod vidiš, kakor v Gospodovem času golo skalo. Zgoraj je luknja, skozi katero prihaja svitloba. V tej votlini so trije altarji. Na mestu, kjer je Gospod krvavi pot potil je glavni altar pred katerim gori vedno še več sve-tiljk, ki razsvetljujejo lepo altarno sliko, katera nam predstavlja, kako tolaži angelj milega Izveličarja. V tem svetišču smo opravili svete maše. Pred velikim altarjem so zapisane besede "Tukaj je postal njegov pot kakor kaplje krvi tekoče na zemljo". — Kako globoko seže v svetiščih Sv. Dežele v srce beseda: "Tukaj"! V to globo ko in prostorno votlino je bežal do smrti vžaljeni Gospod. Tukaj je ležal na zemlji v temi dupline razsvetljene le od; posameznih žarkov blede lune Tukaj je zdihoval: "Oče moj! ako ne more ta kelih mimo iti, kakor da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja". (Mat. 26, 42.) Kakor strašne pošasti gleda Gospod tukaj grehe, za katere ima zadostiti on, ki je nedolžen. Mili Jezus gleda trpljenje, ki ga čaka in moli tako rekoč prvi križev pot. Le za par trenutkov razsvetljuje to duplino nebeška luč, ko se prikaže angelj iz nebes. Globoko ginjen poljubi romar sveta tla, katera so pila nekdaj Gospodov krvavi pot. Ko prebori Izveličar smrtne težave, se pogumno vzdigne, gre izdajavcu naproti in ga dobi prav blizu tam kjer so učenci spali in da se mu celo poljubiti. Le še en sam žarek božanstva se zasveti, ko reče Gospod: "Jaz sem" in ko pri teh besedah popadajo preplašeni sovražniki na tla. Ko je pa Gospod pokazal svojo moč, katere noče rabiti, se da vjeti in zvezati in pravi: "To je vaša ura in oblast teme". (Luk. 22, 53.) V divjem begu se razprše a-posteljni, Gospoda ga odpeljejo črez potok Cedron na gonj Sijon, kjer velika duhovnika Ana in Kajfa nestrplji-vo pričakujeta izdanega Jezusa. Kako lep zgled' nam je Gospod na Oljiski gori za naše obnašanje ob urah trpljenja in britkosti! Mi vidimo Gospoda vtopljenega v bridko žalost, mi vidimo, kako vstrepetava njegova človeška narava pred tolikim trpljenjem. Kaj stori Gospod ob tej težki uri? — On moli. In ko raste trpljenje, moli še presrčnejše. Kolika vdanost! Kje išče Izveličar tolažbe? Ne pri ljudeh, ki spe. V molitvi išče on tolažbo, katero mu prinese angelj iz nebes, ne odvzame mu pa trpljenja. Po sv. maši smo šli na vrt Getsemani, kjer nam je postregel redovni brat, ki je čuvaj vrta, s črno kavo in dal nam je nekaj oljičnih vejic in cvetlic v spomin. Na Oljisko goro, ki je 830 m visoka, vodijo trije poti. Izbrali smo srednji, ki vodi mimo nove bogate sv. Magdaleni posvečene ruske cerkve. Zidava in olepšava cerkve je jako bogata, kup lje zvonikov so močno pozldčene. Podobe vtej cerkvi je slikal v znani vojski padli ruski umetnik Vereščagin. Ko smo vstopili v cerkev, so imeli ravno svojo liturgijo. Kar ostrmeli smo, ko smo slišali prekrasno triglasno petje in odgovarjanje pri slovesni službi božji. Izvedel sem pozneje, da imajo Rusi v Jeruzalemu mnogo v Petro-gradu izurjenih pevcev. Tako so glede lepega petja brez dvojbe Rusi prvi v Jeruzalemu. Od cerkve sv. Magdalene smo krenili proti vshodu v Betanijo, kjer so stanovali nekdaj Lazar, Marija in Marta. Iz sv. pisma nam je znano, kako rad je zahajal Gospod k tej družini. Betanija je od Jeruzalema pičlo uro hoda oddaljena. Pot vodi navkreber. Toda to nas prav nič ni strudilo, da, celo prav je bilo, ker smo s te visočine jako lepo videli Jeruzalem. Na poti v Betanijo se kaže mesto, kjer je Gospod preklel nerodovitno figovo drevo. (Dalje prih.) Vina naprodaj Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite "Hill Grit Vineyard 99 Stefan Jakše, lastnik. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa bat varska dela ter obešanje steaskest papirja po nizkih cenah. ___ «. Alexander IWas^ Chi. Phone 376. &J N. W. 927. N. W. Phone 809. MIHAEL KOCHEVAR slovenski gostilničar Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111 POZOR! Rojaki pomislite s'l poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, do niača in kalifornijska vina ter naj boljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prija telj pridi, da se prepričaš sam. Po strežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih za log s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obi len poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet Slovenci in v Pittsburgh Pa. POZOR! Hrvati Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano GOSTILNO na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa, Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja. POSTREŽBA IZBORNA. Slvnemu občinstvu se priporočam obilen poset. Posebno rojaki, Sloven ci in Hrvati, vsi dobrodošli! M, Geo. Flainik, lastnik Box 657. Crockett. CaL TR0ST&KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše The U. S." 10c. in "Meerschaum" Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na [08 Jefferson Street. Joliet, UL Mirovni sodnik ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS Judge Murphy 222 Jefferson St nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 80S. 402 Ohio Street JOLIET, ILL. C. W. MOO]\EY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite ae na Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet 111. Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Frank Opeka gostilničar Corner State and llth Street NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najbolj!« californijska vina. VSI DOBRODOSLII 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dv» vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. KAISER FRANZ JOSEF I. "maiden voyage" iz New Yorka Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ok sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New York« Vsi parniki imajo brezžični brcojav, električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Za nadaljne informacije, cene is vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS, ft CO. General Agents t Washington St, New York. Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CD. Office and Works, 642-644 Cass Street Oba telefona 488 FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. ^ J. C. A&ler & Co. priporoča rojakoas svojo Mesnica Tel. 101 Jeliet, 111. Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK r 1 slovenska gostilna mesarija in grocerija, 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, ID, Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. S Filipinov na Kranjsko. Za Am. SI. spisal Jakob Cuznar. Opomnja uredništva. Iz Podkorena na Gorenjskem z dne 8. aprila 1912 nam je poslal g. Jakob Cuznar, bivši vojak v službi Strica Sama, naslednj potopis, ki primerno zaključuje njego ve velezanimive spise o življenju na Filipinih, objavljene tekom zadnjih let v Am. Slovencu. * Podkoren, Gorenjsko, 8. aprila 1912. And my soldier days are over, And I need no longer stay— There is a transport in the harbor, and I'm sailing home to-day! Bilo je dne 29. avg. 1909, ko sem se po 26dnevni vožnji čez široko Tiho morje, na vojaški transportni ladj "Buford" pripeljal v Manilski zaliv in ob lepem solnčnem vzhodu prvikrat zrl na staro mesto Manilo, stolico Fi lipinskih otokov, kamor me je dovedla usoda za dobo dveh let. Vedel sem za razne nevarnosti, ki mi pretijo tu kaj in nehote mi je prihajalo na misel ali bodem tako srečen, da se po pre teku dveh let od tu zopet poslovim? — In hvala Bogu, čas bivanja na Filipi nih je potekel, dve leti sta minuli za Biene srečno, in dne 26. avg. 1911 ravno ko je solnce razlivalo zadnje svoje blede žarke na mogočne, stare očrnele stene, ki obdajajo zgodovinsko mesto Manilo, sem se zdrav in zadovoljnim srcem poslavljal od tam. Sedečemu na zadnjem krovu ladje "Juen Sang", na kateri sem zapustil Manilo, so mi stopali pred oči razni nenavadni dogodki, ki sem jih doživel v teku zadnjih dveh let na Filipinih. Spominjal sem se onih nesrečnih to-varišev-vojakov, s katerimi smo pred dvema letoma skupno pluli po zalivu proti kraju, od katerega se jaz sedaj poslavljam, katerim je bila osoda tako nemila, da se nikoli več ne bodo vrnili v domovino; nekateri so postali žrtve tropičnega podnebja, nekaj pa jih je bilo, ki so padli pod ostrim mečem fanatičnih Morov. Še en pogled nazaj, na dve zgodovinsko zanimivi točki predno mi izgineta izpred oči, to je na Manilo, kjer so pred štiristo leti stari Španci po Stavili temelj in sedež svojemu go-spodstvu na daljnem vzhodu, in na drugi od Manile nekoliko jugovzhodno oddaljeni kraj "Cavite", nekdaj španski in sedaj Z. D. arzenal, kjer je bilo pred 13. leti uničeno, nekdaj mogočno špansko brodovje, kjer sedaj razpada na dnu morja grob mnogih španskih sinov, tam je izginila iz površja njih več stoletij na vzhodu ponosno vihrajoča zastava in na tistem lepem majnikovem jutru zmagonosno in gospodujoče zavihrala zastava zvezd in prog. Go from Maine to California and you'll find old Glory there, From Alaska to the Philippines it's floating in the air. Stars and stripes forever! Urno se je pomikala ladija "Juen Sang" po nemirnem in precej razburkanem morju proti vzhodu ali ustju Manila zaliva. Moje misli pa so letele daleč daleč naprej, na Kitajsko, o-koli vzhodne Indije, Ceylona, skozi Rudeče morje in Sueški prekop, preko Sredozemskega morja v ljubo domovino k svojcem, ki jih že dolgo let nisem videl in kamor sem namenjen. Temno je že bilo, ko smo pripluli mimo otoka Krigodorja, skozi ustje zaliva na odprto Kitajsko morje. Krigodor je mali otok, ki leži sredi ozkega vhoda v Manila Bay, ki stoji na straži pred manilskim zalivom, kot zvesti pes preji hišo svojega gospodarja. Če bode sovražnik se kedaj predrznil, zasesti Filipine, priti v manilski zaliv in vzeti Manilo, se bode bila pri tem otoku brez dvoma odločilna bitka. Ze pred par leti je Stric Sam, videč, da preti nevarnost od sosedov Japoncev, dovolil par milijonov za utrdbe tega otoka in že sedaj je precej močno zavarovan s težkimi 14-palčnimi topovi in v par letih, ko bode delo dogotovljeno, bode Krigodor trdnjava prve vrste, Port Artur na Filipinih. Znano je, da je Kitajsko morje navadno jako nemirno in še posebno v mesecih juliju in avgustu v takozvani 6ezoni tajfunov, ki večkrat napravijo veliko škode na severnih Filipinih in južni Kitajski. Tudi topot, ko sem se jaz vozil iz Manile v Hongkong, je bi lo morje zelo nemirno, zato tudi vož -nja zelo neprijetna. Bolj male vrste ladija "Juen Sang" in še posebno, ker eo se valovi zaletavali od strani, se je izvijala in plesala vse mogoče polke in mazurke, kot bi bila svirala najčarov-nejša godba v globočini nemirnega morja; in kako prijetno se godi potnikom v takih slučajih, ve najbolj tisti, ki je že poskusil nemirno morje in sladkosti morske bolezni. Seveda ribe imajo pa vendarle "picnic". Po nad 3dnevni neprijetni vožnji 6mo dne 29. avgusta, zjutraj okrog 8. -ure dospeli v pristanišče, pred mesto Hongkong. Ladija se je vsidrala kake pol milje od obrežja. Popotnike, bilo nas je le malo število, pa so nas Kitajci na njih okornih čolnih pripeljali do obrežja. V prekrasnem jutru že, ko se je dan zaznaval, smo opazili iz daljave gole, brez drevja, hribate a vendar prijetno zelene otoke, ki leže ob azijski celini Kitajskega obrežja. Kmalu nato smo opazili precej visok hrib s sig- Rezervni sklad nad pol miljona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih /M « brez odbitka rentnega davka. 1 JIX 1 3 % Naš zaupnik v Zjed. državah je Frank Sakser, 6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanje hranilni! vlog dvajset miljonov kron. I nalno postajo, pod katerim se vije v polkrogu mesto Hongkong. Hongkong je otok, čegar površina znaša 31 kvadratnih milj. Ze od nekdaj je spadal otok h Kitajski, a 1. 1842. pa so se ga polastili Angleži. To je ena najmanjših in najvažnejših angleških kolonij. L. 1842. je znašalo prebivalstvo Hongkonga 5000 duš, po večini kitajskih ribičev, a danes šteje mesto blizo 300,000 prebivalcev, med temi je 6000 belokožcev, po večini Evropejcev in 3000 drugorodnih Azijcev, ostali so vsi Kitajci. Hongkong leži ob lepem zalivu, ki je od severne strani obdan z azijsko celino, proti jugu pa od več drugih o-tokov. Mesto leži ob vznožju 1500 čevljev visokega golega hriba, imenujejo ga "Peak". Ob morju na severni strani se dvigajo iz tal lepa moderna poslopja, v katerih se nahajajo razni uradi, banke, trgovine Evropejcev in hoteli, proti jugu pa se vijejo v dolgi vrsti enolična poslopja, ki so navadno po 4 nadstropja visoka; to je kitajski del mesta, kjer žive po večini le Kitajci, obrtniki in trgovci, mnogi izmed njih zelo premožni. Tudi proti vrhu zelo strmega hriba se raztezajo različna poslopja, krasne vile in domovi, kjer žive bogati Evropejci, trgovci, bankirji in gospodujoči Angleži; od tu je zelo lep razgled in prijetno biw nje, posebno ob vročih poletnih dnevih. Hongkong ima tudi veliko vojakov, zato so na mnogih krajih različna vojaška poslopja in trdnjave, ker ves Hongkong, pa tudi več sosednih otokov ima angleška vlada dobro utrjenih. Hongkong je precej lepo in še dosti čisto mesto, poslopja so zidana po večini iz granita, ker tega je tam v izobilju; lesenih poslopij, kot v Manili, tu ni opaziti. Posebnih zgodovinskih zanimivosti v Hongkongu ni; druge, ki jih je vredno videti, pa so: Muzej, botapični vrt, dolina "happy valley", posebno pa izlet na vrh 1500 ^evljev visokega hriba nad mestom. Na vrh tega strmega hriba vozi dratna železnica, vožnja na okrog stane 50c. Nikoli ne bodem pozabil tega prekrasnega razgleda po bližnjih otokih, morju, na mesto in pristanišče, kjer šviga sem in tja neštevilno ladij, ladjic in čolnov; prijetno je tukaj tudi bivanje, kadar človek pride od vznožja iz neznosne vročine v prijetni čisti zrak, kjer vedno veje prijetna hladna sapica. Takoj pod vrhom na prijetni zeleni ravnini je palača, obdana z lepim vrtom, kjer živi angleški guverner od Hongkonga. Prekrasen je pogled na mesto in hrib posebno zvečer, kjer se lesketa neštevilno luči. Ob drugi strani okrog ene milje širokega pristanišča leži na azijski celini mestece Kowloona, najpomenljivejši prometni kraj za južno Kitajsko. Tu so velikanska skladišča in pomoli, tu se po večini vse ladije, ki vozijo do in od daljnega vzhoda, zakladajo s premogom. Ravnokar grade Angleži železnico, ki bode vezala Kowloon in Kanton. Kanton je največje industrijsko mesto na Kitajskem. Hongkong nadkriljuje v prometu vsa večja svetovna pristanišča. Naletel sem v neki knjigi na vožni promet tonah z 1. 1900: Hongkong 17, New York 16, London 16, Hamburg 16 in Liverpool 11 milijonov ton prometa. Življenje v Hongkongu, Manili in drugih obmorskih mestih na vzhodu je precej drago; po evropskih hotelih je hrana in stanovanje po 4 dolarje in višje. (En hongkongški dol. je okrog 50c veljave Z. D.) Pri Kitajcih sj seveda dobi lahko ceneje; kdor ima tlober želodec, že izhaja. V tistem času pa sploh še ni bilo varno hoditi po kitajskem delu mesta. Tretji dan bivanja v Hongkongu sem bral v nekem časopisu članek: Danes sta u-mrli dve osebi za kugo, število žrtev znaša od januvarja do danes 246, ki so bili razun dveh drugorodnih Azijcev vsi Kitajci. Najživahnejša v Hongkongu je Queens cesta. Tu ima človek najlepšo priložnost, opazovati življenje jako delavnih Kitajcev; podobno je mravljišču, ker vse hiti in se giblje in bori za obstanek, za Vsakdanji riž. Raz hiš visi vsepolno kitajskih napisov, ker najrazličnejše prodajalnice, menjalnice in delavnice so zelo tesno druga pri drugi. Kitajci žive zelo skromno in opravljajo zelo težka in tudi taka dela, ki jih opravljamo pri nas z živino. Po desetdnevnem bivanju nisem opazil v Hongkongu niti enega konja ali kakega drugega živinčeta, ker te nadomeščajo ljudje, kitajski kuliji; vse potrebščine za mesto znosijo ponajveč na ramah, povsod, po vseh mestnih ulicah je na stotine kulijev, ki urno letajo po mestu z vozički na dveh kolesih, imenuje se "rikšo"; ti nadome-stujejo kočije, konje in fijakarje; po ulicah so vedno na razpolago; ko vidijo posebno tujca hoditi po mestu, ga vedno^ opominjajo z rikšo; da tujcem preveč ne zaračunijo, mora imeti vsak na vozičku ceno pisano in svojo šte- vilko; za vsakih 10 minut računijo navadno Sc. V hrib, kjer je prestrmo za rikšo, pa rabijo stole nosače, katere nosita po dva kulija. (Dalje prih.) o*o*c kratek čas. % u—J Modrost božja. Učenjak pride na svojem izprehodu na planjavo, kjer so se krave pasle. Med tem, ko živino ogleduje, leti nad njim tiček in nekaj nepovoljnega od sebe spusti, kar učenjaku ravno na ramo pade. Ko tisti odpadek s kazalcem leve roke preč briše, misli sam pri sebi: "Kako je pač Bog modro uredil, da krave ne letajo po zraku!" Očetov dostavek. Jožek prinese ob mesecu iz šole listek o svojem vedenju. Bilo je zapisano: "Jožek precej rad govori." Oče se podpiše in pravi: "Kaj, ko bi gospod učitelj šele mater njegovo slišal!" Tečna hrana. Žena: "Janez, že štiri vrčke si izpil, jedel pa nič. To ne bo dobro!" Mož: "Pusti me pri miru!" Žena: "Nekaj moraš pa vendar v želodec djati!" Mož: "Saj imam tebe v želodcu in to je ravno dosti!" Voli zrejo — meso? Bil je petek in krščanski delavec je zahteval v gostilni stročnino. Pri sosedni mizi so se nekateri "olikanci" zategadelj ž njim norčevali. Pošteni delavec pa reče: Vi se čudite, da jaz mesa ne jem, a jaz se pa čudim, da vi ne jeste — sena!" * Gost (hišni): "Jutri zjutraj upam, da me zbudi poljub." ' Hišna: "Gotovo, gospod, povedala bom hlapcu." * Zdravnik: "Ali čutite bolečine še vedno na starem mestu." Gospa: "Dovolite, gospod zdravnik, pri meni sploh ni nobeno mesto staro." * Zdravnik: "Kaj je kosil vaš mož o-poldne?" Gospa: "Goveje meso." Zdravnik: "Z apetitom?" Gospa: "Ne, s hrenom!" * Tolažba. On: "Denarja nimam, gospodična Fani, moj razum je v,se moje premoženje." %, Ona: "Le potolažite se, gospod, saj. revščina ni sramota." Sumljivo. Blagajničar velike banke (kateremu je šef odpovedal službo): "Dovolite, gospod šef, da vprašam zakaj ste mi odpovedali?" *'Blagajničarja, ki vsak dan vozne rede študira, ne morem dalj časa imeti pri blagajni!" Zavoljo vojne in miru. Dva Angleža sta stopila prostovoljno v turško vojsko tripolitansko. Prvi: "Povej, kaj pa je tebe gnalo v vojsko?" Drugi: "Vojna! Žene nimam in ljubim vojno. In Tebe?" Prvi: "Oho! Pri meni je pa ravno narobe. Jaz imam ženo, f)a ljubim -mir!" Mili Godba za plese iri vse druge zabave, zmožna igrati slovenske in drugona-rsdne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111. GODBA ZA VSE PRILIKE, CLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne'e Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. KJE JE LOUIS BULLINGTON Z ženo in otrokom Valter (John) ? Prej je živel na Buhl, Minn, in se od tam preselil. Prosim rojake, kdor ve zanj naj mi ga naznani, ali naj se mi pa sam javi. John M. Simonich, Portersville, Cal., R. F. D. 1, Box 59. 3t KJE JE MATIJA RUS (MELKOV) iz Dobravic pri Metliki? Ker mu imam nekaj važnega poročati, zato naj se zglasi takoj. Josip Klepec, Joliet, 111. RABIMO MALE VSOTE DENAR-ja na posodo po zmernih cenah. Povprašajte: Sisters of Charity, St. Mary's Hospital, Pueblo, Colo. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE karna, ki ima dober promet Lep« prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S." nI m. NAPRODAJ PEČI, OPRAVA ZA spalnico, stoli, mize, posodje, pernice, in hiša s 7 sobami se proda ali odda v najem. 209 S. Center St., Joliet, 111. HIŠI NAPRODAJ NA 321—323 N. Bluff St., vsaka ima 6 sob in se dobi od obeh $24 najemnine mesečno. Cena $1150 za vsako z loto. Lahki obroki. Več se pove na 213 Cass St., Joliet, 111. 4 HIŠI NAPRODAJ NA 2. CESTI V La Salle z eno loto, prostor za 3 družine v prijazni okolici. Poceni za gotovino. Več pove Jas. Feeney, 627 Hennepin St., La Salle, 111. 5t ORGANIST IZVEŽBAN IŠČE PRI-merne službe pri slovenski ali hrvaški cerkvi. Kdor ga potrebuje naj se oglasi pri Amer. Slovencu Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, III. I Flit© E13SL Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. | E. Wunderlid Granite Go. 804-806-808 N. Hickory Stree' JOLIET, HI" Velika zaloga spomenikov Naše podružnice so* Bethania in Ressurectioii Cemetery M*® Summit, Cook t®' in Naperville, l"' Chicago Phone 94'1 N. W. Phone BODI ZDRAV! Prepreči bolezen in odstrani strup iz krvi, tako imaš dolg korak do zdravja storjen. Naravno zdravilo, rudeči deteljni cvet je mnogim ohranil zdravo telo tisočerim i mnogi ga imajo vedno v hiši, ker znajo, da je to zdravilo za zdrave i bolne. Ko čreva, jetra in želodec ne delujejo — bodi pozoren! Kri rabi čiščenja. Najnevarne-ji nasledki so radi brezbrižnosti; ob takih prilikah se posluži rudečih de-teljnih cvetov ali Needham's Ekstrak-ta, ki dovedo čudežne uspehe, ker so najlepše detelje zbrani za krepčilo. Vprašaj lekarja za Needham's Eks-trakt, ima ga, ali ga pa dobi takoj. Knjigo pošljemo badava, ki uči o rabi in navaja ljudi, ozdravljeni po Needham's Ekstraktu, pišite po njo. Naslov: Needham's Sons, Lakeside Bldg., hicago, 111. Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča z® to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali Pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogab. First National Bank Cor. Chicago and Tan Bnren Sts. Najstarejša banka v Jolietn. Glavnica in preostanek $400,000.00. Pridni Poljančev Cencek. "Mamka, mamka! Danes pa niso me več posadili na smrkavo klop!" Mati poljubi svojega Cencka: "Tako si priden, moj ljubi Cencek! Takoj ko pridem v mesto, ti prinesem nov klobuk za to. Pa povej mi, kaj je bilo, da si se tako izkazal?" "Smrkavo klop so ravno na novo pobarvali!" Nadležne gliste bodo kmalu pregnane, ako date otrokom Severovo Zdravilo zoper gliste (Severa's Vermifuge) v zvezi s sladkornimi tabletami, ki so v zavitku. Prijetno za užiti a vendar tudi izdatno. Prežene gliste in naredi, da se otrok dobro počuti. Cena 35 centov. Prodaja se v lekarnah povsod. Zagotovite se da je na zavitku nadpis: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo. FARME! V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov a ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na Kieffer Land Co., Walter, Te*. Porter Ota telefon 405. Brewing Coi S. Bluff St., Joliet, in.