Štirideset let rojstva Komunistične partije Slovenije * Štirideset let prihoda tovariša Tita na čelo Partije * Petinosemdeset let rojstva tovariša Tita
Velenje, 25. junij 1977
Osrednja slovesnost ob odkritju spomenika maršala Tita
S tem spomenikom dajemo delovni ljudje in občani občine Velenje
priznanje legendarni osebnosti tovariša Tita
in vsej njegovi ustvarjalnosti!
GLASILO SZDL
Velenje, 17. junija 1977
Leto XIII. Številka 24/383/ Cena 3 din
Za praznično urejeno mesto
V občini Velenje potekajo v teh dneh priprave na velik trenutek, ko bomo 25. 6. 1977 svečano odkrili skulpturo tovariša Tita. Ta, v bron izoblikovana podoba tovariša Tita, ki predstavlja simbol borca za svobodno življenje, lik človeka, ki mu je osnovna skrb svobodno sožitje med narodi, zahteva od nas, da njeno odkritje oz. proslavo, na kateri bomo izpričali našo pripadnost človeku, ki ga ta lik ponazarja, pričakamo čim bolj dostojanstveno in svečano.
Do tega svečanega trenutka, ko se bo v Velenju zbrala velika množica ljudi, ki želijo ujeti ta slavnostni trenutek, moramo v krajevnih skupnostih še marsikaj postoriti in dokončno urediti Zlasti občanom mestnih krajevnih skupnosti velja poziv, da pri akcijah urejanja okolja, zelenic, okolic stanovanjskih blokov sodelujejo v čim večjem številu.
Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL poziva hišne sveta, lastnike oz. upravljalce poslovnih prostorov, prav tako pa tudi KOC - TOZD Komunala, komunalne in sanitarne inšpektorje, da storijo vse za resnično lep izgled vseh naših mestnih središč. Okrog stanovanjskih blokov je še mnogo neurejenih zelenic, razmetane razno razne navlake, nevrisani parkirni prostori, mnogi prometni znaki v sedanjem stanju povzročajo več zmede kot prometnega reda itd.
Vse odgovorne službe pozivamo, da se vsaj v teh dneh pridržujejo že sprejetih odlokov o komunalnem redu, hišnih svetih in drugo, ter da zahtevajo dosledno izvršitev nalog, ki bi morale biti končane že pred 15. junijem.
Krajevne skupnosti, kjer so že ustanovljene oz. se bodo v teh dneh oblikovale enote narodne zaščite pozivamo, da te
takoj aktivirajo, oz. pospešijo njihovo ustanovitev in jih vključijo v akcije, ki bodo še sledile v teh dneh.
Hišne svete in lastnike individualnih stanovanjskih stavb, kot tudi upravljalce poslovnih prostorov opozarjamo na to, da pregledajo zastave in prostore, kjer jih bodo nameščali, dotrajane zastave zamenjajo in pri raznih dekoracijah pazijo na to, da bo mesto zgledalo čim bolj praznično, vendar ne kičasto. Tam kjer še niso na balkonih namestili lončkov s cvetlicami, pa imajo za to možnost, naj storijo vse, da bodo naši balkoni zgledali tako, kot je to že bila nekoč navada v Velenju.
Gostinske in trgovske delavce pozivamo, da storijo vse, da bodo lokali čisti, da bodo obiskovalci Velenja in udeleženci proslave zadovoljni s postrežbo in urejenostjo naših lokalov.
Tiste, ki posedujejo garaže in tudi sicer vse domačine naprošamo, da 25. junija ne povzročajo dodatne prometne gneče, da pustijo avtomobile v garažah oz. na parkirnih prostorih, s čimer bodo prispevali k urejenosti mesta in prometnemu redu.
Istočasno pozivamo občane, da se vsi udeležijo proslave, ob tem pa jih naprošamo, da skušajo vsak zase in skupno čim bolj paziti na zelenice, cvetlične grede ter da ne dovoljujejo otrokom plezanja po drevesih in na razna druga mesta, kjer bi lahko prišlo do nesreče ali bi kako drugače motili vzdrževanje reda ob sami proslavi.
IZVRŠNI ODBOR O K SZDL VELENJE
Veldenje, ki je otrok Titovega obdobja in ogledalo zgodovinskega boja delavskega razreda za vsestransko ) socialistično preobrazbo in nove medčloveške odnose, se od torka, 14. junija, že ponaša s spome-nikcom Maršala Tita, ki ga bomo odkrili med osrednjo slovesnostjo v počastitev letošnjih zgodovinskih obldetnic Zveze komunistov in tovariša Tita v občini Velenje prihodnjo soboto, 25. junija
Prejšnji teden je obiskala sozd Gorenje delegacija predsednikov naših gospodarskih zbornic, ki jo je vodil predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije llija Vakič -Gorenje je med prvimi pri povezovanju gospodarstva prešlo občinske in republiške meje
Skulpturo „Mejaši •> brez meja orožij", kakor so nekateri že poimenovali pomnik skupnemu protifašističnemu boju jugoslovanskih in italijanskih partizanov, delo slikarja in kiparja, partizana in komunista Valeria Miroglia, bomo odkrili pred domom družbeno političnih organizacij in sodišča ter delavskim klubom v Velenju to soboto, 18. junija 1977.
Slovesnost se bo začela ob 20 uri in 30 minut, govoril bo namestnik sekretarja komiteja občinske konference ZK Velenje Štefan Dolejši, priložnostni kulturni program pa bodo izvedli recitatoiji in dekliški pevski zbor gimnazije Velenje.
Predstavniki gospodarstva v Gorenju
Predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije, llija Vakič je skupaj s predsedniki gospodarskih zbornic več republik in pokrajin ter v spremstvu predsednika slovenske gospodarske zbornice, Andreja Verbiča obiskal 9. junija sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje. Po ogledu proizvodnje v velenjskih tovarnah Gorenje je generalni direktor sozda Gorenje, Ivan Atelšek seznanil goste s položajem in razvojnimi hotenji delovnih organizacij v okviru sozda Gorenje, med katerimi so štiri tudi iz drugih republik.
Velenjsko Gorenje je bila ena prvih naših delovnih organi-
zacij, ki je začela povezovati gospodarstvo tudi preko republiških meja. Še večje povezovanje oziroma vključevanje delovnih organizacij iz vseh naših republik in obeh pokrajin pa zagotavljajo novi programi sozda Gorenje, posebej še organizacija in proizvodnja hiš, uporaba in proizvodnja elektronike ter proizvodnja naprav za "zaščito okolja, seveda v podrobno izoblikovani organiziranosti Gorenja v jugoslovanskem prostoru. Zlasti še novi programi naj bi omogočili, da sozd Gore-
nje do leta 1980 podvoji celotni dohodek, se pravi da ga poveča od 9,5 milijard dinaijev v letošnjem letu na 19,2 milijarde dinarjev, kolikor ga načrtujejo za leto 1980.
Goste, ki so se med obiskom v Gorenje kar najbolj neposredno seznanili z ustvarjalnim delom več kot 15.000 delavcev sozda Gorenje, so obvestili tudi o težavah, s katerimi se srečuje Gorenje, ki je doseglo optimal-nost proizvodnje na evropski ravni, pri prodaji izdelkov na tuja tržišča.
Med obiskom gospodarstvenikov v Gorenju
MEJAŠI BREZ MEJA OROŽIJ
CONFINANTI SENZA FRONTIERE Dl ARMI
odkritje skulpture
darilo italijanskega komunista
— kiparja
VALERIA MIROGLIA
Velenje, 18. iunija 1977 ob 20.30

VIDE .AJOLO
Skupaj so našli se narodi! različni in svobodni, da bi sklenili zvezo bratske solidarnosti proti nacttašizmu in nasilju, z duhom in zavestjo^rolejareko so predlagali delitve, ki so jim jih vsilile razredne}'
Še danes Italijan^ in Jugoslovani, mfraši brez meja orožij, z ramo ob rami stopajo, zazrti v isti ideal pravice, straže živim, ki preprečijo naj vračanja fašizmov, oualost izkoriščevalcev, roparske impprializme, da svobode soncp zmerom bolj visoko bi sijala
Insieme si ri4rovarono popcJi diverii e liberi per stfcngere il patto di fraterna solidarieta	.il nazifasc e la
violenza./superar > con > > e cqtcienza prolptaria le divisionj/imposte dai govorni di classe.
Ancora\oggi, spalla/spalla, italiani e iugoslavi, confinanti senza frontiere di jarmi, avanzano verpo gli stessi ideali di giujSim, feddli-fin nelle viscere ai cai lle ai vivK per' spronarli ad imi arroganza ai sfruttatori, imperiali splenda serrtpre piu alto il sole della li
ti non mortiV senti-ire ritorni fascisti, preda tori/ perche
Pomnik skupnemu protifašističnemu boji jugoslovanskih in italijanskih partizanov
Valerio Miroglio se je prvič srečal s središčem Šaleške doline, z Velenjem in njegovimi prebivalci, že leta 1953
Skulptura „Mejaši brez meja orožij" kamenček v mozaik sporočila Osima
To soboto, 18. junija bomo v Velenju na ploščadi med Prešernovo in Cankarjevo cesto, med domom družbenopolitičnih organizacij in sodišča ter delavskim klubom, odkrili skulpturo — pomnik skupnemu protifašističnemu boju jugoslovanskih in italijanskih partizanov, delo italijanskega slikarja in kiparja, partizana in komunista Valeria Miroglia.
Poti, ki jo je začel z 17 leti Valerio Miroglio skupaj z vso družino je zvest še sedaj. Sicer pa si drugače tudi ni mogoče zamisliti „našega prijatelja - tovariša", kot mu pravimo v zadnjim mesecih Velenjčani, italijanskega umetnika, partizanskega borca in komunista.
Prebivalci Velenja in njegovi obiskovalci bomo po 18. juniju letos lahko dan za dnem spoznavali Valeria Miroglia, točneje njegovo skulpturo - pomnik skupnemu protifašističnemu boju jugoslovanskih in italijanskih partizanov, ki jo je poklonil Velenju, mestu, ki je „izredno lepo in ki ga je vzljubil že ob prvem obisku, kot sam pripoveduje".
S središčem Šaleške doline, z Velenjem in njegovimi prebivalci, se je Valerio Miroglio prvikrat srečal leta 1953, to je v času, ko so začeli uresničevati prve odločitve za razvoj novega mesta, novega Velenja, v času ko so začeli Velenjčani ob delu predvsem v jami obiskovati
podobo svojega novega mesta. Valeria Miroglia je, kot je nedavno tega opisoval svoje prvo srečanje z Velenjem, zlasti še prevzela zavzetost ljudi za izgradnjo novega mesta, za izgradnjo nove socialistične sa-
moupravne skupnosti. Hiteli so, kot da želijo čimprej nadoknaditi vse tisto, kar so zamudili prejšnja desetletja.
Že med prvim obiskom v Velenju, pa tudi pozneje, je Valerio Miroglio razmišljal o
tem, kako bi kot likovni ustvar-jalec na svojstven način obeležil skupni protifašistični boj jugoslovanskih in italijanskih partizanov. Pa tudi to, kje naj bi stal ta pomnik. In ko je po 23 letih, kot član delegacije italijanskih komunistov in nekdanjih partizanov iz pokrajine Asti, spel prišel v Velenje, je misel naposled dozorela. Potem, ko je sodeloval na okrogli mizi „o italijanski poti v socializem" t okviru tedna Komunista „Clo-vek, delo, kultura", je sporočil odločitev, da mora pomnik stati v Velenju, otroku partizanskega boja, mestu, zraslem t novi socialistični Jugoslaviji.
Svoj sklep je sporočil tovarišem na občinskem vodstvu Zveze komunistov v Velenju, seveda pa ob tem ni pozabil posebej povedati, da bo skulptura, sestavlja jo 10 partizanov med pohodom, zahvala partizanom iz obeh sosednjih držav za njihov prispevek za svobodo, sim-
Slikar, rojen 1928. v Cassano Magnano, provinci Varese. Leta 1935 se preseli v Asti in zaradi vojne prekine študij. S 17 leti stopi med partizane skupaj z družino (mati je partizanka-kurirka, brat borec, kot on sam, oče je komisar, ki pade med neko akcijo). Po vojni se Miroglio zopet oprime študija tehnike, toda kmalu študij opusti in se posveti slikarstvu. Za preživljanje slika svete podobe v cerkvah, („ki ne ugajajo nikomur in toliko manj duhovnikom", pravi sam slikar). Deli torej to delo s slikanjem na stojalu, kjer sledi pretežno navdihu kubizma, v posnemanju, le zrelejšemu po lekcijah Paul Kleeja. Iz tega obdobja so risbe s tušem in monotipi s črnim črnilom. Prva samostojna razstava sega v leto 1946, sredi največjih polemik o neorealiz-mu, v katerih sodeluje Miroglio ponovno predlaga kljub pripadnosti PCI zastopa popolnoma nasprotno stališče. Miroglio ponovno predlaga celo teme Manifesta Bretonovega surrealizma, ostro zagovarja lastno umetniško svobodo, trdno oporeka predpostavkam, na katere se naslanjajo številni levo usmerjeni neorealisti v tistih letih. Postopno usmerjanje DC v desno, ki doseže višek okrog leta 1950, potegne slikarja, da se popolnoma preda politiki. Približno 10 let (od 1955 do 1965) se ukvarja s slikarstvom samo ob kritikah in je funkcionar KP na oddelku za tisk in propagando. Leta 1964 začne ponovno slikati. Sklepa poznanstva, ki bodo močno vplivala na njegovo delo, s Caglijem, Mastroiannijem, Sottsassom, Carlucciojem, Spatolo in drugimi. Vodi revijo „Plexus", ustanovi s Spatolo in Renato Niccolai underground revijo „Tam Tam". V praksi sledi Miroglio v teh letih surrea-listom (toda kot ga je označil sam slikar, surrealizem, ki nima nič skupnega z Dalijem in niti s Freudom) tako kot slikar, kot
tudi publicist in izdajatelj. Poleg navedenih revij vodi Miroglio izdajateljsko hišo v Torinu, strokovno usposobljeno za publikacije, katerih glavna tema je erotika, tako v umetnosti kot v politiki. Tudi plastike, izdelane v tem obdobju iz najrazličnejših materialov (les, nerjaveče jeklo, plexi steklo, emajli, itd.), predstavljajo nek poskus združevanja erotike in politične borbe s pomočjo slik, kjer slikar smatra erotiko kot osnovni trenutek osvobajanja.
Te prve Mirogliove stvaritve so najprej abstraktne in posredovane z geometrijsko grafiko. Sčasoma pa prevzamejo neposredne človeške poteze z uporabo polistirola, ki se da veliko lažje obdelovati. V tej zadnji fazi dela slikar s sencami svojih skulptur. Tem daje vedno večjo vrednost, dokler ne prevzamejo odločilnejšo vlogo in na koncu skoraj zamenjajo samo skulpturo.
Vzporedno s to smeijo dela se Miroglio srečuje z najznačilnejšimi temami surrealistov, s publikacijami, v katerih se mešata njegova dejavnost slikarja in politika, polemika in razrednega pamfletista: izdajatelj Pari in Dispari iz Reggio Emflie je izdal P. R. G. Piano Regolatore Generale del Pianeta (Splošni regulacijski načrt planeta), kjer Miroglio formulira predlog »celotno obnovitev planeta po shemi visoke produktivnosti in
Akademski slikar in kipar .Valerio Miroglio, italijanski partizan in komunist
po socialni lestvici, priljubljeni v kapitalističnemu sistemu" in pa »Istituto" (»Institut") C. D. G. A., oziroma „Come Diventa-re Grandi Artisti" („Kako postati veliki umetniki"), manifest nekega namišljenega instituta, ki proti plačilu razdeljuje diplome umetnikov s specializacijami. ki namigujejo na trgovanje z
umetnostjo in špekulacije izdajateljev in slikarjev. Žaložba MAGMA iz Rima je izdala „Ombreggeremo il mondo" (»Zasenčili bomo svet") v sodelovanju s Corradom Costa, zvezek fotografij senc njegovih skulptur, kjer se sence v obliki stripov pogovarjajo o umetnosti. Pri istem rimskem založ-
niku je izšla tudi ,J1 giudizio universale"	(»Poslednja
sodba"), kjer so osebe Sikstin-ske kapele oblečene v moderne obleke in gibanje svetnikov in pogubljencev spremeni smisel v nesmiselnem krotovičenju.
V zadnjih letih ni Miroglio skoraj nikoli sodeloval na kolektivnih razstavah,-ker je razstavljal svoja dela izključno sam v Astiju (kjer živi in dela), Torinu, Genovi, Milanu, Rimu, Modeni, itd. Založba Geiger je leta 1970 objavila obširno monografijo o Mirogliu s posredovanjem Albertazzi-ja, Altarocca, Bisingerja, Bonita Oliva, Costa, Finizia, Fossatija, Janusa, Ramousa in Sottsassa.
Osebne razstave
1967, Galleria degli Arazzi, /Antica Certosa di Valmanera, Asti
1969,	Galleria d'Arte La Giostra, Asti
1970,	Quaglino Incontri d'Arte Contemporanea, Torino
1971,	Galleria Arte Nuova, Cuneo
1972,	Galleria d'Arte di Porta Ticinese, Milano
Kolektivne razstave
1970,	Antica Certosa di Valmanera, Asti
1971,	Galleria d'Arte R. Rotta, Genova
Letošnje leto, polno veli-U častnih jubilejev, je prineslo tudi vrsto že dolgo pričakovanih premikov v našem odnosu s sosedo Italijo. Že ves povojni čas pa je bilo čutiti nerazdružljivo vez med obema narodoma, to je skupen boj italijanskih in jugoslovanskih partizanov proti fašizmu. Da bi to ovekovečili, smo se odločili za postavitev skulpture, ki je delo in darilo italijanskega akademskega kiparja, prekaljenega borca in komunista Valeria Miroglia.
Vabimo vas, da s svojo navzočnostjo počastite sveč* nost ob otvoritvi, ki bo 18. junija ob 20.30 pred zgradbo občinskega sodišča in družbenopolitičnih organizacij v Velenju.
bol bratstva jugoslovanskih in italijanskih partizanov v skup nem protifašističnem boju. Vf lenjčani so pobudo Valeria Miroglia sprejeli. Z imenovanjem posebnega odbora za postavitev pomnika so jo začeli tudi takoj uresničevati. Tako bo 18. junija mesto na bregovih Pake, Velenje, bogatejše za svojstven pomnik, za skulpturo pomnik skupnemu protifašistit nem boju partizanskih borce dveh sosednjih narodov.
Mirogliova skulptura, ki ju bodo 18. junija odkrili v Velenju, v okviru osrednjih slovesnosti na čast letošnjim jubilejem Zveze komunistov in tov* riša Tita, predstavlja »MejaSe brez meja orožij", kot je zapisal italijanski pesnik Davide Lajolo Italijane in Jugoslovane, ki ramo ob rami stopajo, zazrti isti ideal pravice. Da bi son« svobode zmeraj bolj visoko sijalo.
Skulptura , »mejaši brez mqi orožij", kot v Velenju že imenujejo to najnovejšo stvaritei Valeria Miroglia, pa je zagotovo tudi kamenček v mozaik sporo čila Osima.
Flavio Aluffo, sodelavec Valeria Miroglia
Pred zgradbo občinskega sodišča in družbeno političnih organizacij že stoji skulptura, katere harmonična in nevsiljiva simbolika vzbuja pozornost mimoidočih. S svojo obliko in materialom, t katerega je izdelana, se neopazno staplja z okoljem in vzbuja razmišljanje ob branju teksta, kije vklesan v njen podstavek. ,Mejaši brez meja orožij" je moto tega besedila, bil pa je tudi vodilo pri odločanju o postavitvi same skulpture.
To darilo italijanskega akademika kiparja, borca in komunista, Valeria Miroglia, nismo sprejeli samo slučajno ali celo samo z željo, da bi z moderno umetniško stvaritvijo popestrili naše urejeno okolje. Preseči želimo tudi že itak globok pomen te skulpture, ki simbolizira skupen protifašistični boj jugoslovanskih in italijanskih partizanov. Zavedati se namreč moramo, da nam ta skulptura, ob vseh letošnjih jubilejih, ki
jih praznujemo, pooseblja tudi še nekaj drugega, velikega. To je dolgo pričakovana ureditev mejnih odnosov s sosedo Italijo, vprašanja manjšin in vrsta drugih naprednih odločitev, sprejetih z Ossimskim sporazumom.
Svetlobo tega trenutka nam zastira edinole še boleče sočustvovanje z našimi koroškimi Slovenci, ki se morajo kljub veljavnim ustavnim določilom in kljub proklamirani demokraciji boriti za svoj narodnostni obstoj.
Komunisti in občani Velenja smo hvaležni tovarišu Va-leriu Mirogliu in njegovemu sodelavcu jFlaviu Aluffu za njun nesebičen prispevek, v imenu komiteja občinske konference ZKS Velenje pa se zahvaljujem tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri postavitvi te skulpture.
FRANJO KORUN sekretar komiteja OKZK Velenje
TITO - NAŠ VZOR * TITO - NAŠ VZOR * TITO - NAŠ VZOR * TITO - NAŠ VZOR * TITO - NAŠ VZOR
s
Program prireditev in manifestacij v mesecu juniju v naši občini
Od 1. do 30. junija:	~
Ocena uresničevanja akcijskih programov-v OZD, TOZD, SIS in KS ter pogovori z delegati o temi „ Mi vsi smo družbena skupnost".
18. junija:
ob 20,30 odkritje skulpture italijanskega komunista, kipaija Valeria Miroglia na ploščadi pred domom družbenopolitičnih organizacij v Velenju
Od 20. do 25. junija:
Teden športnih turnirjev z zaključno prireditvijo in proglasitvijo rezultatov na športnem stadionu v Velenju
22. junija:
ob 18. uri otvoritev razstave „Tito in njegovo delo" v posebnih prostorih na velenjskem gradu; razstavo je pripravil Muzej ljudske revolucije Ljubljana
24.	junija:
. Otvoritev retrospektivne razstave umetniških del kipaija — mojstra profesorja Antuna Augustinčiča v velenjski knjižnici s priložnostnim kulturnim sporedom. Mladinsko rajanje na velenjskem gradu, nastop folklornih skupin iz Velenja, Splita in Vrnjačke Banje ter Dalmatinskih klap. Ognjemet.
V prosvetnem domu Šmartno ob Paki koncert mešanega pevskega zbora.
25.	junij:
ob 10. uri Osrednja proslava ob odkritju skulpture predsednika Tita na Titovem trgu v Velenju, ob 18. uri Koncert tržaškega partizanskega pevskega zbora ob spremljavi instrumentalnega orkestra na Trgu svobode v Šoštanju.
******************** ***********************
Pred velikim slavjem 25. junija
V občini Velenje obeležujemo letošnje zgodovinske obletnice Zveze komunistov in tovariša Tita z novimi delovnimi zmagami, manifestacijami delovnimi dogovori in drugim — Osrednja manifestacija bo prihodnjo soboto, 25. junija, ko bomo v središču mesta odkrili spomenik Maršala Tita, delo mojstra in kiparja Antuna Augustinčiča — Spomenik Maršala Tita postavljamo delovni ljudje in občani občine Velenje v znak spoštovanja, podpore Titovim zamislim in
njegovemu delu
V Velenju je že vse pripravljeno na velik in radosten dogodek, na 25. junij. 1977, ko bo ptedsednik skupščine občine Velenje in predsednik glavnega odbora za postavitev spomenika Maršala Tita, Nestl Žgank izročil v varstvo mladim veličastni spomenik, ki od torka stoji na Titovem trgu, v središču Velenja;
Postavitev spomenika Maršala Tita pa ni zgolj manifestativ-na. Že na začetku leta so v vseh delovnih organizacijah, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih sprejeli akcijske programe, da bi tako z delovnimi
po Titu, Titov trg. Vseskozi pa je tlela želja, da bi še globje izrazili pripadnost samoupravnemu socializmu, pripadnost velikemu voditelju, tovarišu Titu. Pred tremi leti so delegati skupščine občine Velenje sprejeli sklep o postavitvi spomenika Maršala Tita na Titovem trgu v Velenju in v letošnjem jubilejnem letu je ta velika želja uresničena.
Osrednja slovesnost v občini Velenje ob letošnjih jubilejih tovariša Tita in Partije, odkritje spomenika Maršala Tita, se bo začela 25. junija ob 10. uri na Titovem trgu v Velenju. Slove-
Mojster — kipar Antun Auguštinčič s sodelavci med pogovori s predstavniki občine Velenje 14. junija
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SSKUPŠČINA OBČINE VELENJE IfZVRŠNI SVET
>VSEM TEMELJNIM IN DRUGIM (ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA IIN SKUPNOSTIM OBČINE
\VELENJE
Tito je simbol svobode in napredka. Z njegovim imenom iiin delom kot voditeljem jugoslovanskih komunistov v vojni iiin miru je povezano vse najsvetlejše v zgodovini jugoslo-vvanskih narodov. Kot prvi borec naše revolucije, ki je za ssvoja velika dela v vojni in miru prejel nešteto priznanj, je vvselej navduševal in navdušuje mlade rodove, borce za svo-tbodo in pravičnejšo družbeno ureditev. Ta revolucionar je s ssvojo jekleno voljo in argumenti pritegnil vse jugoslovanske rnarode in narodnosti, da so se vključili v požrtvovalno izpol-rnjevanje nalog v času narodnoosvobodilne borbe, v težkih Metih obnove porušene domovine in v 30-letnem obdobju ssocialistične izgradnje našega gospodarstva in naše družbe. FPod njegovim vodstvom Smo vsi jugoslovanski narodi in na-rrodnosti dosegli ogromen napredek v materialnem razvoju tter v razvoju samoupravnih in socialističnih odnosov družbi.
Vsi ti pomembni uspehi so še posebej vidni pri nas v (občini Velenje, ker se vsa leta dosledno borimo za boljše (delovne rezultate, za ugodnejše delovne in življenjske raz-imere delovnih ljudi in občanov in za lepše medčloveške
<	odnose. Naši skupni cilji in skupno delo je obrodilo bogate ! sadove na katere smo lahko ponosni.
V letošnjem jubilejnem letu organiziramo tudi v Velenju
<	osrednjo proslavo ob odkritju skulpture Maršala Tita na " Titovem trgu. Ta proslava naj nam bo priložnost, da se ! spomnimo vseh delovnih uspehov, ki smo jih v občini do-i segli, istočasno pa naj bo obveznost za dosego še boljših i rezultatov v prihodnje.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VELENJE IN
GLAVNI ODBOR ZA POSTAVITEV SKULPTURE
predlagata
vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela in skupnostim v občini Velenje, da organizirajo delo v svojih organizacijah tako, da bi bili vsi delavci v soboto 25. junija prosti, da se jim na ta način omogoči udeležba na naši osrednji proslavi ob odkritju skulpture Maršala Tita. Izjema naj bi bile le trgovine in gostinski obrati, ki naj normalno delajo in na ta način poskrbijo za oskrbo občanov in številnih obiskovalcev.
PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO Velenje FRANJO KLJUN, s.r. dipl.ing.strojništva
Postavitev spomenika Maršala Tita v Velenju je spremljal tudi njegov ustvarjalec, mojster - kipar Antun Auguštinčič
dosežki še povečali letošnje jubileje tovariša Tita in Zveze komunistov.
V sredo, 15. junija, je bila v Velenju tiskovna konferenca, na kateri so člani glavnega odbora podrobno seznanili novinarja s programom osrednje proslave ob letošnjih jubilejih tovariša Tita in Zveze komunistov dan 25. junija v Velenju, in kako je nastala ideja za postavitev spomenika Maršala Tita, delo mojstra-kipaija Antuna Augustinčiča, Titovega rojaka, soborca in velikega prijatelja.
predsednik Tito je obiskal Velenje štirikrat. Ti obiski so bili nadvse čudoviti in ob njih smo lahko spoznali vso veličino osebnosti tovariša Tita", je dejal med drugim na časnikarski konferenci predsednik Nestl Žgank.
Velenje je mlado mesto, otrok naše revolucije in raslo z njo. Njegov razvoj je bil tesno povezan z imenom tovariša Tita.. Ko je zraslo Novo Velenje, so center' mesta preimenovali
snost se bo začela z velikim sprevodom, v katerem bo sodelovalo okrog 4000 udeležencev, ki bodo prikazali vse, kar smo ustvarili v naši občini, prikazali delo delovnih in drugih organizacij, krajevnih skupnosti in
Spomenik Maršala Tita v Velenju (slikan v torek, 14. junija)
zma, borbo za mir, neuvrščenost v svetu.
V	tem delu proslave bo nastopilo blizu 1300 nastopajočih: mladinci, združeni pevski zbori vseh šol občine, člani šaleške folklorne skupine in folklornih skupin iz pobratenih občin, partizanski pevski zbor iz Trsta, mešani pevski zbor iz Danica iz Podjune, recitatoiji, rudarska godba Velenje in skupine AVE.
Slavnostni govornik bo predsednik zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, Štefan Nemec.
Na večer pred 25. junijem bodo v galeriji knjižnice kulturnega centra Velenje odprli retrospektivno razstavo umetniških del mojstra-kipaija Antuna Augustinčiča, ki se bo piav v Velenju po desetih letih znova predstavil s svojimi deli javnosti. Razstavljenih bo osemnajst skulptur.
V	Šmartnem ob Paki bo 24. junija zvečer nastopil mešani pevski zbor Danica iz Šentvida v Podjuni, v mnogih krajevnih skupnostih bodo nastopili folklorne skupine, 25. junija zvečer pa bo na Trgu svobode v Šoštanju enoumi koncert partizanskega pevskega zbora iz Tista.
Tekst in slike: STANE VOVK
društev ter našo obrambno moč. Proslava pa bo ponazorila osnovna vodila, misli, delo tovariša Tita: snovanje Partije, kovanje bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, graditev samoupravnega sociali-
Že torek, 14. junij, je bil za številne Velenjčane pravi praznik
8. C OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH VELENJE
Lidija Caf, Božo Bajcer, Črt Valenčak, Janko Menhart, Branka Camloh, Zlatko Jarič, Igor Habjan, Zlatka Vertovšek, Nadja Karlič, Magda Bračič, Marta Pečnik, Vesna Ramšak, Melita Cvet, Renata Vertovšek, Janja Mijoč, Andreja Žužek, Milan Fajfar, Marjeta Rupreht, Darko Oprešnik, Roman Mlinar, Zvonko Kaš, Darja Grobelšek, Danica Plešnik, Teo Jelen, Jasna Pečnik, Andreja Glavač, Janko Kotnik, Roman Firer, razrednik Marija Šavor
Ainmmmmmmmammmmmm^mmmmm
8. B OSNOVNE ŠOLE BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI
Miran Dobrave, Iztok Huš, Marko Drev, Ivica Močnik, Alenka Ježovnik, Maja Verdev, Milan Konečnik, Branko Ribizel, Marjeta Kovač, Melita Erman, Jožica Kugonič, Romana Podpečan, Irena Reminih, Zlatko Duh, Roman Vreš, Samo Duh, Ivan Hrastnik, Tanja Videmšek, Vlasta Špeh, Vida Sevčnikar, Hilda Antoninc, razrednik Dragica Stojko
Št. 24 (383) - 17. junija 1977
NAŠI 0SM0Š0LCI V ŠOLSKEM LETU 76/77
Marija Drev, Alenka Kuhar, Zdenka Iršič, Valerija Oremuž, Ivica Kline, Milena Glinšek, Lena Meža, Vil Sedovnik, Srečko Trnovšek, Milan Knap, Vili Ajdnik, Tatjana Pocajt, Lojzka Avberšek, Franja Ževart, Renata Rajh, Milka Avberšek, Tatjana Lednik, Ivanka Rednak, Marjan Špegel, Irena Vovk, Jože Lemež, Ciril Verde, Stanko Knez, Marko Mirnik, Vid Preložnik, Roman Rebernik, Zdravko Skaza, Jože Nevenšek, Matej Gošnjak, Vlado Natek, Milan Cestnik, razrednik Marjana Štrumberger
Romeo Pantelič, Darja Štravs, Joža Praunseis, Anita Bizjak, Franc Lorger, Roman Povli Mira Gril, Dragica Kugler, Majda Bezjak, Darinka Marinšek, Marjana Kričaj, Lidij Ravnjak, Jana Skerjanec, Franja Medved, Franci Lenart, Boris Zaje, Boris Sušin, Milai Kosednar, Oto šmid. Drago Tamše, Boris Pelko, Robert Kuzman, Marjan Jakopič, Bern Pušnik, Renato Knez, Milko Verboten, Fanika Štusaj, razrednik Magda Krašovec
Danilo Friškovec, Vilijem Bolha, Konrad Potočnik, Branko Gorinšek, Andrej Pal, Bojan Gorišek, Dragica Hartman, Matej Ernest, Alenka Končan, Tatjana Toman, Marina Maršnjak, Sreč Simonkovič, Radiša Rajkovič, Breda Kovačevič, Branka Kotnik, Zlata Korošec, Dragica Jakob, Irena Vrhovnik, Magda Plaznik, Martina Zavolšek, Milena Vovk, Sabina Perkovič, Slavko Gros, Igor Petrič, razrednik Tončka Miletič.
Romana Petek, Marija Likeb, Marina Meklav, Stanko Magrič, Alojz Ježovnik, Ivan Vrečar, Zorica Kolšek, Malčka Ledinek, Mojca Založnik, Anica Port, Vera Meklav, Marjan Potočnik, Janko Grofelnik, Cveto Rak, Mihela Ažman, Martina Meh, Anica Klinar, Drago Meh, Zvonko Drev, Igor Glamočak, Jože Centrih, razrednik Ignac Zebec.
8. D OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH VELENJE
8. A OSNOVNE ŠOLE BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI
8. A OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH VELENJE
8. B OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH VELENJE

NAŠI OSMOŠOLCIV ŠOLSKEM LETU 76/77
A OSNOVNE ŠOLE BIBA ROECK, ŠOŠTANJ	8. B OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR-TOLEDO VELENJE
& B OSNOVNE ŠOLE BIBA ROECK, ŠOŠTANJ	8. C OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR-TOLEDO
Nafctalija Nedeljko, Vladka Lepko, Miran Zevart, Emil Hudomalj, Romana Blažič, Marirtina Avbreht, Nevenka Silovšek, Brigita Krajnik, Andreja Brilej, Zdenka Lipnik, Maririja Lipnik, Bojana Knez, Terezija Plazar, Stanko Cezar, Branko Sotler, Stanko Kobbale, Zvonka Mravljak, Cveta Planine, Branko Nemac, Miran Lepko, Karli Planko, Eminil Dobnik, Jože Podpečan, Maks Blažič, Lilijan Vrtačnik, Alenka Šalej, razrednik Magigda Zist
Branko Pongartnik, Silva Krivec, Jožica Jan, Barbara Hočevar, Andreja Blatnik, Meta Špingler, Tatjana Knez, Danja Ledinek, Andrej Kraševec, Evgen Lojen, Irena Jesenšek, Dragica Zupane, Jerica Kolenc, Brigita Terbul, Tatjana Goršek, Darinka Grebenšek, Cveto Sušeč, Matjaž Ograjenšek, Roman Pečovnik, Darko Škorjanc, G vido Videmšek, Sergej Florjan, Zvone Jeraj, Aleš Šile, ravnatelj Emil Hartner
Hladen štrukelj, Miran Vogrinc, Miran Bovha, Roman Tajnik, Rudi Gombovc, Jože Iriberšek, Jože Debelak, Darko Dolar, Tomaž Slavič, Bojan Mašek, Milan Šepec, lom a na Vrhovšek, Nevenka Laznik, Romana Rednak, Nataša Delopst, Bojana Polanec, 'denka Mori, Romana Stopar, Marica SLipovec, Lidija Janežič, Valentina Kodrun, Ema lapušek, Alenka Tetičkovič, Vlasta Mravljak, razrednik Marija Krajšek.
Peter Štumpefel, Marija Zaje, Vito Zlabornik, Drago Kotnik, Jože Skutnik, Nande Kortnik, Radivoj Cafuta, Ludvik Glavnik, Zlatka Lamot, Lili Goršek, Franja Skaza, Darko Hriberšek, Alojz Jelen, Marjana Vovk, Marija Britovšek, Milena Hudobreznik, Majda Kovač, Jure Drolc, Vlado Sevšek, Jože Luzar, Tone Zelezingar, Milan Krk, Stanka Petek, Melita Cerkovnik, Danica Šmon, razrednik Jelena Pečovnik
Marjan Pahornik, Hinko Petek, Bogdan Višnjar, Mirko Medved, Dane Bujan, Marjan Hren, Tatjana Pogorevc, Bogdan Mahovšek, Miran špegel, Ruža Šnajder, Melita Tkavc, Majda Melanšek, Marta Srdinšek, Suzana Cesar, Marjan Sfevšek, Sonja Oštir, Ljuta Javornik, Breda Zabukovnik, Janja Bitenc, Marica Javornik, Mitja Bizjak, Janko Pogorelčnik, Hinko Eman, Jože Štuhec, Miran Kotnik, Janko Vathauser, razrednik Iva Oštir
8. AA OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR-TOLEDO VELENJE
riss Mrak, Branka Štefančič, Drago Skornšek, Janja Božič, Emil Srbenk, Aleš Krajšek, in Zager, Irena Stropnik, Marina Ledinek, Bernarda Pečovnik, Irena Avbreht, Jožica direjc, Dragica Lebar, Peter Jelenko, Bruno Forštner, Silvo Pečovnik, Zora Turk, jjana Kotnik, Betka Radikovič, Damjana Veler, Bernarda Krenker, Majda Kumer, jjana Krt, Branko Hudournik, Vinko Drejc, Marjana Jančič, Zlatko Keračič, Darko v«, Andrej Kirbiš, Boris Pungartnik, Marko Jevšenak, razrednik Olga Stvarnik.
8. D OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR-TOLEDO
Do kam smo prišli z uresničevanjem zakona?
Komite občinske konference ZK Velenje in predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje sta pripravila dvoje posvetovanj o uresničevanju zakona o združenem delu, oceni dosežene ravni družbenega planiranja in naporov pri
stabilizaciji gospodarskih gibanj ter o idejnopolitični oceni trenutka
Poročali smo že, da sta pripravila komite občinske konference ZKS Velenje in predsed-stvo občinskega sveta zveze sindikatov Velenje, v torek, 7. junija 1977 dvoje posvetovanj za sekretaije organizacije ZK, . predsednike organizacij zveze sindikatov, sekretaije aktivov ZK in predsednike izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti. Na posvetovanjih so govorili o uresničevanju zakona o združenem delu ter o nadaljnjih nalogah, v tej zvezi o ceni dosežene ravni družbenega planiranja in naporov pri stabilizaciji gospodarskih gibanj, ter o idejnopolitični oceni trenutka s posebnim ozirom na uresničevanje zakona o združenem delu in gospodarsko problematiko. Uvodoma so na posvetovanju
govorili Marcel Medved, predsednik občinskega sveta ZSS, Franjo Kljun, predsednik občinskega izvršnega sveta in Franjo Korun, sekretar komiteja OK ZK.
Poglavitni namen posvetovanj je bil izoblikovati oceno o tem, kako daleč smo z akcijo uresničevanja zakona o združenem delu ter s stabilizacijskimi napori ter dogovor o opredelitvi temeljnih problemov, da bi zagotovili kar najbolj učinkovit nad Ignji potek akcije. Ker je „akcija 120" prispevala k razrešitvi prenekaterega problema, je dogovorjeno, da se jo razširi na vse temeljne samoupravne celice v naši občini. Seveda pa bo treba odpraviti slabosti, ki smo jim še priče, (nekritičnost, apatičnost, idejno mlačnost itd.).
Še ta mesec bodo razgovori v yseh samoupravnih organizacijah in skupnostih, na katerih naj bi sprejeli tudi oceno o uresničevanju obstoječih akcijskih programov ter potrebne ukrepe, da bi pospešili akcijo uresničevanja zakona o združenem delu in stabilizacijske politike. Posebni strokovni odbori in komisije naj bi preučili konkretne razmere ter pomagali pri vskla-jevanju samoupravnih aktov z vsebino zakonov o združenem delu oziroma pri oblikovanju le te. Posebno strokovno komisijo naj bi imenovala skupščina občine Velenje; naloga le-te bi bila nuditi pomoč tistim temeljnim oziroma drugim organizacijam združenega dela, ki nimajo lastnega strokovnega kadra oziroma služb.
V sredo seja konference ZK TGO
Gorenje
-Na seji bodo najprej počastili letošnje jubileje ZK in tovariša Tita, zatem pa bodo obravnavali več aktualnih vprašanj — Novo vodstvo konference ZK v TGO Gorenje: za sekretarja komiteja je predlagan Janez Zivko, za namestnika
sekretarja pa Viktor Knez
V	sredo, 22. junija bo 4. seja konference Zveze komunistov tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje.
Prvi del seje bo posvečen 40. obletnici ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije ter 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije.
V	drugem delu seje pa bodo udeleženci seje obravnavali uresničevanje ustavne preobrazbe in zakona o združenem delu v TGO Go-
renje Velenje, nadalje izvajanje nalog ZK na področju gospodarjenja ter o mestu in vlogi ZK ter ostalih družbenopolitičnih organizacij v procesu poglabljanja samoupravnih odnosov v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje.
Na seji bodo "volili tudi novo vodstvo konference ZK v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Za novega sekretaija je predlagan Janez Živko, rojen 2. 10. 1947, član ZK od leta
1968, za namestnika pa Viktor Knez, rojen 26. 5. 1940, član ZK od leta 1969.
Za sejo konference ZK tovarne gospodinjske opreme Gorenje so pripravile posebne delovne skupine gradivo, o katerem so razpravljali na sestankih v osnovnih organizacijah ZK. Gradivo, o katerem bodo v sredo, 22. junija, razpravljali na 4. seji konference ZK v TGO Gorenje
bomo objavili v prihodnji številki Našega časa.
V tej akciji je treba dati prednost zlasti še pripravi samoupravnih sporazumov o združevanju delavcev v tozd, samoupravnih sporazumov o medsebojnih pravicah obveznosti in odgovornosti delavcev skupnih služb in delavcev tozd, ter pripravi meril za uveljavitev sistema nagrajevanja po delu.
Ker „akcijo 120" razširjamo na vse temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, bodo že v naslednjih dneh razgovori predstavnikov občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in njenega izvršnega sveta s predstavniki delovnih kolektivov. Najprej bodo ti razgovori na Komunalno obrtnem centru, v Eri, tozdu termoelektrarna Šoštanj REK Velenje tozdu štedilniki TGO Gorenje, tozdu Elek-trokovinaiski obrati RŠC Velenje in tozdu Gradbena industri ja GIP Vegrad.
Klub samoupravljalcev Velenje pa bo pripravil pogovore s tistimi tovarišicami in tovariši, ki bodo pripravljali predloge samoupravnih splošnih aktov ter poskrbel za izmenjavo izkušenj.
i
■Bilipiiilllffil
......m^- k
* i*
mmk /ii
#//
H i
jf 4
^iHiga^
»ST^ m *
S pomočjo celic, kijih izdelajo v tovarni lahko sestavijo objekt < v enem dnevu. Na sliki montaža celic.
Stanovanja iz nove tovarne v Velenji
AVGUSTA BODO V GORENJU - VEGRADU GRADBENI INDUSTRIJI PRIC£ POIZKUSNO PROIZVODNJO PROSTORSKIH ELEMENTOV, CELIC - MONTA2l\ GRADNJA IMA MNOGO PREDNOSTI, JE HITREJŠA IN CENEJŠA
V	gradbeništvu je ob kvaliteti pomembna tudi hitrost. Pogosto se namreč dogaja, da so končne vrednosti objektov zaradi počasnosti gradnje znatno dražje kot predračunske.
Vsa jugoslovanska tehnologi-jia je temeljila doslej na klasični
gradnji objektov in le delno na
montažni tehnologiji. Se pravi, da še vedno zidamo približno tako kot pred sto leti.
V	delovni organizaciji GORENJE Vegrad - Gradbena in-
OBISK V SOZDU GORENJE
Sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje so te dni obiskali predsednik gospodarske zbornice Slovenije, Andrej Verbič, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Zvone Dragan in generalni direktor Ljubljanske banke, Metod Rotar.
Predstavniki sozda Gorenje so goste seznanili z uresničevanjem srednjeročnega programa razvoja, med pogovori pa je tekla beseda tudi o uvajanju novih programov ter o problemih in nalogah, s katerimi se v sedanjem trenutku srečujejo delovne organizacije v okviru sozda Gorenje.
VESTI IZ NAME
Slavnostna seja
Delavci velenjske Name so se zbrali v prostorih restavracije in slovesno počastili letošnje jubileje. Sekretar osnovne organizacije ZK je pozdravil vse prisotne, Lilijana Andročec pa je nato prebrala referat o nastanku in revolucionarni poti KPJ od prvih začetkov do danes. Zatem je Žarko Lesjak opisal življenje in delo tovariša Tita, njegovo zmagovito pot skozi najmrač-nejše in hkrati najsvetlejše trenutke naše polpretekle zgodovine.
Osnovna organizacija ZSMS je ob tej priložnosti podelila svoja priznanja. Za sodelovanje in pomoč pri delu je priznanje prejel direktor TOZD NAMA Velenje Franc Dakskobler, za uspešno delo v osnovni organizaciji sami pa so bili nagrajeni Drago Ribič, Duška Vešligaj, Stane Širše in Vili Sijarto.
Tudi iskanje vzrokov
Kratek pogovor z družbenim pravobranilcem samoupravljanja Albinom Amonom — Vloga družbenega pravobranilca tudi v naši občini vse bolj pristna — Neurejeni medsebojni
odnosi najčešče vzrok nastalih sporov_
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Velenje opravlja svoje delo že 10 mesecev. Zaradi tega bi želeli napraviti kratek pregled njegovega dela, kajti funkcija družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki je novost v naši družbi, je tudi v občini Velenje vedno bolj prisotna.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Velenje je v času od 1. avgusta 1976 do 31. marca letos 1 ob ravna val 2A3 zadev, ki obsi^^^^^^Buslo-va
(podatki poročila za to
Pri razreševanju posameznih zadev družbenega pravobranilca samoupravljanja Velenje vedno išče tudi vzroke, ki pogojujejo nastale spore. Pri iskanju vzrokov pa se kot zlata nit vlečejo neurejni medsebojni odnosi, leti so najčešče vzrok nastalih spornih zadev. Posebni problem so tudi familiarni odnosi in vse ostalo, kar taki odnosi pogojujejo.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je tudi v poročilu posebno opredelil vprašanje nediscipline v organizaciji združenega dela. Tudi tu išče vzroke in ugotavlja, da je eden od glavnih vzrokov nedoslednost nekaterih odgovornih delavcev, ki ne vztrajajo na izvrševanju postav-
ljenih nalog, rokov in vsega ostalega okrog tega.
Pogosti so tudi primeri, da posamezni odgovorni delavci (od raznih skupinovodij in naprej) niso spoštovani od svojih sodelavcev, katere vodijo. Tudi posamezni odgovorni delavci sami to ugotavljajo.
Ob vsem tem pa družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da spoštovanje in avtoriteta, ki jo mora imeti vsak vodstveni in vodilni delavec ne more biti nikomur poklonjena zaradi tega, ker se zaseda določeno vodstveno ali vodilno delovno mesto, ampak avtoriteto si mora vsak izboriti sam, kar je pa v naši samoupravni družbi posebno zahtevno, ker se ne morejo razni spodrsljaji posameznikov, ki mu krnijo ugled skrivati.
Vsak najmanjši spodrsljaj pa hitro poruši avtoriteto posameznika, ki si jo je z veliko napora ustvaril. Iz poročila je razvidna tudi vloga sindikalnih organizacij v združenem delu, katerim zakon o združenem delu nalaga ogromne naloge, da pa še delo sindikata v duhu določil zakona o združenem delu ni zadosti prisotno v združenem delu in tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja v bodoče o vseh spornih zadevah, ki jih bo reševal v posameznih sredinah obveščal sindikalne organizacije.
Kot povzetek vsega pa se da zaključiti, da je osnovna naloga družbenega pravobranilca samoupravljanja pri varstvu samoupravnih pravic in varstvu družbene lastnine ta, da se povsod pravočasno ukrepa, da ne bi prišlo do hujših kršitev delovnih obveznosti, česar posledice so sankcije in vzgojni ukrepi.
dustrija so spoznali, da ima montažna gradnja mnogo prednosti, zato so se tudi odločili, da pričnejo v letošnjem jubilejnem letu, letos praznujejo namreč dvajsetletnico obstoja, s proizvodnjo prostorskih elementov. Odločili so se za program „Dom 101".
Osnova omenjenega gradbeno montažnega sistema so prostorski elementi, ki so odprti armirano betonski sklopi, v katere se v proizvodnji vgradijo pa-rapeti, okna, predelne stene, vrata, pohištvo, sanitarni elementi, instalacije, obešeni stropi, svetila, stenska in talna keramika ter opravijo opleski. Posamezen prostorski element je sestavljen iz armirano betonske talne plošče, dveh čelnih okvirjev in jeklene stropne konstrukcije. Izdelan je iz visokokakovo-stnega armiranega betona, kar zagotavlja kakovost, zanesljivost, stabilnost in trajnost. Prav tako pa je tudi statično preizkušen in zadovoljuje vsem gradbenim in požarno — varstvenim predpisom. Posebna odlika tega sistema pa je tudi, da jo zlahka prilagodijo želji investitorja. Pri sestavi prostorskih elementov so možne številne različice, do-
grajevanja prostorov pa v smereh, če se prostorski menti pri gradnji v višino tloni no prekrivajo.
S takšno gradnjo lahko tekt in investitor sestavljal prostorske elemente na različt| načine, poljubno razpon
predelne stene, oblikujeta stnj he, različne fasade ter po jem okusu razporejata in pril gajata opremo. Če upoštevan 9. potresno stopnjo po mere jevi lestvici, se lahko gradijo jekti do etažne višine pritlič in štiri nastropja, to se pravi, lahko na ta način gradijo indi dualne in vrstne stanovanjsl hiše, stanovanjske bloke, otro ke vrtce, šole, upravne zgradb poslovne objekte, internati bolnišnice, motele — hotele drugo.
Strokovne službe delovne ganizacije Gorenje - Vegi Gradbena industrija bodo p pravile do konca prihodnji meseca vse potrebno tako, da v mesecu avgustu že lahko p čeli s poizkusno proizvodi teh elementov. Prve objekte,! jih' bodo izdelali bodo vzori in jih bodo postavili v Veler
M. T
Celične elemente lahko sestavljajo na različne načine. Sestavijo lahko individualne in vrstne ha stanovanjske bloke, otroške vrtce, šole, upravne zgradbe, poslovne objekte, internate, bolnišnici motele — hotele' in drugo.
3. srečanje pevskih zborov društev upokojence^
Skoraj 600 pevcev — upokojencev iz vse Slovenije je zadnjo soboto prepevalo v velenjskem domu kulture na čast letošnjim jubilejem tovariša Tita in ZK
Domišljija mladih je zelo bogata.
Kolonija prerašča občinske meje
V Zavodnjih je bila zadnje tri dni preteklega tedna 4. mala Napotnikova kolonija v spomin na tega našega umetnika - Udeležilo se je je okrog trideset mladih kiparjev iz velenjske občine, Celja in Prebolda ter umetnika Peter Jovanovič in Aleksander Kovač -Prihodnje leto več mladih kiparjev tudi iz drugih občin
Pri podružnični šoli v Zavod-njalh je bila prejšnji petek, soboto in nedeljo že četrta „Mala Napotnikova kolonija", ki jo organizira občinska zveza prijateljev mladine Velenje ob so-jj delovanju s podružnično šolo iz Zavodenj.
Okrog trideset otrok se je letos zbralo v Napotnikovem rojstnem kraju in podobno kot | pre tekla leta tudi letos ustvarilo 1 vrsto zanimivih plastik. Poleg . piomiijev iz vseh centralnih osnovnih šol naše občine in ' posiebne šole, so se te oblike umetniškega ustvarjanja v Za-vodlnjah letos udeležili tudi pio-nirjii z osnovne šole Franjo Vruinč Celje ter iz Prebolda. Seveda pa mladi umetniki tudi letos niso bili sami. Pridružila sta se jim tudi znana umetnika saimouka Peter Jovanovič iz Žettine v Poljanski dolini ter Alelksander Kovač iz Maribora, ki |ga sicer poznamo tudi kot
ope;mega pevca.
Uri dni so mladi umetniki , pridino oblikovali svoje zamisli v ; Upojvino in ustvarili vrsto zani-i mivih plastik. Te bodo razstavili na republiški razstavi Likovni svett otrok, ki jo odprejo vsako leto) v februarju pod pokrovi-teljsstvom Pionirskega lista na i osmovni šoli Karel Destovnik j Kajnih v Šoštanju.
Nekatere plastike pa bodo posttavili na prostoru • pred osmovno šolo v Zavodnjah, kjer takco nastaja mala galerija na prosstem.
KCer je za „Malo" Napotni-. kovfo kolonijo v Zavodnjah vse ; večjje zanimanje tako med mla-, dimiti umetniki v občini kot tudi drujgod, namerava občinska zvezza prijateljev mladine Vele-
Hll!f
V Velenju je bil v soboto pravi pevski praznik. Zveza društev upokojencev Slovenije in domače društvo upokojencev sta namreč v domu kulture organizirala tretje srečanje pevskih zborov društev upokojencev, Slovenije, na katerem je nastopilo 24 zborov oziroma okrog 600 pevcev. Pokrovitelj te čudovite manifestacije, s katero so se tudi upokojenci vključili v praznovanje 855-letnice rojstva našega maršala Tita in 40-letnice njegovega prihoda na vodstvo Komunistične partije Jugoslavije, je bil občinski svet Zveze sindikatov Velenje. V imenu pokrovitelja je pevce pozdravil predsednik občinskega sveta Marcel Medved, na srečanju pevcev pa je spregovoril tudi predsednik Zveze društev upokojencev Jugoslavije.
Na odru v dvorani Kulturnega doma, ki je bila v soboto premajhna, da bi lahko sprejela vse ljubitelje zborovskega petja in so mnogi gledalci ostali zunaj, so se najprej zbrali pevski zbori društev upokojencev Gorenjske. Skupaj so peli zbori iz Jesenic, Javornika, Radovlji-
ce, Kranja, Škofje Loke, Tržiča in Domžal. Nato so nastopili zbori iz Primorske (Koper, Sežana, Postojna, Pivka, Divača in Ilirska Bistrica), sledili so jim mešani zbori (Novo mesto, Pre-valje, Ljubljana, Celje), zbori mariborska področja (Ruše, Maribor, Ptuj in Prevalje), celjskega področja (Trbovlje, Laško, Velenje in Slovenske Konjice). Ob koncu pa so vsi
zbori združeno zapeli še nekaj pesmi ob spremljavi-rudarske godbe Velenje.
Tretje srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije, ki prispeva pomemben delež k tovrstni kulturi na Slovenskem in je nedvomno pomembna spodbuda mladim ljubiteljem petja, je s svojim nastopom obogatil še operni pevec Ladko Korošec.
Na koncu so pevci združeno zapeli še Ob Kolpi, Pesem o svobodi, Pesem o Titu in Internacionalo ob spremljavi rudarske godbe Velenje in harmonikarja Milana Stanteta.
V Mojci razstavljajo najmlajši
V ponedeljek so v vrtcu Mojca odprli razstavo naših cicibančkov - Zbrane in izredno zanimive risbice so plod dela celega leta — Vsaka risbica je svet zase, je drobna umetnina
mlade razvijajoče se osebnosti
Aleksander Kovač iz Maribora je s svojo plastiko - Tekač — ponazoril mladost.
Po priložnostnem programu pred vrtcem Mojca, ki so ga izvedli cicibančki, so v tem vrtcu v ponedeljek odprli razstavo risbic in drugih del otrok iz vseh enot.
Likovno področje v predšolski vzgoji je tisto vzgojno področje, ki ga je mogoče nadvse uspešno razvijati, je dejala ob otvoritvi Majda Gaberšek, direktorica Vzgojno varstvenega zavoda Velenje. Začenja z ročico, drobnim prstkom, ki spoznava lastnosti barve, ki jo nato nanaša na papir. Ko ročica pri-
dobi dovolj spretnosti, se razširijo tudi izrazne možnosti. Čopič, trska, škarje, ogčje, kreda, vse to in še marsikaj ponudijo otrokom zato, da jim omogočijo izražati njihova lastna čustva in njihovo notranje bogastvo.
Na tej zanimivi razstavi, so zbrane risbice plod celega leta, izbrane pa so iz vseh enot. Seve-
da je risbic, ki bi sodile na razstavo, še mnogo več, vendar vseh zaradi premajhnega prostora niso mogli razstaviti
Vsaka razstavljena risbica je svet zase, je drobna umetnina mlade razvijajoče se osebnosti. In prav zaradi tega ta svojstvena razstava zasluži, da si jo starši pa tudi drugi ogledajo v čim-večjem številu.
nje prihodnje leto k njej pritegniti čimveč otrok iz drugih šol v Sloveniji, tako da bi dobila republiški značaj.
K uspehu letošnje Male Na-potnikove kolonije so prispevali tudi domačini, ki so brezplačno dali udeležencem kolonije les, šoštanjski gozdarji in Tovarna usnja Šoštanj, ki je dala Aleksandru Kovaču potreben material in orodje ter seveda šolske kuharice, ki so tri dni skrbele za mlade umetnike.
Nastopilo 24 desetin
Občinsko prvenstvo gasilskih desetin — Zelja: vsako gasilsko društvo žensko desetino
Pod pokroviteljstvom občinske gasilske zveze in v njeni organizaciji je bilo v nedeljo, 12. 6. 1977 na prostorih TGO GORENJE v Velenju občinsko tekmovanje članic in članov — gasilcev območja občine Velenje. Nastopilo je 24 desetin, od tega 19 moških, med njimi 2 desetini stari nad 30 let in 5 ženskih desetin.
Za razliko od prejšnjih tekmovanj je bilo letos treba izvesti mokro, in ne suho vajo, in tek v štafeti. Prav zaradi mokre vaje je bilo tekmovanje izredno zanimivo.
Naslov občinskega prvaka z motorno brizgalno 800 litrov si je priborila desetina IG REK Velenje, drugo mesto Velenje 2. desetina, tretje mesto Druž-miije, četrto mesto Šalek in 5. mesto Šoštanj 1. desetina. Najboljša desetina z brizgalno 500 litrov je bila iz Škal, druga Šentilj in tretja Bevče. Pri moških starih nad 30 let pa so se naj-
■■M
bolje izkazali člani iz Velenja, kateri so tudi med vsemi dosegli najvišje število točk. Ženske desetine so izvajale suho vajo in se razvrstile takole: 1. mesto Šalek, 2. mesto TUŠ Šoštanj, 3. mesto Topolšica, 4. mesto Šentilj in 5. mesto Paška vas.
Čestitke veljajo predvsem ženskim desetinam in gasilskim društvom, katera so jih poslala na tekmovanje. Zelja je, da naj bi vsako gasilsko društvo imelo svojo žensko desetino.
Tekmovanje je pokazalo, da imamo v naši občini dobro pripravljene in izvežbane gasilce, s še kar dobro opremo. Izjema je le gasilska lestev, katero predvsem Velenje s svojimi stolpnicami nujno potrebuje. Ukrepajmo hitro in bodimo previdni, da ne bo prepozno. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, sodniki pa niso imeli lahkega dela.
F. K.
■ i
Kipapar Peter Jovanovič se je lotil trdega hrasta. Z dletom in kladivom m je reliefno upodobil otroke, ki plezajo po drevju. V ozadju plaststika kipaija samouka Janka Dolenca iz Vuzenice, ki od lani stoji iji pred šolo v Zavodnjah.
- J
Velenjčani med tekmovanjem (Foto: S. Vovk)
Starši so si z zanimanjem ogledovali razstavljene risbice otrok in druge umetnine najmlajših
V	RAZPIS
Rudarskega šolskega centra Velenje, TOZD Pedagoška dejavnost, za vpis učencev, dijakov in slušateljev v šolskem letu 1977/1978 se je po krivdi korektorjev CZP Dolenjski list vrinila napaka.
V	oddelke študija ob delu za odrasle na srednji stopnji (4) bodo (4. 4.) vpisali tudi najmanj 30 slušateljev v tehniško strojno šolo — oddelek za odrasle.
Naročniku razpisa ter našim naročnikom in bralcem se opravičujemo.
TURISTIČNE HI JL»			
	gasili. INFORMACIJE		
Z današnjo številko uvajamo v Našem času posebno rubriko ,,Turistični kažipot", v kateri bomo poročali o možnostih za izlete in dopuste, predstavljali znane turistične kraje ter gostišča oziroma gostinske obrate ter objavljali programe potovalnih agencij.
Oddajo ..Turistični kažipot" pa bomo uvedli na Radiu Velenje.
Pričakujemo vaša pisma o tem, kaj naj pišemo v ..Turističnem kažipotu", pa tudi prispevke o turističnih zanimivostih iz Šaleške doline, ki bi utegnile zanimati naše bralce oziroma poslušalce.
Šaleška planinska pot
V Planinskem društvu Velenje se je porodila in oblikovala misel o Šaleški planinski poti v želji, da bi ljudje iz naše doline, predvsem mladina, kar najbolj spoznali svojo širšo domačijo, ki je tako lepa, da to zasluži. Ob dela prostih dnevih naj bi družine, delovne skupnosti, organizacije, šolska mladina pa ob športnih dnevih, izletih, počitnicah, zahajali v naravo, v naše hribovske kraje, se tam odpočili, sprostili, se razgibali, duhovno obogatili in osvežili ter si tako nabrali moči za delovni dan. Velenjski planinci žele, da bi Šaleška planinska pot pritegnila tudi obiskovalce od drugod. Velenje je v zadnjem času dovolj znano, da bi jih utegnila ta pokrajina zanimati. Šaleška pokrajina tudi ni brez kulturne tradicije, njena podoba nudi estetska doživetja.
10. oktobra 1974 je Planinsko društvo Velenje ob svoji 25-letnici in ob 70-letnici Šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva v Šoštanju odprlo Šaleško planinsko pot. Pot poteka po hribovitem obrobju Šaleške doline. Dolga je približno 140 km, prehodimo jo v kakih 33 urah. Na poti je 21 kontrolnih točk v planinskih postojankah, v gostiščih in pri kmetih. Šaleška planinska pot je označena s Knafelčevo markacijo in črko Š. Tisti, ki imajo namen hoditi po Šaleški poti, si lahko nabavijo vodnik ali dnevnik Šaleške planinske poti.
Šaleška planinska pot vodi po hribovitem obročju Šaleške doline, ki je bogato naravnih, etnografskih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti in še posebej krajev in spomenikov iz narodnoosvobodilne vojne: Šalek - Bevče - Lipje - Lo-patnik — koča na Paškem Kozjaku - Št Jošt - Dolič -Huda luknja - Završe - Graška gora - Razbor - Velunjski graben - Zavodnje - Žlebnik -Sleme - Bele vode - izvir Lju-bije — Lepa njiva — Skorno -Paški vrhi - Gora Oljka - Št. Andraž - Št. Ilj - Koželj -velenjski grad.
l«Ulnilc Q Celja
TURISTIČNA POSLOVALNICA VELENJE VAS VABI IN NUDI
-	PROGRAM LETNEGA ODDIHA
•	..IZLETNIK", možno na kredit
•	„ ATLAS"
•	JAT - ZRAČNI MOST
•	AERODROM, TURISTIČNA AGENCIJA LJUBLJANA
-POČITNICE V TUJINI
•	„ ATLAS"
•	Grčija — otok Rodos
•	Kanarski otoki
•	Baleari Mallorka
•	Costa del sol, Costa brava
•	Tunizija
•	Krožno potovanje Španija, Portugalska
-	POTOVANJA V SOVJETSKO ZVEZO
•	program Yugotoursa — možno na kredit
NUDIMO bogat program izletov po domovini in za tujino. Prodajamo vse vrste letalskih vozovnic in nudimo turistične usluge
SE PRIPOROČA
IZLETNIK, TURISTIČNA POSLOVALNICA NA AVTOBUSNI POSTAJI VELENJE
V zadnjih dneh sta privabila bazena v Velenju in Šoštanju številne kopalce. Medtem, ko se v Šoštanju kopajo že nekaj časa, so velenjsko letno kopališče odprli šele prejšnji teden
Planinstvo v Šaleški dolini
Planinstvo ima v Šaleški dolini že lepo tradicijo. Najprej so bili obiskovani vrhovi s cerkvami: Sv. Jošt na Paškem Kozjaku 1063 m, Uršlja gora 1696 m, Sv. Križ nad Belimi vodami 1044 m, gora Oljka 734 m. Na teh vrhovih so bile gostilne. R>-marski shodi so bili večkrat na leto in so bili zelo množični. Te točke so
UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAŠ ČAS" 'INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 2 63320 VELENJE
r !
! i
1 \ • I ZNAMKA|
L- - -
I
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od naprej
Pošiljajte ga na naslov:
(priimek in ime), ........................
(ulica)...............................
(poštna številka in pošta).....................
Datum...............................
(lastnoročni podpis)
bile priljubljene izletniški cilji tudi obiskovalcem s planinsko mislijo, ki se je v drugi polovici 19. stoletja utrjevala med našim mladim meščanstvom.
Jože Vošnjak (1834-1911), politik in literat, doma iz Šoštanja, nam v svojih Spominih sporoča, kako so v njegovi mladosti dijaki in študentje v družbi šoštanjskih meščanov veliko planinarili. „Sv. Križ smo obiskali skoraj vsako leto. Hodili smo mimo Sv. Florjana, kjer je močan izvirek najčistejše hladne vode, in Belih vod. Zdaj je Smreko-vec, kjer so se tisti čas rade srne pasle".
Poletje 1850, po Vošnjakovi maturi. ..Napravili smo izlet na Oljsko goro. Bili smo vesela družba, mi študentje, deklice in gospe. Počitnice, dokler sem študiral medicino, so bile prijetne. Neko poletje smo šli na Sv. Uršo. Z bratom Mihaelom, tačas slušateljem tehnike na Dunaju, sva šla peš v Slovenj Gradec: prav prijazna, netežavna pot mimo Gaberk skozi Velunjski graben - Meniški vrh - Forhtenek -Sv. Heleno - Sv. Miklavž - Podgorje - Slovenj Gradec. V mestu se nam je pridružilo več mladih gospodov in gospodičen. Komaj se je začelo daniti, smo bili že vsi, kakih 8 - 10 oseb, na nogah. Nosač je bil naložen z mesom in kruhom za kosilo, vino jc točil mežnar na gori - in hajd iz mesta vun proti Podgorju in naprej po Suhem dolu. Razvrstili smo se v pare in med smehom in šalami korakali po kolovoznem potu.
Po triurni hoji smo prišli do Ple-šivčnika, do velikega posestva na vznožju sveto urške gore, katere večji del pripada k temu posestvu; pa kaj pomaga, ker je tam le golo kamenje brez gozda. Vsedli smo se pri studencu, da se odpočijemo in okrepčamo. Plešivčnikovi so bili jako gostoljubni in tudi tokrat so k nam poslali deklo, da nas vpraša, ali kaj želimo.
Nadaljevanje prihodnjič
Po vrnitvi iz Esslingena
Iz partnerskega mesta Esslingen sta se te dni vrnila delegacija občine Velenje in dekliški pevsld zbor Gimnazije Velenje, ki sta se udeležila osrednjih svečanosti ob praznovanju 1200 letnice tega mesta. Koncert dekliškega pevskega zbora je navdušil številne poslušalce v mestni dvorani. Mestu Esslingenu pa je bil predan srebrni grb občine Velenje.
SKUPNI KONCERT V MESTNI DVORANI:
V prijetni, lepo okrašeni in akustični mestni dvorani smo v sredo 8. junija z velikim pričakovanjem poslušali zadnje glasovne vaje obeh zborov njihove in naše gimnazije. Dekleta so prišla v Esslingen že dan poprej in so jih gostitelji zelo prisrčno sprejeli. Kot že poprej so tudi letos stanovale pri družinah svojih kolegic z gimnazije Theodor Heuss.
Mestna dvorana, ki sprejme okoli 700 poslušalcev, je bila zasedena do zadnjega kotička, ves koncert pa so snemali zato lahko pričakujemo, da bo tudi letos izšla plošča s koncertnim programom, tako kot pred dvema letoma, ko je bila takoj razprodana.
Ob začetku koncerta sta navzoče pozdravila ravnatelj tamkajšnje gimnazije Dieter Baun in ravnatelj naše gimnazije Bojan Glavač, ki je ob tej priliki v imenu našega zbora izročil gimnaziji Theodor Heuss umetniško sliko „Velenje", olje, delo našega akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška.
Koncert so pričele Nemke, ki so pod vodstvom dirigenta Klausa Wolfa, pele dela starejših skladateljev, med njimi Jeepa, Kodalyja in Brahmsa. Opažih smo, da je zbor napredoval, da se je njegova kvaliteta dvignila na povsem soliden nivo in tega petja ni mogoče primerjati s tistim pred štirimi leti, ko sta oba zbora prvič zapela skupaj. Posebej so navdušile z Brahmso-vimi štirimi pesmimi opusa 44, ki zahteva precej tehničnih izkušenj in je bil tudi dinamično dobro izveden.
Poslušalci so naša dekleta že ob prihodu na oder toplo pozdravili, kar je pomenilo, da tudi letos pričakujejo prijetno petje, ki jim je že dobro znano. Dekleta so pod vodstvom dirigenta Ivana Marina pričela svoj program z „Zdravico" katere vsebino smo predtem razložili poslušalcem. Tudi pri vseh ostalih pesmih smo poslušalce seznanili z besedilom. V programu so bile še pesni — Pozdrav pomladi, Pirnika in Uspavanka" B. Smetane, ki je z vsemi svojimi barvnimi niansami ter pre-finjenim in mehkim pianom v sopranu in altu čustveno izzvenela v akustičnem okolju in popolni tišini prisotnih. Izredno razpoložena dekleta in dirigent ter dolgotrajni aplavz so pripomogli, da je pesem „Po jezeru" v priredbi J. Ježa zazvenela enkratno in da smo bili ob tem ponosni na slovensko pesem kot tako vsi, ne-le na dekleta na odru. Uspehu te pesmi je pripomogel brezhibno izveden solo Agate Šumnik. Sledile so še pesmi „Voznica", „Tri sva-tovske z Dravskega polja", in Mokranjčevi »Primorski nape-vi", za katere se aplavz ni in ni hotel poleči. Dvorana je zaživela. Vedeli smo, da smo znova uspeli in navdušili tamkajšnjo publiko.
Za konec sta oba zbora skupaj zapela „Pojdam u rute", pesem, ki je postala simbol slovenske pesmi v Esslingenu in ki jo je to mesto sprejelo tako, da jo danes ne poje samo njihov zbor, temveč se ta melodija razlega po vsem svetu, ko 42 zvonov stare mestne hiše odbije uro. Oba zbora sta zapela še nemško narodno „Sah ein Knab ein Roslein stehn" in našo „Nmav čez izaro". Ta pesem je s svojo otožno melodijo in globokim pomenom prevzela ne samo poslušalce in nas, ampak tudi naša dekleta, ki niso mogla skriti solz. Kot zadnjo sta oba zbora zapela škotsko narodno v
priredbi Klausa Wolfa ,,Nehmt Abschied, Brueder.
„Esslinger Zeitung" je ob koncertu zapisal pol strani ob-segajočo kritiko z velikim naslovom: AUF DEUTSCH UND SLOWENISCH ter med drugim povdaril, da je Esslingenu sicer že znana visoka raven našega zbora, da pa je kljub temu ponovno presenetil in upravičil vsa pričakovanja. Zlasti jim je bilo všeč, da je zbor tudi ljudske pesmi predstavil v lirični zborovski priredbi in da je enako uspešen pri izvajanju nežnih in otožnih melodij kot tudi živahnejših in bolj veselih pesmi. Publika ne more pozabiti izrednega sola Agate Šumnik za katero pravijo, da je simbol našega čistega in izraznega petja.
Razen na večernem koncertu so naša dekleta pela še na šolski proslavi v gimnaziji Theodor Heuss in na reviji folklornih in pevskih zborov iz vseh partnerskih mest, ki je bila na esslin-škem gradu v nedeljo 12. junija. Tam je najprej pevski zbor Gimnazije Theodor Heuss zapel venček narodnih ozir, popularnih pesmi iz vseh držav v katerih imajo partnerska mesta. Tako je v slovenščini zazvenelo „Mi se imamo radi" kombinirana s pesmijo „Kaj nam pa morejo", ki jo je priredil njihov dirigent in z njo presenetil ne samo nas temveč tudi druge Jugoslovane, ki so prišli na to prireditev.
SLAVNOSTNI SPREVOD PO ULICAH ESSLINGENA
V soboto 11. junija je bila osrednja proslava 1200 letnice mesta, ki se je je udeležil tudi ministrski predsednik pokrajine Bad Wuertemberg. Popoldan istega dne je bila enkratna praznična parada po ulicah Esslingena, ki si jo je ogledalo 30 do 40 tisoč ljudi. Povorka je imela značaj zgodovinskega prikaza razvoja mesta Esslingen v duhovitem in zabavnem stilu. Nastopilo je okoli 15 pihalnih orkestrov v najrazličnejših uniformah. Med 60. skupinami, ki so sodelovale v dve uri trajajočem sprevodu so bili tudi predstavniki zdomcev tako Grkov, Turkov, Italijanov, Jugoslovanov in Špancev. Zastopana so bila tudi partnerska mesta Esslingena. Ob tem naj povem, da je že ves teden pred zaključkom prireditev vihrala naša zastava tudi pred novo mestno hišo na glavnem trgu.
URADNI SPREJEM V MESTNI HIŠI
V nedeljo ob 12. uri je bil v stari mestni hiši sprejem za vse delegacije partnerskih mest, s katerimi Esslingen sodeluje. Med temi je tudi nekaj takih mest s katerimi Velenje nima stikov. Delegacije sta pozdravila nadžupan Eberhard Klapproth in župan dr. Rolland Luithte. Navzoči so bili tudi drugi najvišji predstavniki mesta Esslingen. Delegacijo občine Velenje je vodil predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun. V njej pa so bili še Peter Krapež, predsednik občinske kulturne skupnosti, Bojan Glavač, ravnatelj Gimnazije Velenje, Ivan Marin, dirigent in ravnatelj Glasbene šole Velenje, Marjan Marinšek, direktor Kulturnega centra Vele-
RADIO VELENJE TUDI V PETEK, 24. JUNIJA
nje in Margareta Seher, kot prevajalka. Predstavniki delegacij so imeli kratek nagovor in so izročili predstavnikom mesta Esslingen priznanja ob njegovem 1200. rojstnem dnevu. Pri tem smo se Velenjčani dobro izkazali. Govor, tov. Kljuna smo v izvirniku in prevedenega izročili kot uradni dokument. V govoru je tov. Kljun omenil prve začetke sodelovanja med obema mestoma, dosedanje rezultate ter koristnost takega sodelovanja, ki je doslej prešlo od prvih mladinskih izmenjav na medmestne ozir. medobčinske stike, na izmenjavo naših športnikov, pevcev, plesalcev in na številna druga področja. Povedal je tudi, da v letošnjem letu tudi v Jugoslaviji in v Vele nju slavimo partijske in Titove jubileje in da prav v tem mesecu odkrivamo veličastni kip maršala Tita, ki bo eden največjih in najlepših v Jugoslaviji. Po tem, ko je spregovoril o pomenu na-daljnega sodelovanja in o zaslugah mesta Esslingen pri krepitvi teh stikov, o njegovi pozornosti do gostov iz Jugoslavije in o njegovem veličastnem jubileju, je izročil srebrni grb občine Velenje z listino in sliko mesta Velenje (povečano barvno fotografijo iz letala). Takoj po končanem uradnem delu je k naS delegaciji pristopil župan mesta Sheybogen iz Michigana Riochard Suscha povedal, da je izredno vesel, ker v tem partnerstvu sodeluje tudi jugoslovansko mesto, saj njegovi predniki izhajajo iz Slovenije. Dogovorili smo se, da ostanemo v stikih in mu izročili monografijo »Velenje" v angleškem jeziku. V njegovem imenu pozdravljamo vse občane Velenja.
Med samim bivanjem Esslingenu smo se udeležili še številnih drugih prireditev. Omenim naj le, da je bilo vseskozi čutiti veliko pozornost do naše delegacije in odkrito ter resnično hotenje po prijatelj stvu in nadaljnem sodelovanja Spoznali smo, da so Nemti iskreno prisluhnili slovenski pesmi najsi je bilo to na koncertu ah pa v družbi. Naš trud je bil poplačan, ko so naša dekleta zaplesala Kozaračko kolo in je ime »Tito" odmevalo po avli Esslinnške gimnazije in ko so se kolu pridružili tudi nekaten profesorji in učenci iz te gimnazije,
SREČANJE Z ZDOMCI
Med našim obiskom smo se srečali tudi z predstavniki Slovenskega informativnega centu v Stuttgartu in Jugoslovanskega kluba »Budučnost" iz Esslingena. Dogovorih smo se, da bomo vzdrževali medsebojne stike in ob naslednjem obisku v Esslingenu priredili tudi koncert, namenjen našim zdomcem, kijih je samo v Esslingenu okoE 3.200.
Zvečer smo obiskali njihove klubske prostore, s katerimi so zelo zadovoljni, ker so razmeroma veliki in v središču mesta. Klub je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Krasijo ga Titova slika, državna zastava in klubski prapor. Imeli so ravno sejo skupščine kluba, po seji pa ples. Med drugim so se dogovorili za dvodnevni izlet v Schwar-zwald. Njihov športni klub »Sportske novosti" je namreč v neki tekmi zmagal in del tega dohodka so namenili za izlet Med sejo so pozdravili tudi nas, Velenjčane, in ko smo jim povedali, da v teh dneh odkrivamo v Velenju veličasten spomenik Maršala Tita, so nam vsi iskreno čestitali. Ob koncu so nam podarili majice njihovega športnega kluba, mi pa smo jim podarili sliko Velenja — povečano fotografijo iz letala, ki bo odslej krasila njihove klubske prostore.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
EKIPA A
Plan fluorografske akcije
Daitum	Čas fluorografiranja od do		fluorografska baza
peltek 24.. 6. 1977	■9	16	Šmartno ob Paki Krajevni urad
poinede-I jelk 27.. 6. 19 77	9 20	16 22,30	Šoštanj Trg svobode REK Škale (Stari jašek)
torek 28.. 6. 1977	5 12 20	9 15,30 22,30	REK Škale (Stari jašek)
sreda 29. 6. 1977	5 12	9 15	REK Škale (Stari jašek)
četrtek 30. 6. 1977	7 9,30	9 14	Zavodnja - Prosvetni dom Ravne pri Strnaku
petek 1.7. 1977	7	13	Topolšica - Trgovina Merx
torek 5. 7. 1977	9	17	TGO Gorenje Velenje
sreda 6. 7. 1977	5	13	TGO Gorenje Velenje
četirtek 7. 7. 1977	7 10,30	10 14,30	Paka pri Velenju, osn.šola Selo trgovina
petek 8. 7. 1977	7 9	8 14	Bele vode — osnovna šola Pesje — prosvetni dom
ponedeljek; 11. 7. 1977	9	16 *	Velenje AMD
torek 12. 7.	9	16	Velenje AMD
1977		•	
sredda 13. 7. 197'7	7	13	Velenje AMD
EKIPA B
	od	do	baza
petcek 24. 6. 1977	7 11,30	10,30 16	Gorenje — Trgovina Merx Šoštanj - TUŠ
pornede-Ijek: 27. 6. 1977	9 20	16 22,30	Šoštanj — Trg svobode REK - Preloge
torejk 28.16. 1977	5 12 20	9 15,30 22,30	REK Preloge
sredda 29.16. 1977	5 12	9 15	REK Preloge
četrtek 30.(6. 19777	5 10	9 13	Šoštanj - REK Elektrarna Lokovica - zadružni dom
petejk 1. 7. . 19777	7 10	9 13	Gaberke — transformator Šentilj - Gostilna Pirh
torebk 5. 7.. 19777	9	17	Velenje TGO Gorenje
			
sredda 6. 7.. 19777	5	13	Velenje TGO Gorenje
četrttek 7. 7. . 19777	7 11,30 13	11 12,30 14	Rudolf-Šaht - Pri jezeru Škale pri transformatorju Cirkovce — osnovna šola
petelek 8.7. . 19777	9	16	Velenje — osnovna šola Gustav Šilih
poneiede-Ijek 11. 7.7. 19777	9	16	Velenje — osnovna šola
			Gustav Šilih
torekik 12.	7 7. 19777 sreda la 13.	7.7. 1977 7	9 7	16 13	Velenje — osnovna šola Gustav Šilih Velenje — osnovna šola Gustav Šilih
Zakaj fluorografski pregledi?
organizira tečaje o domači
npoi hnlniknv npoi ntrr>lr!i in
Od pravočasnega odkritja obolenja in takojšnjega zdravljenja so odvisni uspešnost in trajanje zdravljenja, stopnja dela-zmožnosti in morebitne invalidnosti, psihično zadovoljstvo in, ne nazadnje, gmotne posledice za posameznika in celotno našo skupnost.
Fluorografiranje — posebna oblika rentgenskega slikanja — se je, kot najuspešnejša metoda
za odkrivanje bolezni pljuč in srca, v zadnjih dveh desetletjih uvrstila med najvažnejše preventivne ukrepe zdravstvenega varstva prebivalstva.
•	Fluorografija je po zako- j
•	nu obvezna za vse prebival- £ : stvo nad 24 letom starosti. :
Objavljamo osnutek plana fluorografske akcije, ki bo potekala na območju občine Velenje v času od 24. 6. 1977 do vključno 13. 7. 1977.
Vsi občani občine Velenje, ki so rojeni leta 1953 in prej bodo dobili za fluorografsko akcijo individualne pozive.
Pozivamo občane, da se akcije zagotovo udeleže in to ob določenem dnevu.
Podrobnejše informacije v zvezi s fluorografsko akcijo daje Alenka Podgoršek, vodja skupnih služb Skupščine občine Velenje, telefon 851-200, interna 36.
ŠTAB ZA FLUOROGRAFIRANJE
Redni fluorografski pregledi, ki se vrstijo na vsaka tri ali štiri leta, dajejo zdravstveni službi natančen pregled o gibanju pljučnih bolezni ter nekaterih boleznih srca in ožilja, hkrati s tem pa največje možnosti za takojšnje in učinkovite zdravstvene ukrepe.
občanom in delovnim ljudem
pa občutek sigurnosti, da je pod stalnim strokovnim nadzorom zdravstvene službe.
Organizacije Rdečega križa sodelujejo v teh prizadevanjih že od samega začetka in spremljajo in podpirajo fluorografske akcije tako, da:
—	opozarjajo prebivalstvo na pomen fluorografije,
—	skrbijo za discipliniran odziv na morebitne kontrolne preglede, in
—	navajajo bolnike na sodelovanje pri samem zdravljenju. Sicer pa se Rdeči križ vključuje v prizadevanja za splošno zdravstveno in socialno blaginjo našega prebivalstva tudi tako, da
-	organizira recaje o aomac negi bolnikov, negi otroka in matere, negi malega otroka in negi ostarelih,
-	organizira letovanje in preventivno zdravljenje otrok in mladine,
-	razvija in omogoča vsako-kvrstne oblike sosedske pomoči ostarelim in osamelim občanom,
-	posveča posebno skrb tečajem prve pomoči, organizira krvodajalske akcije in
-	pomaga ob vseh vsakovrstnih elementarnih nesrečah in katastrofah.
Z vsemi temi svojimi dejavnostmi pa navaja prebivalstvo na zdrav in higienski način življenja, zavedajoč se, da je prav zdrav način življenja najboljša garancija za ohranitev zdravja, ob bolezni pa nepogrešljiv dejavnik za res čimprejšnje uspešno ozdravljenje ter rehabilitacijo.
Občinska organizacija Rdečega križa Slovenije Velenje
Fluorografiranje - pomemben dejavnik v odkrivanju bolezni
Zanimanje zdravega prebivalstva za problematiko tuberkuloze upada, ker zaradi nesporno uspešnega zdravljenja ta bolezen izgublja nekdanji tragični in usodni videz. Vendar mora zdravstvena služba kakor tudi zdravo prebivalstvo še vedno sodelovati v ukrepih proti tuberkulozi. Svetovna zdravstvena organizacija poziva Rdeči križ kot množično družbeno organizacijo, da sodeluje v boju proti tuberkulozi celo v naprednih, gospodarsko močno razvitih državah, ki imajo 10-krat manjšo obolevnost za tuberkulozo kot pri nas.
Zdravstvena služba ima jasen program boja proti tuberkulozi s ciljem, da eleminira tuberkulozo kot množično bolezen (ta cilj ni blizu, ker še vedno odkrivamo okoli 1000 novih bolnikov na leto). Med pomembnimi nalogami tega programa je
depistaža (odkrivanje) neznanih bolnikov s fluorografiranjem. Jetika je revna z bolezenskimi znamenji, zato bolna oseba išče zdravniško pomoč pogosto šele v napredoval-nem stadiju bolezni. Namen fluoro-grafiranja je, da med navidezno zdravo populacijo dovolj zgodaj poišče neznane bolnike in tako prepreči okuževanje zdravega prebivalstva.
Zgodovinsko se je fluorografiranje v Sloveniji začelo s pridobitvijo aparature na Golniku leta 1946 (dar organizacije ameriških Slovencev) in s fluorografskim aparatom pri takratnem okrožnem uradu za socialno zavarovanje. Leta 1949 sta bili fluorografski aparaturi združeni v protituberkulozni sfekciji Rdečega križa Slovenije. Po reorganizaciji in decentralizaciji zdravstvene službe se je konec leta 1950 celotno vodstvo preselilo nazaj na Golnik. Dr. Bojan Fortič je ob podpori vseh
družbenih organizacij, predvsem aktivov Rdečega križa in ne nazadnje zdravstvene službe (zlasti proti-tuberkuloznih dispanzerjev), začel z množičnim fluorografiranjem vseh prebivalcev Slovenije od 14. leta starosti dalje v poletju 1951. Od takrat poteka množično fluorografiranje v štiriletnem časovnem obdobju. Organizirajo ga občinske skupščine, izvaja pa ga Inštitut Gol: nik. Spodnja starostna meja obvezne fluorografije prebivalstva se je pomaknila na 24 let starosti iz več vzrokov:
1.	Danes namreč odkrivamo tuberkulozno infekcijo med mladino v Sloveniji z rednimi tuberkulin-skimi pregledi. Samo inficirane mlade osebe, ki pri kožni reakciji na tuberkulin reagirajo pozitivno, dispanzerji za pljučne bolezni in
tuberkulozo rentgensko slikajo.
Sočasno pa izvajajo pri njih tudi preventivno zdravljenje z evtizo-nom.
2.	Mlado populacijo v tem starostnem obdobju tudi sicer zdravstveno večkrat kontrolirajo (pregledi pred nastopom učne dobe, pred sprejemom na delo, pred vstopom v vojsko, kakor tudi pregledi prvih letnikov visokih in višjih
3.	Analize so namreč pokazale, da fluorografiranje v tem starostnem obdobju odkriva razmeroma malo nepoznanih bolnikov in zato ni upravičljivo pri mlajših letnikih.
Glede radiacije (sevanja), ki ji je prebivalstvo izpostavljeno pri množični fluorografiji, bi navedli nekaj ugotovitev. Komite za radiologijo in radiofotografijo Mednarodne unije proti tuberkulozi pri Svetovni zdravstveni organizaciji je napravil anketo o obsevanju prebivalcev pri radio-
fotografskih-fluorografskih pregledih prsnega koša. Opravil je meritve na Japonskem, v Belgiji, na Nizozemskem, v Švici, Kanadi in Franciji ter ugotovil, da je količina radiacije, ki odpade na gonade (spolne žleze) med radiofotografiranjem, izredno majhna. Tako je komite na osnovi obsežnih analiz, ki so zajele nad 34 milijonov radiofotografiranih oseb iz omenjenih dežel, ugotovil, da fluorografija v nobenem primeru ne pomeni genestičnega rizika (saj so doze, ki jih dobi prebivalstvo z naravno radiacijo, 100-krat večje!). Kar zadeva somatični riziko (ogroženost za celotno delo), je le-ta pri periodičnem množičnem fluoro-grafiranju nepomemben.
Množično fluorografiranje je poleg drugih protiepidemskih ukrepov — kot so cepljenje proti tuberkulozi (BCG), intenzivno zdravljenje tuberkuloznih bolnikov, organizirano delo zdravstvene službe, predvsem dispanzerjev za pljučne bolezni in tuberkulozo, ki že vrsto let izvajajo protituberkulozni program pod strokovnim vodstvom Inštituta na Golniku, kakor tudi mobilizacija vseh družbenih sil in sredstev -bistveno pripomoglo k sedanjemu uspešnemu boju proti tuberkulozi Število na novo odkritih bolnikov se je v zadnjih 10 letih zmanjšalo za polovico. Nedvomno pa ta boj še ni končan.
Fluorografiranje pa ne odkriva samo pljučne tuberkuloze, temveč tudi druge pljučne bolezni. Sočasno z upadanjem pljučne tuberkuloze odkrivamo vedno več netuberkuloz-nih bolezni, med katerimi zavzema po pomembnosti zgodnjega odkrivanja nedvomno prvo mesto pljučni rak, ki tudi pri nas stalno narašča. Bolnike s pljučnim rakom lahko danes uspešno zdravimo tako, da
kirurško odstranimo novotvorbo, kar pa je odvisno samo od pravočasnega odkrivanja. Nesporno je dejstvo, da so tej bolezni bolj izpostavljeni kadilci, in to predvsem moškega spola nad 40 let starosti.
Fluorografiranje odkriva tudi druge kronične pljučne bolezni,'kot so: pljučna sarkodioza, silikoza, benigni pljučni tumorji, kronično vnetje pljuč in kronično vnetje bronhijev, ki povzročijo rentgensko vidne spremembe na pljučih, kakor tudi druge pomembnejše spremembe v prsnem košu. Vse te bolnike prevzema v posebno oskrbo dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo.
Epidemiološki kazalci so tudi v naši republiki pokazali, da so kar-dioroopiratorna obolenja po vzroku smrtnosti in zgodnje invalidnosti na prvem mestu. Nenehno narašča število bolnikov s sladkorno boleznijo. Kronični bronhitis sodi med najpogostejše vzroke delovne invalidnosti. Prav zato je Inštitut na Golniku pripravil razširjene programe množičnega fluorografiranja, da bi tako še v večji meri izkoristil fluorografski pregled prebivalstva za sočasno odkrivanje različnih bolezni, ki so najpogostejše. Samo od pravočasnega odkrivanja bolezni med sicer navidezno zdravimi osebami je marsikdaj odvisna uspešnost zdravljenja. Na ta način je fluorografiranje še bolj ekonomično izkoriščeno.
Razširjeni programi zahtevajo veliko zavzetost zdravstvene službe pri izvajanju kontrolnih pregledov. Zato naj bi pri odločanju občinske skupščine za take programe sodelovala tudi zdravstvena služba,' ki mora zagotoviti izvajanje kontrolnih pregledov in ukreniti vse, da bo na ' novo odkrite bolnike sprejela v svojo oskrbo.
Dr. MAJDA USTAR
FINANČNO POROČILO O ZBRANEM SAMOPRISPEVKU PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ZA CAS OD 1. 1. do 31. 5. 1977
Krajevne skupnosti		zaposl.	SKUPAJ	januar - maj			M	A J 19		7 7
		upokoj.	100 %	70 %	30 %	100 %	70	%		30 % +100 %
		kmetje								
1,	Velenje center - levi breg	2563 1	.327.869,05	929.508,35	398.360,70	284.235,20	198.	964,	,65	85.270,55
2.	Velenje center • desni breg	3040 1	.574.998,75	1.102.499,15	472.499,60	337.134,25	235.	.994	,00	101.140,25
3.	Šmartno - Velenje	79;	410.846,75	287.592,70	123.254,05	87.943,25	61.	560,	25	26.383,00
4.	Šalek - Gorica	402	208.272,85	145.791,00	62.481,85	44.581,60	31,	.207	,10	13.374,50
5.	Stara vas	380	196.874,85	137.812,40	59.062,45	42.141,80	29.	499,	25	12.642,55
6.	Staro Velenje	471	244.021,20	170.814,85	73.206,35	52.233,60	36.	563,	50	15.670,10
7.	Pesje	543	281.323,80	196.926,65	84.397,15	60.218,40	42.	152,	90	18.065,50
8.	Konovo	395	204.646,20		204.646,20	43.805,25				43.805,25
9.	Cirkovce	65	33.675,95		33.675,95	7.208,45				7.208,45
.0.	Plešivec	96	49.736,80		49.736,80	10.646,35				10.646,35
1.	Paka	200	103.618,30		103.618,30	22.179,85				22.179,85
2.	Šentilj	352	182.368,30		182.368,30	39,036,60				39.036,60
3,	Škale	406	210.345,25		210.345,25	45.025,15				45.025,15
4.	Bevče	81	41.965,40		41.965,40	8.982,85				8.982,85
5.	Kavče - Podkraj	281	145.583,75		145.583,75	31.162,75				31.162,75
6.	Šoštanj	1569	812.885,90		812.885,90	174.001,20				174.001,20
7.	Bele vode	109	56.472,00		56.472,00	12.088,C5				12.088,05
8.	Skorno - Florjan	323	167.343,60		167.343,60	35.820,50				35.820,50
9.	Zavodnje	124	64.243,35		64.243,35	13.751,50				13.751,50
:0.	Ravne	445	230.550,75		230.550,75-	49.350,25				49.350,25
	Družmirje - Gaberke	389	201.537,65		201.537,65	43.139,85				43.139,85
;2	Lokovica	210	108.799,25 '		108.799,25	23.288,90				23.288,90
13.	Topolščica	502	260.082,05		260.082,05	55.671,50				'55.671,50
•A.	Šmartno ob Paki	573	296.866,55		296.866,55	63.545,35				63.545,35
15.	Gorenje	326	168.897,-90		168.897,90	36.153,20				36.153,20
	-> KUPA J :	14.638 7.	583.826,20	2.970.945,10	4.612.881,10	1.623.345^65				
Velenje, dno 3.6 1.977
ODDELEK ZA FINASCE skupščine občine velenje
JAKOB GROŠL:
Spomini, ki še žive...
V Indiji na 6.000 m dolgi progi sem pričakoval slabšo konkurenco, nzen dobrega Vujaklije tudi slabše domače tekmovalce. Zmotil sem se, številčno skromna udeležba: enajst tekmovalcev — samo potniki iz Beograda v Novi Sad, nobenega takrat ne bi mogel premagati, še atletska selivka Lusanin je bil na tako kratki progi premočan zame.
Ponovno smo startali ob sedmih
»večer. Tekli smo štiri kroge po uli-je bila bolj osve-
cah Indije.. Proga je
tljena le na startu oz. cilju, sicer pa so bile ulične svetlike bolj redke. Na neosvetljenem delu proge smo si »pomagali" z bliski nevihte v okolici. Prebivalci so tek opazovali na razdalji slabih dvesto metrov na startnem oz. ciljnem mestu. Tekmovalce jim je predstavljal zelo zgovoren napovedovalec. Za sebe sem slišal, da me je omenjal kot predstavnika Slovenije, da sem v tek vložil enak napor kot zmagovalec ipd. Toliko je vplival na gledalce, da mi je Koselj kasneje pripovedoval, da so ga osnovnošolski fantje po teku vprašali, ali sem ta in ta. Začeli so me spraševati o raznih stvareh, da sem bil kar začuden, zakaj takšno zanimanje, saj sem zasedel zadnje mesto.
Zanimivo je primerjati način vzdrževanja čistoče po raznih krapi. Nevihte, ki se je prej obetala, ni Slo; kupil sem pečen kostanj ter klepetal s fanti. Upiralo se mi je, da bi olupke razstrosil kjer koli in sem gledal za koši za odpadke. Koli-or sem videl, nikjer nobenega. Vprašal sem fante, kje bi našel kak-kn koš. Odgovorili so mi, da jih pri »jih nimajo, zjutraj ob štirih namreč pridejo pometači in je mesto spet tisto, zato lahko smeti vržem na tla. "V 18 km oddaljenem Novem Sadu je drugače. Nisem bil posebno pozo-en, ko sem na številnih koših bral lahvalo za vzdrževanje čistoče mesta, saj smo včasih tudi v Velenju ■neli tablice: ne meči smeti, ne tigaj eož, hoja po travi se spodobi samo kravi! Pozneje je nekdo izmed nas pripovedoval, daje odvrgel kostanjeve olupe na tla in je slišal pripombo, da to kar lahko dela v domačem kraju, v tem mestu ne sme.
Tek v Novem Sadu, imenovan fruškogorski maraton je bil najdaljši kmed vseh teh tekov - 18.600 m. Dopoldne so nas peljali na ogled proge. Start teka je pri spomeniku NOB na Iriškem vencu. Proga se naglo spušča, prvih pet kilometrov je približno 9 %-ni padec nato poteka proga po ravnini in ni več bistvenih višinskih sprememb. Startali smo ob itirih. Fruska gora ni za naše pojme nikakršna višina (Iriški venec 451 m), vendar smo občutili veliko razliko. Na startnem mestu je pošteno pihalo (prejšnje leto je bil celo sneg), ko pa smo naglo izgubljali na višini, je postajalo občutno topleje. Tek navzdol, toda le na cesti, mi zelo ustreza, zato sem bil dolgo med vodečimi. Po petih kilometrih, kjer se proga „prelomi" sem zaostajal za prvimi kakšnih 200 metrov, kar je ■lil majhen zaostanek, vendar sem si bolj, kot sem pričakoval,,nabil" noge in težje nadaljeval z otrdelimi nogami. V ozadju je čakal na svoj trenutek Čajič, ki se mi je hotel oddol-6 ti za Ludbreg. Računal je, da bosta dva predhodna nastopa vplivala aame in mi bo kos. Dolgo ga nisem videl; mračilo se je že, ko me je na donavskem mostu, nekako dva kilometra pred ciljem, ujel veliki maščevalec. Vlogi iz Ludbrega sva tokrat zamenjala.
Po razglasitvi rezultatov smo aaglo odpotovali domov, zlasti se je mudilo v Stari Pazovi, kjer smo zaradi prestopanja pešačili kar lepo razdaljo, kar mi je bilo kar težko, ker me je mučil fruškogorski mišični maček. Skoraj bi se bilo zgodilo, da bi se uresničila Kosljeva napoved, ki ji nikakor nisem mogel verjeti, da bom po tem teku po stopnicah lažje kodil zadenjsko kot naprej.
Ob tem potepanju se mi je ponudila prilika za razmišljanje o življenju vrhunskih tekmovalcev, kot je bil na primer v tistih letih pri nas Dane Korica. V nekem letu (1970 in 1971) je zmagal v 51 nastopih od 53; potovanja sem in tja, vmes mora tudi trenirati, obremenjuje ga pričakovanje javnosti, da zmaguje.
Verjetno si takšen as kdaj tudi zaželi, da bi izrekel, da ne bi živel več r takšni napetosti. Takšno obdobje življenja bi se izplačalo čimbolj kkoristiti; sam bi na takem mestu poskrbel za obilico fotografskih spominkov iz krajev tekmovanj. -
V letu 1974 je atletska zveza Slovenije uvedla novo tekmovanje -prvenstvo SRS v malem maratonu
na progi dolgi okrog 20 km. Prvo prvenstvo je bilo v Mariboru v deževnem aprilskem dopoldnevu. Iz-
med članov AK Velenje sva se ga »deležila Balek in jaz. Tekmovalna morala prijavljenih je bila med ogrevanjem dokaj nizka, saj nam vreme res ni bilo naklonjeno. Razumljivo je, da takšno vzdušje traja le do startnega strela; po tem pa vreme ne vpliva več na borbenost, temveč pogojuje le boljše ali slabše rezultate. Zaslutil sem možnost dobre uvrsti- -tve med 13 tekmovalci, zato sem pogumno startal s polno paro. Vodeči Kotnik, Božič, Bernik in liša-»8i so se kmalu po startu odvojili.
Sam jih sicer nisem dohajal, presenečalo me je že, da sem tekel skupaj z Balekom. Pri petih kilometrih sem čutil, daje bolje, da se Milan odreče tovarištvu in gre zasledovat ubežnike. V nekem kraju blizu Limbuša je bilo cepljenje psov. Tekmovalci smo morali paziti na pse, ki smo jih prehitevali nasproti idoči niso bili nevarni, ker so nas njihovi spremljevalci opazili. Po zelo neprijetnem obratu na desetem kilometru, kjer smo obrnili na cesti za 180 stopinj, sem bil še peti, Lišanin je nekje zaostal, nevarno pa se mi je približeval veliki tekmec Ladinek iz Maribora. Pred tem tri leta mlajšim tekmovalcem sem čutil takrat še pravi strah, zdelo se mi je, da je zame nepremagljiv. Nisem mogel priključiti, ko me je ujel. Nekje sem dohitel dva kolesarja, ki sem se ju kar razveselil, da bi me „vlekla". Take stvari niso dovoljene, lahko pa bi takšno pomoč pojasnjeval kot zgolj slučajnost. Uvidel sem, da z vleko ne bo nič, ker sem bil hitrejši od njiju. Osvojil sem šesto mesto. Zmagal je po pričakovanju Kotnik pred Belakom in Berni-kom (Olimpija). Najbolj razočaran je bil verjetno četrtouvrščeni Rudi Božič (AK Ljubljana), ki je pred tekom računal na zmago. Ta tek je pokazal, da se končuje njegova uspešna tekmovalna doba. Peti je bil Ledinek, za menoj pa se uvrstil nov veliki tekmec - Janez Falež, član Olimpije.
Teden dni kasneje je bilo tradicionalno tekmovanje v Muti, žal zaenkrat zadnje. Zanimivo je, da smo prvo, drugo, peto in šesto mesto zasedli isti tekmovalci kot v Mariboru. Vmes sta se vrinila Vedenik in Koselj. Junaka teka sta bila prav gotovo Balek in Vedenik, ki zaradi avtomobilske nesreče prejšnji večer nista spala, niti ju ni vrtenje prizadelo, da se ne bi visoko uvrstila. Sedmo mesto je zasedel naš novi član Spasoje Tesanovič, osmi je bil Falež.
Tesanovič mi je obljubil maščevanje na kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije v teku na 10.000 m v Celju čez teden dni. Bližal se je 9.. maj, odločiti je bilo treba ekipi za Ljubljano. Za prvo ekipo sta bila zanesljiva dva člana - Balek in Vedenik, za tretjega pa sva ■ kandidirala Koselj in jaz. Ekipa Balek, Vedenik in Koselj je leta 1973 zmagala, toda v športu se ne moreš zanesti zgolj na preteklost. Leta 1974 namreč Koselj po nekaj letih uspehov zaradi zmanjšanega treninga ni bil več nekdanja sila: * Tek na 10.000 m je bil zelo zanimiv. Po nekaj krogih sta se spotaknila Vedenik in Balek. Posledice so bile hujše kot pri avtomobilski nezgodi. Vedenik je zaradi udarca na roko odstopil, Balek je šepajoč nadaljeval. Zelo me jc presenetil Kosljev odstop, Tesanoviču maščevanje ni uspelo, sam sem tekel nov osebni rekord in se z dvanajstim časom v Sloveniji kot zadnji uvrstil v finale.
(V finalu je zaradi napake pri zbiranju rezultatov iz kvalifikacij tekel tudi Falež s 13. časom. V finalu sem bil zadnji, vendar nisem ostal brez točk kot trinajsti, ker niso nastopili trije, ki so imeli pravico nastopa).
. Atletska mama, oprostite, predsednica kluba tov. Zupančičeva se še ni mogla odločiti za tretjega člana. Odločitev je prestavila na še kasnejši tek - kvalifikacije na 5.000 m. Kos-lja na tekmovanje ni bilo, sam sem v dežju zaostal za osebnim rekordom na tej progi za 2,2 sekunde, iz česar sem sklepal, da bi ga v boljših vremenskih pogojih vsekakor izboljšal.
Med prvomajskimi prazniki se mi je sanjalo, da bo prva ekipa nastopila v enaki postavi kot leto prej, zato nisem bil razočaran, ko so se sanje uresničile, saj sem se zlasti zavedal velike odgovornosti, ki bo ležala na prvi ekipi. Druga ekipa, ki smo jo sestavljali Tesanovič, Breznik in jaz, bi se po predvidevanjih lahko tudi dobro uvrstila, zaradi Breznikovih težav smo pristali na dvanajstem mestu, naša prva trojka pa je zasedla drugo mesto.
Bližal se je Kumrovec - 26 km. Sklep iz leta 1972 „nikoli več v Kumrovec" sem pozabil že letfc dni prej, vendar nisem mogel nastopiti zaradi vojaških obveznosti. Pred tekom sem zaradi dela doma malo spal in se mi je pred startom celo motilo. Atletska mama ni bila navdušena nad mojim predlogom, da ne bi startal. Po startu sem kakšne tri kilometre tekel zraven dr. Šlajmerja, da bi bil vsaj zdravnik hitro pri roki. Kasneje sem si opomogel in mi je bil družabnik prepočasen, saj naju loči dvajset let Začel sem loviti tekmovalce pred seboj. Z vsakim sem tekel nekaj časa, nato pa lovil naslednjega. Lov je postajal vedno težji, ko sem dohiteval boljše tekmovalce. Koselj me ni hotel ,.ubogati", ko sem ga nagovarjal za skupno akcijo. Malo kasneje sem se otresel tudi strahu pred Ladinekom, v nekem hudem vzponu sva opravila. Med osemnajstim in devetnajstim kilometrom sem dohitel Vedenika, ki je pešačil. Želel je veliko, vendar ni imel moči za to. Svoj čas iz leta 1971 sem izboljšal za tri in pol minute.
(Nadaljevanje)
y šport telesna kultura rekreacija
NOGOMET
Nogometaši zaključili tekmovanje
Letošnje tekmovanje v slovenski nogometni ligi je prineslo lep uspeh velenjskim nogometašem — postali so prvaki slovenske nogometne lige.
Velenjčani so imali nekaj kol pred koncem prednost štirih točk. Po porazu s Slavijo v Ljubljani pa sta oba konkurenta za prvo mesto Mura in Kladivar dobila priložnost borbe za vrh. Velenjčani so gladko odpravili Kladivarja, nogometaši Šmartnega pa so z neodločenim rezultatom izločili, drugega konkurenta.
V zadnjem kolu so Velenjčani izgubili v Mariboru z Železničarjem tako, daje končni vrstni red naslednji - Rudar 32, Mura 31 in Kladivar 30 točk. Nogometaši Šmartnega so zavzeli četrto mesto s 25 točkami.
Končna lestvica SNL:
Mura
Železničar: Rudar (V) 3:2 (2:2)
Tekma v Mariboru ni več odločala o novem prvaku, kajti Rudar si je že pred tem srečanjem zagotovil prvo mesto. Kljub temu pa si Velenjčani ne bi smeli dovoliti poraza še z drugo zadnje uvrščeno enajste-rico.
Nogometaši Rudaija so vodili že 2:0 oba gola je dosegel Hoh-njec, nato pa so jih domačini nadigrali, zasluženo osvojili obe .točki in se tako rešili zadnjega mesta na lestvici.
Za Rudaija so igrali: Lazič Oljača, D. Frangeš (Krsmano-vič), Softič, Hudarin, Puklič, Bešvir, Čamernik, Hohnjec, Topčič, Vasic.
Šmartno: Izola 1:1 (1:1)
V zadnjem kolu SNL so Šmartčani osvojili točko predvsem po zaslugi dobre obrambe vratarja Podgorška. Tekma je bila odločena že v prvem polčasu, ko sta bila v dveh minutah dosežena oba gola. Strelec za Šmartno je bil Kodre.
Za Šmartno so igrali: F. Podgoršek, Podvratnik, Hanžekovič (Hren), Kompan, G. Omladič, A. Podgoršek, Hribernik, Žalik, Kodre, Prašnikar, A. Omladič,
Rezultati ostalih tekem -Kladivar: Rudar (T) 2:1 (1:1), Pohoije: Mura 0:2 (0:1), Ilirija: Slavija 5:2 (3:1) Primoije: Litija 2:1(0:0).
22	13	6	3	38:13	32	+ 25
22	14	3	5	45:18	31	+ 27
22	12	6	4	37:17	30	+ 20
22	10	5	7	36:29	25	+ 7
22	8	7	7	33:25	23	+ 8
22	8	7	7	24:26	23	- 1
22	8	4	10	30:42	20	- 12
22	6	■ 7	9	28.38	19	- 10
22	5	7	10	24:34	17	- 10
22	4	9	9	26:40	17	- 14
22	5	4	13	25:37	14	- 12
22	5	3	14	19:46	13	-27
Litija Pohoij Izola Ilirija
Slavija
=iiniiiiiiiiiimiiiiinHiiiiiHiiiiininimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiimmuiiiHiiiiiiminmminHiimiiiiii=
• ATLETIKA Dobri rezultati mladincev
V Celju in Novem mestu je bilo republiško prvenstvo za mlajše in starejše mladince. Kolajne so osvojili tudi mladi velenjčani. Med starejšimi mladinci se je najbolj izkazal Boris Re-šek, ki je zmagal v troskoku z rezultatom 13,67 in dosegel drugo mesto v daljavo z skokom 706, Ivan Lampret je bil dvakrat drugi v teku na 2000 m zapreke 6:23,8 in v teku na 3000 m 8:56,9.
Med mladinkami pa je Štur-mova osvojila srebrni kolajni v metu krogle 9,83 in metu diska 28,17.
V Celju so tekmovali mlajši mladinci v teku na 3000 m je Miklavžina osvojil srebrno kolajno 8:56,4, prav tako Urh v teku 1500 zapreke 4:34,8. V skoku v daljavo je Meh z rezul-tatom 605 dosegel drugo mesto. Bronaste kolajne pa so osvojili: Koštomaj v metu kladiva in Makovšek v hoji na 5 km.
Pri dekletih pa je Valterjeva bila druga v metu diska in tretja v metu krogle.
Nogometašice Lota streljale bolje
Spektakularna nogometna tekma v Velenju — Nogometašice Lota premagale izbrane televizijske, dramske in gledališke igralce ter druge znane Slovence — Na tribuni nad tri tisoč gledalcev	_
Nogometaše Stopa in igralke Lota je pozdravil tudi predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank.
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT - VELENJE Kadrovsko — socialni sektor
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem 1 delu pri DSSS	|
OBJAVLJA prosti delovni mesti:
1.	VODJA SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU
POGOJI:
—	visoka strokovna izobrazba rudarske smeri
—	5 let delovnih izkušenj v metanski jami
—	zdravstveno sposoben za opravljanje tega dela
—	opravljen strokovni izpit
—	moralnopolitično neoporečen
2.	VARNOSTNI REFERENT ZA RUDARSKO DEJAVNOST
POGOJI:
• - srednja strokovna izobrazba rudarske smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj v metanski jami
—	zdravstveno sposoben za opravljanje tega dela
POSEBEN POGOJ:
Skladno s pravilnikom o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovni usposobljenosti delavcev, ki upravljajo strokovne naloge z varstva pri delu (Uradni list SRS, št 15/76) si mora kandidat med delom pridobiti izobrazbo varnostnega inženirja oziroma drugo ustrezno Višjo ali visoko izobrazbo.
Poskusno delo traja 40 dni. Rok prijave 8 dni od dneva' objave.
Pismene prijave sprejema kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6.
SREČNO!
=MiininiiiiiiiiiiiiniriiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii=
Da tudi ženske znajo igrati nogomet, pa tudi če je njihov nasprotnik moška ekipa, se je lahko prepričalo nekaj več kot tri tisoč ljubiteljev nogometa in drugih gledalcev, ki so v soboto popoldne prišli na nogometno igrišče pri velenjskem jezeru prav zaradi ženskih nog.
Modni salon Velenje in nogometni klub Velenje sta namreč tega dne organizirala ob sodelovanju z revijo Stop nadvse zanimivo nogometno tekmo med
ekipo Loto, ki so letošnje državne prvakinje, in moštvom Stopa, ki so ga sestavljali naši najbolj znani dramski, gledališki in TV igralci, pevci in druge znane osebe (ne v nogometu!)
Škof, Fornezzi, Cerar, Janez Škof, Miroslav Cerar, Tone Fornezzi, Braco Koren, Edvin Fli-ser, Ivo Mojzer, Dare Valič, Ratko Polič, Rado Časi in drugi člani Stopove ekipe so igrali v dresih Modnega salona, zato ni čudno, da so se večkrat obnaša-
li na igrišču kot manekeni, medtem ko so jih dekleta za katere je med drugimi igrala tudi naša znana rokometašica Mara Torti pridno preigravale. Zato ni čudno, da so se manekemšni često med sabo spodbujali: „Pojdi nanjo" ... Prav ti klici so bili krivi, da so se nekateri Stopovci včasih preveč približali nekateri izmed igralk, ki se je nato začela zvijati na tleh... Zaradi ne preveč nežnih startov. No, pa tudi nogometašice so nekajkrat prav hrabro spe taknile svoje kilsko precej težje nasprotnike. Sicer pa je bila sreča, da je bil taglavni na igrišču nekdanji zvezni sodnik Lado Jakše. Težava je bila le v tem, da se je zaradi svoje obilnosti okrog pasu težje gibal, je pa zato močneje poiskal.
No, tekmo je srečno pripeljal do neodločenega rezultata, nakar so sledile še enajstmetrovke. Nogometašice Lota so bile za strel boljše ter zmagale s 7:6.
m	■ .........
■■■■i
Igralka Lota na tleh. Kje nežnost? Drugo igralko napada Tof.
Z Raven na Koroškem je peljal proti Velenju 9. junija letos voznik avtobusa MB 678-91 Jože Podričnik. Na Selo je pripeljal okrof 13.50. Tam so ga potniki opozorili, da se nekaj smodi. Kljub opozorilu je peljal naprej še nekaj metrov, nato pa se je že vnel plamen. Vseh 41 potnikov se je rešilo, avtobus pa je zgorel, kljub temudi so prišli gasilci takoj na kraj nesreče. Škode je za okoli 400.000 dinaijev. Voznik Jože Podričnik je bil preizkušen z alkotestom, ki je pozelenel nad polovico, odvzeli pa so mu tudi kri.
I 1
vas
obveščevalec

dežurstva
VELENJE:
17.	G>. 1977 od 7. dr. Pavel Gro-fclj
18.	6). 1977 do 7. dr. Pavel Gro-lelj
18. 6i. 1977 od 7. dr. Drago Ku-nej
20. 6). 1977 do 7. dr. Drago Ku-nej
20.	6i. 1977 od 7. dr. Ivan Kralj
21.	6i. 1977 do 7. dr. Ivan Kralj
ŠOŠTANJ:
117. 61. do 20. 6. 1977 dr. Valter |Pirtowšek
20. 6i. do 27. 6. 1977 dr. Jovan Etupaar
prireditve
V isredo dne 22. junija ob 18. uri tbo na velenjskem gradu itvorritev razstave „Tito in nje-»vo delo", ki jo je pripravil luzeij ljudske revolucije v Ljub-jani. V priložnostnem kultur-tem sporedu bo sodeloval iktett trobil Slovenije.
mali oglasi
ŠKCODO, letnik 1969, pro-am ]po delih. Zdravko Kliner, 'rimoož 20, Ljubno ob Savinji V\W 1300, letnik 1970, do->ro obhranjen, registriran do maja 19^78, ugodno prodam. Go-Itilnai „HOČEVAR", Ljubno ob Saivinji
Graraditelji - pozor! DOBRO VZDERŽEVANO HIŠO, mon-jtažno) garažo, čebelnjak in ftrvarrmico ugodno prodam, pranj sj a Mlinšek, Celjska cesta .6, Welenje
kino
REDftNI KINO VELENJE
16j. 6. ob 18. in 20. uriENO-OKI ' CHARLY - ameriški ve-itern.i. Režija: Don Chefi. Igralo: Rlichard Randtry, Rey Tinis
17.7. 6. - petek ob 18. in 20. uri EENOOKI CHARLY - ameriški v vestem
18.B. 6. - sobota ob 18. in 20. uri KfCOMESAR BREZ KOLTA ititalijansko-francoska krimi-a.a. Režija: Steno. Igrajo: ud J Spencer Reimond Pelegrin ; 19.9.6. - nedelja ob 18. in 20. uri KK0MESAR BREZ KOLTA
20.0.6.	- ponedeljek ob 18. in 20. uuri MOŽ IZ AVSTRALIJE - ammeriški vohunski film. Reži-
J<John Huston. Igrajo: Paul iwnmtan, Domin que S and a
21.1.	6. - torek ob 18. in 20. OGOSPOD VERDU - ameri-
1 komedija. Režija: Charly iplplin. Igrajo: Charly Chaplin, ataRey
22.2.	6. - sreda ob 18. in 20. uri »GOSPOD VERDU - ameriška k< komedija
2323. 6. - četrtek ob 18. in 20. u uri ŠAKAL - angleška kri-minalialka. Režija: Fred Zin-nemajiann. Igrajo: Edward Fox
Petelk 17. junij - Gorazd Sobota 18. junij — Ljubo Nedelja 19. junij - Julka Ponedeljek 20. junij - Mihelca Torelk 21. junij - Alojz Sreda 22. junij - Miloš Četrttek 23. junij - Agripina
FILMSKO GLEDAUŠČE VELENJE
20. 6. - ponedeljek ob 20. uri DIVJI LOVCI - španski barvni film. Režija: Nose Louis Boro. Igrajo: Lola Gaose, Ovidi Nontlor
KINO ŠOŠTANJ
16. 6. - četrtek ob 20. uri NAIVKO — jugoslovanski barvni film. Režija: Jovan Zivano-vič. Igrajo: Ljubiša Samardžič, Radmila Zivkovič
18.	6. - sobota ob 20. uri MOŽ IZ AVSTRALIJE - ameriški vohunski film. Režija: John Huston. Igrajo: Paul Nevvman, Dominque Sanda
19.	6. - nedelja ob 18. in 20. ur9 DIVJI LOVCI - španski barvni film. Režija: Nose Louis Boro. Igrajo: Lola Gaos, Ovidi Nontlor
20.	6. ponedeljek ob 20. uri KOMESAR BREZ KOLTA -italijansko francoska kriminalka. Režija: Steno, Igrajo: Bud Spencer, Reimond Pelegrin
22.	6. - sreda ob 20. uri ŠAKAL - angleška kriminalka. Režija: Fred Zinnemann. Igrajo: Edvvard Fox
23.	6. - četrtek ob 20. uri GOSPOD VERDU - ameriška komedija. Režija: Charly Chaplin. Igrajo: Charly Chaplin. Marta Rey
VELENJE:
POROKE: Vlado Blatešiž, rojen
1955,	rudar iz Velenja in Smilj-ka Jugovič, rojena 1958, delavka iz Velenja; Ludvik Jurko, rojen 1948, rudar iz Pake in Mira Jerič, rojena 1956, natakarica iz Pake; Milan Jezernik, rojen 1954, avtomehanik iz Podkraja in Jožica Zavolovšek, rojena
1956,	predmetna učiteljica iz Laz; Roman Strehar, rojen 1958, strojni mehanik iz Jagnje-nice in Irena Jezernik, rojena 1958, šivilja iz Podkraja; Vinko Štajner, rojen 1952, geometer iz Laz in Zdenka Špeh, rojena
1957,	administratorka iz Podgorja; Ropert Tašler, rojen 1951, elektrotehnik iz Velenjk in Danica Martine, rojena 1956, ekonomski tehnik iz Bevč.
SMRTI: Antonija Nabernik, upokojenka iz Raven 57, stara 86 let in Ivan Paterneš, delavec - vojak, iz Arnač 21 a, star 19 let.
ŠOŠTANJ:
POROKE: Vilko Kotnik, rojen 1956, električar iz Šoštanja in Irena Črnivec, rojena 1957, prodajalka iz Cirkulane; Jože Kodrun, rojen 1954, delavec iz Skomega pri Šoštanju in Eva Hosnar, rojena 1958, delavka iz Skomega.
SMRTI: Roza Florjane, upokojenka iz Lokovice, stara 83 let; Jožef Cehner, preužitkar iz Vi-zore, star 81 let; Frančiška Les-jak, gospodinja iz Hrastovca,
stara 75 let; Marija M?i1 upokojenka iz Gornjega ga- stara 70 let; Antonija Pe^erlinšek, upokojenka iz Družmirja, stara 79 let; Jožef Perovec, upokojenec iz Družmirja, star 60 let.
Oddajamo na ultrakratko-valovnem območju na frekvenci
88,9 MHz
ČETRTEK: 15.30 Igramo in pojemo, 15.35 Iz našega sporeda, 15.45 Poročila, obvestila, 16.00 Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komen-taiji, magnetofonski zapisi), 16.20 Domači napevi, 16.30 Povedali ste nam (Pogovori o
aktualni temi), 16.40 Minute z ..., 17.00 Šaleški mozaik (Iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti), 17.15 Glasba za vas, 17.30 Ekonomsko propagandni spored.
NEDELJA: 10.00 Glasba za nedeljsko dopoldne, 10.05 Iz našega sporeda, 10.15 Poročila, obvestila, 10.30 Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50 Minute z .. ., 11.00 Na valovni dolžini Radia Velenje, 11.10 Glasba za vas, 11.30 Ekonomsko propagandni spored, 11.50 Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00
Poslušalci Radia Veienje čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Poročila, obvestila.
PO LEVI
Voznik osebnega avtomobila Anton Vidergan je vozil 10. junija iz Aije vasi proti Velenju. V bližini gostišča Zaje mu je po levi strani v desnem ovinku pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila CE 340-62 Milan Herlah. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je voznik Herlah huje telesno poškodoval, lažje pa se je poškodovala tudi Vidergano-va sopotnica Nežika Cvikl. Na vozilih ie za okoli 40.000 dinarjev škode.
POBEGNI L S KRAJA NESREČE
Okrog enaindvajsete ure, 13. junija letos se je pripetila prometna nesreča na cesti Škale-Velenje. Neznani voznik osebnega avtomobila Zastava 750, je pripeljal po levi strani ceste in v bližini hiše Škale 102 zbil kolesarja Friderika Šumaha. Pri tem je zbil vetrobransko steklo in pobegnil s kraja nesreče. Friderika Sumaha so odpeljali v slo-venjgraško bolnišnico. Miličniki, ki so prišli na kraj nesreče, so našli razbito vetrobransko steklo in drobce pločevine.
IZSILJEVALA PREDNOST
Po Kidričevi cesti v Velenju je vozila 9. tega meseca voznica osebnega avtomobila CE
742-42 Ana Ivanšič. Ko je pripeljala v križišče s Šaleško cesto je izsiljevala prednost vozniku osebnega avtomobila MB 592-82 Konradu Gaberšeku, ki je pripeljal iz smeri Slovenj Gradca. Prišlo je do trčenja, pri čemer sta se oba voznika telesno poškodovala, škode pa je za okoli 20.000 dinarjev.
NAROČNIKOM NAŠEGA ČASA
Od 1. januarja 1977 velja nov cenik plačanih objav.
V stolpcu, Širokem 4,5 centimetre, ve(ja 1 cm reklamnega oglasa, razpisa, obvestila oziroma druge objave odslej 80 dinarjev.
Za male oglase je osnovna cena do 10 besed 35 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda stane 3 di-nare, pribitek za „naslov v upravi" pa jc 10 dinarjev.
■Za objave, naročene po zaključku redakcije lista zaračunamo dodatne stroške, najmanj pa 30 dinaijev.
Zasebni naročniki „Našega časa" s plačano ccloletno naročnino pa imajo:
-	pri malih oglasih 20 % popusta.
-	pri uokvirjenih osmrtnicah in zahvalah pa 50 % popusta.
CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO .IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE
Bil Hč 'v 'Ij^JlMM^	
| . : ;:;ji| J	
m W j aH ^B Bk M	
ZAHVALA
Ob prerani boleči izgubi dragega in nepozabnega moža, očeta, brata, svaka in strica
IVANA DREVA
varnostnega inženirja pri REK Velenje,
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrazili sožalje, ga pospremili na zadnji poti in obsuli njegov prerani grob s cvetjem in venci, posebej njegovim najožjim sodelavcem, stanovskim tovarišem, delovni organizaciji REK Velenje, godbi in pevskemu zboru, občinskemu komiteju ZKS in družbenopolitičnim organizacijam, skupščini občine Velenje, vsem delovnim skupnostim, sindikalnim organizacijam in komitejem iz Velenja in od drugod za sožalne brzojavke, sosedom, stanovalcem Tavčarjeve in Finžgarjeve ulice ter blokov št. 1 in 3 v Efenkovi ulici za izkazano pozornost.
Zahvaljujemo se govornikom za poslovilne besede, Zdravstvenemu domu Velenje in Splošni bolnici v Slovenjem Gradcu, posebno pa še zdravnici dr. Prevolnikovi iz Mislinje, ki je Ivanu požrtvovalno lajšala zadnje trenutke njegovega življenja.
VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Fani, sin Jani, hči Marjetka z možem Juretom in ostali
=iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiimiiifiiiis
( ŠALEŠKO SAVINJSKI	1
( ZDRAVSTVENI DOM, Velenje
i razpisuje
i E i I
1.	eno štipendijo za študij na medicinski fakulteti - splošna	| medicina	1
2.	eno štipendijo za šolanje na srednji šoli za zdravstvene	1 delavce — zobne asistentke.
Prednost imajo kandidati iz višjih letnikov.
Prošnje sprejema uprava Zdravstvenega doma Velenje do 25.	1
6. 1977.	i
=llllllllllllIlllllllllllllllllIllIlllllllllllllllllllllllIllllllIllllllltlllllllllllllIllllllllllllllItlflllllllUHU«(tlllHII(= =IIIIIIIIIIlMtllIlllllllllllllHlllllllllllllllllltlllIllIllllllllllllIIIII||||||||llHI||||||Illil|ltl||lIllltlll|||||||||inill=
ZAČASNI SVET IV. osnovne šole Velenje v izgradnji
j razpisuje
| a. VEČ DELOVNIH MEST
1.	kuharic
2.	snažilk
3.	eno delovno mesto hišnik
| POGOJI:
| pod 1. visokokvalificirane in kvalificirane kuharice | pod 2. nekvalificirane delavke
| pod 3. kvalificirani delavec kovinarske stroke (stanovanje za- | I gotovljeno v šoli)
|	b. — 1 računovodja
|	POGOJI:
i	srednja ali višja šola ekonomske smeri s 4 oz. 2 leti delovnih §
|	izkušenj na podobnem ali enakem delovnem mestu
|	— 1 tajnik
1	POGOJI:
=	4-letna administrativna šola
|	4-letna srednja šola pedagoške smeri z znanjem strojepisja
|	Zaželena praksa na tajniškem mestu v prosveti
I	Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
|	Stanovanj ni.
=	K prošnji priložite dokazila o izobrazbi
|	Rok prijave - vključno do 27. 6. 1977.
=	Prošnje pošljite na naslov:
i	Začasni svet IV. OŠ Velenje v izgradnji
|	Vodnikova 3, 63320 VE LENJE (VIZ)
IiHiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii =iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuitiiiiiniš
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE VEGRAD
VELENJE, Prešernova 9
Na podlagi sklepa bdbora za medsebojna razmerja SDS skupne službe
i OBJAVLJAMO 1 PROSTA DELOVNA MESTA
|	1. ORGANIZATOR I. v službi za ekonomiko in organizacijo
|	Pogoj: visoko šolska izobrazba ekonomske smeri, najmanj
|	dve leti prakse.
|	2. ORGANIZATOR II. v službi za ekonomiko in | organizacijo.
|	Pogoj: višja šola za organizacijo dela, najmanj dve leti prakse.
|	Poizkusna doba 60 dni.
I	Prošnje sprejema kadrovska služba 10 dni po izidu objave.
s i
=iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi!iimii
n
RADIO VELENJE TUDI V PETEK, 24. JUNIJA
Poslušalce Radia Velenje obveščamo, da se bo oglasila naša radijska postaja izjemoma tudi v petek, 24. junija.
Med oddajo, ki se bo začela ob 15 uri in 30 minut vas bomo podrobno seznanili s pripravami na veliko slavje, ki bo v Velenju v soboto, 25. junija ob odkritju skulpture predsednika Tita.
UREDNIŠTVO RADIA VELENJE
Praznik KS Šalek - Gorica
Osrednje slovesnosti bodo v soboto in nedeljo — 19. junija se bo začelo ob 6 uri in 30 minut medobčinsko gasilsko tekmovanje za „Saleški pokal" z udeležbo 140 gasilskih desetin — Slavnostna seja zbora delegatov in sveta krajevne skupnosti
Vsako leto sredi junija praznujejo v krajevni skupnosti Šalek-Gorica svoj krajevni praznik. Prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku so se začele že v nedeljo z nogometnim turnirjem osnovnih organizacij ZSMS krajevnih skupnosti naše občine.
Danes dopoldne ob 10. uri bodo razgrnili zazidalne načrte za naselja Šalek 2 in Šalek 3, za Gorico 3 ter za gradnjo trgovskega in poslovnega centra in
rekreacijskega centra v samem Šaleku.
Jutri zvečer s pričetkom ob 20.30 bo v Šaleku kresovanje. Glavna slovesnost ki bo letos združena z-velikim medobčinskim tekmovanjem, pa se bo začela jutri.
Že ob 6.30 se bo začelo veliko medobčinsko gasilsko tekmovanje, za „Šaleški pokal", na katerem bo nastopilo približno 140 gasilskih desetin iz vse Slovenije.
Ob 9. uri bo slavnostna seja zbora delegatov in sveta krajevne skupnosti, ob 9.30 bodo položili venec k spominskemu obeležju pri gasilskem domu, ob 9.45 bo ogled gradnje predora, ob 10.15 ogled finalne nogometne tekme mladinskega turnirja, ob 11. uri pa se bo začela proslava, na kateri bodo v kulturnem delu nastopili učenci z osnovne šole Anton Aškerc Velenje. Kot vsako leto bo tudi to nedeljo popoldne v Šaleku prosta zabava.
SKUPŠČINA KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV VELENJE
V torek, 21. junija, bo v dvorani skupščine občine Velenje skupščina kluba samoupravljalcev Velenje. Na skupščini bodo pregledali delo kluba v preteklem letu, obravnavali zaključni račun ter spremembe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljalcev Velenje.
Na dnevnem redu je tudi obravnava predloga letnegi delovnega načrta za leto 1977 programa družbeno-političnega izobraževanja za sezono 1977/1978 ter predloga o pristopu k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti klubov samoupravljalcev Slovenije.
SEJA KOMITEJA OKZK VELENJE
Komite občinske konference ZK Velenje je na zadnji seji, v ponedeljek 13. junija, obravnaval naloge v zvezi z razširitvijo „akcije 120" na vse temeljne in druge organizacije združenega dela v občini. Govorili so še o nalogah na področju kadrovske politike ZK v predkongresnem obdobju ter o oceni uspešnosti uresničevanja nalog občinskih upravnih organov ter njihovih ustavnih in zakonskih pooblastil.
AVTO MOTO DRUŠTVO
VELENJE
PRI REJA
19. JUNIJA 1977 ob 14. uri
MO
OBVESTILO
Naročniki Našega časa so prejeli zadnjo, 23. številko domačega tednika namesto v petek 10. junija šele v torek, 14. junija.
Za zamudo je kriv ekspedit Ljubljanskega dnevnika, ki je predal izvode Našega časa za individualne naročnike na pošto Ljubljana 2 šele v ponedeljek, 13. junija v dopoldanskih urah. O zamudi oziroma vzrokih zanjo nas ekspedit Ljubljanskega dnevnika ni obvestil.
Naročnike prosimo za razumevanje!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAŠEGA ČASA
Mednarodna izmenjava mladine
Komisija za mednarodne odnose in bratsko sodelovanje
med narodi pri občinski konferenci ZSMS Velenje bo organizirala tudi letos izmenjavo mladine s pobratenimi mesti iz tujine. Lani so bili gostje in gostitelji mladih iz Francije, letos pa so pripravili izmenjavo mladine z mladimi iz Nemčije in Nizozemske. Mladim iz Esslingena in Schiedama so pripravili program, v katerem jim bodo v 14. dneh skušali prikazati kulturno zgodovinske znamenitosti Šaleške doline, našo družbenopolitično ureditev, spoznali bodo življenje in utrip naše mla-
ZACETEK LOKALNE DELOVNE AKCIJE
Ena izmed nalog, ki jo je sprejela komisija za mladinske delovne brigade pri občinski konferenci ZSMS Velenje je bila tudj organizacije lokalne delovne akcije. Petdeset brigadirjev iz velenjske gimnazije, rudarskega šolskega centra in osnovne organizacije ZSMS Škale se je včeraj zbralo na lokalni akciji v Skalah. Štirinajst dni bodo urejevali okolico novega vrtca, ki ga gradijo v tem kraju, poleg tega bodo sodelovali tudi pri gradnji vodovoda in še nekaterih drugih delih.
TO - CROSS
II. LIGE DRŽAV* zNSTVA 250 ccm MOŽEV
ODAjfl5d?ifCKO V AN PRIREDITVE 25 din
V odmorih med dirkami bo prikazana vaja „Zračni de-sant". Sodelovali bodo padalci Aerokluba in motoristi avtomoto društva. Namen desanta je, pokazati gledalcem pomen padalcev in motocrosistov v službi SLO.
Na prireditev bodo vozili avtobusi iz Šoštanja in Velenja (tržnica ERA Velenje in avtobusna postaja) od 13. ure dalje.
Oglejte si to zanimivo prireditev.
dine. Obisk bodo mladim iz teh' dveh mest vrnili. Na pot od-
didejo 24. julija, vrnili pa sc. bodo 7. avgusta. Stanovali bodo pri družinah, da bodo najlažje spoznali njihov način življenja Interesenti se lahko prijavijo pri občinski konferenci ZSMS Velenje. Cena potovanja za tiste mladince, ki bodo sprejeli mladinca iz partnerskega mesta na svoj dom je 500 dinarjev, za ostale pa 1.500 dinaijev.
O URESNIČEVANJU
ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
V dvorani skupščine občine Velenje je bila v torek seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Velenje. Največ časa so navzoči posvetili osrednji točki dnevnega reda — oceni uresničevanja zakona o združenem delu v občini Velenje. V nadaljevanju seje pa so se sezna- • nili še s potekom priprav na volitve v letu 1978 ter z analizo gospodarskih gibanj v občini Velenje.
ŠE DESET MLADINCEV
V BRIGADO
Deset mladincev naše občine je v soboto odpotovalo v Novi Travnik, kjer bodo skupaj z mladimi iz pobratenih občin Ormoža, Vrnjačke Banje, Splita in Novega Travnika sodelovali na delovni akciji v Novem Travniku.
Na letošnjem srečanju, ki je bilo 27. aprila v Ormožu, so mladi omenjenih občin podpisali listino o pobratenju. Dogovorili so se tudi, da bodo vsako leto ustanovili bratsko brigado in sodelovali na raznih akcijai širom naše domovine ter tako še bolj utrjevali bratstvo in enotnost.
„NAŠ CAŠ", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s.p.o. Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965;
do 1. januarja 1973 ie izhajal kot štirinajstdnevnik „Saleški ru-
dar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej.
Urejajo: Marijan LipoVšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in
Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov tig 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje — Žiro račun pri SDK
Velenje 52800-601-21420. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev) - Grafična priprava CZP ,,Dolenjski list" Novo mesto. Tisk CTP „Pravica - Dnevnik" - Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana.
Za „Naš' čas' se po mnenja pristojnega organa, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974, ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Okrog 1500 planincev PTT Slovenije, katerim so se pridružili še planinci iz Zagreba in Reke, seje zbralo v nedeljo pri Andrejevem domu na Slemenu na tretjem srečanju planincev PTT Slovenije.
Na slavnostnem shodu planincev je spregovoril predsednik planinskega društva PTT Celje Maksimiljan Šoba in poudaril pomemben delež, ki ga imajo planinci pri negovanju tradicij NOB. Tako so v spomin na partizanske kurirje uredili planinsko transverzalo, ki se vije skozi vse pomembne kraje naše domovine iz narodnoosvobodilne vojne.
Planinci PTT delavci, imajo pomembno vlogo tudi pri očuvanju gorskega sveta oziroma okolja pred onesnaževanjem. Zelo tesno se slovenski planinci povezujejo tudi s planinci drugih republik ii tako še utrjujejo pomembno pridobitev naše revolucije bratstvo in enotnost.
Med nedeljsko proslavo, v kateri so sodelovali tudi Šaleški oktet, grupa poetika in delavska godba Zarja Šoštanj, so planinci položili tudi venec k spomeniku pred Žlebnikovo domačijo, kjer je padel partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh.
Planinska organizacija je vsako leto bolj množična
Pri organizaciji jubilejnega srečanja planincev PTT Slovenije so sodelovali tudi pripadniki teritorialne obrambe občine Velenje.