Naiočnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ill

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.54'} za inserate; Sarajevo štv. 7565. Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitar-jevu 0, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Fašizem v srednji Evropi
Čeprav je g. Mussolini izjavil, da fašizem ni predmet, ki bi ga bilo mogoče izvažati, vendar skušajo tudi v nekaterih drugih državah reševati sodobne socialne in politične probleme po fašističnem konceptu. Posebno je to gibanje silno med Nemci v Nemčiji kakor v Avstriji, kjer hitlerjanstvo narašča s silo hudournika. Meščanske stranke je fašistični val odplavil s seboj, da so ostali komaj še sledovi. Energično se bore proti nemškemu fašizmu socialistične stranke in pa katoliške; slednje kljub temu, da hitlerjanstvo v svojem programu naglasa pomembnost verske ideje. Seveda so Hitlerjeve religiozne ideje popačene, prikrojene in podrejene splošnemu nacionalističnemu konceptu o državni vsemogočnosti. Iz njih se da razbrati neke vrste novo-hegelianizem, kakor ga je izoblikoval italijanski filozof Benedctto Croce za fašizem, po katerem se javlja Bog le kot dejavno počelo, in to zlasti po delavnem, dinamično razgibanem človeku. Praktično rešitev religioznega vprašanja si hitlerjevstvo zamišlja v nekakšni sintezi katolicizma in protestantizma, iz katere naj se porodi »nemška nacionalna religija«. Narodnost naj bi v tej zamisli bila vez, država, oziroma državna oblast pa kontrola nad verovanjem nemškega naroda.
Vendar kljub temu, da so katoliški politični krogi v Nemčiji in Avstriji zavzeli jasno stališče proti Hitlerju, je vendar opazovati neko gotovo razliko, kako presojajo hitlerjanstvo katoliški Nemci v rajhu in pa v Avstriji. Borba katoliškega centru-ma in Bavarske ljudske stranke proti Hitlerjevemu fašizmu je ostra in brezkompromisna. Nasprotno pa v Avstriji tudi katoliški krogi — gotovo pod vplivom Seipla — ne jemljejo hitlerjanstva tako tragično. Javljajo se celo glasovi, da bi se politično in nacionalno dalo Hitlerjevo gibanje celo izrabiti, zopet drugi pa skušajo njegov socialni program spraviti v sklad s Vogelsangom in Luegerjem, od katerih se je Hitler, ki je Avstrijec, brezdvoma res tudi učil.
Da razumemo različen vpliv nemškega fašizma na stranke v rajhu in v Avstriji, je treba poiskati razlike med krščanskimi socialci v Avstriji in nemškim centrumom in dalje med avstrijsko in nemško socialno demokracijo.
Krščansko-socialno gibanje v Avstriji se je pojavilo kot reakcija kmečkega ljudstva in nialome-ščanstva proti kapitalizmu, katerega so v prvi vrsti upravljali židje in proti svobodomiselstvu, ki so ga propagirali in širili isti židovski elemneti. (Neue Freie Presse!) Gibanju krščanskih socialcev je bila torej že ob začetku primešana močna antisemitska tendenca. Istočasno je bil pokret radi sestavine svojih pripadnikov konservativen, kakor je že to običaj pri povprečnem državljanu srednjega sloja, ki hoče ostati in živeti v miru. čim si je osvojil koli-kortoliko zadovoljivo pozicijo v življenju. Vendar pa je bilo gibanje močno in ga je avstrijska krona, ki je pravilno ocenila njegov pomen za družabni red v državi, gledala z dobrohotnim očesom.
Razumljivo je torej, da Hitler, ki je v program sprejel boj proti židovstvu in — teoretično vsaj — proti kapitalistični velefinanci, nabira svoje pristaše v obilni meri med krščanskimi socialci, zlasti, ker so le-ti v desetletju, kar so po vojni na vladi, idejno in organizacijsko docela zanemarili svojo stranko. Razen tega uživa Hitler tudi med monar-histi mnogo simpatij. Hitlerjanstvo predstavlja radi tega za avstrijske krščanske socialce zelo resno in nujno nevarnost, kateri utegne podleči velik del njihovih pristašev, ako ne bodo v zadnjem hipu našli povsem jasne, načelne orientacije spričo Hitlerjevega fašizma.
Nasprotno pa je nemški centrum rastel ravno v boju z gosposkim protestantovskim konserva-tizmom. Dasi ni bil proti monarhiji, so bile demokratične sile v njem silno razvite. Oddaljenost med njim in Hitlerjem je neprimerno večja kakor pa med Hitlerjem in avstrijskimi krščanskimi socialci. Zato hitlerjevstvo tudi ni prav nič načelo kompakt-nosti centrumaških mas. So za to razven ideoloških še drugi razlogi. Centrum je mogočna stranka velikega naroda, izborno organizirana, ki od časa do časa govori v zunanji in notranji politiki v imenu vsega nemškega naroda. Centrum je vsa leta po vojni zunanje politično veljal za nosilca nemške odpornosti. Centrumaški volilec, ki pozna slavno zgodovino bojev in zmag svoje stranke, je preveč ponosen na svojo organizacijo, da bi jo zapustil in sledil n. pr. kakemu Hitlerju, na čigar dokaj nejasno ideologijo in meglene cilje gleda preje s prezirom kakor z interesom.
Da je nemški fašizem v prvi vrsti nacionalna meščanska zadeva, kaže tudi zadržanje obeh socialnih demokracij, nemške in avstrijske. Avstrijska soc. demokracija združuje v sebi skoraj vse levičarske, torej tudi mnogo komunističnih elementov. Zato je fanatično revolucionarna in organizirana komunistična stranka ob njej ne pride prav do veljave. Avstrijski socialisti imajo že davno v programu brezpogojen »Anschluss« in hitlerjevstvo s svojim »tretj;m carstvom . ki naj združi vse nemške rodove tudi politično, nima pravega mika za av-stro-marksista. Razven tega so avstrijski socialisti v opoziciji, polni jedke kritike in borbenega zanosa, kar strankarski politični formaciji gotovo ni na škodo. Zato avstrijska socialna demokracija ne izgublja na rovaš hitlerjanstva ampak utegne fašistično gibanje celo okrepiti njene vrste. Treba je upoštevati tudi judnvstvo, ki v Avstriji še vedno kontrolira velik del kapitala in ki je radi Hitlerjevega protisemitstva danes kompaktno zbrano v socialističnem taboru, katerega podpira denarno in mu daje s svojim časopisjem tudi moralno oporo.
Demokratska Nemčija pripravljena na boj proti Hitlerju
Tudi centrum proti diktaturi — Hugenberg proti Hitlerju
Berlin, d. 7. julija. Socialisti so napovedali protestno zborovanje proti prepovedi njihovega glasila »Vor\\'iirts<. V Lustgartenu sc jc zbrala ogromna množica socialistov, med ku-teriini so se prerivali tudi komunisti in nosili v rokah črne-rdeče-rumene zastave Reichsban-nerja in tudi rdeče socialistične znake s tremi pušicami, ki so postale simbol »železne fronte« proti narodnim socialistom. Nobeni stranki v Berlinu sc doslej še ni posrečilo zbrati tolikšne množice. Socialistični poslanec Dittmann je na shodu dejal, tla je v razgovoru z zunanjim ministrom tega opozoril, naj nikar ne |>odce-njuje moči socialističnega delavstva in Reichs-bannerju sploh. Komunisti so se sestali posebej in ko je eden izmed njihovih govornikov pozval svoje tovariše, naj opustijo bratomorni boj proti socialistom, so mu komunisti pritrjevali.
Ta slika iz ostrega volilnega boja kaže, dn bo pot diktatorja Hitlerja v Berlin namočena s krvjo. Socialisti in republikanski llcichs-banuer se bodo z orožjem uprli uvedbi vsakršne diktature in nameravani Hitlerjev pohod v Berlin, pa naj se izvrši s pomočjo volitev ali na kakršenkoli način, ne pojde tako gladko od rok, kakor n. pr. fašistični pohod v Rim leta 1922. Hitlerju nikakor ne bo mogoče s takšno lahkoto razbiti nemške socialistične stranke, ki ima v Nemčiji trdno tradicijo, kakor je to storil Mussolini s socialisti v Italiji.
Uvedbi hitlerskc diktature se bo postavil
po robu tudi centrum. Dr. Briining jc na svojih volilnih shodih jasno povedal, ko je napovedal boj diktatorskim skominam narodnih socialistov in se je zavzel za »avtoritarno demokracijo«. Po njegovem mnenju mora centrum braniti do skrajnosti državljanske svoboščine. Dr. Briining je tudi povedal, da jc bil centrum pripravljen sodelovati s Hitlerjem v desničarski vladi; najprej naj bi se taka vlada uvedla v Prusiji in |>olcm za vso Nemčijo. Toda nar. socialisti so hoteli centrum ustrahovati in so mu stavili zn sodelovanje |>ogo.jc, ki jih ni mogel sprejeti. Dr. Briining jc tudi dejal ,da se njega stranka ne bo vrgla v skrajno opozicijo
Izvajanja bivšega nemškega kanclerja so značilna tudi za bodoči razvoj v Nemčiji. Dr. Briining računa, da sc Hitlerju niti /. morebitno močjo nemških nucionutrcv ne bo posrečilo pripeljati iz volilnega boja (oliko poslancev, da bi lahko sestavil vlado s pomočjo nemških nacionalcev. Hitler bržkone tudi ne bo imel pogumu zavzeti vlado s silo in izzvati državljansko vojno. Zato bo prisiljen iskati pomoči v centruinu in za ta primer si dr. Briining ni hotel zapreti vrat.
Med srednjimi meščanskimi strankami ni prišlo do sporazuma za ustanovitev skupne stranke, ki naj bi enotno nastopila proti Hitlerju. Nemška državna stranka je že izdala svoj proglas, v katerem se zavzema za ohranitev nemške republike in demokracije. Nemci morajo preprečiti Hitlerjevo diktaturo, prav
tako gre boj državne stranke tudi sedanjemu kabinetu junkerjev« iu plemenitašev. Stranko vodi bivši minister Dietrich, ki je tudi izdal proglas. Po njegovem mnenju je sedanja vlada Hitlerjeva igrača. Dr. Briining je padel radi nameravane agrarne reforme, ki naj bi v V/h. Prusiji ustvarila tla za malega kmeta; 600.000 brezposelnim je hotela prejšnja vlada preskrbeti kruh. zato so jo plutokrati strmoglavili. Pa pen zanje sedaj na reparacijski konferenci to, kar je Briiningova vlada sejala.
Mod Ilugcnbergoviini nncionalci in nemško ljudsko stranko je prišlo do volilnega sporazuma. Stranki se bosta pri volitvah |>od-pirali in nemški nucionalci bodo vzeli na svojo listo tudi pristaše ljudske stranko v tistih krajih, k jer bi ti samostojno ne prodrli. Ljudska stranku se je morala obvezati, da ne bo podpirala nobene vlade, ki bi se sestavila s pomočjo centruma ali social. demokratov. Slranki se tudi obvezujeta, du bostn nastopali proti socialistom kakršnekoli barve, torej tudi proti narodnim socialistom. Hugenberg ne more nikakor odpustiti Hitlerju, du mu je prav oii uničil njegovo stranko, ki je ml tli mandatov polagoma zlezla nu 41 mandatov v državnem zboru. Prvotno si je celo domišljal, da bo on vodil takozvano »narodno opozicijo«, ki na j bi jo tvorili narodni socialisti in nemški nacio-nolci, a so ga I litler jevci že \ Hardjurgu na pogajanjih za ustvaritev »narodne fronte«, pustih na ccdilu.
Zastoj v Lausanni
Nemci zahtevajo politične konce site - Herriotovo stališče omaiano
Lausanne, 7. julija, ž. Razmere v Laiisunui so sc snoči okrog pol lf naenkrat zelo spremenile. Ko se je francoski ministrski predsednik Herriot vračal iz angleškega glavnega stana v hotelu Beau Rivage, je izjavil časnikarjem na vprašanje, če so se sporazum; !,, z besedami: »Ne, ravno nasprotno!« Kakor sc cuje, so Francozi zahtevali kot končni znesek od Nemčije 4 milijarde 200 milijonov mark. pri tem pa so odbili kakršnekoli politične koncesije. Zuntc-vali so. da inora biti v sporazumu podobn i izjava, kakor v Youngov eni načrtu, namreč, tla ostanejo določbe versailleske pogodbe še nadalje v veljavi, šc več. zahtevali so celo, da sc izpopolnijo. Govori se, da je ta nenaden preobrat prišel radi tega, ker je imela snoči francoska socialna stranka svojo sejo, na kateri je na predlog socialista Grundbacha enoglasno sklenila, da Francija ni sporazumna s tem, da reakcionarni vladi von Papena podeli ugodno volilno parolo. To kar sc ni moglo dati Strc-seniannu in dr. Bruningu, se iem manj more dati kakemu von Papenu.
Lausanne, 7. julija, tg. Vaš dopisnik doznava t inozemske strani, da se jc pet vabečih držav, torej brez Nemčije, že zedinilo o tem. da se fn v Lausanni ne bodo načela nobena politična vpra sanja, ki bi se dotikala problemov mirovne pogodbe iu da o teh vprašanjih ne bodo razpravljale brez poprejšnjih prijateljskih razgovorov z namenom, da bi pozneje prišle do sporazuma. Proti tej enotni fronti petih upniških držav jc za sedaj Nemčija sama brez upanja, da bi mogla to fronto prebiti. V nemških krogih sc zato zopet govori n možnosti, da bi se konferenca odgodila. pri čemer ostane nejasno, da-li bi se ta odgoditev tikala tudi ureditve rcparacijskega problema kot takega
Uusanne, 7. julija, tg. Dano.., dopoldne sta imela nemški državni kancler von Papen in državni tajnik Biilovv dolg razgovor s Herriotom
Pariz, 7. julija, tg. V Parizu so MacDonaldu zamerili neko izjavo, o kateri se v Parizu precej govori. Navaja se: angleški narod ima vsega dosti. Treba je priti do sporazuma in do konca, naj slano kar hoče. 0 Herriotu pravijo, da je rekel, da jc položaj še vedno zelo zapleten, vendar pa noče. da bi prišlo do preloma radi kake kupčije. Jutranji listi soglasno izjavljajo, da za Francijo ni glavni
vninmiii iKiuwanswMMtwi mmKgm&smnsKmma
Nasprotno pa Hitler močno ruši nemške socialiste. Nemško levičarsko orientirano delavstvo imajo organizirano komunisti. Socialno demokratska stranka v Nemčiji že davno ni drugega kakor umerjena meščanska formacija,. Njena moč so strokovne organizacije z, razmeroma dobro plačanim strokovnim delavstvom in pa ogromno število urarlnlštva, zlasti v Prusiji. Toda urndništvn ie politično nestalen kader, ki se instinktivno seli h tistemu, pri katerem sluti bodočo politično odločitev. In ta mož utegne po vsej priliki biti v Nemčiji vendarle Hitler.
Najjačja bramba proti fašizmu v Nemčiji ostane torej slejkoprej katoliški centrum. Radi nejasnega zadržanja krščanskih socialcev, ki so bili do sedaj vodilna politična sila v Av.sliiii. p:i obstoji velika nevarnost, da preplavi nemški fašizem Av •trijo, kar bi imelo nnjdilekosežnejše politične posledice tudi za nas, ki smo njeni prvi mejaši
Drin.
, problem višina končnega plačila, temveč jasno ] besedilo pogodbe, v kateri ne sme biti nobenega j novarnega namigavanja na problem razorožitve in j vojne krivde. »Excelsior« poroča, ila se zadnji . spor tiče sestave političnega dela lausannske po-! godbe. Herriot je dal nalog, da sc zunanje politični | odbor poslanske zbornice skliče na torek, da bo ! v njem poročal o lausannskih pogajanjih. Priprav-i ljen mora biti zopet na hud sunek radikalnega levega krila lastne Irakcije, ker je voditelj opozicije proti njemu danes v nekem listu čisto jasno izjavil. da se ne strinja s Herriotovo zunanjo politiko, kee jo nacionalistična, z. njegovo notranjo politiko pa zato ne, ker je to bančna politika. Iler-i riotova politika enostavno ne drži slovesnih obljub, ki jih jc dal pred dvema mesecema volilcem, temveč je samo nadaljevanje Tardicujeve politike.
Nemci popuščajo?
Lausanne, 7. jul. tg. Po dolgem prijateljskem razpravljanju, katero jc danes dopoldne imel nemški državni kancler s Herriotom in francoskim vojnim ministrom Paulom Boncourjcm. je po zanesljivih virih končno pokopan čisto politični del lau-sannske konference, ker je Herriot proli želji Nemcev trdno vztrajal pri tem, naj se v Lausanni razpravlja samo o reparacijskem vprašanju, in je tudi francoski vojni minister, ki je prišel iz Ženeve, odločno zastopal stališče, da spadajo vsa vprašanja, ki se tičejo razorožitve, v Ženevo. Nato se je v prvih razgovorih sestavil načrt pogodbe, v katerem ti i govora o nobenih političnih vprašanjih, katera so sprožili Nemci, in se sploh ne dotikajo političnih problemov. 0 tem novem načrlu pa se ruzprava še nadaljuje.
MacDonald sc slabo počuti
Loža na, 7. julija. AA. Predsednik lozanske konference MacDonald se danes počuti nekoliko slab zaradi neprestanih naporov, ki jih je moral prestati od vsega začetka konference. MacDonald je ostal vse dopoldne v postelji, kjer mu je vid zaradi pretiranega dela precej oslabel. Toda v njegovi okolici zatrjujejo, da ne bo nič nevarnega
in da bo MacDonald popoldne lahko nadaljeval svoje razgovore.
Obsodba v mariborskem procesu
Belgrad, 7. julija. A A. Danes ob 5 popoldne je državno sodišče za zaščito države izreklo razsodbo v procesu proli Slavku Ncuinu.nnu 111 Šarloti Fricdfeld, ki sta obtožena, da sta bila v zvezi z ustanovitvijo komunistične celice med oficirji mariborske gurnizijc.
Obsojeni so: Slavko Neumnim na 2 leti robije in nu 5 let izgube državljanskih pravic.
šarlota I riedfeld na I leto robije in nu 5 let izgube državljanskih pravic.
Adela Pragcr in Milu .štelanovič pa sta kot nedolžni izpuščeni.
Obsojenima Slavku Ncumaniiu in šarloti Friedfeld se vštejc že prestani za por. Obsojena sla tudi na (»vračilo vseli sod. stroškov.
Francoska podmornica se potopila
Pariz, 7. julija, tg. Nova francoska podmornica »Proiuetcj«, ki je bila šele pred kratkim zgrajena, se je danes na poskušnji vožnji potopila pred Cherbourgom. Čiije se, ila je pri tem utonilo 70 oseh. Samo 8 so jih rešili. Vest se uradno potrjuje. Nadaljne podrobnosti šc niso znane.
Pariz, 7. jul. Ig. Do sedaj se še ni posrečilo rešiti potopljeno podmornico »Prometcj«. Pogrešajo (iti oseh, med njimi razne inženjerje, konstruktorje j in delavce Schneider-Creuzotove tovarne, ki so gradili podmornico in se udeležili poskusne vožnje.
Trgovska konvencija z Belgijo
Belgrad, 7. julija. A A. Danes ob II dopold. so v kabinetu zunanjega ministrstva podpisali konvencijo o ureditvi trgovskih terjatev s kon-penzacijo med belgijsko-liiksenibu.rško gospodarsko unijo in kraljevino Jugoslavijo. V imenu belgijsko - luksemiburške gospodarske unije je konvencijo podpisal tukajšnji belgijski poslanik grof De Roinenais (1'Vichnor, v imenu kraljevine Jugoslavije pa Bogoljub Jeftič. zunanji minister.
Male države za Hooverjev predlog
Jugoslavija nastopi danes
Ženeva, 7. jul. tg. Na današnji seji generalne komisije razorožitvene konference, pa tudi na jutrišnji, bodo še enkrat razpravljali o Hooverjevih predlogih. Namen jo, da se na teh dveh sejah da malim državam priložnost, sporočiti svoja načelna stališča glede novih Hooverjevih predlogov. Posebno' so želele države Norveška, Švedska, Danska, Ho-landska, Belgija, Češkoslovaška, buksemburg in Švica, da se jim omogoči skupen razgovor še pred odgoditvijo konference. Te države so se danes zopet sporazumele na to, da se mora pri razpravah prihodnjega lednn glede sir John Simonove resolucije, ki naj se sklene v lej etapi razorožitvene konference, okleniti določen skupni nastop za absolutno prepoved bombardiranja iz zraka brez vsakršne izjeme. V današnji dopoldanski debati so izjavili delegati Belgije, Norveško in Danske, ila slovesno pozdravljajo Hooverjev predlog, ila pa zahtevajo ponolnn odpra v o težko urtiljerije, bombardiranja iz zraka,
kemične vojne in redukcijo efektivnega stanja vojsk. Te države so obenem izrazile tudi svoje zadovoljstvo nad tem. .da se z zvišanjem zavarovanja malih držav zmanjša napadalna moč napadalcev. Jutri bodo o tem vprašanju govorili delegati llolnndske. Švice, Švedske, Češkoslovaško, Jugoslavijo itd.
OSTAVKA ŽUPNIKA BARLETA
Bolgnul, 7. jul. Iz parlamentarnih krogov do-znavajo, da je župnik Barle sporočil predsedstvu narodne skupščine ostavko na svoj mandat s svojim pismom z. dne 24. junija. Pismo bo prečitano na prihodnji seji narodne skupščine.
Zagrebška vremenska napoved: Najbrže	se bo nekoliko zoblačilo, južni topli vetrovi in	visoke temperature bodo še trajale. Vreme se	bo j najbrže poslabšalo.
nunaSoLn vpcmen-L-a ------1 '/___* _
.....* rcm6Bah<» imjHMtru A-uuutj vremena
l ni gotov.
Zborovanje srednješol. profesorjev
Ostri napadi na vodstvo organizacije — Resolucije
Belgrad, 7. julija. 1. Dane,-; je bil drugi dan profesorskega kongresa \ Uelgradu \ sokolski dvorani II. moške gimnazije. I udi današnja debata je bila skrajno burna iu prof. Dušan karapanič ter dr. Miloš Moskovljevie sta v vehementnili govorili napiulala centralni o<lbor združenja med burnim aplavzom vse dvorano. Vihar se je pričel takoj, ko je prof. Nedeljko l)i\ak kot predsednik /druženja dajal nekatera pojasnila o nadaljnjem programu profesorskega zborovanja ter med drugim tudi omenil, da bodo obiskali aerodrom in nekatere belgrajske muzeje. Takoj je bilo slišati v dvorani klice, <la profesorjem ni potreben nikak aerodrom, ker .so prišli \ Belgrad delat in reševat svoja stanovska vprašanja ter položaj nnšili srednjih šol, ter da jih ureditev aerodromu prav nič ne briga. Ker je prof. Divak vendarle vztrajal pri ekskurziji na letališče, hi mu njegovi tovariši v dvorani z gromkim glasom povedali, naj letališče obišče osrednji odbor združenja, ki bo odletel, ako sam noče ili. Ko se je viluir polegel, je dobil besedo prof. liistie. in sicer je smel govoriti samo pet minut. Profesor llistič je izjavil, da mu čas petih minut popolnoma zadostil je in da bi lahko tudi v štirih minutah povedni vse. kar mu leži ua srcu. Dejal je, da noče govoriti, ampak hoče podati le svojo izpoved. Izjavil je popolno nezaupanje vsemu osrednjemu odboru profesorskega združenja, in sicer ne le zaradi zadnjih neuspehov, ampak zaradi malomarnosti, s katero so omalovaževali stanovsko vprašanje srednješol. profesorjev in se sploh niso brigali ze srednje šolstvo. Asa dvorana se je dvignila in doglo aplavdirala govvorniku. Nato je dobil besedo prof. Štefan lomit- iz Sarajevu, ki je izjavil, tla se čudi, kako da je hotela uprava včeraj profesorjem vreči pesek v oči in zakaj noče izvajati posledic radi svoje slabe jKilitike in ničvrednega dela, ki ga je vršila v zadnjih desetih letih v škodo profesorskega stanu. Predsednik je moral nato odrediti odmor, da so se duhovi nekoliko pomirili, in to priliko so izkoristili nekateri udeleženci kongresa, da so se domenili
za razne ekskurzije. Med odborniki je tudi slovenski profesor Frane Vrhov nik.
Po odmoru je nastopil profesor Dušan Karu-pantič, ki je najprej napadel osrednji odbor zaradi slabega dela, nadalje uredništvo »Profesorskega glasnika , ki zapostavlja interese profesorskega stanu in piše razne pornografske senzacije, kakor to dela dnevno časopisje. V svojem nadalj-nem govoru je napadal tudi dnevni tisk, češ, da nima nobenega interesa za vzgojo našega naroda in za obrambo našega srednjesolstva, še manj pa, da bi branilo interese srednješolskih profesorjev. Po leni govoru, ki ga je vsa dvorana sprejela z burnim aplavzom, je vstal predsednik Divak ter v vznesenih besedah branil tisk, Po njegovem govoru je bila predložena lista novega odbora. Predlagal jo je predsednik Divak in ker se ni pojavila nasprotna lista, je prišla samo ta na glasovanje. Ob koncu dopoldanske seje je bil izvoljen še poseben odbor, ki naj izdela in predloži kongresu posebno resolucijo. Odbor se je sestal popoldne k seji in resolucijo tudi izdelal. Popoldne ob ti je kongres nadaljeval svoje delo. Delegatom, ki so bili zbrani v velikem številu, je bila prečitana resolucija, v kateri so v 15 točkah izražene želje in zahteve kongresa lekom svojega dvodnevnega zasedanja. Uprava nadalje zahteva, da se izdela v ministrstvu nov pravilnik o ocenjevanju profesorjev srednjih šol in učiteljišč. Kongres zahteva, da se naj v bodoče ravnateljska kakor tudi profesorska mesta razpišejo s konkurzi. Učiteljem teologije na srednjih šolah, ki imajo profesorski izpit, naj se štejejo vsa leta duhovniškega službovanja v napredovanje, in sicer pet let za eno skupino. Kongres zahteva nadalje, da se profesorski otroci oprostijo vsake šolnine. Resolucija je bila živahno pozdravljena in po nekaterih nebistvenih popravkih soglasno sprejeta. Glede sporov, ki so lekom kongresa nastali med člani nekaterih sekcij in glavno upravo, se je Vaš dopisnik obrnil na slovenske delegate z vprašanjem, kakšno stališče zavzema slovenska delegacija. Delegatje so izjavili, da se strinjajo v vseh točkah,, ki so sporne, s stališčem bclgr. in zagreh. sekcije.
Strahovita banditstva v Ameriki
Tihotapci alkohola proti odpravi prohibicije
Največji odtok zlata v zgodovini
London. 7. jul. Julijski bulletin nevvyorške National Cilv Bank pravi, konstatirajoč dejstvo, da je v inozemstvu izginil strah zaradi nestalnosti dolarja, da je to pripisovati ugodnejšemu razvoju gospodarskih poslov v preteklem mesecu. To psi-hologično izboljšanje se opazuje predvsem na ino-meskih borzah, kjer je dolar postal bolj trden in je povpraševanje po njem večje nego povpraševanje po drugih valutah, tako da dviganje zlata iz ameriških bank zdaj nima več pričakovanih profilov.
K temu je tudi pripomogel ameriški kongres, ki je odobril nove davke in uvedel varčevanje ter s tem odstranil možnost inflacije. Odkar je Anglija zapustila /.lato pariteto, so inozemske države iz Amerike potegnile več nego 1 milijardo in pol dolarjev, kt so se tam nakopičili po svetovni vojni. Ta odtok je bil glavni vzrok svetovnega nezaupanja v dolar kljub močnim zlatim rezervam,
ki jih hranijo ameriške banke. Ta odtok pa, ki je sedaj pri koncu, je v resnici končno še bolj utrdil Ameriko — lako vsaj trdi bulletin — ker se je videlo, da ji niti taka operacija, ki je največja, jih je' do sedaj bilo na svetu, ne škoduje.
Potem objavlja bulletin statistiko tega velikanskega odtoka. 90% 1 milijarde in pol dolarjev, za Evropo. Zedinjene države so terorizirale ta ki so bili v Ameriki dvignjeni, je bilo vkrcanih odtok potom inflacije 43-1 milijonov dolarjev v papirju, pokritih z zlatom. V istem času so utrpele Japonska, Kitajska, Kanada in latinska Amerika redukcijo svoje denarne rezerve za 1 milijardo 113 milijonov dolarjev, tako da je celokupni odtok zlata na svetu znašal 3 milijarde 917 milijonov dolarjev. Danes ima Ameriška federalna banka še vedno 1 milijardo zlatih dolarjev nad potrebnim minimumom .
Kako je Sofija sprejela zmagovalce
Sofija, 5. julija 1932.
Slovenske športne kroge bo gotovo zanimalo,
kako je Sofija sprejela zmagovalce-nogometaše po
povratku iz Belgrada. Že ko se jc vršila v Bel-gradu prva nogometna tekma Bolgarija : Romunija, so tisočere množice oblegale centralno pošto v Sofiji, kjer so sproti telefonlčno obveščali o poteku borbe. Izid prve tekme je navduši! množico in takoj je občinstvo upalo, da si bo Bolgarija priborila zlati pokal, ko je porazila dosedanjega prvaka Romunijo. Tekma z Grčijo pač m mnogo plašila ljudstvo, ki je znalo za odločno zmago Jugoslavije proti Grčiji. Skrb vseh je bila le tekma Jugoslavija : Bolgarija.
Sofije se je na dan tekme polaščala neverjetna napetost. V večernih urah se človek^ ni mogel preriti po ulicah okoli glavne pošte. Tisočeri »hura!« je oznanil dalje stoječim prvi gol za Bolgarijo, potem drugi in tretji. Nepopisna radost se je polastila publike, katero ni bila nič manjša, ko se je tudi zvedelo končni rezultat 3 : 2 za Bolgarijo. Isti večer ni bilo nikakih drugih pogovorov, kot Bolgarija je premagala Jugoslavijo.
Izid tekme z Grčijo je Bolgariji prinesel zlati pokal z zmago Bolgarije proti vsem trem svojim nasprotnikom.	.
Danes 5. julija so se odpeljali številni športniki in prijatelji športa s posebnimi vlaki do obmejne postaje. Dragoman. V Sofiji so pa čakali na obsežnem peronu kolodvora in pred istim tisočere množice ljudstva, športniki vseh panog, dve voja-
ški godbi, razne organizacije itd. Okoli četrt na 1 popoldne so trije avijoni naznanili, da se bliža vlak. Dospevši na postajo so bili nogometaši burno pozdravljeni, odnešeni vsi na ramah svojih tovarišev pred kolodvorsko poslopje. Vratar enaj-storice je držal zlati pokal visoko v zrak, ker je navdušilo množico do skrajnosti. Le mukoma se je posrečilo vzpostaviti red ter organizirati po-vorko, ki se je pomikala med gostim špahrjem množice, ki je burno pozdravljala zmagovalce. Vsa poslopja, kjer sc je pomikala povorka, so bila v zastavah. Oficielni pozdravljalni govori se vrše pred Narodnim sobranjem od bolgarske športne zveze, od ministrskega sveta, občine, načelnika garnizije itd. Z izvajanjem športne himne in bolgarske narodne himne »Šumi Marica!« se zaključi manifestacija.
Slovenski športniki, ki so minulo leto tekmovali tu, »Primorje« in kolesarji, vedo s kakim interesom sledi bolgarsko občinstvo tekmam, in kako vzpodbuja svoje ljubljence v borbi in v kakem impozantnem številu poseča športne prireditve. Interes občinstva daje spodbudo športnikom, vzgaja njih voljo za dosego ciljev, za zmago v tekmah. Moje prepričanje je, da se bo tudi slovenski šport dvignil na ono stopnjo, ki pripada zdravemu narodu, ako bo slovenski narod znal vzbuditi v svojih mladih sinovih ono ljubezen do svoje slovenske domovine, oni duh ;n voljo, pokazati svetu, cla so tudi v športnih panogah Slovenci na višku.
K,
Nevvvork, 7. julija. Vladajoča republikanska stranka je sklenila, da prehiti demokratsko stranko, oziroma njenega kandidata za predstoječe predsedniške volitve Roosevelta, ki se je izjavil za odpravo prohibieljskega zakona. Da mu iztrgajo iz rok to močno sredstvo volivne agitacije, so republikanci sklenili, da po senatorju Binghamu vložijo v kongresu predlog, da se dovoli pivo, ki pa ne sme imeti več nego 4% alkohola. Toda nepričakovano se je i/, najrazličnejših taborov dvignila velika protestna akcija proti tej nameri, ki jo financirajo tihotapske družbe in banke, katere imajo od tihotapstva alkohola ogromne profite, ki služijo med drugim tudi za podporo politikov in političnih strank.
Vendar se zdi, da se bo protestna akcija »su-hih<, ki v imenu morale hočejo ohraniti dobičke od nelegalnega uživanja alkohola, izjalovila. Znano je, da sta od 44 držav ameriške Unije samo dve v resnici »suhi', to se pravi, da se lam več ali manj spoštuje abstinenca, dočim v vseh ostalih državah nelegalno pijanstvo, katerega pospešuje ravno prohibiciju, tvori vir največje špekulacije. Kako zelo že obvladujejo alkoholni tihotapci ameriško upravo in justico, Je ravno te dni pokazal horenden slučaj v Chicagu. Tam je stal
pred sodniki neki Megeoghegan, lastnik tajnega bara, ki v ogromnih količinah vtihotaplja in razpečuje alkohol in je postal naslednik zloglasnega; Al Caponeja, ki sedi v ječi. Ta tihotapec, ki sii je prislužil že nekaj milijonov dolarjev, je bil junija meseca aretiran, ker se je udeležil napada na neko banko. Ker se pri prvi razpravi porotniki niso mogli zediniti, ali naj ga spoznajo za krivega ali ne, se je napovedala druga razprava, na kateri bi bile morale nastopiti nove priče. Na tej razpravi, ki se je vršila 4. julija letos, pa j« na splošno presenečenje državni pravdnik izjavil, da odstopa od tožbe, ker no more vzeti na svoj« vest življenja prič, ki je ogroženo od Megeoghega-novih tovarišev. Ko ga je predsednik sodnega dvora opomnil, da mora vlada biti na vsak način spo« sobna, da ščiti državljane iired zločinci, je državni pravdnik odgovoril: »Ne, ako se nahajam« pred strojnimi puškami.«
Ta dogodek je silno razburil ameriško čaMt pisje, češ da jo Ireba napraviti temu energičen, konec z odpravo prohibicije, zakaj znano je, da se ne nahaja pod terorjem banditov samo Chicago, ampak več ali manj vsi večji centri Združenih držav.
Rekordni polet okoli sveta
Berlin. 7. julija. Ameriška aviatika Mattern in Griffiu, ki sta, kakor smo že poročali, pristala (j. t. m. ob 5.42 na svojem svetovnem jioletu v aeroportu Tempelhoff, sta zvečer poletela v smeri proti Moskvi. Po pristanku na Tenipelhoffu sta dovršila drugo etapo svojega jiolela okoli sveta. Prvo etapo sta bila dovršila 5. t. m. v Harbour Grace na otoku Nevv Fundlandu, kamor sta bila priletela iz Nevvvorka.
Pilota sla odplula iz Newyorka imenovanega dne (5. julija) ob 10 dopoldne. Kakor znano, je njun namen, da dovršita polet okoli sveta v rekordnem času. Prvi rekord sta bila dosegla Američana Post in Gatty, ki sla dovršila polet v osmih dneh, 15 urah in 51 minutah, dočim jo njihov j efektivni let znašal 4 dni in pol. Mattern in Griffin pa j mata namen, da polet okolj sveta dovršita v 6 dneh.
Pristanek na Tempelhoffu.
Ko sta aviatorja pristala na Tempelhoffu, ju je sprejel ameriški poslanik in velika množica ljudi, ki so ju aklamrali. Oba sta bila zelo utrujena, toda sta si kmalu opomogla in sta na kratko poročala o svojem poletu. Za let čez Atlantik od Nevv Fundlandu do angleške obali sta rabila 10 ur in 50 min.
Na zadnji etapi pred Hannovrom in Branden-burgom sta naletela na dež in sem ter tja na vihar. Vsega skupaj sta rabila iz Ilarbour Grace do Berlina 18 ur in 4 in pol minute' ter sta prehitela I'ost a in Gattyja za več kot 5 ur. Napravila sta povprečno na uro 157 milj med Harbour Graceom in Irsko in 150 milj med Irsko in Berlinom.
Vihar.
Malo pred pristankom na Tenipelhoffu je izbruhnil hud vihar, spremljan z močnimi Hiški. To je letalca zapeljalo, da nista videla Berlina in
is na češkoslovaške univerze
Postavljanje strokovnjakov za ocenjevanje zemljišč
Belgrad, 7. julija. 1. Pravosodno ministrstvo je danes podpisalo odredbo za področja vrhovnega sodišča v Sarajevu, banskega stola v Zagrebu in apelacijskega sodišča v Novem Sadu, ki predpisuje način postavljanja in izvolitve strokovnjakov za ocenjevanje zemljišč v zvezi z zakonom o zaščiti kmetov in zakonom o odložitvi izvršb. Po tej uredbi bodo odslej izvršna sodišča postavljala vsak za svoje področje stalne zaprisežene strokovnjake za ocenjevanje hiš, poljedelskih kmetij kakor tudi gozdnih lastništev in industrijskih naprav, ki se nahajajo na dotičnih zemljiščih. Za strokovnjake se lahko postavijo samostojne osebe, ki imajo strokovno znanje in nimajo nobenih telesnih hib, ki bi jih ovirale pri izvrševanju njihovih dolžnosti. V krajih, v katerih se na manjših ali srednjevelikih posestvih nahajajo razne industrijske naprave, kakor mlini, žage itd., mora strokovna komisija sestojati še iz enega strokovnjaka, kateremu so dotična industrijska dela natančno poznana. Izvršilna sodišča morajo v roku osmih dni, ko stopi uredba v veljavo, predložiti listo stalnih strokovnjakov. Ako pri okrožnih sodiščih takšni strokovnjaki že obstojajo, piotem se bodo isti uporabili za te nove komisije. Strokovnjaki, ki so dokazali svojo nesposobnost in neresnost ali celo svojevoljno delo, se morajo takoj razrešiti svoje dolžnosti. Uredba nadalje obširno razlaga
_ . .1 _ _ l_ --11 — alpnl.A..MAM, r. ^n.iAV.nltl T, ' 1
1 a /.n c puuiininu3.< " S » . ...... . .......	' — i — .i-
licu mesta. Predpisi so tako detajlni, da nudijo res vse možnostu..da bodo dotični *i">kovniaki. ki
bodo poklicani na cenitev, lahko objektivno m pravično izvršili svojo dolžnost. Predvidene so tudi denarne kazni za napake, ki bi jih strokovnjaki po lastni krivdi napravili. Ocenjevanje pred sodiščem vrši v zadnji instanci sodnik, na samem mestu ocenitve pa prisostvuje uradnik dotičrierfa sodišča.
Franesjes varčuje
Pariz, 7. julija, tg. Včeraj so sc začeli razgovori ni c d francosko vlado in finančnim odborom poslanske zltfirnice. dn sc doseže sporazum o sanacijskem programu v višini štirih ! milijard frankov. Razpravljali so že o celi ! vrsli kompromisnih rešitev. Predvsem se 11:1-! morava pospešiti v državni upravi večje varčevanje pri niutcrijalnih izdatkih, da ne bi bilo treba zmanjšati državnim uradnikom plače za 3 o j. Nameraval je tudi odgoditi že odobreno gradnjo nove 2>.()(«) tonske križnike. Proti temu protestira desnica in je že. vložila interpelacijo. Govori so tudi, du bodo letos radi varčevanja tudi omejili ali pa popolnoma od-godili do drugega leta vojaške vaje rezerv istov. Nameravajo tudi zvišati "zopet borzni davek, dasi od njega gotovo ni pričakovati velikih dohodkov.
Angleški parlament odgoden
London. 7. julija. Ig. Obe zbornici angleškega parlamenta bosta šli na počitnice 13. julija, ce ne bo radi zakasnele vrnitve MacDonalda i/. Lausanne potrebno podaljšanje sej. Parlament »e zopet sestane 27. oktobra.
Belgrad, 7. julija. AA. Da se prepreči sleherni I sum o verodostojnosti zrelostnih izpričeval, ki jih ! prilagajo inozemci pri vpisu na češkoslovaške vi-i soke šoie, je češkoslovaško prosvetno ministrstvo : v Pragi izdalo v sporazumu z univerzitetnimi 1 oblastmi naredbo, da mora vsak inozemec pri • vpisu priložiti zrelostno izpričevalo, legalizirano od prosvetnega in zunanjega ministrstva dotične I države.
Ker je med kraljevino Jugoslavijo in repu-1 bliko Češkoslovaško sklenjen poseben dogovor, jugoslovanskim študentom pri vpisu na češkoslovaške visoke šole ni potrebna overitev obeh mi-j nistrstev, nego samo prosvetnega ministrstva kra-; lje.vine Jugoslavije.
Izletniški vlake Zagreb Celje
V dobi od 10. julija do 18, septembra vozi na progi Zagreb gl, kol.—Celje in obratno ob nedeljah in praznikih izletniški vlak, z odhodom iz ; Zagreba gl. kol. ob 6.35 in prihodom v Celje ob 9.25. Pri povratku odhaja izletniški vlak iz Celja ob 20 50 in prihaja v Zagreb gl. kol. ob 23.49. Izletniški viak ima v obeh smereh postanek na Vseh . postajah in postajališčih od Dobove do Celja. Pot-' nikom, ki uporabljajo izletniški vlak v obeh srne-; reh, je dovoljen 50% popust od normalnih voznih cen.
Osebne vesti
Belgrad, 7. julija. 1. V resoru prosv. miuistr-1 siva je napredovat liaič Slavko, prof. I H- realne : gimnazije v L.ubljanl v 4. položen skupino L stopnje. Iz državne službe so odpuščeni: Sivec I Alojzij, prof. na realni ginin. v Kočevju, Mežnti i Janez, prof. na realni giinn. v Mariboru; Lebeu < Marija profesorica na ženskem učiteljišču v Ljub-j ijani — V resoru ministrstva za gozdove in rudnike je premeščen Maruci Ivan, gozd, višji svetnik i v IV. položajni skupini, na gozdni odsek banske uprave v Cetinju; za gozdnega pristava VII. položil jne skupine je napredoval Josip žjžek, gozdni pristav pri gozdni upravi v Kupinovu. Pri rudar-' skeni glavarstvu v Ljubljani je posta''.jen za ra-1 čunskega kontrolorja v Vil. polož. skupini češ-miga Ivan, pri ravnateljstvu drž. rudnikov v Velenju je postavljen za rudarskega pristava VII. polož. skupine Trobej Slavko. — Z ukazom od 1. julija 1932 se razveljavlja ukaz od 1. decembra 1928. ki se odnosi na Leopolda Riharja, Ivana šti-bila in Rudolfa Lukeža v resoru prometnega ministrstva. Upokojena je Selevtič Beatrica, učiteljica za ročna dela na meščanski šoli v Mariboru in Kunej Terezija, učiteljica v Trbovljah. Iz državne službe je odpuščen Trepše Marijan, predmetni učitelj na državni obrtni šoli v Zagrebu.
Zborovanje dalmatinshe duhovščine
Split. 7. julija. 1. Včeraj popoldne se je nadaljeval sestanek duhovnikov iz dalmatinske škofije. katerega se je udeležilo 100 duhovnikov, da-I nes ua so bila predavanja.
sta letela naprej proti Soldinu. Šele z vrha sta opazila na napisu na železniški postaji, da mislila pristali v Soldinu; obrnila sta in kmalu dospela na Tempelhoff. Kar se tiče višine, sta izjavila, da sta se večkrat morala dvigniti 10.000 čevljev visoko.
Proti Moskvi.
Mattern in Griffin sta se istega dne zvečer zopet dvignila, da končata tretjo etapo svojega pofetas okoli sveta v smeri proti Moskvi. Dvignila sta s» natančno ob 9 zvečer. Aparate sta napolnila s 30(1 galonami bencina. Predvideva se, da bosta pilota dospela v Moskvo 7. t. m. ob 4 popoldne. Ko sa bosta v Moskvi z vsem jiotrebiiim oskrbela, bosta letela naprej čez Sibirijo. Karte za polet čez Rusijo in Sibirijo jim je oskrbela nemška aeronavtična družba Lufthansa, Računajo, da imata Maltern iu Griffin do sedaj prednost 11 ur nad rekordom Posta in Gattyja. Oba pilota pa sla prehitela tudi Miss Amelijo Earhardt, ki je poletela čez Atlantik maja riieseca, za dve uri.
Aparat.
Mattern in Griffin imata aparat ameriškega izdelka z motorjem 550 HP in s kapaciteto 2080 litrov bencina. Hitrost aparata je povprečno 150 milj na uro. Maltern in Griffin sta bivša podporočnika ameriške aviatike in sta sedaj pilota ameriške poštne službe.	' ,
■M
Šc nista prispela.
Moskva, 7. julija, tg. Ameriška letalca Matferni in Griffin, ki sta včeraj zvečer odletela iz Berlina proti Moskvi, do sedaj nista prispela in je prete-tekio že 13 ur oil časa, ko bi bila lahko prispela. Domneva se, da sta se morala radi pomanjkanja bencina med potjo spustiti na tla.
Poljski Sokol je katotiški
Praga, 7. julija. Vsesokolskega zleta se je udeležil tudi poljski Sokol, Zanimivo je, kakšne pogoje so stavili poljski Sokoli za sodelovanje na vse-sokolskem zletu. Zahtevali so, da ne sme imeti vsesokolski zlet nikakršne osti proti katoliški cerkvi, prav tako ne sme biti llusova proslava naperjena proti katoličanom. Vodstvo češkega Sokola je te pogoje tudi sprejelo. Poljski Sokoli — po številu 300 — so se skupno udeležili slovesne službe božje, ki jo je opravil generalni vikar Bohumil Opatrny v cerkvi sv. Vida. Češki katoliški listi ugotavljajo z zadoščenjem, da je poljski Sokol katoliški.
Švica - zgled složnega sožitja narodov
Curih, 7. julija. Tukajšnji tisk je prinesel V dolgem izvlečku govor predsednika dr. Josipa Vilfana na manjšinskem kongresu na Dunaju. Listi so posebno podčrtali laskave besede predsednika manjšinskega kongresa na račun Švice, ki je doslej vselej izkazala svoje tradicionalno gostoljubje manjšinskim kongresom.
Z manjšinskega kongresa je bila švicarski vladi odposlana brzojavka, v kateri kongres izraža Švici polno priznanje, češ da je ta tržava zgled složnega in prijateljskega sožitja treh narodov^ Predsednik republike Motta se je za brzojavko zahvalil v posebnem pismu na predsednika Vilfana, v liatereni jiravi, da pravična stvar narodnih manjšin lahko vselej računa na podporo in razumevanje Švicarjev.
Istambul in ne Carigrad
Carigrad, 7. julija, ž. Turški notranji minister je izdal naredbo, skalero spreminja imeni Carigrad in Konstantinopel v Istambul. Kdor bi v notranjosti države uporabljal za Istambul kako drugo ime, bo kaznovan, inozemska pisma pa bodo enostavno vrnjena.
Belgrajske vesti
Belgrad, 7, julija. 1. Senatorji in narodni poslanci Donavske banovine so danes dopoldne imeli daljši sestanek v ministrski sobi narodne skupščine. Na tej konferenci so ponovno pretresali vprašanja, ki so v zvezi z vnovčenjem našega žitnega pridelka. Konferenci je prisostvoval tudi trgovinski minister gosp. Mohorič, kateremu so senatorji in poslanci Donavske banovine obrazložili svoje stališče v pogledu vprašanja trgovine z žitnimi pridelki, Gosp. minister Mohorič je obljubil, tla bo o tem vprašanju predložil ministrskemu svetu daljši referat ter da se bo ministrski svet olicielno bavil s tem vprašanjem.
Velehradshi kongres
Pred zborovanjem mednarodnega znanstvenega kongresa bo dne 12. in 13. julija zborovanje čeških bogoslovcev, na katerem bodo vsa predavanja posvečena ciril-metodijski ideji. Predavali bodo: profesor P. SpaČil (Rim), msgr. Jemelka, dr. Vilinskij in dr. F. Grivec. Dne 13. julija zvečer bodo bogo-slovci priredili inozemskim gostom slavnostno akademijo s petjem in z govorom P. Habeša o zgodovini in važnosti velehradskih kongresov. Dne 14. julija zjutraj bo slovesna vzhodna liturgija in potem otvoritev kongresa. Potem bodo tri dni znanstvena in praktična aktualna predavanja o delu za edinost, o lilurgiji, veri in o cerkvenih zborih. Med predavatelji so štirje profesorji papeškega Vzhodnega instituta s škofom M. d'IIerbignyem na čelu, dalje P. Salaville. dr. Dvornik, dr. Salajka, dr. Va-šica. dr. Slvpij, dr. Maklakov (Rus), dr. Vilinskij (Rus), trije Poljaki i. dr. Udeležbo je med drugimi obljubilo pet škofov vzhodnega obreda in ruski pravoslavni škof Serafim. V velikem številu bodo sodelovali pravoslavni Rusi. Kongres bo zaključen v nedeljo, dne 17. julija. Zaključnih slavnosti se bodo udeležile množice moravskega ljudstva v slikovitih narodnih nošah. — Udeležniki imajo 33% popusta na češko-slovaških železnicah. Priglase sprejema Msgr. Fr. Jemelka, Olomouc, Wilsono-vo 16.
f Dr. Franc Ošlay
v
Zaloigra dveh bratov
Brat s koso ubil svojega brata
Slov. krajina, 4. julija.
Nenadoma je prispela vest, da je v Budimpešti umrl profesor dr. Franc Ošlay, prekmurski rojak. Rodil se je v Filovcih v bogojinski župniji 2. oktobra 1883. Gimnazijo je študiral v Mo-noštru. Po maturi se je vpisal na filozofsko fakulteto v Budimpešti, kjer je poslušal zgodovino in klasično filologijo. Po študiju je služboval po raz-njh krajih, končno na gimnaziji kralja Matije v Budimpešti. Minulo jesen je hudo zbolel ter iskal zdravja na sosednem Slovaškem, odkoder je sporočil o božiču znancu akademiku,'<da se bo kmalu ozdravljen vrnil in poslal razne zaprošene podatke. Toda ni bilo več glasu o njem ... Umrl je.
Rajni dr. Ošlay je bil med redko svetno inteligenco iz Slovenske krajine, ki se je izšolala za madjarskih časov. Ljubil je svojo ožjo domovino, kamor se je vračal vsake počitnice. Rad bi bil profesor na gimnaziji v Soboti, če bi mu bilo mogoče. O njegovem ugledu priča dejstvo, da je bil med svetovno vojno šolski nadzornik za okupirano srbsko ozemlje! — Bil je tudi znanstveno delaven, o čemer še nimamo natančnejših podatkov. Sodeloval je v Mikolovi »Domovini« 1920—22 s članki o prekmurski zgodovini, cerkvenem slikarstvu, narodopisni razdelitvi i. dr. (Gl. o tem še Časopis za zgodovino in narodopisje 1932, 56.) Kljub, madjarofilsko tendenčnim odstavkom, ki mu niso1 prihajali iz srca, se kaže v njih nežna ljubezen do ' domačije. Pisal je tudi v madjarščini, n. pr. o prosveti v Jugoslaviji. — Bil je Slovenec, ki mu je tragična usoda naravnala pot v tujo kulturo, v čemer med našimi rojaki ni edini. Počivaj v Bogu!
— Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef« vode. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
št. Jurij ob juž. žel., 6. julija.
Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, dne 4. julija se je zgodil strašen uboj v vasi Ogo-revc pri Št. Juriju ob juž. žel. Dvignil se je brat na svojega brata in ga ubil.
Do uboja je prišlo tako-le: Brala Tomaž in Janez Jančič sta se naselila sem iz Lemberga še za časa svetovne vojne. Oba sta podedovala vsak svoje lepo posestvo. Dolga leta sta si bila oba brata v dobrih odnošajiheJlqnLSlvezniictquehlorrdg ta v najlepših odnošajih. Zadnja leta pa je nastal med njima malenkosten prepir, za katerega je dal povod ostanek neke dedščine. Iz prepira se je polagoma razvilo sovraštvo, ki je privedlo do strašni hposledic.
Na dan 4. julija tega leta so bili otroci enega brata pokosili na njivi, ki se dotika posestva drugega brata, nekaj pšenice. To so takoj opazili otroci drugega brata, ki so to povedali svojemu očetu. Oče, nevoljen nad škodo, ki je bila naprav-
ljena, začne zmerjati svojega brata, češ, da ne pazi na svoje otroke. Tako je nastal hud prepir; začela sta se zmerjati med seboj, obrekovati in to tembolj, ker sta bila oba tudi nekoliko vinjena. Iz prepira se je razvil tudi pretep. Vsak je pograbil to, kar je pač bilo pri rokah. Brat Tomaž Jančič je pograbil senene vile, brat Janez pa koso, ki jo je ravno klepal. Tomaž je v svoji veliki jezi udaril svojega brata Janeza z vilami po glavi in ga še z vso silo z roko udaril za uho, da mu je prebil bobnič. Janez je vsled silnega udarca padel na zemljo. Potem se je bliskovito naglo dvignil, pograbil koso in udaril brata Tomaža z ostrino na prsi. Sledila je katastrofa. Udarec je bil usode. poln. Zamah s koso je bil tako silen, da je presekal ključnico, prerezal levi del pljuč in glavno dovodnico. Tomaž je padel na tla in umrl v par sekundah.
Zopet žalosten dokaz, kam privede sovraštvo med sosedi. Kdor sovraži svojega brata, je njegov ubijalec.
Hudo neurje v Bosni
Sarajevo, 6. julija.
Iz raznih krajev Bosne poročajo o hudem neurju, ki je povzročilo silno škodo. Nad občino Ja-buko pri Foči se je utrgal oblak in je naliv trajal dve uri. Nastala je nenadoma velika povodenj. Voda je odnesla nad 200 ovac in goveje živine. Poleg tega je voda odnesla pet mlinov in suk-njarno. Pri Ustikolini je voda vzela 25 metrov
dolg most in porušila 300 metrov ceste Foča— Goražda, tako da je promet onemogočen. Tudi v Zenici je divjalo hudo neurje in je strela udarila v električni drog poleg hiše derviša Dervenčiča. Strela je z droga odskočila v hišo in udarila v sobo, kjer se je nahajala 9 letna hčerka Derven-čičeva Fadila. Bila je takoj mrtva. Tudi most na cesti proti Travniku je odnesla voda in je promet ustavljen.
Jubilej uspešnega dela našega rojaka v Franciji
Te dni je praznoval g. Anton Trampič, naš rojak s Koroške, 35 letnico, kar je bila ustanovljena pivovarna Les grandes brasseries de Champigneulles. On je bil namreč ustanovitelj te pivovarne, ki je ena največjih v Franciji, saj znaša njena letna kapaciteta nad 400.000 hI. Pivovarna se nahaja blizu Nancyja.
Kot mlad deček 16 let je prišel pred 55 leti v Francijo in mu je po trudapolnem delu v pivovar-ski stroki uspelo 1. 1897, torej 20 let po svojem prihodu v Francijo, ustanoviti omenjeno veliko pivovarno, ki se odlikuje s svojimi prvovrstnimi izdelki, saj lahko uspešno konkurira uvozu nemškega piva, katerega kakovosti so znane. Tehnično je pivovarno spravil do sedanje višine. Je namreč tudi večinski delničar in glavni ravnatelj podjetja. Prirejena mu je bila velika proslava, ki je pokazala, kako cenijo Francozi njegovo delo. Za nas je
važno to, da je bil Trampič vedno odjemalec savinjskega hmelja, katerega kakovost dobro pozna. V njegovem obratu vlada med njim in delavstvom prisrčno razmerje, svojim delavcem je v resnici »patron«, kakor pravijo Francozi. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mil
Uspeh našega rojaka v Parizu
Pariz, 5. julija.
Te dni se je vršil v Parizu velik mednarodni koreografski konkurz, ki se ga je udeležilo 22 baletov iz desetih držav. Med sedmimi nagrajenimi baleti je tudi nagrajen balet Slovenca g. Pina Mlakarja, ki je nastopil z baletom »Un ainour de mo-yen age — ljubezen iz srednjega veka«. Prireditev konkurza je bila prva te vrste v Parizu in kot mednarodna kompeticija gotovo ena največjih tovrstnih prireditev po svetovni vojni. V juriju so bili od Francije predvsem Rolf de Marč in direktor opere Masson, od strani Nemčije Piudolf von Laban in Max Tarpis, za Rusijo Volinin in princ Volkonskv
Gasilski jubilej
Proslava 50 letnice obstoja gasilnega društva v Begunjah pri Lescah.
V Begunjah se pripravlja za Urhovo nedeljo. 10. julija, slovesen dan. Gasilno društvo proslavi ' 50 letnico obstoja. 50 let je dolga doba. Zato se i spodobi, da bo praznovanje jubileja čiin najbolj : slovesno. Pričetek slovesnosti bo že na predvečer. Naši elektromonterji se bodo potrudili, da nam v večerni mrak pričarajo veličastno razsvetljavo, v kateri se vrši po kraju obhod z vrlo blejsko godbo na pihala. Višek predvečernih slovesnosti pa bo gotovo pevski koncert, ki ga priredi v dvorani »Gasilnega doma« naš operni pevec g. Sve-
tozar Banovec.
Za nedeljo pa pričakujemo dohoda številnih tovarišev gasilcev iz vse Gorenjske. Ob 9 zjutraj se bodo zbrali uniformirani gasilci pred »Gasilnim domom«, odkoder odkorakajo z godbo na čelu v žijpno cerkev k sv. maši. Po cerkvenem opravilu se pa vrnejo pred »Dom«, kjer se vrše slavnostni govori.
Po popoldanski službi božji pa imamo v načrtu pravo gasilsko veselico s sodelovanjem godbe na pihala v prostorih restavracije »Begunjšica«.
Vse narobe! — — Kaj? Bolečine v glavi? Zakaj vendar ne vzamete Aspirin tablete?!
Proti prehladu, revtnatizmu in bolečinam
Aspirin tablete
pristno samo v originalnih omotih.
.Odobreno od Minislarslva Socifatnc politik« i narodno ji idravlja S. Ur. 8104 od 16. 5. 1932.
Občni zbor Slovenske Matice
Kakor običajno, se je vršil 27. junija t. I. občni zbor Slovenske Matice v društvenih prostorih. —' Odbor je predložil druŠtvenikom izčrpna poročila o svojem delovanju ter je poročal o književnem programu za bodoče leto. V letu 1933 izda SM nadaljevanje dr. Cankarjeve Zgodovino likovne umetnosti, v katerem zaključi avtor gotiko. Knjiga bo zopet opremljena s številnimi ilustracijami. Nadalje izide v prihodnjem letu dr. Ehrlichova knjiga o koroškem plebiscitu. V velezanimivem delu bodo objavljeni dokumenti, ki šele sedaj pojasnjujejo zakulisne borbe na mirovni konferenci. Javnost pričakuje z umevno nestrpnostjo knjige, ki bo za slovenske kulturne razglede svojevrstno pomembna. SM je ugodila tudi želji, ki so jo izrazili člani in je sklenila izdati poleg nadaljevanja Tolstega -Vojne in miru« še četrto leposlovno knjigo, za katero objavijo časopisi poseben poziv. Nekateri društve-niki, med njimi dr. Kraigher iu prof. Leben so na občnem zboru stavili odboru zanimive in tehtne predloge, ki jih je odbor z veseljem sprejel ter jih bo poskušal realizirati. SM bo svoje člane čimprej obvestila o novih smernicah, po katerih ho odbor dosedanje plodonosno delovanje, za katero je prejel priznanje, čimbolj razširil in poglobil. Predsednik je pozval nato vse navzoče, da se oddolže spominu na nekdanjo odboruiro, pokojno pesnico Vido Jerajevo. Ob zaključku je predsednik poudaril, da /, radostjo pozdravlja zanimanje, ki vlada med dru-štveniki za SM, našo prvenstveno institucijo.
Smrt pod zabojem
Šoštanj, 6. julija.
Posestnika Žurmana v Pesjem je preteklo nedeljo zadela težka nesreča. Popoldne je bilo, ko se je za skednjem igrala gruča vaških otrok; zraven je bil tudi 6 letni posestnikov sinček Ferdo. Otroci so si med veselim živžavom domislili in začeli plezati na k steni prislonjen zaboj za prevažanje gramoza. Naprava pa jo naenkrat izgubila ravnotežje, zvrnila se je in pokopala pod seboj malega Forda. Udarec je bil tako hud, da mu je zdrobil prsni koš. Domači so takoj poklicali zdravnika, ki pa ni mogel rešiti mladega življenja. O mraku je nesrečni otrok izdihnil.
Huda suša
Slov. krajina 6. julija.
Vsa obširna ravnina od Dolnje Lendave do Radgone, od Mure do Ilodoša nudi te dni žalostno sliko. Žalosten jo pogled na polja, na travnike, na vrtove in na sadovnjake. Povsod so kažejo sledovi umiranja ...
Po vsej Slovenski krajini vlada grozna suša. Vsi sosedni kraji so bili od časa do časa deležni blagodejnega dežja, Slovenska krajina ga pogreša že od spomladi sem. Le trikrat je deževalo neko Iiko bolj, drugače pa je parkrat le nekoliko rosilo, tako da se je za hip trava namočila ...
Suša navdaja ljudstvo z grozo. Vsak se vprašuje, kaj bo? Letina je bila že lani slaba, tako da so vse zaloge že zdavnaj porabljene in mnogi trpijo pomanjkanje. Za naprej se tudi ne obeta nič dobrega. Sena je že premalo. Otave ne bo, ako bo suša še nekaj časa pustošila. Drugih pridelkov bo tudi malo in tako se prebivalstvo boji splošnega pomanjkanja.
Dežja ni od nikoder. Od časa do časa se lepo zao-blači, a vsi oblaki brez dežja oddrvijo dalje. Suša je za vso Slovensko krajino, ki je že itak dežela pomanjkanja, katastrofalna,
Mirko Kunčič:
Vrnitev
(Konec.)
Kakor podtalne sence se premikajo, se opotekajo izmozgani in okosteneli iz kota v kot umirajoči. Presedajo se s postelje na posteljo. Pove-šajo glave nizko na prsi. Izpregovorijo zdaj zdaj pridušeno in plaho, kakor da jih je lastnega glasu strah, nesmiselne besede med seboj — in se po-greznejo spet v topo premlevanje tišinskih misli. Drugi ležijo nepremično na ležiščih in povsem mrliški so že njihovi obrazi. Le včasih jim komaj opaženo vzdrhtijo priprte veke, kakor da se hočejo otresti zapoznele solze, ki sili zagrenjena vanje; nervozno se jim razgibljejo brezkrvna ustna, kakor da hočejo iztisniti iz sebe bolečino, ki se je žgoča zagvozdila v grlu. In spet otrpnejo. In se včasih, a zelo poredkoma, tudi nasmehnejo. Glupi sanji morda, morda mimoidočemu spominu. Truden in nevesel je ta nasmeh, tako truden in ne-vesel, da si bolj žalosten ob njem, kakor ob naj-krčevitejšem joku — — —
S slovesno ubranimi koraki je stopal popotnik skozi špalir železnih postelj, mimo verige ohromelih duš. Vprašujoče oči umirajočih so leno grabile iz polmraka — napol zastrta so bila okna _
in se tipaje zgoščevale na njegovem bolno zasenčenem obrazu. Srcc mu je stisnil žgoč spomin. Daleč je bil, ko ga je doseglo pismo. »Pridite!« mu je pisala sestra iz hiralnice. »Vaši materi so dnevi šteti. Odpustila vam je vse — odpustite še vi njej!« Haha, na kolena si se ponižala pred uj£us|, starka! j£ pomislil takrat m nekaj kakor pozno zadoščenje in okrutno zmagoslavje je leglo vanj. Ona je bila vsega kriva. Hladno in brezčutno je gledala, kako brezplodna so bežala mimo
njega mlada leta... In je sedel za mizo in odpisal: »Ne pridem! Recite ji, da pljunem na njen poslednji blagoslov!« In zdaj je tu. Tako hitro človek pozabi in odpusti. .. Tri dni se je boril s samim seboj — in potem je šel.
Tik pred koncem železnega špalirja je neodločno zasidral korak in pomislil: Zadnja postelja v kotu, je dejal starček. Na desni ali na levi strani? Postelja v desnem kotu je prazna. Na levi torej!
Kradoma se je splazil do roba njene postelje. Iznenaditi jo je hotel, zakaj bila je z obrazom obrnjena v zid in odejo je imela potegnjeno visoko čez oči. Le bleščavo sivi, kakor svileno pre-divo mehki lasje so se ji v bujnem neredu vsipali po zglavju in narahlo podrhtevali.
Matil
Ljubeče in prisrčno se mu je hotelo izstrujiti naravnost iz srca. Pa je pravočasno zajezil v grlu glas. Opozorila ga je starka na sosedni postelji. Doteknila se je s kazalcem osinelih usten in šepnila:
»Pst! Spi.«
Pridržal je sapo. Splazil se je po prstih še bliže — do zglavja — in verno prisluhnil. Nemirno in neenakomerno je sopla in včasih tudi pritajeno zastokala, vzdihnila v sanjah. Hudo so morale pustošiti liste sanje v njeni duši. Iskreno je začuvstvo-val z njo, ubogo, ki si ne more, ne zna pomagati. Kako bi mogla pokojno spati, ko jo duši težka odeja na obrazu?
Preložil je zavitek s pomarančami in potico izpod desne pazduhe na levo in ji pričel z drhtečimi prsti desnice počasi in nežno odgrinjati obraz.
In takrat...
Sunkoma se je predramila. Okrenila je glavo, se vzpela pokoncu in se osuplo zastrmela vanj. »Mati!«
Zahropel je, zajecljal v blaznem strahu in se omotično opotekal nazaj.
»Matil Saj nisi ti... Moj Bog, kaj naj to pomeni?«
Zgrabil se je za glavo (mračna slutnja mu je zakljuvala v sencih) in zakrilil z rokami obupno po zraku, kakor da se hoče ubraniti spominov, ki so se jeli od vseh strani plaziti k njemu in se mu krohotoma režati v obraz . . . Zavitek z darovi je zdrknil na tla in se odvil. Objestno so se zakadile pomaranče iz njega. Zakotalile so se v divjem begu pod posteljo in se lam škodoželjno potuhnile, poskrile ...
Starka z osinelimi ustnicami se je visoka in koščena postavila pred njega in prestrašeno iz-goltala:
»Kaj se je zgodilo? Ali vam je slabo?«
Kolobaril je kakor pijan in iskal z okrvavljenim pogledom med njimi, ki so liki duhovi iz onega sveta jeli zmedeno prerivati okoli njega, njen mili obraz.
»Mati!« — se je bolestno trgalo iz srca. »Matil« — se je porogljivo odbijalo od gluhih sten ...
Starka z osinelimi ustnicami se je pokroviteljsko motovilila okoli njega in sočustvovala:
»Ali ni prava? Koga iščete potem?«
Zaslutila je mahoma vse in se s svetlim krikom udarila ob čelo:
»Jezus! Ano Polajnar morda?« Melanholično je nagnila glavo in uravnovesila glas v svečan poudarek: »Potem ste prišli prepozno. Umrla je ponoči. Odnesli so jo v mrtvašnico.« Pokazala je z roko v desni kot: »Tam je bila njena postelja!«
Sanjsko ves razdvojen in zgubljen se je opotekal po stopnicah navzdol.
O, saj ni mogoče, o, saj še ni vse izgubljeno! Prestopil bo prag mrtvašnice. Pohlevno in vdano ga bo prestopil, kakor se spodobi za hudodelca, ki nosi znamenje. In bo njen gost. Sklonil se bo nad njeno krsto, samo za trenutek se bo sklonil in ji otrl bridkost z oči. Ah, in takrat — takrat... Komaj za spoznanje, za nijanso slutnje bodo vztre-petale njene veke. Vztrepetale bodo in se odprle na stežaj. In bo pogled njenih oči tako topel in mil, da bo sreče in blagoslova dovolj do smrti ...
O, saj ni mogoče, o, saj še ni vse izgubljeno! Prestopil bo prag mrtvašnice. S krvavečim srcem v rokah ga bo prestopil, po kolenih se bo splazil do nje, skesani sin. Nagnil se bo k njenemu truplu, samo za trenutek se bo nagnil in ji dahnil na čelo tih poljub. Ah, in takrat — takrat. .. Čisto narahlo, komaj vidno se bodo zgenile njene ustnice, zgenile se bodo in mu zašepetale v odpuščanje besede, ki jih je iskal na svojih romarskih poteh vse dolge dni in jih ni našel nikoli. Besede, ki je v njih vir vseh sladkosti in lepot — vera, upanje in ljubezen —: Pozdravljen, moj sin! — — —
Veselo so zaplapolale sveče v špalirju, opojno zadehtele rože ob vznožju odra.
»Mati...I«
Niso vztrepetale njene veke, niso ga pogledale mrtve oči. »Mati...!«
Niso se zgcniie njene ustnice, ni ga pozdravilo otrplo srce.
»Mati...!«
Z zaprtimi očmi, s stisnjenimi ustnicami se je vzpela pokoncu in naperila pest---
»Natanko na levo sence si me udarila, mati, natanko tja, kamor sem udaril jaz tebe nekoč!«
Zgrudil se je na kolena in jc bil od groze ln bolečine do blaznosti strt
Dve žalostni iz odgonshega zapora
Ljubljana, 7. julija.
Na mestnem magistratu, v odgonskih zaporih, se danes sprehaja troje nesrečnih bitij, četrto pa, komaj pol leta staro, leži na pernici iu ne ve, ne sluti, kaj se okoli nje dogaja. To bitje je med temi štirimi najbolj srečno. Njegova uiali, ki ima obraz mnogo starejše ženske, pripoveduje o svojem izgubljenem življenju: Stražnik me je prignal iz Ptuja. Od lam so me izgnali v Ljubljano, ker sem sem pristojna. Moja otročička sla morala l menoj. Tončku (deček se privije k materi, ko govori o njem) je šest let, punčki pa šest mesecev. V motniški občini imam stanovanje, živeža pa ne morem dobiti. Iskala sem ga povsod, nazadnje sem bila pri svoji žlahti v Slovenskih goricah, pa tam nisem mogla zaslužiti prav ničesar razen hrane, Povsod sem iskala dela, pa me nihče ne sprejme, ker imam dvoje otrok.<
Žalostno življenje te matere je naslednje: Ženska je že štiri leta brez vsakega zaslužka. Sem in tja dela na polju, pozimi strada, da je črna, in glavna skrb ji je vedno, da bi spravila nekaj desetakov skupaj za najemnino stanovanja v Mot-niku. Motniški župan ji je napisal prošnjo na pristojno ljubljansko občino za malo podporo, da bi imela reva vsaj za najemnino. Ta prošnja je sedaj bogve kje. Morda niti v Ljubljano še ni prišla. Reva je za zaslužkom preromala že vso Slovenijo, podporo je dobila sem in tja v Trbovljah, v Kranju, v Šoštanju, v Zagorju, v Konjicah, v Celju, v Litiji in zopet v Celju in drugje. Ko v Slovenskih goricah nazadnje ni mogla ničesar zaslužiti, se je hotela v Ptuju, kamor je priromala po dolgi poti peš, pognati z mosta v Dravo z obema svojima otrokoma. V zadnjem trenutku so ji lo preprečili, nato pa jo poslali v Ljubljano. Sedaj na magistratu ugibljejo, kaj bi s lo družino. Kakor je mati vsa izčrpana in očitno življenja trudna, tako sta otroka lepa. Dečko je še dobro rejen in živahen, z veseljem je dobro jed, ki jo .ie skuhala soproga mestnega ječarja g. Jezovška. Vljudno pozdravlja vsakega obiskovalca, mestnega ječarja g. Jezovška pa prosi, če bi mu mogel dati kakšno žarnico. Ječar mu res prinese izrabljeno žarnico, s katero se deček začne igrati. Mati pripoveduje, da je fantičku elektrika čudež vseh čud. V sosednem oddelku pa te preseneti pogled na ljubko deklico. Vsa je v belih povojih, lep, krasen otro-
0 Počitnice naših slavistov. Danes zjutraj ob 8 se pod vodstvom univ. prof. dr. Prijatelja z avtobusom odpelje 20 slušateljev slavistike na ljubljanski univerzi, v Poljansko dolino, kjer je, kakor lani, tudi letos, krožek slavistov po posredovanju prof. Prijatelja in s pomočjo uglednega škofjeloškega veleindustrijalca gosp. Hajnriharja, organiziral počitniško kolonijo pod izlivom Blego-ša. Člani slovenskega seminarja bodo na počitnicah tri tedne. Poljanska dolina, po kateri bodo naši slavisti delali izlete, je polna naravnih lepot, bogata pa je tudi kulturno-zgodovinskih spominov. Omenjamo, da so iz Poljanske doline doma bratje Šubici, pisatelj Ivan Tavčar, Luka Jeran in še drugi odlični slovenski možje.
ili © Nova aparati v Tivoliju. V Tivoliju je včeraj opoldne vodstvo mestne vrtnarije pred občinstvom demonstriralo nove naprave za namakanje in zalivanje vrtnih nasadov. Poizkuse je nadzoroval mestni vrtnarski ravnatelj gosp. Lap. Poizkusi z novimi aparati so se dobro obnesli. Mestno vrtnarstvo si je nabavilo več takih novih avtomatičnih in ročnih brizgaln.
0 Kolonija ljubljanskega krajevnega odbora Rdečega križa v Polhovem gradcu. V ponedeljek, 4. t. m. je prispelo v Polhov gradeč 31 deklic, ki jih je poslal krajevni odbor Rdečega križa na letovanje. Krasna okolica se je deklicam takoj priljubila. Graščakinja gospa Ana Delago je dala tudi letos travnik ob Božni koloniji na razpolago. Tu se je razvilo že prve dni rajsko življenje. Deklice se kopljejo v kristalno čisti Božni in rajajo na travniku. Razpoloženje je izvrstno.
0 Goljuf s kavcijami. Prejšnja leta so bili v Ljubljani pogosti primeri, da je policija razkrila goljufije s kavcijami in razkrinkala ljudi, ki so sleparili na ta način da so najemali v razne fiktivne službe brezposelne ženske, od katerih pa so zahtevali kavcijo. To kavcijo so pa sleparji porabili zase. Zaradi takih sleparij je bilo v Ljubljani že nekaj procesov. Zadnje čase se taki slučaji niso več dogajali. Sedaj pa je policija prijela nekega A. T., ki je češkoslovaški državljan. T. je po inseratih iskal ženske, ki bi bile pripravljene stopiti v njegovo čistilnico za obleko kot poslo-
čiček in ječarjeva gospa ne more prehvaliti te uboge matere, ki kljub svoji revščini in preganjanju tako skrbno neguje malo dojenko. Bolj kakor malo katera mestna damal«
Mater je zadela pred dnevi še ena nesreča. Stopila je na žebelj in zi zastrupila nogo. Bosa mora sedaj z zavezano nogo stopati po kainenitem llaku mestne ječe ,v rokah pa jo muči rcvmatizeni, tako. da niti svoje ljubljene hčerkice ne more prenašali v naročju. Vsa bedna družiniea sedaj čaka, kaj se bo z njo zgodilo. Mati pričakuje zdravnika, deček Čaka, da bi se igral s sovrstniki in da mu ne bi bilo treba vzdihovati v mrkem zaporu. Vsi trije čakajo usmiljenja mestne občine, usmiljenja vsaj za uboga, bedna otročička.
Malo vstran od lo družinice sloji osamljen dečko svetlih in jasnih oči. Predvčerajšnjim je na sv. Jakoba trgu pocukal stražnika za rokav in mu plašno dejal: »Gospod stražnik, tako rad bi nocoj kje spal! Stražnik je po svoji dolžnosti od-vedel M letnega dečka na policijo, kjer so ga spravili za eno noč v zapor, nato ga pa izročili mestni odgonski postaji. Deček je povedal, da je doma s Sela pri Vodicah, ime pa da mu je Ivan Kristan. Povedal je dalje, da je bil za pastirja pri nekem kmetu na Skaručni. -Gospodar je preveč pil, potem so mu pa krave prodali. Meni pa so dejali, naj kar grem, ker ne bom pasel več krav. Iskal sem službo vse do Ljubljane. Ko sem prišel v Ljubljano, sein teden dni nosil gospem košare in so mi dale kakšen dinar. Kupil sem si kruha, tako da nisem bil lačen. Spal sem dve noči v neki kuhinji, potem pa v nekem hlevu. Nazadnje so me še iz hleva zapodili. Deček je zaupal ječarju željo, da bi rad našel kakšnega ključavničarskega mojstra, pri katerem bi se izučil, potem bi pa rad postal strojevodja! Deček je videli odkrit in zelo prijazen iu nikakor ne izgleda kakor kakšen potepenko. Pove, da sta mu roditelju umrla pred petimi leti. oče pol leta prej kakor mati«. Z magistrata bodo pisali v Vodice, da kaj natančnejšega zvedo o tem dečku, potem bodo pa Se videli, kaj bodo s leni zapuščenčkom.
To sta dve zgodbi, dve žalostni, iz mestnih odgonskih zaporov. Popoldne pa je odgonska postaja že dobila še novr goste. Štiri moške, ki so brez dela in brez cilja tavali po Ljubljani, pa jih je prijela policija in jih dala izgnati.
Dr. Debevec
bo v času od vštevši 14. julija do 14. avgusta ordiniral le 2. in 3. avgusta od 10 do 13.
vodkinje. Zahteval pa je od njih kavcije 2—3000 dinarjev. Se predno je mogel svoje sleparske načrte — zakaj likalnice sploh ni imel — dobro Izvesti, pa mu je policija preprečila nadaljnje sleparije.
0 Vlom v Zgornji Šiški. V stanovanje železničarja Franca Kulja v Zgornji Šiški je vlomil v noči na včeraj neznan tat. Odnesel je več moške obleke in perila v vrednosti okrog 3000 Din. Policija je prijela tri osumljence, ki pa trdovratno taje krivdo. Preiskava pri njih tudi ni imela nobenega uspeha.
0 Nočno službo imafo lekarne: mr. Bahovec, Kontfresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34.
Kranj
Pozdravljen novoinnšnik! Ta teden se nahaja v nuSi sredi g. Eortuna France, ki je prišel v Kranj v nedeljo ob 6.15 po po Id. iz Ljub-\jane i:i je bil prav prisrčno sprejet. V farni cerkvi bo daroval v nedeljo 10. juliju ob 10 prvo sveto mašo. Farno cerkev že k rase z. venci in pripravljajo za sprejem novoniašnika. V Kranju, kjer prej daljšo dobo ni bilo J mašnika — domačina, je to sedaj v teiKu zadnjih dveh let že druga nova maša Kranjčana.
Pogreb orožnika Nurnnčiču. V sredo ob II dopoldne so na kranjskem pokopališču pokopali orožniškegn kuplurju Narunčiča Stojunu, ki jc našel tragično smrt na Jezerskem preteklo nedeljo, daleč od svojcev in domačega kraja. Pri pogrebu so ga spremili stanovski tovariši, zastopniki oblostev iu uradov ter nekaj l občinstva. Ker je bil Narančič pravoslavne vere, je cerkvene obrede opravil prota iz Ljub-I ljane. Naj mu bo lahka slovenska zemlja!
Kako se je v resnici izvršil uboj na Jezerskem
Nesrečni alkohol slavni krivec
Kranj, 7. julija.
V torkovi številki, dne 5. julija smo orisali sliko uboja orožniškega kaplarja Stojana Naran-čiča na Jezerskem, na podlagi informacij, katere smo smatrali za povsem verodostojne in objektivne. Naknadne ugotovitve, tako preiskava s strani orožniške postaje, kot izjave in prve izpovedbe aretiranih fantov Kenia, Dolinška in Pavlina, so pa odkrile čisto nasprotno in drugačno sliko, kot je bila v prvem poročilu podana in katera kaže, du je bil orožnik Narančič v nesrečnem slučaju popolnoma nedolžen iu popolnoma na svojem službenem mestu ter je postal žrtev divjega napada pijanih fantov.
Jezersko je letovišče in kol lako mora vestno skrbeli skrbeti za svoj ugled in renome, da tujci uživajo red in mir na svojem letovanju. Ker je Jezersko tudi obmejni kraj, je še tembolj treba o roža ištvu in financi poostreno pažnje, da se promet, ki je v sezoni precejšen, vrši v redu in miru, ker ediuole pod takimi avspicijaml more naglašati svoj letoviški značaj.
Navedeno jo že bilo da je bil orožnik Narančič po službeni potrebi dodeljen iz Predvora, da pomaga čeli na Jezerskem sedaj v tujski sezoui pri vzdrževanju reda. V nedeljo zvečer je z avtobusom družbe Avtopromet Jezersko - dospel kaplar Narančič iz Preddvora na Jezersko. Vsa pijača, ka-tero je pil v nedeljo, je obstojala iz enega kozarca vina in enega malinovca, kar seveda ni moglo povzročiti pijanosti. Na Jezerskem se je ustavil pri Grabnarju nekoliko pred 10 uro, odšel je v kuhinjo in se tam razgovarjal s 3 civilisti. Tam je res naročil 1 liter vina za svoje tovariše, dočim je sam pil malinovec. En kozarec vina je še celo nalil in ponudil enemu izmed poznejših napadalcev, ko je prišel v kuhinjo. V gostilniški sobi se je nahajala skupina jezerskih fantov, ki so bili že vinjeni. Ker se je bilo bati izgredov in ker fantje niso imeli nič več denarja, sta gostilničar in njegova žena že pred 11 napovedala policijsko uro. Fantje pa so začeli po gostilni razbijati z mizami in sloli. Ko je orožnik Narančič ves ta nemir zaslišal v kuhinjo, je takoj pravilno ocenil svoj položaj. Pri Grabnarju je sedaj že kakih 10 gostov na letovišču. Četudi ni bil v službi, je Narančič
Celje
ISE35EE
ubija sigurno molje varuje Vaše obleke
i
3 Mestni avtobus objavlja: Celjski mestni av" tobus bo razposlal le dni nove vozne rede vseh svojih prog. Opozarja se posebno na izpreuienjen vozni red za progo Celje-Mozirje po katerem odhaja avtobus iz Celja za cele pol ure poprej, to je ob 10.15 iu ravno tako se vraču iz Mozirja dobre pol ure poprej, to je ob 11.45. Na progah Celje-Mozirje, Celje-Sv. Peter pod Sv. Gorami, Celje-Podsreda (na vseh progah tja in nazaj) ob petkih avtobus ne bo obratoval.
j& Izlet Krckovcev. Krekova družina priredi v nedeljo, 10. t. m. zjutraj izlet na Svetino. Člani in članice ter prijatelji se vabijo na obilno udeležbo. Zbirališče ob 7 zjutraj pri Javnem skladišču.
13 Kelesarenje po mestnem parku. V mestnem parku je lepa vozna cesta, ki je določena za vo-zovni avtomobilski in kolesarski promet. Vkljub temu pa se v zadnjem času vedno množijo primeri, dn so kolesarji ne marajo zadovoljiti s predpisano cesto, ampak jo ubirajo rajše po pronienadnih potih mestnega parka, čeprav vedo, da je to prepovedano. Zaradi svoje slabe vesti, vedno v strahu, da jih kakšen stražnik no zasači, pa potem po prepovedani poti drvijo, da bi se rešili čimprej nevarnosti aretacije. S tem pa so seveda vedno izpostavljeni pešci, zlasti otroci, ki se igrajo po parku, nevarnosti, da jih kakšen kolesar ne podere. Zato se opozarjajo kolesarji, naj se vsaj v lastnem interesu držijo predpisov, ako se že ne marajo ozirati na občinstvo; kajti vsak kolesur, ki ga zasačijo, je strogo kaznovan.
j©- Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote 9. t. m. naprej do vštetega petka 15. t. m. lekuriia »Pri Mariji pomagaj-' na Glavnem trgu.
Ptuj
Zverinski zločin na Hujdlni, o katerem smo poročali v številki od srede, je prebivalstvo do skrajnosti razburil. Vse govori o grozovitem dogodku. Nesrečna žrtev, 13-letna pastirica Marija Kmetec, je bila obducirana v hajdmski mrtvašnici. Komisija, kateri je načeloval preiskovalni sodnik dr. Lipič, je razen v poročilu navedenih poškodb, ugotovila tudi smrtonosne udarce na glavi. Z brestovim oblikovcem, ki je ležal tik žrtve, je zločinec udaril svojo žrtev s toliko silo, da ji je zdrobil lobanjo. Oblikovec je komisija vzela s seboj
takoj uvidel, du mora v interesu miru samega in v interesu letoviščarjev napraviti red. Prišel je iz kuhinje v sobo In tu začel fante miriti, ti pa so ga nahujskani napadli. Vendar pa v gostilni ni I prišlo do hujšega incidenta in posrečilo se je fante spraviti iz gostilne. Tedaj se je pred gosiilno zbrala množica ljudi, ki so prišli eden iz lokala, I drugi po poti mimo, čevljar Skuber pa iz svoje | hiše. Fantje so še naprej kričali in zapet jih je moral orožnik miriti. Pozival jih je, da se odstra-i nijo. V tem hipu je skočil iz srede fantov Dolin-! šek In hotel orožnika napasti. Ta pa, dasiravno bi smel rabiti orožje, je fanta samo odrinil nazaj. Dolinškov tovariš Pavlin je pa skočil k ograji, tam izruval en kol, ki pa se mu je zlomil in nato še drugega ter napadel orožnika. Slednjemu se je z revolverjem v roki posrečilo ustrahovati napudal-cu in mu odvzeti kol. Ko ju bil Pavlin tako razo-rožen, je orožnik spravil revolver nazaj v torbo, dasiravno bi smel orožje ludi rabiti. Tako zelo so je izogibal operirati z revolverjem. Ves dogodek se je odigral po bliskovito in naenkrat so ga na-hujskani fantje obkolili od vseh strani, ga prijeli eden za prsi, drugi za roko in v tem napadu je padel Narančieu kol iz rok, ki so se ga polastili napadalci in s kolom pobili Nr.rančiča na tla. Po-lek poboja je gledalo več oseb.
Stojan Narančič je bil eden izmed najbolj mirnih in vestnih orožnikov. Ni ne pil, ne kadil, ter je natančno izpolnjeval ukaze svojih predpostavljenih. S svojim zaslužkom je podpiral mater. Nesrečni slučaj je hotel, da je padel v roke divjim pijanim fantom in je izgubil svoje življenje ,ker ga on ni hotel jemati drugim.
S predidočim poročilom je natančno ilustriran ves potek nesrečnega dogodka, ki ravno za Jezersko ne dela prav ilič reklame. — Dostavljamo le še, da v svojem prvem poročilu niti v najmanjši meri nismo imeli namena, vreči na poklic orož-ništva le trohico kakega madeža. Saj vsi vemo, kako težka, odgovorna in naporna je služba orož-ništva, ki kot nepristranski faktor čuva in varuje red ter ščiti življenje državljanov. Prepričani smo, da si bo znala javnost prav tako, kol mi, na podlagi obširno podanega poročilu ustvariti sodbo, ki odgovarja čisti resnici.
kot corpus delieti. Nesrečno žrtev so pokopali na hajdinskem pokopališču.
Predrzen napad v hajdinski šumi. Dne 1. I. m.
je šla posestniea Margareta Ferš iz Zgornje Pristave po opravkih v Ptuj. Približno ob 18, ko se je nuhajala v hajdlnskl šumi, se nenadoma počne nugovurjati. Ker se zanj ni zmenila, je pogra-čne nagovarjat. Ker se zanj ni zmenila je pograbil kol in jo pričel pretepati, da se je zgrudila. Milo ga je prosila, naj jo pusti pri življenju, ker ima moža in tri majhne otroke doma. Surovež pa se ni oziral na njene prošnje, ampak jo je še ležečo obdeloval s koloni. Napadenka je pričela ledaj na vse grlo klicati na pomoč. Obupen krik stašlišuli Magdalena Puh si. in Magdalena Puh ml., ki sta se slučajno nahajali v bližini dogodku. Ko sla slišali Magdalena Zuh si. iu Magdalena Zulr'ml., napadalec !15 do 40 let star moški, precej velike in suhe postave, oblečen v plavo obleiko in s športno čepico na glavi, zbežal in izginil v gozdu. Ubogo Margareto Ferš, ki je imela težke poškodbe na glavi in obeh rokah, so jokajočo spravili v bližnjo liišo, kjer so ji nudili prvo pomoč. Orožniška patrulja je preiskala celo šumo, toda brez uspeha. Našla je samo kol, s katerim je zverinski napadalec navalil na ubogo ženo. To je že četrti slučaj da so bile v tej šumi ženske napadene. Verjetno je, da gre v vseh teh slučajih za ene ter iste krivce.
Slovenska Krajina
Lepo uspela razstava in igra v Bogojini. Ze
več let povrsti vidimo na bogojunski osnovni šoli razstavo risb in ročnih de! deklic, u lotos pa še razne lesne izdelke dečkov in igro >De-setnicu«, ki so je prednašalu v Prosvet. domu pod vodstvom g. uprav. Brelihu. Vse je bilo poknzuuo z veliko voljo, le ureditev razstave nam je lansko leto bol j ugajala in opazili so se tudi nekateri predmeti, ki smo jih že lansko leto videli. S svojimi izdelki sta se odlikovala posebno 3. in 4. razred.
Nova maša v Bogojini. 31. julija bo daroval v bogojunski Plečnikovi cerkvi prvo sveto mašo filovski Horvat Franc, salezi junec. V Bogojini je skoraj vsako leto nova maša.
Odkritje spomenika bo 31. t. m. kuharju Štefanu v Bratoncih. Spomenik je izdelan po načrtih g. prof. Plečnika in bo kras vsej Slov. krajini.
Kulturni obzornik
Ludvik Mrzel: „Luči ob cesti"
(Zbirka domačih pisateljev.)
Skoraj istočasno s Pregljem je izšla v Zbirki domačih pisateljev ludi zbirka črtic in novel z naslovom »Luči ob cestk. Napisni Ludvik Mrzel. Ta knjiga, ki je do sedaj avtorjeva prva knjiga, pomeni lep literaren dogodek in je pomembna tako po svoji vsebinski usmerjenosti kakor ludi po umetniški vrednosti.
Knjiga je pomembna zlasti z vidika novejše slovenske literature, zakaj L. Mrzel pripada najmlajši pisateljski generaciji. Poleg M. Kranjca in B. Ma-gnjne je Mrzel med mladini prozalsti najvidnejši in umetniško najdovršenejši. Zavzema pa neko svoje posebno meslo zaradi lega, ker pri njem ne moremo govorili o pripovedništvu v strogem pomenu besede; on Je predvsem lirik, <lasi piše svoje stvari v prozi. Tako nadaljuje v nekem smislu literarno tradicijo Meškovo in Cankarjevo. Z obema ga vežejo marsikatere sorodne poteze, s prvim zlasti njegova pesimistična čuvstvonost in meditativnost, z drugitn pa izraz. Seveda pa moramo gledati nanj v prvi vrsli s sodobnega vidika, zakaj ne da se tajiti, da je razen teh osebnih značilnosti in potez njegovega temperamenta mogoče v njegovih drobnih črticah, feljtonih, meditacijah in pesmih v prozi zaslediti tudi močne sledove nove sodobne objektivnosti, to se pravi, vsega tistega, kar vznemirja sodobnega človeka.
Povojno življenje se je spremenilo ne le na zunaj, marveč zlasti tudi na znotraj. Rodile so se nove Ideje, z njimi nove idejne snieri. Poudarjali se je začela predvsem duhovnost, etična stran vsega človeškega udejstvovanja, dalje spontano, po zunanjih normah nevezano življenje. Najglasnejši pa je bil klic no človeku, ki ne bo živel samo zase, ,tmpak bo
svet lastne osebnosti gradil iz zavesti vesoljnega bratstva in duhovno-socialne skupnosti vseh ljudi. To iskanje je postalo nova vsebina novega časa. Vse to je nujno zahtevalo tudi svojega deleža v umetnosti, ki je vedno hodila z roko v roki z življenjem ter ga oznanjevala, ne sicer jirogramutično, marveč radostno in svobodno.
Vse to novo življenje seveda ni prišlo popolnoma nepričakovano. Bilo je mnogo predhodnikov. Pri nas je oznanjevul lega novega idealističnega človeka zlasti Ivan Cankar, zaradi česar je pač razumljivo, da ima novejša generacija marsikaj podobnega z njim. Ivan Cankar je bil kot novoromanlik idealist, ki je grobemu realizmu in materializmu nasproti poudarjal svet notranje človeške lepote, zaradi česar je tudi oblikovno in stilno bil v prvi vrsti slmbolist. Vse to je v veliki meri značilno ludi za naše mlade prozaiste, ki še vedno niso pravi epiki v smislu objektivnega pripovedništva. Nagnjenje k liriki, refleksiji in simbolizmu pa očiluje bolj ko kdo drugi še prav posebno Mrzel, ki zgodbe, fabule, epične snovi skorajda ne pozna. Edina, pa še lo samo delna izjema je bolj epično zasnovana novela Katk, ki zaključuje drugi ciklus njegove zbirke. Drugače pa je vsa knjiga zbirka osebnih izpovedi iu refleksij, drobnih, kratkih spisov, za katere bi komaj mogel rabili drugačen naziv kakor črtice in pesmi v prozi.
Pisatelj je celo vrslo let pisal le pod psevdonimom Frigid, kar je v slovenščino prevedeno njegovo ime: Mrzel. Iz feljtonisln, ko ni stremel še toliko po umetniški kvaliteti, kolikor jena rahlo razmišljajoč način prikazoval in ludi bičal — dasi sicer ni borben — nazore in dejanja našega časa, se je razvil v pisatelja lirične proze in dosegel v tem že lepe uspehe, o čemer nam daje najlepši dokaz prav njegova prva knjiga Luči ob cesti . O samem sebi nnm pisatelj pripoveduje takole- V vsakem življenju so dobe, ko je človek sebi in vsemu svetu tu j, in vsaka mladost ie kakor niaihuo izgnanstvu: uai-
prej si bil uekje doma, pa si se poslovil in si šel, zdaj si na cesti in prav nič ne veš, ali je kje konec poti, in ali je kje hiša, pri kateri se boš upal nazadnje potrkati, lil tako hodiš okrog, povsod iščeš poti, po vseh knjigah, pri vseh ljudeh, pri vseh stvareh, povsod iščeš steze domov in dalj ko hodiš, iščeš iu izprašuješ, bolj si daleč strmi.« S temi besedami se jc Mrzel sam najbolje označil. Kakor vsak idealist, je tudi on v bistvu romantik, iskavec in romar za idealom nove, čiste in nepotvorjeue človečnosti. Ta motiv izgnanstva in brezdomstva, motiv »romanja«, ki je že Cankarju služil za prispodobo človekovega življenja, je tudi Mrzelu postal poglavitni motiv. Cesta je eden izmed najbolj poudarjenih njegovih simbolov. Kot umetnik je subjektivist: Svoje življenje predvsem kleše v umetniške like, podobe in izpovedi. Po vsebinski strani pa lahko zasledimo v njegovih stvareh zlasti troje: osebno žalost, dalje človekovo nemoč spričo ogromnosti življenja in njegovo voljo do lodelovanja ler vero v bodočnost novega človeka in pa refleksijo. Ker se motivno, pa tudi v podobi in izrazu ponavlja, vpliva kdaj monotono ter bi bilo zbirki v celoti v prid, če bi bil izpustil to in ono. Vendarle pa je knjiga, ki je razdeljena na tri ciklične dele, lepa priča mlade slovenske literarne tvornosti.
Zdi se mi potrebno, da dodam h koncu še nekaj pripomb. V stilističnem pogledu srečujemo pogoste aforizme, v pesniško jezikovno podobo odele misli in nazore o svetu, vprašanja, dvome in odgovore na bolečino sveta, Prav lako pa si čuvstvo poišče prispodobo, simbolične podobe, kakor v liriki. Zgodba je vedno le okvir iu ozadje za psihološko doživetje.
Subjektivist je, sem rekel, svet lnsltie notranjosti nam razodeva v svojih spisih. A vendarle je brat vsakemu izmed nas, v leli pesmih se nam odkriva duhovna podoba človeka, ki je v trpljenju, ljubezni in dobroti en sam. Zakaj subjektivizem, pol v notranjost pri sodobnem umetniku je treba razumeti V uiiiverzallsličneni, kolektivnem smislu. To le iska-
nje dna, kakor je rekel Ivan Cankar, resnične naše notranjosti, našega bistva. Taka subjektivnost ni egocentrična, kakor je bil subjektivizem impresionizma, kjer človek ni iskal vase kot osebnost, kot duhovno in etično bitje, marveč se je izživljal le na površju svojega individualnega svetu, v čutnih dražljajih in menjajočlh se trenutkih ugodja ali neugodja. Sodobni poudarek osebnosti iu njene individualne notranjosti pa je obenem pot v skupnost, človek, ki je lako na duhoven način našel samega sebe, se ves lep in svetal vrača tudi k stvarem, ki so mu kakor seslre, iu k ljudem, ki so mu vsi bratje.
France Vodnik.
-k Robert Hugli Benson: Gospodar sveta.
Kakor smatramo dela Julesa Ve.rneu za plod pisateljeve domišljije, ki je točno predvidevala razvoj moderne tehnike, tako moramo smatrati danes roman znamenitega angleškega pisatelja in konvertitu R. II. Bensoniu: »Gospodar sveta« za preroško tvorbo, ki naj bi pokazala, v ka-terem praven se uresničuje stara prerokba o Antikristu. Romun, ki je bil napisan lota 1907, očituje tako bister pogled v bodočnost, da ga danes, ko so je marsikaj	že uresničilo in
ko postajajo tudi vse drugeTizijo pisatelja čez-dalje bolj resničnost, moremo citati — ne glede na napetost dejanja v pretresljivi zavesti, da vsakdanja resničnost od danes že presega tvorbe bujno domišljije iz lota 1907. Roman, ki se v pisateljevi domišljiji odigrava okrog leta 2000 iu prikazuje konec svetu, ie v svojem bistvu skoraj verna zrcalna slika nase današnjo vsakdanje resničnosti. Zalo smatramo zn nošo dolžnost, da opozorimo vsaj na najnovejšo i/da jo to knjige v nemškem jeziku lil. II Benson: De Il«rr der Welt, Kosel & Pusict. Miinchen), če že slovenskega prevoda levil voleL .illui-nesru dola niinuiuo.
Dnevna kronika
Koledar
Petek, 8. Julija: Evgenij III., papež; Elizabeta kraljica.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gosp. Karel Potokar, poslovodja knjigoveznico Učiteljske tiskarne. Zadela ga je kap. Pogreb bo \ soboto ob ]k>I 6 popoldne. — V Bolgarski ulici 26, je po dolgi bolezni umrl gos. Matiju Golobič, uslužbenec tobačne tovarne v pokoju. Svetila jima večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Ljubljani je umrl g. Ignacij lleršič, višji poštni oskrbnik v iK>koju. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne. Blag mu sipo ari n! Preostalimi naše sožalje!
■f- V Novi vasi pri Ptuju je po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Bračič, posestnik in gostilničar. Pokojni je bil tudi predsednik Kmetijskega bralnega društva v Rogoznici pri Ptuju. Pokopali ga bodo danes ob 6 popoldne na žiipnctin pokopališču v Rogoznici. Naj v miru počiva! žalujočim naše sožulje!
■f" V Št. Juriju ob juž. žel. je dne 6. julija umrl g. Franc Gerzina. V svojem življenju ni bil skoraj nikdar bolan. Na stara leta pa je dobil pred kratkim težko pljučnico, ki mu je pretrgala nit življenja. Bil je dolgo let naš trški župan, nedavno pa je bil razrešen županskih in odborniških poslov. Bil je tudi mnogo let cerkveni ključar in podna-čein'k Hranilnice in posojilnice v Št, Juriju ob juž. žel. Svetila mu večna luči
Osebne vesli
= Odlikovanj«. Francoski prometni minister De Monzie je odlikoval s palmo oficirja akademije g. prof. Ivana B e 1 e t a v Ljubljani. Diplomo ie g. Beletu včeraj izročil francoski konzul g. Neu-ville. Čestitamo!
Ostale vesti
—	Poziv slovenskim pisateljem. V založbi Slovenske Matice izide za leto 1933 poleg ostalih publikacij ie četrta knjiga, ki bo namenjena predvsem slovenski izvirni prozi. Zato poziva odbor Slovenske Matice slovenske pripovednike, da bi do 1. oktobra 1932 predložili rokopise Matičnemu odboru. Knjiga naj obsega 10 pol novih izvirnih novel ali celotno povest v istem obsegu in formatu Knezove knjižice. Ker bo Slovenska Matica poskušala honorirati sprejeto delo po najvišji izmeri na knjižnem trgu, pričakuje odbor, da bo zanimanje med pripovedniki toliko bolj živahno.
—	Seja glavnega prosvetnega sveta v Bcl-gradu. Glavni prosvetni svet v Belgradu ima v juliju v ministrstvu prosvete daljše zasedanje. Na sejo sta odpotovala načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani g. Josip Mazi in predsednik sekcije Jugoslov. učiteljskega udruže-nja za dravsko banovino g. Ivan Dimnik.
—	Odkritje spomenika v Kragujevru. šuniadi-ja počasti spomin vseh žrtev za osvobojenje in zedinjenje od Karadjordjevo usta je do končnega zedlnjenja z odkritjem spomenika, ki so vrši 12. t. ntv,. ob 10. y Kragujevcu. Svečanosti se udeleži Nj. Velj. kralj, patrijarh, kr. vlada, Narodno predstavništvo Itd. Vožnja je polovična. Rez. oficirji v uniformi. Legitimacije se dobe pri U. R. O. 1. R.. pododbor Ljubljana, veljavne so od 10— 1."5. t. m.
—	Sprejem gluhonemih otrok. V gluhonem-nico v Ljubljani se sprejemajo za šolsko leto 1932-33 vnovič gluhonemi otroci na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Prošnje v smislu razpisa v Službenem listu z dne 11. junija t. 1. je treba vložiti pri ravnateljstvu do 31. t. m.
—	Inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej časopis »Informations-bulletin der Liga gegen Imperialismus«, ki izhaja v Berlinu.
—	V Službenih novinah št. 151 so objavljene »Izmenjave in dopolnitve pravilnika o državnih pogodbenih poštah«, dalje »Pravilnik o kontroli hmelja namenjenega izvozu« in »Pravilnik o privatnih loterijah«.
— Nosečim ženam in mladim materam
pripomore naravna »Franz-Josel« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josei« vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. »Franz-Jose!« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Razglasi. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za prevzem instalacije električne razsvetljave plina in vodovoda v zgradbah Carinarnice v Mariboru. Licitacija se bo vršila 27. julija t. I. ob enajstih v prostorih št. 38, tehničnega oddelka v Ljubljani, Dvorni trg št. 1. — Uprava državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za dobavo življenjskih potrebščin ter premoga in koksa. Licitacija se bo vršila 23. julija t. 1.
—	Srbskim pravoslavnim bogoslovjem je prosvetni minister priznal značaj strokovnih šol s pravico javnosti in bodo odslej absolventi teh šol mogli nadaljevati svoje študije na fakultetah.
__ Samostani v črni gori In agrarna reforma. Kmetijski minister Juraj Demetrovič je odredil, da posestva pravoslavnih samostanov v črni gori ne spadajo pod zakon o agrarni reformi
—	Velik Izlet Zagrebčanov na Bled. Zagrebški športni klub »Železničar« priredi v nedeljo velik izlet na Bled. Posebni vlak odpelje iz Zagreba okrog polnoči od sobote na nedeljo in pripelje na Bled zjutraj ob tričetrt na sedem, Z Bleda odpelje zvečer ob četrt na osem.
—	Kopališko zdravljenje vojnih Invalidov v letu 1932. Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se prične dne 11, julija t. 1. in se bo vršilo najbrž do druge polovice avgusta. Vsa ustrezr.a navodila in pojasnila dobe invalidi pri županstvih, okrajnih in mestnih načelstvih in VI. oddelku kr, banske uprave v Ljubljani.
—	Dve angleški ladji v rabski luki. V sredo je priplula nu Rab angleška križarka »Revenge« z. manjšo ladjo »Blanche«. Posadka obeh ladij stoje 1000 ljudi. Poveljnik kontreadmirni, ki se nahaja na krizarkl »Revenge;, je obiskal mestnega župana dr. Pezelja, pristaniškega poveljnika in okrajnega glavarja. V rabski luki se nahaja tudi naša flolilja podmornic z matično ladjo »Hrabri«. Na Rabu je sedaj okrog 700 gostov. Vreme je zelo lepo in ugodno.
—	V Crikvcnici so malo pozna gospodarska kriza. Meseca junija jo obiskalo Crikvenico 138!) tujcev. Od teh je bilo naših državljanov 905, ostali
so bili inozemci. Gostje so ostali v Crikvenici po-vpročno po 13 dni. Sedaj je v Crikvenici 847 tujcev. V tem niso vštete češke kolonije in razne šole, ki so se po par dni mudile v Crikvenici. Ker so prišle številue prijave iz Češkoslovaške in Poljske, pa tudi iz naše države, bo tekoči mesec promet tujcev v Crikvenici zelo poskočil. Primerjajoč letošnji obisk tujcev z lanskim se opaža, da Cri-kvenica od vseli naših kopališč najmanj občuti težko gospodarsko krizo.
DAJ sladoled DAM
—	Prefrigan tat. Ljubica Misaljevič v Zagrebu objavila v časopisju, da odda sobo. Te dni je prišel v njeno stanovanje mlad elegantno oblečen gospod in jo prosil, naj mu dovoli, da si ogleda sobo. Mi-saljevičeva je seveda radevolje lo dovolila. Gospod si je ogledu! sobo in nato dejal, da se bo v najkrajšem času vrnil s svojim tovarišem, ker da je on prišel v njegovem imenu. In res se je čez pol ure gospod vrnil z neko gospodično. Oba sta si ogledala sobo. Nato se je gospod pogajali z gospodinjo za najemnino, medtem ko je njegova spremljevalka ostala v prvi sobi. Gospod je zadržal Misaljevičevo v razgovoru kakih 10 minut, ker pa se nikakor nista mogla »pogoditi- za ceno, se je uljudno oprostil in odšel skupno s svojo spremljevalko. Ko sta odšla, je gospodinja na svoje največje razočaranje zapazila, da je okradena. Zmanjkala ji je biserna ogrlica, vredna 6000 Din, kovčeg, vreden 1500 Din, zlat prstan, uhani, pur zlatih gumbov za manfiete in še nekatere drobnarije, tako (la trpi Misaljevičeva nad 12.000 Din škode. Takoj je odhitela na policijo, kjer je prijavila to drzno tatvino. Vsaka sled za >gospodoiiK in njegovo spremljevalko je pa izginila.
t/ese^e fuid rečmi, Id Jih nt daMahur. "
pove Wllbelin Buseh. — Časi se spreminjajo. Znu-nost ter tehniku sta nam v marsičem napravili vzdržnost v veselje. Na pr. pri kavi. Čeprav se moramo t zdržati kofeina radi njegovih drailjlvih učinkov na ure* in živce, smemo vendarle piti pristno, krasno kavo, — namreč kofeina prosto kavo Hag. Kava Hag je zajamčeno neškodljiva in nudi največji užitek. Ako hočete prizanašali svojemu zdravju, izberite si po pametnem urevdarku kavo Hag! Vsaka dobra trgovina z živili jo ima; tudi v hotelu in kavarni se na željo servira.
—	Župnijski urad Ribnica na Dol. razpisuje mesto organista in cerkvenika. Prošnje do 25. julija t. 1. Nastop v septembru. Natančnejša pojasnila se dajejo reflektantom pismeno.
—	Parna in vročezračna kopel OUZD je od 7. t. m. dalje odprta samo dvakrat na teden in sicer ob sredah za ženske, ob sobotah za moške. Kadne in pršne kopeli so odprte vsak dan razen ponedeljkov za moške in ženske.
—	Razprodaje. Dne 8. avgusta 1932 ob 9 in ob nadaljnjih dnevih se bodo prodajale na gradu Puchenstein pri Meži pri Dravogradu, okraj Slo-venjgradec premičnine vsake vrste kakor pohištvo, preproge, slike, različna porcelanasta, srebrna in druga posoda, starinski predmeti, posteljnina, obleke, knjige itd. Natančnejša pojasnila se dobe v pisarni upravnika konkurzne mase dr. Schrei-nerja Hinka, advokata v Slovenjgradcu. — Okrajno sodišče v Slovenjgradcu.
—	Zastrupljenjc z gobami se najlažje obvarujemo, ako znamo ločiti strupene in užitne gobe. V knjigi »Naše gobe«, ki jo je spisal naš priznani strokovnjak Ante Beg, so vpisane vse vrste gob, ki
rastejo po naših gozdovih. Poleg lega vsebuje knjižica tudi slike v naravnih barvah vseh gob, ki jih opisuje knjižica. V knjigi najdeš tudi obilo receptov kako pripravimo gobo za okusno jed, dalje navodilo kako gobo nabiramo, sušimo in konservi-ramo. Za vsako gospodinjo, kuharico in nabiralca gob je ta knjiga velike važnosti in jo toplo priporočamo. Cena je 50 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	»Franz-Josef« grenčica povišuje zmožnost, i da lahko mislimo in delamo.
Stovenjgradec
Kmečko kresovanje. Začudeno so se ozrl! naši meščani, ko je na predvečer praznika naših blago-veslnikov sv. Cirila in Metoda zaplapolal na div-neni zelenem gričku na Gradišču v zvezdnato noč svetal, mogočen kres. Radovednost In lepa noč sta privabili na gradiški hrib tudi nekaj mladine iz mesta, ki je začudeno strmela v zbor številnih fantov in očancev, ki so prišli iz vse spodnje Mislin-ske doline z našim dobrodušnim Fuksom v sredini. Molče je stopil iz njihovih vrst inž. Vinko Vrhnjak, posestnik iz Pameč, ter se v lepih besedah oddolžil spominu blagovestnikov, katerim na čast gore kresovi po vsej širni domovini. Ubrano je zaorila v dol in gozd »Lepa naša domovina«, sledile so gosli in harmonika. Da je bilo tudi nekaj prisrčnega smeha, je poskrbel znani in v vsaki pošteni družbi žel,jeni ter obrajtani humorist g. Tertjak. Pri večerji v prostranem domovanju gostoljubnega g. Gradišarja je potem Ivan Vrhnjak, podpredsednik kmetske organizacije, ki je. lepo kresovanjo priredila, podčrtal predvsem zasluge gg. Cajnka in Lobeja za uspelo prireditev. Kmetijski referent VVernig pa je krepko poudaril, da naj bi bil mogočni kres simbol upanja boljših časov za naše kmetovalce. In nato je zadonela v tiho noč in zeleno Pohorje lepa slovenska pesem.
Črna pri Prevntjah
Kdor se je letos udeležil na Vidov dan šolske proslave v tukajšnji šoli. je bil prav prijetno izilenaden. Slišal je orkester in pevski zbor samih 7—10 letnih šolarjev: pa ne kako jamranje, atnpak precizno in korajžno izvajanje razmeroma ležkili točk. Bili so to učenci (Ivo razredne šole v Pod peč i, 910 metrov visoko na vznožju kralj Matjaževe gore, večinoma rudarski otroci. Kdor pa se je potrudil dobro uro hoda v hrib, v Podpeco samo, pa jc bil morda se bolj i/nenaden. Videl je razstavo ženskih ročnih del, ki so jih izvršile učenke te visoke-šolo. Ves razred je bil pol krušno vezenih in pletenih stvari od žepnih robčkov, namiznih prtov, posteljnih pregrinjal do najfinejšega perila in vsakovrstnih ženskih ročnih torbic. — Prej bi mislil, da smo v moderni dnmski konfekciji ko pa v dvoru/redni gorski osnovni šoli.
Res lepi sadovi napornega in požrtvovalnega delu obeli učiteljev. Ivo-tu in Metke Mihcu, ki zaslužita poleg častitk, ki sta jih deležna, tudi vse priznanje,
Maribor
Četrta žrtev Drave
Maribor, 7. julija.
/. naravnost strašno naglico se vrste letos žrtve kopanju v Muri bo ni ena za drugo. Daui.s beležimo že četrti slučaj smrti v vodi, tako, du so se zadnje tri dogodile skoraj zaporedoma v enem tednu. Današnja smrtmi nesreča se je dogodila v Dravi nad mariborskim otokom pod Jt lov ceni. V reki se je kopala skupina funtov, med njimi Franc Druksler, 22-letni delavec iz kamniške fare. Fant je sicer znal plavati, toda upal si jp predaleč v votlo. Ko je zopet zaobrnil h kraju, so mu že pojemale moči. Presunljivi kriki na jmuiioč so odmevali iz valov. Tovariši so sicer priskočili na pomoč, toda bilo je že prepozno. Gluvu in roke nesrečnežu so se še purkrut poka/.ule, potem pa je izginil pod gladino. Preplašeni in potrti tovariši so takoj odhiteli k staršem ter jim javili strašno novico. Takoj se je odpravil brat pokojnega v Maribor na reševalno postajo ter prosil, da bi Sli iskat v Dravo utopljenca, katerega bo reka prinesla skozi mesto. Le s težavo so uliogeinu funtu dopoveduli, du nosi Drava svoje žrtve pod gladino ter je voda tudi tako umazana, du bi bilo v suko iskanje zuiuau.
□	PrevzviSeni vludika dr. Andrej Karlin bo podelil v nedeljo, dno to. t. m. v tukajšnji stolnici letošnjim novomašnrkom zakrament sv. mašnrškega posvečenja.
□	Nedeljska planinska slovesnost ob krstu planinske koče na Ribniškem sedlu v nedeljo, obsegu sledeči s|>ored: ob 10 sv. maša. nato |x»z<lruv iu nagovor ter končno krst iu blagoslovitev koče.
□	-Mariborski teden-. Odbor, ki mu je poverjena organizacija Mariborskega tednu«, se je sestal k svoji prvi seji v sredo. Nu seji se je odbor konstituiral ter izdela! v obširnejšem obrisu program tedna.
□	Za olepšan je mestne zunanjosti. Mnogo delamo, da bi privubili v mesto tujce, mulo pa. da napravi mesto na došle tujce res najlepši vtis. V poslednje poglavje spada primerna zunanjost mesta in posameznih poslopij, nu katero se pri nas premalo delu iu pazi. Posebno malo se posveča pri nas pažnje okrnševanju hišnih oken iu balkonov z cvetlicami, kar iz-premeni izgled vsakega, še tako zanemar jenega poslopja. Morda bi kazalo uvesti nekaj let posebna tekmovanja u okrasitev oken in balkonov. Določilo nuj bi se tudi primerne nagrade, ki bi podžgale hišne lastnike za tako tekmovanje. Po drugih mestih so si- taka tekmovanja zelo obnesla in gotovo bi se tudi pri nas.
□	Promenadni koncert bo v nedeljo ob II v mestnem parku. Na snoredu so: Fučik: Gladiatorji; Waldtoufel: Doloros; Keler: Francoska veseloigra; Verdi: Fantazija iz opere ' Trubadur«; Jurmun: Veronika; Smetana: pot-puri iz opere Prodana nevesta«; Straub: »Jadran«. Dirigira Lojze Žekar.
□	Obrat llniona ne bo ustnvljen. Do^na-vumo, da bo pivovarna Union ol>držnla svoj obrat v Mariboru. Do tega sklepa jo je privedla izkušnja, da pride produkcija pivu v Mariboru ceneje, kakor pa prevoz iz Ljubljane, ki znašu baje samo zu en vagon precej jurjev.
□	Pisan svet. Izkuz zadnjega trimesečja o bivanju tujcev v Mariboru nam kaže pisano med na rod no družbo, ki se je mudila v Mariboru. Od evropskih narodov so zastopani vsi. pa še poleg tega številni Američani, južni iu severni ter Azijati. Skupno število inozemcev, ki so se v omenjeni dobi mudili v mestu, znaša 1381 oseb.
n Mestni in občinski svet. V torek 12. julijo bo seju mariborskega mestnegu sveta. Občinski svet pa sc sestane k redni seji šele v drugi polovici tekočega meseca.
□	Z ogrodjem v globino. Pri popravljanju hiše v Prešernovi ulici št. 8, sc jo porušilo v
| torek popoldne postavljeno ogrodje. S tramov-jem in deskami je zugrmclo v globino enega nadstropja na odru zaposleni zidur Mihael štrucelj iz Krčevinc. Pri pudcu jo zadobil hude notranje poškodbe ter so ga prepeljali v bolnišnico.
□	Pomanjkanje vode. Mestno načelstvo razglaša: Radi izvanredne vročine in suše, je nastalo pomanjkanje vode v mestnem vodovodu vsled povečanja porabe vodo, ki je narasla na 7,000.000 litrov dnevno. Mestni vodovod dobavlja zu celo mesto z vsemi na mestno vodovodno omrežje priključenimi sosednjimi občinami na ca 38.000 prebivalcev potrebno množino vode. Pri racionclni porabi se računu po raznih statistikah na glavo in dan 100 litrov, kar bi znašalo za omenjeno število prebivalstva na 24 ur samo 5,800.0«) litrov ali 5800 ni3 vode. Iz tega je razvidno, da sc veliko vode porabi 710 nepotrebnem, ker nastanejo na eni strani velike izgube vode po defektnih hišnih napeljavah ter klosetih, ki stalno tečejo. Na drugi strani pa sc porabi več kot 5,000.000 vode v luksuzne namene, kakor škropljenje vrtov, hlajenje raznih pijač, vodometi, hlajenje prostorov, prekomerno kopanje i. t. <!., katera množina zadošča za celo mesto Maribor v zimskem času. Kljub nepretrganemu obratovanju črpalk podnevi in ponoči, je skoraj nemogoče dobavljati po-trebno množino vode. Poraba vode dnevno narašča. Z ozirom na to, je mestno načelstvo mariborsko primorano pozvati prebivalstvo k večjemu štedenju z vodo. Kakor ie bilo že prejšnja leta ponovno razglašeno, je prepovedano prevažanje vode iz mestnega vodovoda na drugu zemljišča.
U Dobra kapljica gre. Iz mariborske okolice prihajajo poročila, da se vinske zaloge vinogradnikov razveseljivo manjšajo. Že vinotoči so znatno izpraznili kleti, še bolj pa jih prazni nadrobna prodaja, ki cvele zlasti v najbližnji mestni okolici. V pletenkah in drugih posodah od 5 litrov dalje odnašajo meščani dobro kapljico, ki pride tako po primerni ceni v denar, da sla zadovoljna vinogradnik in kupec. Prorokujejo, da bo zmanjkalo vina v kleteh še pred trgatvijo.
□	Še ena prošnja kopalcev. Namenjena je onim srečnikom, ki se s svojimi avtomobili vozijo v kopališče na Mariborskem otoku. Večina smatra za svojo dolžnost, da v naravnost rekordnem tempu preleti kratko progo, ki vodi od glavne ceste do kopališča in ki je vedno polna pešcev. Že večkrat je za las manjkalo, da se ni dogodila usodna nesreča; če se bo tako divjanje nadaljevalo, pa bo nesreča še gotovo tu,
□	Deca se vrača s Pohorja. Prva skupina de-ce se vrne iz počitniške kolonije pri Sv. Martinu na Pohorju v ponedeljek, dne 11. t. m. z vlakom ob 11.19. Starši, oziroma svojci naj jih pričakujejo na glavnem kolodvoru v Mariboru, kier prevzamejo tudi njih prtljago.
□	Betnavski ribnik še drii svojo žrtev. Via
napori, Ua bi našli truplo delavca Pera, ki je utonil v Betnavskem ribniku, so bili doslej zaman. Gasilci iz Radvanja so prevozili s čolnom ves ribnik povprek in po dolgem ter s kavi ji pretaknili dno, vendar je bilo iskanje brezuspešno. Najbrže se je telo zapletlo v rastlinje na dnu, da ga tudi voda ne more dvigniti. Kopalce, ki so preje tako številno posečali ribnik, se je polastil strah pred ribniško vodo, odkar se nahaja v njenih globinah že od ponedeljku dalje vtopljenec. Le malo jc še tako drznih, da zaplavajo v vodo.
□	Vdova z bolnim otročlčem, ki je brez dela in sredstev, se priporoča usmiljenosti. Prispevke sprejema uprava »Slovenca«.
□	S preparanim trebuhom. V Tomšičevem drevoredu je prišlo v noči na četrtek po polnoči do dogodka, ki še ni povsem pojasnjen. V neki gostilni v bližini omenjenega drevoreda je popivala večja družba, v kateri sta bila tudi carinski poverjenik Gavrilo Gnvrilovič in živinske trgovec Franc Rojs. Družba je bila dobre volje in složna, dokler jim ni zlezlo vino v glavo ter se je razvnel manjši prepir. Končno je Gavrilovič vstal ter zapustil gostilno. Njegovi pivski tovariši so gu silili, naj se vrne, ker je bilo še 8 litrov vina za plačati. Posebno je šel vanj Franc Rojs, ki je šel za odhajajočim celo na cesto v Tomšičev drevored. V par minutah pa se je Rojs povrnil omahujočih korakov in smrtno bled na dvorišče gostilne, kjer se je onesvestil. Tovariši in gostilničar so ga naili ležečega v nezavesti in s krvavo obleko na prednji strani telesa. Ko so padlega osvestili, so opazili, da ima razparan trebuh, U katerega iu visela čreva. Takoj je bila poklicana rešilna postaja; reševalci so opasno ranjenega prepeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj položili na operacijsko mizo ter mu z naglo zdravniško intervencijo rešili živ-
| Ijenjc. K sreči niso bila črevesa nevarnejše ra-
! njena. Rojs jc pozneje izjavil, da mu je prerezal trebuh Gavrilovič. Slednjega je policija aretirala
1 ter se nahaja v policijskem zaporu.
O Na vile se je nasadil. Iz Negove so prepeljali v mariborsko bolnišnico posestnika Ivana Elbla. Ko je privezoval v hlevu bika, je žival udarila z glavo ter ga podrla nazaj. Padel je na ležeče gnojne vile ter se nevarno poškodoval.
Peter pri Mariboru
Prosvetno društvo Skulut priredi prihodnjo nedeljo, dne 10. t. 111. celodneven izlet |ki Slovenskih goricah. Odhod zjutraj ob 6. Kratek odmor bo pri Sv. Trojici v S. g. in št. Jurjti ob ščuvnici. Okrog pol 9 dospe izletniki k Mali nedelji, kjer hodu pri |Ktziiem sv. opravilu. Odhod od Mulenedelje bo popoldne. Vručamo se skoz Sv. Lovrencu—Sv. Andraža—Sv. Antona— Sv. Bollenk in Sv. Lenart v Slov. goricah. Voz-11 ju za celo progo bo stala 25 Din. Preteklo nedeljo je priredilo p ros v. društvo >*kulu« gledališko prireditev s petjem in godbo. Igralci so igro »Pri kapelici« i zbor no podali. — Trgovino z. mešanim blagom otvori « 15. julijem v hiši g. Sunde gdč. Marica Penič. — Sadna in vinska letina izborilo kaži1. Če nas Bog obvaruje hudega vremenu, se nam obeta bogatil letina. Treba bi nam le Ivilo odjemalcev za sadili iu viski pridelek, pa bi se v kln«<ijskili domovih zopet naselilo blagostanje. — Sent-pcterska hranilnica in posojilnica jo pred kratkim praznovala 25-letnico svoje ustanovitve. V tej dobi je za gospodarski prospeh šontpctcr-čanov mnogo storila. Ustanovitelj je bil g. J. Krujnc, tedanji kaplan, šolaj pri št. Ilupcrtii v Slov. goricah. — število katoliškega časopisja v naši župniji stalno narašča. Skoraj ni liisc. ki bi ne imela ta ali oni katoliški časopis. Verska in narodna zavest se močno siri in utrjuje. Tako jo tudi prav.
Šoštanj
Nova gasilno društvo. V nedeljo, 3. t. 111. se. Jfl vršil v velenjskem Rudarskem domu ustanovni občni zbor gasilnega društva Velenje-rudnik. Po običajnih formalnostih je pozdravil občni zbor načelnik šaleške gasilske župe g. Volk iz Šoštanja fn v poljudnem govoru obrazložil navzočim tehnično stran gasilske organizacije. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika novega društva ravnatelj elektrarne inž. Slavko Trobej.
Mrtvaški *von. Umrli so v juniju: Stvarnik Franc, Povše linia, Elizabeta Petrič, Ivan Rajšter, Terezija Fuchs, Franc Noraks. — N. v m. p.!
Radio
Programi Radio-Lfubljana t
Petek. 8. Julija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 18.00 čas. plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 10.00 VI. Vajda: Postanek in razvoj kinematografa — 19.30 Gospodinjska ura (ga. Humek).
—	20.00 A. Turk: Med Slovaki — 20.30 Prenos iz Belgrada — 22.30 Čas, poročila plošče.
Sobota, 5. julija: 12.15 Plošče — 12.46 Dnevne vesti— 13.00 Cas, poročila — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Gimnastične vaje (Drago Ulaga) — 19.30 Pero llorn: Nekaj za starše — 20.00 Operni dueti — 20.45 Harmonika solo (g. Stanko) — 21.li Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila — 22.1 r. Salonski kvintet.
Drugi programi 1
Sobota, 9. julija: Zagreb: 20.00Radio orkester — 22.30 Poročila in vreme — 22.40 Plesna glasba. — Milano: 20.45 Varietejskl program — 22,00 Prenos plesne glasbe.
—	Barcelona: 19.00 Trio — 20.00 Plošče — 21.05 Radio orkester — 22.00 Koralna glasba — 23.0<i Prenos koncerta iz kazina sv. Sebastjana. — Ntutt-gart: 22.45 Nočni koncert. — Toulouse: 22.15 Vojaška godba — 23.00 Lahka glasba — 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 19.00 Beethovnov koncert — 20.85 Vokalni koncert — Plesna glasba. — Belgrad: 20,00 Od J. Straussa do Leharja, radio orkeslter — 21.10 Komedija. — Rim; 20.45 Operni prenos. — Rcromiinster: 21.45 Plesna glasba. — Langrnberp: 20.00 Veseli večer — 22.25 Nočna glasba — 24.00 Jazz. — Praga: 22.20 Radio tlim. — Dunaj: 20.35 Prenos iz Berlina — 22.30 Plesna glasba. — Bu-dapest: 20.00 Večerni koncert — Ciganski glasba.
Fotoamaterji!
ruvei,uve !spo !a poceni napravi
lotooddelek Jugoslov. knjigarne Ljubljana	2ahtovajto cenik!
Bodočnost letalstva
Trgovec: »Tukaj imate potrdilo, da ste plačali zadnji obrok za otroški voziček. Upam, da je otrok zdravi«
Srečni oče: »Zdrav! Hvala lepa! In jutri se poroči!«
dajno postajo, potem je gotovo, da nam na izvršitev tega načrta ne bo treba več dolgo časa čakali. Ko bodo plavali ti otoki enkrat na morju, potem se letalom ne bo treba več bati slabega vremena, megle in viharjev, ker se bodo lahko umaknila pred vsemi takimi neprijetnostmi na te otoke. Hkrati bodo dane možnosti, da bodo mogla letala tudi v hudem viharju pristajati na teh otokih. Ekspresua zveza Evrope z Ameriko bo s temi otoki narejena.
Verjetno pa je, da bodo te vmesne postaje na morju v teku lel postale nepotrebne oziroma bodo le še neke vrste rezerva za skrajne slučaje. Zadnja leta je povprečna hitrost letal neverjetno narastla. In ta hitrost bo še naraščala in zato je bila ustanovljena tako zvana Bleriotova nagrada, ki jo bo dobil tisti letalec, ki bo prvi preletel 1000 km na uro. Ko bodo enkrat dosežene take bajne hitrosti, potem se bo nujno moralo spremeniti vse letalstvo, in to ni več tako daleč. Pri letalih, ki bodo letala s tako silno hitrostjo, bo najtežje vprašnje, kako bodo mogla odleteti brez nevarnosti v zrak in prav tako brez nevarnosti pristati. Tudi to je že prav ugodno rešeno.
Nadaljni razvoj letalstva pa bo šel v tisto smer, kjer najdemo sedaj šele prve začetke. Raketna letala bodo čez gotovo dobo edina, ki bodo opravljala zračni promet. Letala te vrste bodo neke vrste granate, ki se bodo dale z lahkoto krmariti po zraku in ki bodo letele s povprečno hitrostjo 1200 km na uro. Ta letala bodo letela že v pravi stratosferi, nekako v tisti višini, v katero je doslej edini prodrl profesor Piecard s svojim balonom, t. j. v višini 15.000—l(i.000 m. Posledice prometa v teh višinah bodo naravnost neverjetne. Naši pojmi o času in prostoru se bodo spremenili. Promet so bo skrčil na neverjetno kratke ure. Take zračne zveze med Parizom in New-Yorkom bodo zahtevale le še 5 ur vožnje, ki bo vsa napravljena v neprekinjenem letu. Nevarnosti, ki jih nudi doslej še nepoznana stratosfera, so malenkostne in človek se bo v teh višinah v varnih raketnih letalih počutil prav tako dobro, kakor doma v svojem naslonjaču.
Z grozo pa moramo pomisliti na strahotne posledice vojske s takimi letali. Taka letala bi bila v bodoči vojni najstrašnejša morilna orožja in — upajmo — da bodo prav radi strahote, ki bi jo povzročila, preprečila vojno. Krmarenje takih raketnih letal bo seveda prav tako enostavno, kakor je enostavno krmarenje današnjih letal. Vendar je gotovo, da bodo takrat vodili letala le strokovnjaki, inžpnjerji, ki bodo poleg tega morali imeti še prav posebne darove in spretnosti. Skoro gotovo bodo piloti bodočnosti le sinovi narodov, ki so bili že pred 100 leti znani mornarji. l!pujmo, da bo razvoj letalske tehnike končno vendar v polni meri dosegel »voj pravi smoter. da bo namreč združevat narode vsega -veta, ne pa jih ločil in podpiral njih nečloveško medsebojno sovraštvo.
Ameriška letalca Benett Griffin in James Mattern, ki sta odletela 5. julija zgodaj zjutraj iz Nove Fund-andije, sla v neprekinjenem poletu preletela Ocean in priletela G. julija ob 17.42 na berlinsko letališče Tenipelhof. Je to prvi polet, ki se je posrečil v tej smeri neprekinjen na tako dolgi progi. Letalca nameravata napraviti polet okrog sveta in potolči dosedanji rekord, ki ga držita letalca Post in Gatty
z 8 dnevi, 15 urami in 51 minutami. ★
Mecen pred umetnikovo sliko s pohvalnim glasom: »Človek se ne more vaše slike nagledati do sitega.«
Slikar: »Saj. saj. zato jo pa prodajam.'
Briandovo truplo so prepeljali v Cocherel. Ob navzočnosti članov francoske vlade in mnogih odličnfh osebnosti so prepeljali krsto s truplom rajnega Brianda, nekdanjega francoskega zunanjega ministra, iz pariškega pokopališča Passy na vaško pokopališče v Cocherelu, kjer jo imel Briand svoje posestvo.
Prav na desni vidimo francoskega ministrskega predsednika Herriota, ki govori spominski govor.
Psi in ruska petletka
V Rusiji je ni menda več stvari, ki je sovjeti ne bi porabili v svojem načrtu petletke. Sedaj so prišli celo psi na vrsto, katere so doslej zelo skrbno negovali le v rdeči armadi, prav tako kakor golobe, kateri so pri sovjetski armadi močno v Čislih. V rdeči armadi se je večkrat dogodilo, da so dobili psi večje porcije kakor ljudje. Zadnje čase pa so odkrili sovjeti, da se dajo psi porabiti tudi kot produktivni delavci v petletnem načrtu. Pomagali bodo torej sovjetski vladi pospešiti drugo petletko, izšel je že odlok, ki naroča, naj se zbira »pasja volna«. Po uradnih statistikah je v sovjetski Rusiji 25.000.000 psov, ki imajo poleti mnogo preveč »luksurijozen' kožuh. Ti kožuhi bodo dali lahko državi tisoče ton za »industrijsko uporabo primerne volne« in to je treba sedaj zbirati in jo pošiljati tekstilnim tovarnam. Gotovo vrsto psov bodo odslej strigli kakor ovce, druge pa bodo pridno in sistematično česali. Izvedbo vsega načrta so izročili Sovjeti v roke državnemu trustu za nabiranje volne.
Blagoslov pepelnatega dežja
Slovenec« jc že poročili o hudi katastrofi, ki je zadela drža\o Čile v južni Ameriki, ko so izbruhnili ognjeniki v Andah iu zaauli celo pokrajine po ped na debelo s pepelom. Iz petih ognjenikov so podzemeljske sile vrgle tako ogromne množine pepela, da je bila dežela več sto kilometrov daleč posuta s pepelom. Mnogi so sprejeli ta pepelnati dež z obupom, ker so mislili, da jim bo uničil vse poljske pridelke. Vendar temu ni bilo tako; sedaj pravijo namreč farmerji, ki so mislili da jim bo pepel uničil vso letino, da alfafa (či-lenska narodna rastlina) še nikjer ni tako bohotno rastla kakor sedaj, ko je zemlja pognojena s tem pepelom. V mestu Curino, ki šteje 16.000 prebivalcev, pa so meščani dobili s pepelom naravnost čudovit zaslužek. Neka tvrdka v Santiagu se je ponudila iz neznanega razloga, da bo pokupila ves pepel, ki ga bodo meščani pobrali. In tako se je sedaj zgodilo, da prodajajo vulkanski pepel na cente tej firmi in nimajo drugega dela, kakor da zbirajo pepel s tal in pri tem še čistijo svoje ulice.
Za smeh
Poznbljivi profesor
Častitljiva gospa profesorjeva je užaljena. Že ves dan čaka, kdaj ji bo njen ljubi možek stisnil v roko lično škatljico in ji častital. Končno pa se pri večerji ne more več zdržati in se spusti v jok.
»Daj, ljuba moja,« se čudi profesor, »kaj pa ti jetf«
»Oh, moj Bog,« vzdihuje gospa profesorjeva, »ali si res že čisto pozabil...«
»Kaj pa? Ljuba ženka, povej vendar,« prosi profesor ves razburjen.
»Ah, Ivan,« zašepeta vsa skrušena, »ali si res mogel pozabiti? Danes pred ^ leti sva se zaročila.«
»Joj, Emica,; vzklikne profesor ves razburjen, »ali je res že 25 let od tega? Sveta nebesa, zakaj pa nisi tega preje povedala. Potem je vendar zadnji, mirno lahko rečem, skrajni čas, da se poročiva!«
Lovska.
Lovec, ki je prišel iz Afrike: »Ne morete si misliti, kako veliko tigrov sem postreljal v Afriki.«
Eden izmed poslušalcev: »To pa ni mogoče, saj v Afriki menda ni tigrov.«
Lovec; »Kako pa naj bodo, ko sem vse postreljal.«
(iaraza za avtomobile v nadstropjih. — Ameriški nebotičniki morajo imeti tudi velikanske garaže. Zalo so v Chicagi napravili posebno garažo v nadstropjih, kamor dvigajo avtomobile s posebnimi dvigali, ki so podobna, recimo, dvigalu v Ljubljanskem dvoru, ki teče neprestano.
Pravoslavni cerkveni zbor
Za pravoslavne binkošti dne 10. junija je bilo sklicano zborovanje zastopnikov pravoslavnih cerkva v samostan Vatoped na gori Atos. Ta konferenca naj bi rešila mnoga pereča vprašanja vzhodnih cerkva in pripravljala vesoljni cerkveni zbor. O tem se je mnogo pisalo. Pravoslavni grški listi so že prinašali ponosne izjave carigrajskega patriarha o cerkvenem zboru in o pogojih, pod katerimi bo rimski papež povabljen na la cerkveni zbor. V »Slovencu« smo že 27. aprila v uvodnem članku poudarili, da so vsi ti visoki načrli prezgodnji, ker pravoslavnega cerkvenega zbora še dolgo ne bo. Tudi sestanek konference se nam je zdel negotov. Zdaj se je že razglasilo, da je pravoslavno konferenco na Atosu carigrajski patriarh odpovedal. Nastal je namreč resen spor z rusko cerkvijo, ki se je čulila užaljeno in zapostavljeno. Z rusko cerkvijo je potegnil srbski patriarh in izjavil, da se more srbska cerkev udeležiti konference samo pod pogojem, če bo ruska cerkev pravilno zastopana. Poleg tega je velik nered v antiohijskem in jeruzalemskem patriarhatu. Tako slovesno napovedano konferenco so morali odložiti. Vzhodna cerkev je zopet doživela bridko razočaranje. Ze sklicanje konference ji dela toliko težav. Kje je še vesoljni cerkveni zbor!
Fakulteta za kino-tehniko
Na londonski tehnični visoki šoli so otvorili posebno fakulteto za kinotehniko.. Študij traja dve leti in obsega celokupno filmsko in kinematografsko tehniko sedanjosti.
Železna fronta demonstrira v Berlinu. Železna fronta, zveza vseh združenih strank, ki se borijo proti Hitlerju je priredila veliko demonstracijo kot uvod za volivno agitacijo za nemški državni zbor. — Zanimivo je, da eo pri teh demonstracijah sodelovali tudi komunisti.
»Joj, mačka teče čez cesto to pomeni nesrečo!«
>Prav gotovo, toda samo za mačko, če jo bom povozile
Iz prvih poskusov z avtomobili. Avtomobil, ki ima spredaj vijak, kakor letalo in kateri naj bi tekel mnogo hitreje kakor drugi tedanji avtomobili. — Poskus se ni obnesel in sedaj hranijo la avtomobil v muzeju.
Enokrovnik u Iria 1!M)>. S približno nekako takim letalom je letel francoski letalec Bleriot 1. 1000 tez Rokavski preliv iz Francije ua Angleško.
Salata in zdravje
Ni je tako hladilne in prijetne jedi v soparnih poletnih dnevih, kakor je dobro pripravljena solata. Mnogi so sc že sami prepričali, da v poletni vročini nimajo nič kaj dobrega teka, ki pa se takoj zboljSa, če si privoščijo malo solate. Važna jo nadalje solata, če je zabel jena s svežim oljem, zalo ker z njo za-vživamo olje. ki je najlažje prebavljiva maščoba. Tretja korist, ki jo imamo od šolale je pa la, da dobivamo z njo v telo naravne železne soli, ki zelo močno vplivajo na sestavo naše krvi. Solato uživamo v splošni m vedno surovo in dobivamo zato z njo redno v svoje telo važne vitamine. Pri mnogih kožnih boleznih predpišejo zdravniki bolnikom solato. Posebna vrsta solate pa je prav dobro zdravilo proti strašnemu skorbulu. Končno ne smemo pozabiti, da je najboljše, če pripravljamo solato z vinskim kisom, ki nekako zrahlja staničje solate. Za slabotne želodce je pa namesto kisa mnogo bolj primeren sok od citron. Olje pa lahko nadomestimo s kislim mlekom ali smetano. Tudi malo soli ne škoduje; poper in druge začimbe pa so nepotrebne.
Kotilto papirja porabijo časopisi?
Časopisi vsega sveta porabijo, kakor so izračunali Amerikanci, približno 3 milijone 750 tisoč ton papirja na leto. To je razumljivo če pomislimo, koliko papirja porabi en sam ameriški časopis v enem dnevu. Tako porabi znani časopis Chicago Tribune« za navadno nedeljsko številko toliko pa pirja. kakor ga je mogoče izdelati iz lesa, ki zraste na 120 hektarjih gozda. To je približno 800 do 900 Ion ali 35 vagonov lesa.
Francoski letalec inženjer Louis Bleriot, ki je I. 1900 prvi preletel še s silno enostavnim iu slabotnim letalom Rokavski preliv med Francijo in Anglijo, je pred nedavnim povedal svoje mnenje o bodočem razvoju letalstva:
Letalstvo je že prebilo svoja mladostna leta in časi herojev zraka so miniti. Letalstvo se je med svetovno vojno, zlasti pa še v zadnjem desetletju po vojni razvilo v pravo tehnično znanost. Kar so junaki zraka odprli človeštvu, mora sedaj človeštvo izrabiti in v premišljenem razvoju izpopolniti. Brez dvoma je gotovo, da se bo v nadaljnem razvoju zrakoplovstva moral umakniti še najbolj popolni zrakoplov letalu. Le malo še manjka, pa bodo najmodernejša letala dosegla tako hitrost, kakršno zrakoplovi nikdar ne bodo mogli.
Pomen bodočega razvoja letalstva bomo razumeli, če pomislimo, kako silne važnosti bo redni letalski promet čez Ocean, ki se bo vzpostavil lahko takoj, kakor hitro bo mogoče izvršiti tako zvani Armstrongov načrt, ki predvideva zgraditev umetnih otokov na Atlantskem Oceanu med Evropo in Ameriko. Zgraditev teh otokov ovira le še pomanjkanje denarja in če pomislimo, da bo stal en tak otok okrog 30 milijonov zlatih frankov ter bo imel hotel za potnike, ki bodo hoteli svojo vožnjo prekiniti. nadalje vremenoslovni institut in radio od-
upnikov
Obftni zbor Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani.
V	veliki dvorani Trgovskega doma se je zbralo danes lepo število trgovcev in industrijcev iz vseli delov Slovenije na občni zbor Društva industrijcev in veletrgovcev. Uvodoma je predsednik zborovanja, podpredsednik Društva g. Stane Vidmar pozdravil navzočega dr. Eberla, zastopnika višjega dež. sodiš«! v Ljubljani, dočim banska uprava ni poslala zastopnika, nadalje je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI Lenarčiča in tajnika dr. Plesia, predsednika Merkurja dr. Frana Windischerja, zastopnika Združenja trgovcev Smerkolja, časnikarje, predsedniku Jugoslovanskega društva za zaščito upnikov Wollnerja, ki je prišel na občni zbor iz Zagreba z ravnateljem Šulentičem, in dr. Pojeta, zastopnika dunajskega Creditorenvereina. Opravičil se je predsednik Zveze trg. gremijev Jos. Kavčič. Nato se je predsednik spomnil lani umrlih članov društva.
Zborovanje so posebej pozdravili izražajoč svoje misli k aktualnim problemom društva, želeč društvu čim več uspeha: za Zbornico za TOI sv. Lenarčič, za zagrebško društvo Hugo \Vollner, za dunajsko društvo dr. Poje in za ljubljansko združenje trgovcev Albin Smerkolj.
Za njimi je podal obširno predsedniško poro" čilo podnačelnik Stane Vidmar. Iz njegovega poročila je posneti, da se danes rešujejo gospodarski problemi na nepravih mestih. Kriza je danes izredna, Sporočil je, da je lani iz zasebnih razlogov odstopil kot predsednik društva Ivan Samec. Delo urada je zelo narastlo v zvozi z vedno večjim številom insolvenc. Vsi oddelki so iineli dovolj dela. Omenil je, da je lani društvo dobilo privilegij v smislu zakona o poravnalnem postopanju za teritorij naše banovine kakor so ga dobila sorodna društva v Zagrebu, Novem Sadu in Belgradu. V ospredju pritožb je bilo naravno izigravanje upnikov med seboj, odnosno njihovih interesov po dolžnikih. Ljubljansko društvo je tesno sodelovalo s sorodnimi društvi, vendar hoče ohraniti svojo samostojnost in si za svoj teritorij obdržati prvenstvo. Ena glavnih nalog društva je bila pobijati špekulacijo z insolvencami, odnosno onemogočiti kupčijo z insolvencami. Informacijski oddelek je postal važnejši kot kdaj prej. Društvo se je zavzelo za ukinitev zakona o prisilni poravnavi izven kon-kurza, odnosno je zahtevalo povišanje kvote od -10 na 00. oz. 75%. Pozitiven uspeli je doseglo društvo v tem, da jo ministrstvo trgovine in industrije sklenilo sklicati v Zagrebu anketo interesi-ranih organizacij, katero bo vodil načeluik Krpan. Opozorilo je ludi na neugodne posledice novega zakona o zaščiti kmeta, ki se ne sme nikakor spremeniti v obsežnejši moratorij. Tudi je nasto-
Dospelost neposrednih davkov. Dne 15. avgusta prispe v plačilo tretji četrtletni obrok zgrada-rine, pridobnine, renlnine, družbenega davka, davka na neoženjeno osebo, davka na poslovni promet in vojnice. Nadalje prispe v plačilo 15. avgusta prvi polletni obrok zemljarine. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet po zakonu z dne 81. januarju 1922, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačali ustrezni davek za tretje četrtletje 1932 naj-jtasneje do 30. julija 1932. Dokler se ne izvrši od-WWa davkov za tekoče leto, se morajo plačevali po davčnem predpisu iz prejšnjega leta.
Podaljšanjo roka za registracijo obrtnih listov. Z ozirom na spomenice gospodarskih zbornic je ministrstvo trgovine in industrije odredilo, da se trimesečni rok za registracijo vseh obrtnih pravic, pridobljenih po prejšnjih obrtnih zakonih, ki je potekel 9. junija, podaljša še za tri mesece, to jo do 9. septembra. Kasnejše prijave se morajo kasirati, odnosno morajo obrtne oblasti v smislu določil obrtnega zakona odvzeti obrtne liste onim, ki jih niti v podaljšanem roku niso prijavili.
Ameriški izvoz zlata je znašal v prvi polovici tekočega leta 709.5 milij. dolarjev, uvoz zlata pa je istočasno znašal 135.7 milij. dolarjev. Od začetka septembra lani je Amerika izvozila nad 1131 milijonov dolarjev zlata. V prvi polovici leta je vzela Francija 414 milij., Holandija 131 milij., Švica 121 milij., Belgija 83 milij., Anglija 11 milij. in Nemčija 5.5 milij. dolarjev.
Cene na svetovnih trgih. Indeks profesorja Ir-winga Fisherja kaže, da so tudi v preteklem mesecu cene na svetovnih tržiščih padle. Indeks je znašal v juniju (v oklepajih maj): Severnoameriške Združene države 60.7 (62.2), Anglija 03 (65.5), Francija 74.9 (75.5), Nemčija 69.9 (71.1) in Italija 62 (64).
Borza
Dne 7. julija.
Denar
V	današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Bruslja in Curiha nespremenjeni. Učvrstili so ee Berlin, Praga in neznatno Pariz, dočim so popustili tečaji Amsterdama, Newyorka in Trsta.
pilo proti uveljavljanju zakona o pobijanju draginje, ki ima v današnjih časih samo namen pokazati na trgovino in industrijo kol krivca zla sedanje krize. V debuti k predsedniškemu poročilu sta se oglasila dva govornika, pa je bilo poročilo vzeto soglasno na znanje.
Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podal Jernej Jelenič. Iz tega poročila je razvidno, kako ogromno je naraslo delo društva, kar se vidi posebno iz podatkov za tekoče leto. Sodnih prijav h konkurzom je društvo izvršilo lani v vsem letu 412, letos v prvi polovici pa že 226, lani je šlo za vsoto 1.3 milj., letos pa že za 8.8 milj. Din, od česar je 7 milj. bilo pri Pollakovem koukurzu. K poravnalnim postopanjem je društvo dalo 847, oz. letos že 1410 prijav, vsota prijavljenih terjatev pa je narasla od 5.5 na 6.9 milj. Din.
Kataster društva obsega 26.000 detajlietov, društvo jo izdajalo številne okrožnice in je informacijski oddelek lani dal nad 4.600 informacij. Članstvo se zelo poslužuje tudi opominjevalne službe.
Društveno članstvo je lani naraslo od 199 na 284, v tekočem letu pa že na 291.
Zanimivi so podatki o insolvencah, katere je navedel: leta 1931 je bilo razglašenih 481 konkur-zov in 094 poravnav, odpravljenih pa je bilo 434 konkurzov oz. 303 poravnave, v prvi polovici t. 1. pa je bilo razglašenih 416 konkurzov in 599 poravnav, odpravljenih pa je bilo 240 konkurzov in 458 poravnav.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je namesto odsotnega blagajnika podal Ivan Jeras, se tudi vidi veliko naraščanje poslov društva. Prebitek za 1931 znaša nekaj nad 31.600 Din, kar se porabi za odpis inventarja. Poročilo nadzorstva je podal Fr. Urbane. J Vsa poročila so bila sprejeta soglasno in z odobra-' vanjem na znanje.
Sprejete so bile nekatere izpremembe v pravilih, število odbornikov se je namreč povečalo od 6 na 10 s pritegnitvijo zastopnika Maribora in Celja. Soglasno je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Stane Vidmar, podpredsednik Iv. Jeras, odbor: Agnola Anton, Gorup Drago, Heinrihar Fr., Jelenič Jernej, Ljubic Josip in Schmitt Oskar, na" mestnika: Praprotnik Edvard in Kokalj Rudolf, nadzorstvo: Hedžet Matija, Urbane Franc in Volk Avgust.
Med samostojnim predlogi je omeniti pritožbo Majdiča i/ Celja glede slabega plačila državnih dobav, kar kvarno vpliva s svojim vzgledom. Končno je bil za častnega člana društva izvoljen dolgoletni predsednik lv. Samec, na kar je predsednik Stane Vidmar zaključil uspeli občn izbor z zahvalo navzočim.
Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski borzi. Zagreb jo notiral še Ne\vyork kabel 56.2388—56.5225.
Ljubljana. Amsterdam 2270.97—2282.33, Berlin
1332.87-1343.67,	Bruselj 782.40-786.34, Curih 1097.35—1102.85, London 200.84—202.44, Nevvvork
5601.88—5630.14,	Pariz 221.02-222.14, Praga 166.56 167.42, Trst 286.69—289.09.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kom-kenzacij 109.34O Din.
Čurili. Pariz 20.19, London 18.31, Newyork 512.62, Bruselj 71.30, Milan 26.175, Madrid 41.60, Amsterdam 207, Berlin 121.05, Stockholm 93.75, Oslo 90.30, Kopenhagen 99.40, Sofija 3.72, Praga 15.18, Varšava 57.45, Atene 3.30, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.70.
Dunaj. Dinar notira: valuta 12.30.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes živahnejša in so bili posebno v začetku borznega sestanka danes tečaji višji kakor včeraj. Kasneje so popustili ter so se popravili šele proti koncu borznega sestanka. Promet je postal znatnejši, saj je znašal na zagrebški borzi v vojni škodi 2000 kom. in v 7% Bleru 7000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 30 delnic Priv. agr. banke.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 43 bi., 7% Bler. pos. 37.50 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Narodna banka 3800—4000, Priv. agr. banka 197-203 (200, 197), 1% inv. pos. 48-50, agrarji 22.5(1 den., vojna škoda 184—187 (193, 188, 185, 187), 7. 184-185 (187, 189, 186, 185), 8., 9. 186 bi., 12. 180-186 (192), 6% begi. obv. 32-33, 8% Bler. pos. 36.50—37.50 (36, 37.50, 36.25, 36.50), 7% pos. DHB 39.50—42.
Belgrad. Narodna banka 3920 den., Priv. agr. banka 200—205 (203). agrarji 23 den., vojna škoda 186-186.50 (187, 183), 0% begi. obv. 32.75-33 (33, 32), 8% Bler. pos. 42 bi., 7% Bler. pos. 37-37.50 (37), 7% pos. DHB 39-39.50 (39.50).
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 60.25, Escompte-ges. 100, Aussiger Chemische 104.50, Mundus 8.45, Alpine 18.81, Prager Eisen 198.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 79 kg 114—116, okol. Sombor 114—116, srednja 79 kg 114 —116, gornja 79 kg 114—116, potiska 79 kg 110— 118, ladja Tisa 78 kg II8—120, ladja Begej 79 kg 114—110, ban. gornja 79 kg 111—112, par. Vršeč 78 kg 111—113, koruza bač., sr. gar. kval. 104—100, bač. gar. kval. okol. Sombor 100—ban. gar. kval. 103—105, sr. gar. kval. okol. šid 107—109. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet : 46 vagonov.
Chicago. Pšenica julij 48.75, sept. 51.50, dec. 54.625, koruza julij 29.125, sept. 32, dec. 35.25, oves sept. 20.375, dec. 22.25.
Winnipeg. Žito julij 54, okt. 57, dec. 58.125.
Za gimnazijo v Murski Soboti
Murska Sobota, 3. julija.
Ob koncu šolskega leta, ko se je mudil na štirirazredni gimnaziji v Soboti ministrski odposlanec g. dr. Jakob Kelemina, univerzitetni prof. v Ljubljani, so prinesle »Novinec, glavno glasilo Slovenski krajine obširen članek o soboški gimnaziji. Članek je vseboval apel na g. ministrskega odposlanca za obstoj te nadvse važne kulturne institucije v Slovenski krajini. Ker smatramo za potrebno, da zve širša slovenska javnost, hočemo na kratko obnoviti vse momente, ki na kratko govorijo za popolno gimnazijo v Soboti.
Slovenska krajina, ki ima približno 100.000 prebivalcev, zasluži že s tem eno gimnazijo. Če pomislimo, da bi v zdravih razmerah prihajali na soboško gimnazijo — kot so že — tudi dijaki iz ljutomerske in radgonske okolice, potem je njena upravičenost še večja ter bi bilo število dija-štva zadostno! — Na to je mislila vlada leta 1919, ko je dva meseca po osvobojenju Slovenske krajine odprla v Soboti gimnazijo kot prvo slovensko šolo v Slovenski krajini!
Vsaka naša spomenica za popolno gimnazijo je naglašala tudi to, da je gimnazija v Soboti na meji Avstrije in Madjarske kot čuvar naše države, narodnosti in kulture. Slov. krajina je pod Madjari imela svojo popolno gimnazijo v Monostru, ker so jo polnili naši slovenski sinovi. Četudi osemrazredna monošterska gimnazija ni imela mnogokrat toliko dijaštva, kakor okrnjena soboška, je Madjari nikdar niso nameravali zapreti! Zato je samo v hasek naše države in kulture, če se to nikdar ne zgodi tudi s soboško gimnazijo. In končno Slovenska krajina ima pravico, da dobi svoje domače vzgojitelje ter uradnike, kar ji pod tisočletno tujo vlado ni bilo v polni meri dano. Vsaka pokrajina države ima pravico, da da narodu inteligenco. Ne zato, da bi v naših uradih sedeli samo domačini, nismo tako zagrizeni! Zato, naj naši šolani ljudje gredo po vsej slovenski zemlji in vsej jugoslovanski domovini, da prineso tja našega dujia, drugi pa od tam svojega. Edino tako more priti spoznanje, ljubezen, mir med nas! To mislimo v smislu najčistejšega kulturnega zbliža n j a in kulturnega ustvarjanja brez ozira na današnje dnevne razmere, da ji prineso svpje prvine in svoj delež učenjaki, pisatelji, umetniki iz Slov. krajine, ki ni mogla dozdaj sodelovat v enaki meri z ostalimi pokrajinami pri graditvi naše kulture! To je po naši misli jedro vprašanja, najvažnejši dokaz, da je popolna gimnazija v Soboti nujna, ne samo zaradi naših malih pokrajinskih potreb, temveč zaradi potreb vsega našega slovenskega ljudstva in naše jugoslovanske države!
Leta 1929 je bil ministrski odposlanec g. dr. M. Ibrovac, profesor na univerzi v Belgradu, zelo zadovoljen z uspehom prve mature na gimnaziji v Murski Soboti. Spoznal je potrebo, da mora naša gimnazija postati popolna in nam je obljubil, da jo bo zagovarjal na višjem mestu. Zdaj prosimo g. min. odposlanca dr. Kelemino, naj pregleda naše razmere, našo prošnjo in naj podpre našo zahtevo, da dobi Slovenska krajina popolno drž. gimnazijo!
Šport
Deseto zborovanja JSZZ
V nedeljo, dne 10. t. m. se vrši v Ljubljani ob 9 v zeleni dvorani (pritličje) hotela »Union« X. redno zborovanje naših zimskih športnikov. Za zborovanje, za katero je dovoljena polovična vožnja za vse vlake, je veliko zanimanje v športnih krogih. Opozarjamo zimske športnike, da se udeleže skupščine polnoštevilno.
Seja ljubljanske zimsko-sportne podzveze je danes ob 20.30 v posebni sobi kavarne Emona.
STAFETNI TEK NA 62 KM DOLGI PROGI.
Zimsko-sportua sekcija SSK Maratona v Mariboru priredi dne 28. avgusta velik štafetni tek na 62 km dolgi progi Dravograd-Maribor. Progo mora preteči 12 tekačev, vsak na 5 km, prvi 7 km. Pri teku lahko sodelujejo vsi klubi na teritoriju MZSP. Ker so darila vsekakor zelo privlačna — zmagovalna štafeta sprejme prvenstveno darilo, poleg tega pa vsak njen tekač po en par smučk, je upati na lep odziv od strani prizadetih klubov.
PRlMORJE:GRADJANSKI.
V nedeljo se prične zopet tekmovanje za državno prvenstvo. V Ljubljano pridejo zagrebški purgerji, da se pomerijo s Primorjem, ki je dosedaj, tako kot Ilirija, ostalo brez točk. Ne bo lahko premagati Gradjanskega, toda če fantje zaigrajo tako, kot so v drugem polčasu proti Rapidu, potem bo moral Gradjanski gledati, kako bo odnesel uspeli iz Ljubljane. Ne vemo, ako mu bo uspelo doseči tako zmago, kot jo je v tekmi proti Iliriji, ko je naletel na nerazpoloženo moštvo našega prvaka. Pri-morje bo znalo drugače zaigrati. Tudi mora, kajti v nedeljo imata naša kluba zadnjo priliko, da si priborita vstop v ožje tekmovanje za državno prvenstvo. Zmagi zagrebških klubov pomenita izločitev obeh naših vodilnih. Zato se bosta gotovo oba potrudila in skušala doseči zmage. Primorje v Ljubljani na lastnem igrišču bo imelo lažje stališče od Ilirije, ki mora v Zagreb, kjer igra z \ ietorip, ki je zmagala v Ljubljani Primorje s 2:0. Torej upajmo na zmago naših fantov.
NAJBOLJŠI NOGOMETAŠI NA BALKANU.
Štiri balkanske države so poslale v Relgrad svojo najboljše nogometaše. Kot ponavadi, se jc ludi ob tej priliki sprožila misel sestaviti reprezentanco Balkana. Svoječasno se je dosti pisalo o reprezentanci kontinenta, katera bi igrala proti Angležem. To je bilo takrat, ko Angleži še niso prihajali na suho in so igrali le doma. Seveda iz te moke se ni posrečilo speči hlebec kruha. Najbrž« tudi iz predloga sestaviti najboljše moštvo Balkana ne bo nič. Zanimiv je pa predlog vseeno. Pričnimo kar z vratarji: Dermonski (Bolgar), Spasič je na tretjem mestu, desni branilci: dr. Ivkovič (Jugoslovan), levi: Mištalov (Bolgar), desni krilec: Arsenijevič (Jugoslovan), srednji krilec: Steinbach (Romun). Gayer je na drugem mestu, Premrla ni med štirimi najboljši mi, levi lialf je zopet naš Marušič ali pa Lehner, tudi desno krilo je naše, simpatični Tirna-nič, toda dobrih desnih zvez nimajo na Balkanu. Ne ena zveza, ki jo nastopala na turnirju ni zadovoljila, srednji napadalec je seveda Živkovič, ki je zabil največ golov, levo zvezo imajo Bolgari in sicer Pe-ševa, potem pride zopet naš Zečevič. Izbrano moštvo bi bilo sestavljeno po igri na balkanskem turnirju: Dermonski,-Ivkovič, Mištalov,-Arsenijevič, Steinbach, Marušič,-Tirnanič, Schvvarz (Romun), Živkovič, Pešev, Zečevič. Torej šest naših, trije Bolgari in dva Romuna. Večino tvorijo naši igralci, ki pa niso mogli zmagati, čeprav imajo boljše igralce. Torej ponoven dokaz ,da pri nogometu ne zmaguje vedno znanje, temveč tudi volja in borbenost. To so pokazali Bolgari. Zaslužena je bila zmaga, zato so tudi bili deležni triumfalnega sprejema, ki jim ga je priredila domovina.
RAZNE ŠPORTNE VESTI.
Sedaj jo dokončno sklenjeno, da priredi svetovno nogometno prvenstvo Italija. Priprave za ta veliki dogodek so se že pričele. Mislimo, da so edino v Italiji v stanu res brezhibno izvesti to prvenstvo. Imajo stotisoče gledalcev, ki so najboljša garancija, da bo tekmovanje tudi finančno uspelo Poleg tega se je pa kvaliteta italijanskega nogometa tako dvignila, da spadajo že danes med najboljšo nogometaše Evrope. Dokaz sijajni rezultati v konkurenci za srednjeevropski pokal.
Na slovanskem nogometnem turnirju se je Hajduk postavil. Poročali smo že, da je Bohemians organiziral turnir, na katerem naj bi sodelovali najboljši slovanski nogometni klubi. Prirediteljem načrt ni uspel v celoti. Rusov in Poljakov ni Zastopani so samo prireditelj s šparto, Levski iz Sofijo m Hajduk. O rezultatih prvih tekem smo že poročali. V drugi tekmi se je Hajduk za poraz od šparle rehabilitiral. Premagal je prvaka Bolgarske Lev-skija s 6:0. Hajduk igra še z Bohemians. Zmaga li, potem ni izključeno, da zasede drugo mesto. To bi bile nekaj za >mijstora sa mora«.
Ker so nekateri gledalci tekme Bolgarsska-Francija napadli našega sodnika Fabrisa, je zbor sodnikov sklenil bojkollrjti Bolgarsko nogometni zvezo. Sicer so se pa funkcijonarji bolgarske Zveze oprostili pri sodniškem zboru osebno, ko so bili v Belgradu, to.la sklep ostane v veljavi tako dolgo da dobo pismeno zadoščenje nogometne Zveze' Bolgari bodo najbrže prav radi dali zadoščenje, ker vedo da sc je našemu najboljšemu sodniku napravila krivita.
O) u. —
s
nO <B
»6.S > ~
a oco
a a kj
T a ->
"J CD s-i
► K« ®
S-gcsi > <jT
a
® I a
S8 1 «
h* ■ a
!52 S S ef >
■S-9 o «3.2
| O o <<
=5 £ O 00
■•sir3 1*3
S ..sa ■»ah :« SO
•• "k,
S .J2
0) m £3 t» co j-
I* .3
•M
S
Q ž
HN
m o ..
. >ja
>g 5! N > d
»
„ a>
3 N
m
O g
I
48.3
.2 -o
K
HJ O 5
S
Igo
""S —T .
I
r=-55 J
a--, o
> <u * a > <n —.
aw
° I
M I
Roland Dorgeles:
Leseni križi
77
»Ne derite se tolikanj,« je zaklical Maroux, ki nas je v diru dohitel. »Še dobe nas, potlej pa imamo.«
»Zares,« je pritrdil Lemoine, ki je leno vlekel za seboj svoje velike noge. »In če nas cipe slišijo tako kričati, nam prav gotovo ne odpro.«
Poslušno smo udušili naše veselje in se priglu-šeno hahljali.
»Komaj, da še zdržim,« je priznal Sulphart.
/Gospodinja je neki ernkasta in brhka, kar hudo zala ženska,« je pripovedoval Bouffioux.
E j, potem jo pa poznam,« je zavpil Broucke.
Tako velike oči ima kakor krožnik. Če je res ta, potlej bo pa že špas ...«
Prišli smo na konec vasi, kjer so stale hiše bolj daleč narazen. — Ob kraju ceste smo opazili nekaj črnega.
.Straža!« je vzkliknil Maroux.
Vojak, star domobranec, se je naslanjal na puško in nam mirno zrl nasproti. Glavo je imel do oči zavito v šel, tako da mu je glas zvenel priglušeno.
Nemara, da ne poznate gesla?« nas je vprašal. »Clermont je...«
Veseli nepričakovanega obvestila smo šli hitro mimo in v jasni noči kmalu zagledali veliko poslopje, ki je z zaprtimi oknicami ležalo v mesečini.
»Tu je!«
S tihimi koraki smo se približali. Da, prišli smo prav: nad vrati visi bol šopek. Vsi so ga zagledali istočasno in veselo mrmranje ie zahvaljevalo Rouf-fioux-ja.
»Potrkal bom,« de Sulphart razburjeno.
Potrkal je. Poslušali smo, skoraj brez diha, in se ki koklja. Sulphart je pritisnil na vrata uho in nam gnetli naprej. Broucke se je tiho hahljal kakor kokoš, dajal znamenja, naj bomo tiho. Slišali smo korake, potem se je v ključavnici zavrtel ključ in vrata so se napol odprla. V pasu luči smo za trenutek zagledali lep, zelo bled ženski obraz s črnimi trakovi okrog glave. Že naslednji hip pa so se vrata s treskom zopet zaprla.
»Je že prava! je zavpil Broucke, ki ni bil videl drugega kakor oči, lepe velike oči.
»Kaj pa je to?;; se je začudil Bouffioux.
Osupli in razočarani smo stali pred zaprtimi vratu Nihče ni vedel, kaj bi to pomenilo.
»Lovači se je bržčas zmešalo,« je zagodrnjal Sulphart, ki sc ga jc žc spet lotevala jeza. »Hej, tu notri, slišite...«
In potrkal je na vrata.
»Menda nas ne bodo pustile na dvorišču, kaj?«
Lemoine, ki je stal v ozadju in držal roke v žepu, je pomenljivo zmajal z glavo.
Preveč nas je, : je presodil. »Nekaj bi se jih bilo moralo skriti.«
»To še ni noben vzrok, da nam ne bi odprla,« se jc togotil Sulphart.
In s pestjo je surovo udaril parkrat po vratih. Nič se ni,ogla si I o.
»Nak, kako bi jo s prekljo naučil, če bi bil civilist,« je revsknil s stisnjenimi zobmi.
Lemoine šo ni obupal. Ni mogel verjeti, da se je bil« tako vroče zaželjen« »reča namah razkadila v nič.
»Prav gotovo sc vrne,« jc mrmral sani pri sebi.
»Nismo brez denarja, plačali bomo,« je zavpil Bouffioux, ki je poznal žensko srce.
Lemoine je za vse slučaje zaklical geslo: »Clermont, Clermont!', domnevajoč, da sprejemajo morda samo vojake, ki imajo po predpisih dovoljen dopust.
Vsak je kričal, kar bi utegnilo po njegovih mislih ženske prepričati.
»Hej, putke! Prišli smo vam pod okno zapet! Odprite nam! Imamo peneze... Dali bomo za šampanjca.«
Sulphart je glumil, kakor da ubira strune in začel pred razsvetljenimi okni peti serenado:
Si je chante sous ta fenetre, Ainsi qu'un galant troubadour...
(Če pojem pod tvojim oknom, zaljubljen trubadur ...)
Drug je glasneje bobnal po vratih in vpil: »Gospodinja, gospodinja!« V tem pa je skušal Broucke splezati po zidu do zaprtih oknic. Pa še zmerom ni bilo nikogar odpirat. Tedaj smo vsi skupaj začeli peti pripev:
Si tu veux faire mon bonheur
Marguerite! Marguerite!
Si tu veux faire...
(Če hočeš me osrečiti, Margareta, Margareta! Če
hočeš ...)	fi, ,„ _
> ...
Ženskam je morala biti glasba"pri srcu: vrata sc se odprla, topot na stežaj.
»Oh!« je zavpil. naš trop.
To jo bilo kakor dolg vzklik občudovanja, ko se o priliki umetnega ognja dvigne prva raketa. In potem smo planili naprej..
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Dva pletilna stroja
8 vzamem takoj v najem. Sprejmem tudi učenke za pletiljstvo. Prek, Ljubljana, Karadžičeva tdica 16.	(b)
Trgovskega potnika
solidnega in treznega, dobrega prodajalca, ki zna samostojno upravljati avtomobil, sprejme Veko-slav Kramarič, Ljubljana, Poljanska cesta 3, trgovina razglednic in pis. papiria en gros.	(b)
Vsaka br-eda 1 Din
ODDAJO:
Kupimo
Vsaka beseda 1 Din
Vrednostne papirje
, kupuie Komanditna druž-Lokal	ba M Jankole. Selenbur-
za pisarno ali trgovino j gova 6<I1.	(k)
oddam takoj ali pozneje. Vprašati: D. Rovšek, fotograf, Kolodvorska 35, n
Vsaka beseda t Din
Več parcel
po ugodni ceni naprodai Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani Ipj
Vsnka beseda 1 Din
IŠČEJO: Majhno stanovanje
snažno, išče gospodična-uradnica v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 10.148. (c)
ODDAJO: Stanovanje
s tremi sobami se odda Stari trg 24/11.	(č)
Stanovanje
v novi vili na Prulah se odda 1. novembra. Pogoj vnaprejšnje plačilo 20.000 Din. Ponudbe na upravo pod »Udobno stanovanje«
št. 10.118. (č) ----
Kletno stanovanje »oba in kuhinja se odda za avgustov termin na Poljanskem nasipu št. 10. Več se poizve v upravi »Slovenca« št. 10.163. (č)
Stanoval je
treh sob, kuhinje in ostalih pritiklin se odda za avgustov termin na Poljanskem nasipu št. 10. Več se poizve v upravi »Slovenca« št. 10.162. (č)
Prazno sobo
oddam. Triglavska ulica 3, ob Dunajski cesti, nasproti spomenika. (s)
Dve sobi
se oddasta v najem v Radečah št. 26 — najraje samcu krojaču.	(s)
m m m sa«^
Čitajte in širite »Slovenca«!
BgiaasggsaaffiHatjsg?
Nova hiša
štiristanovanjska, v predmestju Ljubljane naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.171. (p)
Stavbne parcele
v Stožicah in na Brinju po 25, 30, 50 in 55 Din naorodaj. Goričan, Bežigrad 13.	(p)
Stavbne parcele
v prekrasni legi ob vodi, pripravni za kopališče, so ugodno naprodaj v Skofji Loki. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.152. (pl
Suhe gobe
ponudite tvrdki FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska ccsta
št. 67 (nasproti mitnice).
Vmka beseda I i-iu
Prvovrsten motocikel
»Peugeot« 327 cnv1, 4 10 HP, model 1931, turni, blokmotor, »Marchal« razsvetljava in klakson, nov, po zmerni ceni naprodaj. Florijančič, Nunska ulica št. 3.	(f)

Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zju-trai do pol 1 popoldne in od 2 do b popoldne. Telefonska šlev 3030.
Enostanovanjsko hišo
z zemljiščem v Ptuju, Mariboru ali okolici, kupim. Ponudbe s popisom lege, ter pogoje takoj na upravo Slovenca« pod šlev. 10.144.	(p)
i'!i, .CUffliiS
Vas*
M®"* . .. .»., ,-edno 'a k o ne cltd^ ..»ffliT
Vsaka besedo 1 llin
»ORAHOL«
varuje polt pred škodljivimi vplivi solnca in zraka. Ne samo, da preprečuje bolne otekline, ampak varuje tudi kožni pigment, da se ne pokvari. Solnčne pege popolnoma izostanejo, barvilo potem-njuje in cela polt dobi zdravo, bakreno rjavo barvo. - Pri nakupovanju je treba paziti. Obstoja sam o en .Orahol' tovarne RAVE. Cena slekleničici 6 Din v lekarnah, droge-rijah in parfumerijah.
Vsaka beseda 1 Din
Tri spalnice
črešnjeva, javorjeva, brestova — takoj naprodaj. Lesna industrija Franc Martinec, Škofljica. (š)
Vsaka hesedB 1 Din
Novi obrtni zakon
se naroča pri Komandit-ni družbi M Jankole — Selenburgova 6'H	II)
Konfekcija — moda!
Naiceneiši nakup. Anton Presker. Sv Petra cesta št 14. Ljubljana	(I)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi naiugodneie iti naiceneje tvrdka Kari Preiog Ljubljana Židovska ulica in Stari trg. II)
Za setev
prodaja
ajdo, koruzo, graboro. rdečo deteljo in lucerno
po najnižji dnevni ccni
FRAN POGAČNIK
Ljubljana, Dunajska c. 67
(nasproti mitnice)
Železna blagajna
Wertheim ugodno naprodaj Vprašati pri Društvu posestnikov, Ljubljana — Salendrova 6.	(1)
Puhasto perje
čisto, čohano do 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosje po 130 Din kfi in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica oeria
Svež mlad fižol
kg 3 Din, mlad krompir kg 3.50 Din, sveže hruške kg 4 Din, sveže kumare kg 4.50 Din, razpošilja brzovozno franko naročnik po 25 kg — G. Drechsler, Tuzla. (1)
Konjskega gnoja
več voz takoj naprodaj. Izve se v trgovini Osvald Pengov, Karlovška cesla št. 19.	(1)
Telefon St.
2951
Tvrtlkii
IV. SCHUM1
llolenjakit testa, milil lepa. suha drva in prvovrsten premog.
niftnarfi f
Rž. proso, ajdo in lefimea kupite najceneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Kesljeva cesta 24. Veletrgovina žita io moke.
• VRATNIKI
sAmvma
Vsaka beseda 1 Din
Joughurt
sladka smetana ISchlag-obers), stolčena. z rdečimi jagodami, izvrstna, se dobi samo v Mlekarni, Dunajska cesta 17 (Mc-diatova hiša).	|t)
J. L. A M
MA E1B+K
Čevlje
zalogo in prodajo prevzamem v Ljubljani. Ponudbe pod Garancija« štev. 10.044 na upravo. (t)

FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi
iotoodd. Jugoslovanske knjigarne
V Ljubljani Zahtevajte ceniki
Splošno mizarstvo Cerar P. Sušteršic
Št. Vid nad Uufoijano
Ijdelovanje pohištvene opreme po najmodernejših lastnih in po danih načrtih kakor tudi okenskih lesenih roJet, žaluzij itd. po zmernih cenah
Potrta najgloblje bolesti naznanjava, da je Vsemogočni vzel k Sebi našega iskreno ljubljenega brata, bratranca, svaka in strica, gospoda
Ignacija Ileršiča
višjega poštnega oskrbnika v pokoju
dne 7. julija ob 9 dopoldne, previdenega s svetotajstvi.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto 9. julija ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Levstikova ulica 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Predragega rajnika priporočamo v molitevl LJubljana, dne 7. julija 1932.
Žafajoča sestra FRANČIŠKA in brat ANTON
t Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moj iskrenoljubljeni soprog, gospod
Franc Bračič
posestnik in gostilničar
v sredo 6. julija 1932 ob tričetrt na 22 po kratki, mučni bolezni, v 43. letu starosti boguvdano zatisnil oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti v petek 8. julija ob 18 na pokopališče v Rogoznici. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 9. jul. ob 7 v farni cerkvi pri minoritih.
N o v a v a s pri Ptuju, 7. julija 1932.
Julija Marica Bračič, soproga.
Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju naznanja žalostno vest, da jc njegov predsednik gospod
Franc Bračič
posestnik in gostilničar
v sredo 6. julija rrečer po kratki in mučni bolezni zatisnil oči.
Pogrob bo v petek 8. julija ob 18 na domače pokopališče.
Ohranimo blagega pokojnika v častnem spominu!
ODBOR.
Ubija
Muhe Ko""irf<; M«ljcc„ S/je",ce Žotiorc Krava
Stenice so gnusni krvosesi! Po dnevu žde v umazanih luknjah in razpokli-nah, a po noči izlezejo, da Ti kratijo spanje in sesajo kri! Zelo pogosto prinašajo kužne mikrobe. Zavaruj se pred to ostudno kugo,
Škropi Flit in ugonabljaj hitro in enostavno muhe, komarje in ves drugi mrčes. Flit je na glasu po celem svetu kot nenadkriljivo tovrstno sredstvo. Pazi na vojaka na rumeni konvi z črnim robom.
Ako ni v takšni plombirani konvi, ni Flit.


4-
rotrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni tatek, stari tatek, tast, brat, stric, gospod
Maiija Golobic
uslužbenec tobačne tovarne v pokoju
v sredo 6. julija 1932 zvečer po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete verc, v 69. letu starosti, Bogu vdano umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti Bolgarska ulica 26 na pokopališče k Sv. Križu v petek ob 5 popoldne.
Ljubljana, dne 7, julija 1932.
GLOBOKO ŽALUJOČI.
HRANILNICA IN POSOJILNICA PRI SV. JURIJU OB JUŽ. ŽEL. javlja pretužno vest, da je njen ustanovni član in član načelstva od njene ustanovitve gospod
Frane Gerzina
posestnik, bivši župan, mnogoletni odbornik in častni občan trške občine, odlikovan z redom sv. Save
danes ob 17 po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 72. lelu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v petek 8. julija ob 9. Svetila mu večna luč —- preostalim naše globoko sožalje! S v. J u r i j ob j u ž. ž e L, dne 6. julija 1932.
Umrl nam je naš srčno ljubljeni brat, svak in stric, gospod
Potokar Kari
poslovodja
danes, dne 7. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere.
Pogreb predragega pokojnika bo v soboto 9. julija 1932 ob pol 6 popoldne od doma žalosti Karlovška ccsta št. 15 na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! V Ljubljani, dne 7. Julija 1932.
Adoll, Josip in Marija, brata in sestra. Olga roj. Fodransperg, svakinja. Bojan, nečak.
Za Jugoslovansko tiskarno t LJubljani: Karel Ce&
izdajatelj: Ivan RakovM.
U-^dnik: Frane Kremžar,