2D7. Številka. V Ljubljani, i sreda IL septembra 1918. ti leto. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Antro-Ogrsko: celo lete skopaj naprej • . K 50 — pol leta Četrt leta na mesec 25 -13 — 450 za Nemčijo: celo leto naprej .... K 55 — za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej .... K 60*- Vpcasanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. (spodaj, dvorišče levo). Enallova nlica si. 5, telefon 41 85. Uhaja vsak dan sveCer Invsarall aedalja la prasnile«. Inserati se računajo po poraoljenera prostora in sicer 1 mm visok, ter 54 mm Širok prostor:enkrat po 12 viru, dvakrat po U viru, trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vli. Pri večjih Inserdiah po dogovoru. Nori naročniki naj pošljejo naročam > Teaao ^* 90 aikmsalol. TM Na sara o pUaeae naročbc brez pasla t »e deaarja se ae aortao likakor ozirati. „Narodna tiskarna" telefon it 85. :cio leto naprej ool teti .Slovenski Narod* velja v Ljubljani dostavljen na dom ali Če se bodi ponj: . . . . K 48-— I četrt leta „ .....24*— I na mesec „ . , 12.— 4*— Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredalstvo i Knallov* alica it 5 (v L nadstr. levo), telefon si. 34 Dunaj, 10. sept. Piva seja fmančnega odseka ie potekla razmeroma mirno in brez noseb-ne senzacije. Udeležba od strani odse-kovih članov je bila velika. Vladne stranke so se zbrale skoraj pol noš te-vilno, a tudi opozicija ie bila dobro zastopana. Pozornost je vzbudilo, ko je prišel v odsekovo dvorano tudi bolni češki poslanec dr. Komer. Slovanska opozicija se je postavila na stališče, da odsek ne more sklepati o novih davčnih zakonih, dokler ne izrazi svojega mnenja o njih plenum poslanske zbornice. Vendar pa so postopale opozicijonalne stranke zelo koncilijantno in se omejile na demonstrativni predlog, ki ga je stavil češki poslanec Funk, naj se zasedanje finančnega odseka odgodi, dokler ne zavzame svojega stališča do davčnih predlog zbornica sama. Nemški poslanci so imeli še tik pred začetkom seje posvetovanje z ministrskim predsednikom baronom Hussarekom, kateremn ie prisostvoval tudi finančni minister baron Wimmer. A tudi na tej zadnii konferenci se ni posrečilo potolažiti nemške opozicijonalne frakciije in tako so člani finančnega odseka doživeli na seji kii-riozum, da je obstruiral proti »državnim potrebščinam« ravno predsednik onih krogov, ki so vedno klicali po vilicah za slovanske »veleizdajalce«. Poslanec Teufel je namreč predlagal, naj se odsekova seja zaključi in odsek tako dolgo odgodi, da bo predložila vlada popolnoma nov finančni načrt in se zavezala, da odpusti iz vojaške službe vsaj 600.000 mož iz starejših letnikov in iz -kategorije manj sposobnih. Odsek je sprejel v današnji seii davek na šampanjec. Za predlog so glasovah tudi nemški socijalni demokrat?e. ker spada ta davek med davke na luksusne predmete, Več kot dvomljivo pa je, ali bodo glasovali tudi za one davčne predloge, ki obremenjujejo predvsem široke slo?e prebivalstva. Zato se vladni krogi zelo motijo, ako iz poteka današnje seie sklepajo, da bodo sprejeti v odseku rudi davčni načrtL Iz sejnega poročila prinašamo: Sejo je otvori! ob 4. popoldne odsekov predsednik poslanec L6\ven-stein. ki je apeliral na navzoče, naj kolikor mogoče hitro rešijo predložene fjavčne predloge. Poslanec Jarc je predlagal, naj se dnevni red v toliko spremeni, da bo razpravljal odsek najprej o povišanju krušnih cen. Ko je stavil še poslanec Teufel svoj obstrukcijski predlog, se je oglasil k besedi' ministrski predsednik baron fiussarek, ki je izvajaL da zasleduje \iada s svojo davčno zakonodajo predvsem cilj, pokriti tekoči deficit I"9 milijarde kron. Rešitev velikega finančnega načrta in definitivna ureditev državnega gospodarstva bosta mogoči še le po vojni. To pa je treba pripravljati že sedaj, zato bo vlada predložila novo vrsto davčnih zakonov, ko bodo sprejeti ti, ki so sedaj v razpravi. Baron Hussarek je apeliral na vse odse-kove člane, brez razlike narodnosti in stranke, naj se stvarno udeležujejo od-sekovega dela. Po govoru ministrskega predsednika barona Hussareka se je razvila daljša debata, v katero je posegel tudi finančni minister baron Wimmer. ki se je izrekel proti predlogom slovanske opozicije in poslanca Teufla. Poslanec Funk je v imenu Cehov in Jugoslovanov predlagal, da prekine odsek zborovanja, dokler se ne sestane poslanska zbornica. Njegov predlog, kakor tudi predlogi poslancev Jarca in Teufla, so bili odklonjeni. Predlog poslanca Teufla o odpustitvi 600.000 mož manj sposobnih je bi! odkazan finančnemu odseku. Nato je bil sprejet zakonski načrt o davku na peneča vina. Prihodnja seja bo jutn. Na dnevnem redu je razprava o davku na premog. Parlamentarne vesti. Posvetovanja slovanskih poslancev. Dunaj, 10. septembra. Danes dopoldne je imelo predsedstvo Češkega Sva-za sejo. na kateri so med drugim sklenili, da intervenirajo pri prehranjevalnem ministru Paulu zaradi prepovedi prometa z nahrbtniki. Po seji se je vršilo skupno posvetovanje čeških, jugoslovanskih in opoziciicnalnih poljskih zastopnikov. Določila se je taktika za skupno postopajne v predstoiečem parlamentarnem delovanju, zlasti pri sejah finančnega odseka. Poslanec Einspinner se umakne iz političnega življenja. Dunaj, 10. septembra. -Parlaments- Korrespondenzt poroča, da poslanec r^spirnipr.jti je zastopal predvsem interese nemških obrtnikov, vsled intrig, ki so se kovale proti njemu v krogih alpsko-nemških Volksratov, po razpustu drjavnega zbora ne bo več kandidiral. Umakniti se namerava povsem iz političnega življenja. Poslanec Mastalka ne odstopi. Dunaj, 10. septembra. Poslanec Ma-sLalka ie sporočil predsedniku zbornice dr. Grossu. da umika svoječasno odpoved državnozborskega mandata. Pač pa vstraja na odstopu kot član komisije za držav, dolgove. Njegov namestnik v tej komisiji je poslanec Seitz. Odsek za vojno gospodarstvo, Dunaj, 10. septembra. Vojno-gospo- darski odsek je nadaljeval debato o preskrbi ljudstva z obleko. Poslanci so zahtevali, naj prevzame država vsaj vse upravne stroške uradne akcije za preskrbo z obleko in prispeva iz državnih sredstev k nabavnim stroškom za srednje in nižje sloje. Vlada naj stopi v zvezo z vojaško upravo, da pridobi za civilne potrebe one zaloge vojaških oblek, ki so za vojne potrebščine nesposobne. Poljski klub za nove davke. Krakov, 10. septembra. Parlamentarna komisija Poljskega kluba je imela včeraj tukaj pod predsedstvom poslanca dr. Tertila sejo, v kateri je sklenila, da bodo glasovali Poljaki v finančnem odseku za vladne davčne zakone. Stališče Poljakov v plenumu poslanske zbornice bo odvisno od tega. v koliko bo med tem vlada izpolnila poljske zahteve. — Predsestvo Poljskega kluba je sklicano k seji za v četrtek 12. t m. na Dunaju. Krizo u Hrvatsko!. * Zagreb, 8. rujna. Banska kriza u Hrvatskoj postaje sve zanimljivija. U znaku Czerninove ere demokratizacije, a nakon ruske revolucije, došla je na vladu koalicija, te je tako* bio proveden parlamentarni režim i u Hrvatskoj. I do nedavna živilo se mirno. Demokratizacija omogućila je znatnu konsolidaciju prilika, u koliko je bila moguća. Ali sada je kaos, koji je nastao u monarkiji uslijed posljednjih dogodjaja na franceskom ratištu, u vezi s bečkim osnovama o pre-uredjenju monarkije, te s madjarskim zahtjevima za rekompenzaciju uslijed namjeravanog austro - poljskog rješenja, zavitlao s Hrvatskom, a time i sa njenim stranačko - političkim orijenta-cijama,prva faza krize doduše je sretno prebrodjena, koalicija i ban Mihalović još su na vladi, ali nitko ne zna, što će se sutra dogoditi, za koju politiku će se odlučiti vlastodržei u Pešti, a naročito u Beču, a prema tome, kako će se odrediti i koalicija. Kriza je samo postala latentnom, ali će ptmovno morati da izbije, ili nešto prije, ili nešto kasnije. Sadanja kriza samo je Jedan sukob u borbi, koja se već kro2 desetljeća vodi medjn hrvatskom gradjan-skom demokracijom, koju podupire seljaštvo i inteligencija, te madjarskorn feudalnom reakcijom. I što se u Hrvatskoj prilike više konsolidiraju, tim više Hrvatska dolazi u sukob s madjarskim šovinističkim i imeperijalističkim težnjama. Zato u Pešti baš kao ni u Beču ne mogu mirno gledati, kako se u Hrvatskoj sve više jača demokratski jugoslavenski pokret — dok se u Ugarskoj plovi sve više u vode izrazite feudalno - reakcijonarne politike. Ja^no im je, da tako dalje ne smije da ide, i iugoslaveski problemn mora se nekako »riješiti-:. Husarekove osnove i rješavanje austro - poljskog problema povodom nenadnog sestanka u njemačkom glavnom stanu i u Beču tako su samo uskorili krizu. Madjarska oligarhija hoće da »riješi« jugoslavenski problem s izravnom aneksijom Bosne i Hercegovine, a eventualno i Dalmacije Ugarskoj. S njima bi se postupalo otprilike, kako se dosada postupalo s Hrvatskom i Slavonijom. Naravno da za to »rješenje« madjarska vlada ne može da naidje, osim kod nemoćnih frankovaca, na nikakvu potporu ni u Hrvatskoj ni u Bosni. Akcija, koja se u tu svrhu povela u Bosni, bijedno je skrahirala. Nasuprot ovog madjarskog stoji austrijsko rješenje jugoslavenskog problema. Beč bi htio, da se Bosna i Dalmacija združe s Hrvatskom, a preko da budu sva ta područja u realnoj uniji s Hrvatskom. BI 11 se BeČ uostalom htio odreći Dalmacije, jako je dvojbeno. Ne zna se takodjer. kako bi se precizirao državopravni odnos prema cjelokupnoj monarkiji. To bi odvisio od dalnjeg tijeka ratnih i političkih dogodjaja. Ta osnova opire se jedino na šaku frankovaca u Hrvatskoj, te na Stadlerovu grupu u Bosni. U Beču i Pešti radi se na kompromisu, kako bi se cijeli problem riješio sporazumno na način, koji bi odgovarao i austrijskim i madjarskim interesima. I jedna i druga osnova hoće da u zametku uguši jugoslavenski pokret tako, da odijeli Slovence. Hrvate se hoće zadovoljiti sa t. zv. »hrvatskim kurzom«, što bi kod Slovenaca imalo ojačiti separatističke tendence.te jih odvratiti od jugoslavenske koncepcije. Oni bi se morali žmiriti sa svojim geografskim položajem medju Trstom i Bečom. A u Hrvatskoj bi imao započeti t. zv. »hrvatski«, odnosno frankovački kurz s izrazitom protujugosla-venskom i protusrpskom tendencom. Koalicija može u Hrvatskoj ostati na vladi samo tako dugo, dok s tim osnovama ne dodje u konflikat Kriza u Hrvatskoj odvisi dakle samo od toga, kada će se i kako će se kušati provesti te osnove. Koalicija je po svojoj koncepciji jugoslavenska stranka. Nastala je iz pokreta za jedinstvo Hrvata i Srba. Ali ona je ujedno pod silom prilika oportunistička, gouvernementalna i unionistička stranka. Odatle sva dvoličnost njene politike. Kako daleko će ići u svome oportunizmu, teško je reći. Svakako bi njena »gospodarska grupa« htjela, da se u svaku cijenu održi na vlasti. AH ne može se poreći, da se samo njenoj vladavini ima zahvaliti, da su i političke i gospodarske* prilike n Hrvatskoi barem onakve, kakove jesu i da koalicija ipak s jedne strane zaštićuje jugoslavenski pokret i omogućuje njegovu konsolidaciju. Zato se i u Beču i u Pešti boje, da sa svojim osnovama o razbijanju jugoslavenskog pokreta ne natjeraju koaliciju u opoziciju. Jer izgubi li koalicija vlast, izgubila bi i svoj raison d' etre kao oportunistička, gouvernementalna i unionistička stranka, stavila bi se kao najveća stranka otvoreno na čelo nacijonalne koncentracije, te bi usprkos pritiska ev. komesarijata provela jedinstvo jugoslavenskog pokreta u monarkiji. Taj bi tada postao tako jaki faktor, s kojim će morati da računa sva svjetska po-litika. NemSko-španski spor. Budimpešta. 10. septembra. »Az Est« poroča iz Madrida, da sta imela nemSki poslanik vojvoda Ratibor in Španski ministrski predsednik Dato v San Sebastianu dve-nrno konferenco. Po tej konferenci je zavladalo mirno razpoloženje v časopisju. En-tenti prijazno časopisje napada vlado, Če5, da bi se dalo po teh konferencah sklepati, da imajo razgovori Nemčiji prijazno smer. Berolin, 10. septembra. »Vosslsche Zeitung« piše: Z ozirom na pretirane go-vorice o špansko - nemškem sponi, je treba poudarjati, da je pretrganje stikov med Špansko in Nemčijo izključeno. LISTEK. Poljsko slovmutvo. Pred kratkim smo čitali, da je bfl profesor Marijan Zdziechowski črtan iz vrste profesorjev krakovskega vseučilišča* ker se nahaja v inozemstvu in je baje dobil profesorstvo na Angleškem. Njegovo ime je tesno spojeno z novejšim slovanofilskim pokretom med ga-liškimi Poljaki Tega pokreta ne smemo zamenjavati s takozvanim »neoslaviz-mom«, ki se je začel okoli leta 1908. ter je med Poljaki imel pristaše zlasti na Ruskem Poljskem (Dmowski).Slovanska struja Zdziechowskega je nekoliko starejša in je imela drug značaj. Profesor Marvan Zdziechowski je leta 1901. v Krakovu ustanovil »Klub Slowianski«, ki je leta 1905. začel izdajati revijo >Swiat SJowianski«. 1 a organizacija je družila v sebi najboljše poljske poznavatelje slovanstva, iskušala je vzgajati novih, razpravljala o vseh važnih in kočljivih slovanskih vprašanjih. Vendar je bil klnb preveč Akademija, t j. stal je na previsokem stališču, nego da bi mogel zaseči v šir- še vrste prebivalstva. Ko se je na to pojavilo še »neoslavistično« gibanje, se je še jasneje videla potreba, Klub popularizirati ali pa ustanoviti novo »slovano-znalsko« društvo. Čisto slučajen, vnanji dogodek je dal povod, da se je namera uresničila. Marca meseca 1912. je prišla v Krakov hrvatska pisateljica dr. Zdenka Markovićeva iz Zagreba. Bila je sprejeta tudi v »Čitalnici Žen imena Slova-ckega« in ob tej priliki se je posebno živo občutila potreba široko zasnovanega »Slovanskega društva«. Energično sta se v Čitalnici za to zavzela prof. dr. A. Karbowiak in gospodična M. Siedlecka. Približno eno leto so trajale priprave in pogajanja z namestništvom. ministrstvom itd. Oktobra 1912. so bila končno plavila potrjena in ustanovitvena skupščina se je vršila dne 6. decembra 1912. Na tej skupščini, kjer sta predavala Zdziechowski o »potrebi in pomenu slovanske ideje na Poljskem« fn dr. F. Ko-neczny »o slovanoznalstvu in o poljskem slovanofilstvu«, so bili v glavni odbor izvoljeni: ravnatelj R. 2&wilinski kot predsednik, dr. A. Korbowiak kot podpredsednik, dr. T. 5. Grabowski kot tajnik in J. Szvmanjski kot blagajnik. Za I. 1914. sta bila tajnika prof. dr. Magiera in Edmund Kolodziejczvk. Na društvenih sestankih so govorili a pr. dr. Lenard o katoliškem shoda v Ljubiiani, Zawilinjs,ri o Poljakih na Ogrskem. Grabowski o »Poljakih v slovenski poeziji«, Kazimir Sosnowski o potovanju po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, Jan Grzegorzewski o Bolgariji in Macedoniji itd- Posebno vnet predavatelj je bil Edm. Kolodziejczvk, ki je — če se ne motimo — sedaj že mrtev. Dne 9. februvaria 1913. je Društvo v zvezi s Klubom, Češko besedo itd. priredilo svečano Akademijo na čast Jaroslava Vrchlickega. ki so se je udeležili tudi češki gostje. Tik pred volno se je za gledališko predstavo pripravljala dojmljiva dtama Milana O grižo vica »Hasan - agi-nica« in Ivana Vojnovića »Smrt majke Jugovičev«. Društvo je začelo izdajati »Slovansko Biblioteko«; izšlo je v njej nekoliko razprav, a pripravljeni so bili tudi že prevodi beletrističnih del slovanskih (iz slovenščine je prevajal Grabowski, iz srbohrvaščine Zawilinjski, Lodzinjski in Lama). Društveni organ je bil »Svet Slovanski«, ki na je izdajal »Klub Slovanski« s prof. Zdziechowskim. Z letnim semestrom 1912/13 so lektorji krakovske univerze za Društvo otvorili kurze slovanskih jezikov. Z ozirom na balkanske dogodke, Id so otvarjali nova pota trgovini in zaslužku, sta največ zanimanja vzbudila knrz bolgarskih srbobr- vatski, vendar baš razvoj istih balkanskih razmer kurzom končno ni bil ugoden. Ustanovitelji »Tovarištva« so bili overjeni, da je treba najprej »slovano-znalstva«. potem šele slovanofilstva. Zato so si toliko prizadevali, da bi v poljski publiki širili znanje v Slovanih.*) To je bil vsekakor zdrav in soliden temelj, na katerem se da sezidati dobra zgradba. Niso krakovskih slo-vanofilov vodile nikake sanje, ampak gojili so Slovanstvo. ker so vedeli, da s tem najbolje čuvajo čisto konkretne poljske interese. Sal so njih sosedje razen na severozapadu sami Slovani, a »ideja politična je kakor novec, ki mora imeti kurz za granico (v inozemstvu), če nočemo, da nastane bankerot v deželi.« »Bili smo silni, kadar smo živo sodelovali v zadevah svojih sosedov, a padli smo, kadar je poljska politika nehala sodelovati v dogodkih, tičočih se naših po-bratimskih narodov! Tako ie pisal urednik »Swiata« F. Konecznv. Bilo je to poljsko slovanofilstvo. 'ki se ie zavedalo, da se slovanska ideja obrne proti • V svofl brošuri »Slowianoznawstwo e s!awianofilstwo« (str. 9) trdi F. Koneczny, de so svo} čas Poljaki Iz same ignorance flasovali v parlamentu za nemški delelno-iolsid inspektorat na Kranjskem. Ha Hlndenbursovl črti. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 10. septembra. (K. ur.) Zapadno bojišče. Pri delnih napadih sovražnika severno Merckena in severovzhodno Vpcrna so ostali manjši kosi jarkov v njegovih rokah. Na obeh straneh ceste Peronne-Cambrai Je Anglež nadaljeval svoje napade. Njegov glavni sunek je bil naperjen na Gonzeau-court in Epehy. Sovražnik ie bil zavr-njen. Tudi zvečer z gozda pri Havrinco-urtu in južno ceste Peron ne - Ca m bral ponovno prodirajoči napadi sovražnika so se izjalovili. Delni napadi v ho humskom gozdu in na cesti Ham - St Quen-tln. Naše predpreteklo noč od kanala Crozat nazaj vzete sprednje čete so Imele včeraj zapadno črte Essignv-Ven-deuil stik samo z neznatnimi sovražnikovimi izvidnlmi oddelki Delni boji južno Olse. artiljerijsko delovanje severno Ailette. Med Ailetto in Alsno se le artiljerijski boj proti poldneva zopet oJačiL Ponovni, do večera večkrat se ponavljajoči sovražnikovi napadi so se razbili. Brandenburški grenadir)! so se pri svofl obrambi posebno odlikovali. Med Alsno in Veslo smo zavrnili sunek Francozov. Lastna uspešna podjetja vzhodno Relrosa, jugozapadno Parova m ob Dol krio. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 10. septembra. (Kor. uradj Južno od ceste Peronne-Cambrai smo zavrnili nove angleške, na obeh straneh ceste Ham - St. Ouentin padeine napadeFrancozov. Iz predvčerajšnjim priobčene legende k uradnemu poročila od sobote je pomotoma v tisku izostala ena rokopisna vrstica, kar je povzročilo neljubo mešanico podatkov. Dotični prvi stavek bi se bil moral glasiti: Vas Langhemarco. lefl približno 6 km se v ero - vzhodno od Ypresa (ne pa: od Peron na, kakor Je bilo brati pomotoma). — Vas F 1 n s leži ob veliki cesti Peronne - Cambrai, 14 km severo - vzhodno od Pćronna. Od potoka La Tortflle. ki ga je navajalo poročilo od petka, je Fins proti vzhodu oddaljen kakih 5 km. Za toliko so se nemške zadnje straže odtlej na tem delu fronte umaknile proti vzhodu. — Ostale tiskovne pogreške si je mogel vsakdo popraviti sam. (K današnjemu uradnemu p o r o č i 1 nj Vas M e r c k e m lezi v sredi med flandrskima mestoma Dixmulde rn Ypres, 11 km severno od Ypresa. Torej ie nasprotnik svoje napade raztegnil tudi že čez vpreški okoliš. — Vas Gouzeau-c o u r t leži ob veliki cesti P6ronne-Cam-brai ter hkrati ob železnici, kS veže ta drva kraja, 15 km zračne Črte Južno - zapadno od Cambraija. — Vas E p 6 h y leži ob isti železnici, 6 km južno od Gouzeancoor-ta. — HavrincourSki 'gozd (B o i s d* H a -vrlncourt) se širi približno 5 km daleč južno od Istoimenske vasi ob ravni cesti, ki veže Peronne z veliko cesto Dapaume-Cambral fn teče skozi Havrmcotrrt — Vas H o 1 n o n leži južno - vzhodno od Ver-manda aH 5 km zapadno od St Onentina, H o 1 n o n s k i gozd pa stoji tik zapadno od vasi rn sega ▼ neposredno okolico Vor-manda, Torej stofl nasprotnik že tik pred St Ouentinom. — Vas E s s i g n v leži ob ravni cesti Sotssons - St Ouentm, 7 km Južno od St Ouentin a, prav toliko kilome- Poljakom, ako se Je ne lotijo oni sami. Zato so hoteli Poljaki to idejo voditi in biti takorekoč nje gospodaril- Sploh je razmerje Poljakov do slovanske misli drugo nego je razmerje manjših slovanskih narodov do nje. Poljaki so se čutili dovolj močne, da z Rasi tekmnjelo v vodstvu Slovan-stva, da oni predstavljajo t'a-korekoč njegovo idejo; seveda so vsled tega prišli v nasprotje z rusko pravoslavno slovansko idejo. Ni nadalje res, da bi Poljaki v svoji zgodovini ne imeli slovanskih momentov; obratno »ni slavnega Poljaka, ki bi ne bil slova-nofil«; Mi na žalost poznamo Poliake le izza zadnjih petdesetih let, odkar se je velik del njihove inteligence po zadnji brezuspešni vstaji proti Rusiji vdal popolnemu oportunizmu ter vzel vso idejnost iz svojih računov. Narod pa. ki izključuje idejnost iz svojih teženj, pravzaprav sploh nima teženj, ampak žrvi le od trenutka do trenutka v dninarskem delu. Pofiski narod se je probujal v novo zavest že pred vojno in se vrača seda i na bele ceste svoje nekdanje velike zgodovine, kjer se mu sveti velik cilj svobode sredi med ostalimi slovanskimi narodi _ Dr. Fr. I. Stran 2. .SLOVENSKI NA.KOD-. dne ll. septembra iyitt. 207. štev. rrov merjeno po najkrajši črti, proti severovzhodu oddaljena od Crozaškega pretoka, i— Trg V e n d e u i 1 leži ob veliki cesti jLa Fere - St Ouentin, 7 km severno od La Fere, ki je menda še v nemških rokah. — Vas P a r o y leži ob severnem bregu pretoka, ki veže reki Marne in Rena, tik nemško - lorenske meje, severo - vzhodno od Lunevilla. — D o 11 e r se imenuje rečica, Id izvira severo - zapadno od Masmunstra v Vogezih in se severno od Muhlhausna izliva v alzaško reko 111. " Dtmaj, 10. septerribnL Francosko vrhovno ' armadno vodstvo namerava najbrže izvršiti prihodnji veliki udarec na Flandr-.skem, in sicer s starim ciljem, da iztrga Nemcem oporišča podmorskih čolnov. Močna premikanja čet z juga na sever proti fronti La Bassće - ArmentJeres - Ypres-Dixmuiden - Mieuport naznanjajo skorajšnji pričetek napadov. Med Scarpo in Oiso poteka bojna fronta sedaj od Arleuxa severno od Douaia preko Havrincourta jugo - zapadno od Cambraia, čez Epechv ob železnici Peronne - Cambrai, zapadno od St. <>uentina preko Vermanda - Essignva, Ven-denila na T r> Fere. Branitelj stoji med Cam-braiem Ouentinom, torej na zapadnem bregu Sominej za dolino Somme, ki Jo rabi za kritja. Angleži so izvršili dosedaj samo ■dcl.e napade. Nemško umikanje je občutno motilo koncept ententnega ^Jodstva. Sedaj stoje e*itenrne armade pred novo situacijo ter bodo rabile mnogo časa, da se pripravilo na ta novi položaj. Nemci bodo izrabili pridobljeni čas za ojačenje obrambe. Koda ni. 10. septembra. V visoko .stoječih londonskih kraćih zatrjujejo, da ima angleški generalni §tab beležiti pri zadnjih operacijah velik neuspeh ter se namigava, da bo maršal liaig morda v kratkem že zaprosil za svoj odpust. London, 9. septembra. Koresp. urad.) Lord Milner Je odgovoril nekemu ameriške-mfc poročevalcu, ki mu je povedal, da so gotovi ameriški krogi mnenja, da vsled "uspehov na zapadni fronti ni treba več tako hitro prevažati ameriških čet v Evropo, tako - le: Zdi se mi, da dokazuje morala naših zadnjih uspehov ravno nasprotno. Gotovo ne bomo zmagali, Če mislimo, da smemo popustiti v našem prizadevanju. To velja za vse zavezniške narode. Ameriška 'sila more, pa naj bo še tako velika, prinesti odločitev samo, če se pridruži silam evropskih zaveznikov, ne pa če stopi na njih mesto, Z vojaškega stališča ne pomenijo uspehi nič, če jih ne izrabimo. Da žanjemo te uspehe, ne smemo pustiti sovražniku miru. Čarih, 10. septembra, »Humanite« baje piše, da so francoske rezerve popolnoma Izčrpane. Foch je baje naznanil Amerikac- cem. da je nadaljevanje ofenzive v dosedanjem stilu odvisno samo od njih. Bem, 10. septembra. Iz nekega vojaškega članka v »Journalu« izhaja, da Francozi ne upajo več na nadaljne uspehe tankov. Tndi je upoštevati, da je Hindenburgo-va črta sijajno obrambno omrežje z mnogimi zaporednimi obrambnimi črtami. Med francoskimi sunki leta 1917. se je izkazalo, da ta črta ni enostavna utrdba, marveč naravnost ogromna trdnjava. Tudi največji topovi proti tem pozicijam ne opravijo ničesar. Vse utrdbe so v železu in jeklu. Take pozicije v moderni vojni še niso izgubile svoje vrednosti. Gvire, ki jih bodo morali zavezniki premagati, so velikanske. London, 9. septembra. (Koresp. urad.) Kakor izve Reuter. napadajo Angleži med Scarpo in Oiso Gonzeancourt Francozi stoje sedaj 4 milje pred St Ouentinom. Francoske konjeniške patrulje nastopajo v bližini Lazaira. Ženeva, 9. septembra. »Journal de Gene ve« poroča uradno iz Pariza: Tekom ofenzive od 15. julija do 31. avgusta so zavezniške vojske vjele 128-306 mož. med njimi 2674 častnikov ter vplenfle 2069 topov, 1734 min ometov, 13.783 strojnih pušk ter mnogo municije, živil in raznovrstnega materijala. — Neka druga vest pravi: Splošna bilanca plena od 15. julija naprej je zelo zanimiva in podučrra. Ona kaže sliko dragocenega lova. V šest tednih boja so vjeli zavezniki toliko ljudi, kakor bi jih zadostovalo za 13 divizij. Pri tem niso vračunani mrtvi in ranjem*. Število vplenjenih strojnih pušk odgovarja eni strojni puški na 10 ljudi, Število vplenjenih topov odgovarja petini onega topništva, kar ga je imela Francoska, ko je leta 1914. vstopila v vojno. Curin, 10. septembra. »Temps« razpravlja o položaju, ki je nastal vsled umika nemških armad na rlindebtrrgovo črto ter poudarja, da se sedaj pričenja doba najhujših bojev. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 9. septembra zjutraj. Danes so zasledujoče Čete na več točkah fronte napredovale. Severno od Somme so zavzele vasi Estrailles in Raupv. Onstran kanala Crozat so naše čete zasedle kraje Clastres Montescourt, Lizeroles in Remig-ny. Naše prednje čete so zasedle višino 113 ter kolodvor v Essignvu. Nadalje so zavzele višino 117. Severno od Oise smo zasedli Lies in gozd severo - vzhodno od tam. Ob Oisi smo istočasno napredovali ter se ustalili na kolodvoru Servais." Razširili smo tudi svoje pozicije v pokrajini severno od Lafanxa ter med Aisno in Veslo. ' AMERIŠKO URADNO POROČILO. 9. septembra. V VVovru smo zavrniti sovražno patruljo, ki je bila napadla neki naš prednji oddelek. Z ostale fronte ni ničesar poročati. 150 nemških pod m o mikov potopljenih. BeroUn, 9. septembra. Angleška admi-raKteta razglaša, da je bilo dosedaj 150 nemških podmorskih Čolnov potopljenih. — Nasproti temu se z nemške strani poudarja, da je vsled naraščajočega števila pod-mornikov vedno računati z večjimi izgubami. Glavno je. da se na Nemškem Izdeluje sproti več podmornikov, nego jih more sovražnik potopiti. Z italilcmske fronte. NAŠE URADNO POROČILO. Dunaj. 10. septembra. (Kor. ar.) Na številnih mestih italijanske fronte ie oživelo na obeh straneh izvidno delovanje. — Sef generalnega štaba. Italijanska mela zopet zaprta. Iz Chiassa 10. septembra. Italijanska meja je bila zopet zaprta. Pred velikimi italijanskimi napadi. Iz vojaškega razmotri va-nja 10. septembra. Na jogo - zapadni fronti se množe znaki bližnjih velikih italuartsktf3 Pred italijansko ofenzivo | v Makedoniji. Iz Lugana 10. septembra. »Secolo« poroča iz Soluna, da je imel poveljnik italijanskih čet v Makedoniji general Mondelli. povodom razdeljevanja odlikovanj na svoje čete nagovor, v katerem jih je vzpodbujal k vztrajnosti kljub vsem težkočam. Delovanje v Makedoniji je izredne vrednosti. Nemške frontne čete so skoro popolnoma odšle. Moralieno kakor materijalno so Italijani visoko nad Bolgari in zato je prišel čas. ko naj se opusti defenziva in se želi energičnega pohoda proti sovražniku. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 9. septembra. Včeraj je bilo bojno delovanje na vsej fronti zmerno. Severno Chiese je pognala ena naših patrulj malo sovražno stražo v beg in se polastila njenega orožja. Med Gardskim jezer6m in Lagarinsko dolino ljute artiljerijske salve, pogostoma na hribu Cornu. V Vallarsi je bil sovražen nenaden napadalni poskus zadušen krvavo z našim ognjem in z jurišajo-eimi oddelki. Oddelki so zasledovali nato sovražnika in mu prizadjali izgube. Na zapadni pokrajini Grappe je ogenj naših pušk nregnal številne sovražne izvidne oddelke. Zarota v Rusiji. Dunaj, 11. septembra. Iz Kijeva poročajo: Bivši justični minister Ščeglovitov, notranji minister Mvostov, policijski ravnatelj BUeckij, višji duhovnik Vostorogov in atentatorica Dora Kaplan so bili v Moskvi ustreljeni. Moskva. 9. septembra, (Koresp. urad.) Po izdanju dekreta o terorju, je bilo v Moskvi baje usmrčenih kakih 2000 oseb. V Pe-trogradu je bilo baje usmrčenih še več ljudi. Iz provincij prihajajo lakonične brzojavke, kakor: »Nižnji Novgorod se trese* ali »V Tuli zelo resno«. Istočasno narašča pro-; titeror. V Petrogradu je bilo aretiranih 70 socijalnih revolucijonarjev, ki so bili pripravili atentate na boljševiške voditelje. Časopisje opravičuje aretacije angleških in francoskih zastopnikov s tem, da niso priznali sovjetske vlade in sovjetske republike, vsled česar je prenehala njih imuniteta. Časopisje se norčuje iz angleških in francoskih protestnih not ter pravi, da obe državi še vedno ne moreta prenehati lagati. Socijalisti in manjševiki so protestirali pri sovjetski vladi proti terorju. Moskva. 7. septembra. Za 25. september je bil sklican kongres organizacij, ki pripadajo dosedaj k socijalnim revolucionarjem levice. Petrograd. 7. septembra (Kor. urad.) Poroča se, jfla se pripravlja v Nižnjem Nov-gorodu koncentracijsko . taborišče za 5000 oseb, ki naj služijo kot tali proti vstajam Bele earde. Moskva, 7. septembra. (Koresp. urad.) Izredna komisija je aretirala moskovski estonski komite. Ta komite je bil sestavljen iz zastopnikov vseh strank, demokratske stranke, estonske kmečke zveze in estonskih maniševikov ter je bfl sestavil začasno vlado Estonske, M je poslala svoje zastopnike na Francosko fh na Angleško ter sto-Dila v ozek stik z angleškim poslanikom Lokhartom. od katerega je dobil zagotovilo, da bo ententa podpirala vstajo Estoncev proti vladi sovjetov. ODGOVOR BOLJŠEVIKOV ANGLIJI IN FRANCUL Moskva, 7. septembra. (Koresp. urad.) »Izvestja« priobčuje to - le izjavo, ki jo je oddal Cičerin na noto angleške in francoske vlade: Oni čas, ko se je vlada ruske sovjetske republike pogajala z vladama Anglije in Francoske o izmeni diplomatičnih zastopnikov ter vojaških in civilnih oseb sploh, se je izkazalo, da so izrabljali diplomatični in vojaški zastopniki Anglije in Francoske svoja mesta za organiziranje zarot na ozemlju sovjetske republike, katere zarote so imele namen, polastiti se s podkupovanjem in agitacijo med četami sovjeta ljudskih komisarjev ter razstreliti mostove, skladišča živil in vlake. Podatki, ki so vladi na razpolago in so bili deloma že objavljeni, dokazujejo z gotovostjo dejstvo, da se stekajo niti zarote v rokah Šefa angleške misije Lokharta in njegovih agentov. Pod takimi okolnostmi sovjetski vladi ni mogoče pripuščati, da bi imele osebe, ki so prišle v Rusijo kot diplomatični in vojaški zastopniki, a so se v resnici postavili na stališče zarotnikov proti vladi dežele, svobodo gibanja ter je vlada sovjetske republike primorana, braniti samo sebe. Vsi internirani zastopniki angleške in francoske buržoazije, med katerimi ni nobenega delavca, se bodo nemudoma izpustili, kakor hitro ruski državljani na Angleškem in Francoskem in v okupacijskem rajonu zavezniških čet in Čeho - Slovakov ne bodo več izpostavljeni represalijam in zasledovanju. Angleškim in francoskim državljanom bo dana možnost, zapustiti takoj deželo, kakor hitro bo dana ruskim državljanom na Angleškem in Francoskem ista možnost Francoskim vojakom se bo priznalo isto, kakor hitro bodo ruski vojaki s sodelovanjem mednarodnega in ruskega Rdečega križa poslani nazaj iz Francoske. Istočasno bodo dobili možnost vrniti se v domovino diplomatični zastopniki te in one stranke, med njimi tudi glava zarotnikov Lokhart. Obenem, ko je vlada sovjetske republike sprejela tak sklep, smo dobili od angleške vlade brezžično poročilo o aretaciji Litvinova. Ta okolnost nam je služila kot nov dokaz, da je naša bojazen popolnoma upravičena, ko smo se branili dovoliti, da bi se Lokhart in njegovi sodelavci odpeljali iz Rusije, predno bi se odpeljal Litvinov iz Anglije. V istočasno dospeli brezžični brzojavki francoske vlade grozita v slučaju, da bodo angleški in francoski državljani še nadalje zaprti v Rusiji z individualnimi represalijam! proti odličnim boljševikom, ki jih bodo dobili v roke. Ta okolnost za nas ni nova, ker se vrše take represalije tudi sedaj v okupacijskem rajonu antentnih držav. Ostanemo pri svojem prejšnjem predlogu ter bomo prenehali z represalijaml v slučaju, da prenehajo represalije ententnih držav. Ponavljam, da zadevajo naše varnostne odredbe izključno angleško in francosko buržoazijo in da se ne dotikalo nobenega delavca. Ruska fronta. Tokijo. 2. sepetembra. (Koresp. urad.) Uradno se poroča: Dne 29. avgusta je napadla japonska konjenica pri Krasnojarsku sovražne transporte, ki so šli v spremstvu 500 mož pehote in več topov ob Usuriju navzgor ter je razpršila sovražnika. Sovražnikove izgube so velike. Japonci so imeli dva Tfinjfftfl l Tokijo, 2. septembra. (Koresp. urad.) Poluradno se poroča: Semeljev oddelek je dospel do reke Onon. Sovražnik je pustil na bojišču 600 voz ter se je umaknil na sever. KodaaJ, 10. septembra: Veliki kontingenti belgijskih čet so dospeli v Murman. Amsterdam, 9. septembra. ^Times« izvedo iz Vladivostoka: V petek so vkorakale čete generala Kalinkova in oddelek japonskih čet v Habarovsk, Id lefitkakih 400 milj severno od* Vladivostoka. Sloviti most preko Amurja je nepoškodovan. Mnogo lokomotiv je bilo vplenjenih. Moskva, septembra. Glasom poročil iz Astrahana, so poslali Angleži iz Bagdada nova ojačenja v Baku. Curih, 10. septembra. »Journal de Genove* opozarja, da je vzhodna akcija en-tente popolnoma ponesrečena, če ne bo imela uspeha pred zimo. Diptomattfna pogajanja z Ukrajino in boljševiki. KMev, 9. septembra. Na predlog ruske mirovne delegacije se vrši 10. t. m. po daljšem presledku nova plenarna seja rusko-ukrajinske mirovne konference. Gre za neko mejno vprašnje vsled priznanja donskega ozemlja s strani Ukrajine. Stališče obeh vlad se bo preciziralo pismeno. Kijev, 9. septembra. (Kor. ur.) Minister za trgovino in industrijo je izjavil napram zastopnikom časopisja, da pogajanja s centralnimi državami nimajo namena skleniti novo trgovinsko pogodbo, marveč da naj urede Že uveljavljeno omeieno in kontingentirano izmeno blaga še za eno leto. Tudi z Rusijo se bodo vršila pogajanja za enoletno trgovinsko pogodbo. Vprašanje carinske zveze pa ne bo prišlo na razgovor. Bern, 10. septembra. »Agence Ha-vas« poroča: Dodatne pogodbe k brest-litovskemu miru je eksekutivni komite soglasno sprejel. Moskva, 7. septembra. Večerna -Iz-vestja« pišejo v uvodniku o dodatni pogodbi k brest-Iitovskemu miru: Diplomacija sovjetov je doživela veliko zmago. Dobili smo zopet teritorij, ki je štirikrat večji kakor Alzacija Lorena. Pod izredno ugodnimi pogoji se rešujejo vse naše denarne obveznosti. Pogodba priznava nacionaliziranje nemških podjetij v Rusiji. Pogodba anulira posojila ter nas oprošča plačevanja kakršnihkoli izgub, ki so jih imeli nemški državljani med vojno. Za vse to plačamo samo pet milijard mark, kar je malenkostna svota napram našemu letnemu proračunu 1500 milijonov. Teh pet milijard nikakor ni vojna kontribncija, marveč le plačilo za nemška industrijska podjetja in za naša posojila ter tvorijo zelo cen odkup. Pogodba odpira tudi pot za Izmeno blaga med obema državama. Oproščajo se nam roke za boj proti Angležem, Čehom in Japoncem. Politične vesti. = Nadomestilo za delegacije. Kakor poročajo z Dunaja, so govorili na komerzu nemških žurnalistov poleg grofa Buriana in nemškega veleposlanika Wedela tudi ministrski predsednik bar ror. Hussarek, skupni vojni minister baron Stoger - Steiner in predsednik poslanske zbornice dr. Gross. Vidi se, da so se gospodje med vojno vendarle nekaj naučili: vporabe nadomestil. Delegacije bi mogle postati neprijetne, če bi se enkrat sestale. Zato je bolje, da ne kličeš vraga. Čemu tudi, ko pa so na razpolago tako lepa in udobno nadomestila; enkrat dunajski špisburgarji, drugič madžarska judovska in plemiška oligarhija in zdaj zopet rajhovski žurna-listi. Sami ljudje torej, ki nimajo nikake pravice terjati od vlade odgovora, zato pa seveda tudi ne pravice kritike. Minister se ima v vsakem slučaju nadejati priznanja in odobravanja. To pa je seveda prijetno in udobno, in gospodje so z uspehom tako zadovoljni, da puste po svojih trobilih danes že razglašati, da na sklicanje delegacij za enkrat ni več misliti. Kadar pa bodo čutili Burian, Spitzrhtiller, Stoger - Steiner potrebo po aplavzu, se bo že našlo zopet kako pripravno — nadomestilo. = Prepoved Koroščevih razglednic. Včerajšnja uradna »Wiener Ztg.« priobčuje odredbo dunajske policijske direkcije, s katero se prepoveduje razprodaja in razširjenje znanih razglednic s sliko dr. Korošca. =3= Ljubljanska socialistična okrajna konferenca za državo SMS. In za Narodni Svet. V nedeljo se je vršila v Ljubljani okrajna konierenca zaupnikov soc. dem. stranke, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki pravi m. dr.: Konferenca povdarja svoje mednarodno in razredno stališče; zaraditega želi skorajšnjo obnovitev delavske internacionale, ki bodi sestavljena iz socialistov svobodnih in enakopravnih narodov. Stoječ na podlagi samoodločbe narodov, konferenca izjavlja, da hoče neumorno delovati za dosego svobodne in demokratične jugoslovanske države SHS. Konferenca pozdravlja ustanovitev Narodnega Sveta za Cislajtanijo, ker ga smatra v sedanji važni dobi za potrebno institucijo naroda, ter želi, da se skoro konstituira Narodni odbor za vse Jugoslovane s sedežem v Zagrebu. Konferenca se strinja s stališčem izvrševalnega odbora stranke, da ne odklanja sodelovanja v Narodnem Svetu v vseh onih točkah, s katerim se strinja. — Konferenca izreka svoje simpatije ruskemu proletarijatu — predvsem sodrugu Ljeninn, ter protestira proti vsem tistim, ki hočejo z nepoštenim sredstvom vreči prvo delavsko vlado. = Nemški Usti napovedujejo krizo Hussarekovega kabineta. »Vossische Ztg.« poroča, da bo Hussarekov kabinet v najbližnjem času odstopil. Tudi v dunajskih političnih krogih se širi ta vest. češ Hussarek se je s svojimi načrti o reviziji ustave spustil predaleč in bo vsled odpora nemških in madžarskih merodajnih krogov moral izvajati kon-sekvenee. = Socialistična konierenca v Tfm s tu in tržaško vprašnje. Dne 22. t m. se vrši v Trstu skupna konferenca jugoslovanskih in italijanskih socijalistov iz Avstrije, ki ima namen definitivno rešiti socijalistični program glede tržaškega vprašanja. Kakor znano, so vsi socijalisti za svobodno luko ter v tem pogledu gotovo ne bo nobenega nesoglasja. Drugače je z drugimi vprašanji. Večina slovenskih socijalistov se zavzema za suverenost jugoslov. države nad Trstom, docim je drugi del jugoslovanskih socijalistov za samostojnost Trsta z lastnimi suverenostnimi pravicami pod mednarodno garancijo popolnoma svobodnega kulturnega in ekonomskega napredka obeh tam domačih narodov. Italijanski socijalisti bodo najbrže za popolno in neomajno suverenost Trsta kot samotojne državnosti in za'svobodno luko. = Poljska ljudska stranka za Čehe in Jugoslovane. Iz Prage nam poročajo: V Tarnovn se vrši posvetovanje zaupnikov Poljske ljudske stranke, katere posl. tvorijo v drž. zbornici levo krilo Poljskega kluba. Na posvetovanju se je razpravljalo tudi o narodnem boju Čehov in Jugoslovanov ter o jugoslovansko - češko - poljskih stikih. Izrečene so bile simpatije češkemu in jugoslovanskemu narodu ter je bilo v posebni resoluciji izraženo priznanje onemu delu češke in jugoslovanske duhovščine, ki trdno stoji v boju za narodne pravice. = S čim se peča Hussarekov kabinet. »Narodni Politika« poroča, da se je ministrski svet v svojih zadnjih sejah obširno pečal z vprašanjem, kdaj je rabiti besedo »bohmiseh« in kdaj *če-chiseh« ... Kakor je videti, so gospodje ministri že pri samem temelju nacijo-nalnih problemov. = Grof Karolvi o mirovnem vprašanju. Grof Karolvi je položil v odprto pismo svojim volilcem v Czegledu svoja naziranja o mirovnem vprašanju. V tem pismu pravi v poglavitnem, da je vsakdo, kdor ni za sporazumni mir, na sumu, da sploh ne mara miru. Nikdo, ki v petem vojnem letu zahteva, da se vojna še nadaljuje, dokler nismo obračunali s svojimi nasprotniki v končni in odločilni zmagi, nima pravice trditi, da je za mir. Končna vojaška zmaga je v očigled velikim našim uspehom fatamorgana ententnih državnikov, enako pa tudi za nas. Poleg tega pa se protivi to geslo tudi naši oficijalnv politiki, ki stoji na stališču sporazumnega mirtL Prvi predpogoj mirovnih možnosti je demokratiziranje države, in to ima za posledico odvrnitev od imperializma in imperialistov. Drugi predpogoj za možnost mirovnih razgovorov je ta. da se ne izročimo niti vojaško, niti gospodarsko, niti politično takozvani srednjeevropski koncepciji. Ogrska mora zahtevati svojo samostojnost in neodvisnost kakor so jo dobili v svetovni vojni drugi narodi. Naši sovražniki vidijo v Srednji Evropi novo pripravo za vojno. Zato je treba zavzeti stališče proti poglobitvi zveze z Nemčijo, ki je prvi korak za ustvaritev Srednje Evrope. Končno pa bi morali sprejeti kot temelj miru Wilsonov mirovni program, ker bi ta program hitro dovedel do razgovorov in mogel roditi sporazumni mir. — Karolvieva izvajanja so naletela v madžarskem časopisiu na hud odpor. »Pester Lloyd« pravi, da bi realiziranje teh nazorov »zlomilo madžarsko državo« in monarhijo. Tudi Wilsonov načrt gre za razkosanjem monarhije in uničenjem Nemčije. Zveza narodov, ki se snuje v ententnih državah, ima za ^predpogoj ULičenje centralnih držav. Šele ko bo Nemčiji odvzeta Alzacija Lorena, Poljska in Slezvik, in ko bodeta madžarska država in Avstrija razbiti na kose, pride po ententnih željah zveza narodov kot stražar centralnoevropskemu grobu, iz katerega ne bo mogoče nikdar več vstajenje. Podobno napada grofa Karolvja tudi drugo madžarsko, zlasti Tiszovo časopisje ter ga, zlasti junkerski »Budapesti Hirlap« naganja z bedakom. = Grof Karolyl ne sme v NemčiH. Iz Budimpešte poročajo, da je hotel znani ogrski pacifist grof Karolvi, kakor vsako leto, tudi letos oditi v kopališče Kissingen. Nemški generalni konzulat v Budimpešti pa mu po naročilu nemške vlade ni hotel izstaviti potnega dovoljenja. Masarvk se vrača Iz Sibirije? Iz Haaga poročajo, da se namerava Masarvk vrniti v Evropo ter postaviti organizacijo Čeho-Slovakov v ententnih deželah na novo podlago, ki je ustvarjena vsled oficijalnega priznanja Čeho-Slovakov s strani ententnih vlad. Obenem se poroča, da je prišlo med italijanskim finančnim ministrom in delegati čeho-slovaškega narodnega sveta do pogodbe, da dobe vsi v Italiji se bojujoči Čeho-Slovaki isto zavarovalno polico, kakor italijanski častniki in vojaki. = Entenrne vesti o revoluciji na Bolgarskem? Iz Sofije porohča kore-spondenčni urad: »Agence Havas« je razširila brzojavko, glasom katere je pričakovati na Bolgarskem revolucije in da se je revolucionarjem že posrečilo razstreliti del sofijske palače. Nočemo dementirati te smešne laži ter opozarjamo, da stanuje te dni v tej palači bavarski kralj kot gost carja Ferdinanda. = Vesti o dalekosežnih spremembah v poli tičem vodstvu Nemčije. »K61-nisehe Zeitung«, oficijozno glasilo nemškega zunanjega urada, dementira vesti o predstoječih spremembah v nemškem političnem vodstvu, zlasti govorice o demisiji državnega kanclerja Hert-hnga. Pravi, da je razširjanje takih vesti opasna igra. Govorice so se širile z Dunaja. = Finska in centralne države. Ženeva, 9. seotembra. »Journal de Ge-neve« piše: Zavezniške zmage, na zapadu oči vidno učinkujejo tudi na Finska Več švedskih listov konstatira, da so iinske simpatije napram centralnim državam močno popustile, ter svetujejo vladi v Helsin2:10rsu, da naj se drži, kakor ostale skandinavske dežele stroge nevtralnosti. Zaradi Kareliie nai se Finska ne spušča v vojno, če hoče Finska vztrajati pri svojih pravicah do te zemlje, ki niso niti neoporečne in katere prebivalstvo tudi ni skoz in skoz za odcepitev od Rusije, potem se mora Finska odreči Aalandskim otokom na korist Švedske. (»P. L.«) = Sestanek nordijskih kraljev. »Lo-kalanzeiger« poroča, da se bodo koncem tega meseca sestali v Kodaniu nordijskih kralji. = Mednarodni socijalistični kongres. Dne 17., 18. in 19. septembra se vrši v Londonu mednarodni socijalistični kongres. Ni pričakovati, da bi se na tem kongresu izpremenil memorandum o vojnih ciljih, ki je bil sestavljen na konferenci meseca februarja. Brez-dvomno bodo evropski zastopniki vzeli ta memorandum za podlago, Amerikanci pa bodo najbrže prišli z dragimi predlogi. Kolikor je dosedaj znano, ofi-cijalni socijalisti iz Italije ne bodo zastopani in je tudi dvomljivo, ali bodo prišli na kongres delegati ruskih socijalnih revolucijonarjev, ker se mude še vedno v Skandinaviji. == Argentinija kupuje avstriiske ladje. Z e n e v a, 10. septembra. »Times« poročajo iz Buenos Airesov, da se pogaja argentiska vlada jjlede nakupa avstrijskih ladij, ki leže v španskih pristaniščih. _. tfesti iz primorskih dežel. Za profesorja na realni girnnaziii na Sušaku je imenovan g. Aleksander S a n t e l, doslej profesor na hrvair skem erimnaziiu v Pazinu. »Soča«. Pred kratkim smo spor©; čili, da začne zopet izhajati v Gorici >Soča<. Iz okrožnica, katero sta razposlala kot urednik Andrej Gabršček in kot izdajatelj dr. Fran Gabršček, po: snemamo to-le: >Soča< prične izhaiati zopet meseca septembra v Gorici. Uredništvo bo v Gorici in na Dunaiu. Goriški Slovenci sredo zavestno in po-^mno na veliko zgodovinsko delo našega vstajenja in pomlaienja. Na to delo klice goriške Slovence tndi >Sora«. List hoče biti veren zastopnik beguncev v tujini, spremljal iih bo v ljubljeno domačijo, bo veren tolmač zahtev našega ljudstva, stal bo pozorno na straži pri velikem obnov nem delu na Goriškem in bo podajal čisto sliko tega dola. List bo poročal o vseh gospodarskih načrtih s strani vlade, sploh si ie začrtal list obsežen in raznovrsten ob-novlievalni program, tako da mu ne bo ostajalo easa ne prostora za visoko politiko, za svetovne dogodke, za^ načelne in strankarske spore in težnie. Vse to prepušča za dogleden čas ostalemu slovenskemu časopisju, ki ie z malo izjemo v splošnih ciliih narodne politike edino in složno. >Goriski Slovenci smo v tem pogledu tako zrel in zaveden del slovenskega naroda, da nam ni treba šele v >Soči« tratiti prostora s samoposebe umljivimi čustvi in težnjami, ki pretresajo naše duše in družijo naša srca v eno samo veliko falangro ob naši Soči in Vipavi, v valovitih naših Brdih in na kršnem Krasu. — Sicer pa ie tudi iako težek posel, baviti se v ožjem vojnem ozemlju s perečimi politiškimi vprašanji. Mi hočemo zagotoviti >Soči<: trden obstanek, da bo mogla vršiti svoj gori zacrtani program. In ako bo mogla v začrtani smeri izpolnjevati prevzeto nalogo, bo vršila znamenito delo za vstajenje naše izpod razvalin v novo boljša življenje. In to ie v sedanjih razmerah za >Sočo< dovoli hvaležnega posla.< — Želimo listu najboljšega uspevanja. >Soča< nai prinese novega življenja našim nesrečnim bratom ob Soči in nai postane veren glasnik njihovih bridkosti in teženi ter zvest podpornik pri delu za obnovitev dežele. Dvora/redna zasebna slovenska trgovska šola s pravico javnosti v Trstu. Šolsko leto 1918/19 se prične, dne 16. septembra z vpisovanjem učencev in učenk. Vpisovalo se bode, dne 16. in 17. septembra od 9.—11. dopoldne in od 3.—5. popoldne. Učencem se ie zglasitl v spremstvu starišev oziroma njih namestnikov, ali jim ie pa prinesti njih pismeno dovoljenje. — Na novo vstopajoči učenci (učenke') moralo prinesti s seboj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in o očeh. — Onim, ki zadnje leto niso obiskovali šole, ie prinesti vrhutega nravnostno spričevalo od županstva ali policije. — Vsi učenci plačajo pri vstopu prispevek za učila v znesku 4 krone, na novo vstopajoči vrhutega 5 kron vpisnine, — Sprejemni in ponav-ljalni izpiti se vršijo dne 18. in 19. septembra od 8. ure zjutraj naprei. — Dne 20. septembra ob 8. uri zjutrai bo skupna otvoritvena sv. masa. Reden pouk se prične dne 21. septembra ob 8. uri ziutrai. Šolnina znaša za I. in II. letnik letno 200 K, za pripravljalni letnik pa 80 K. Revni učenci o lahko oproščeni plačevanja za polovico, četrtino šolnine ali za vso šolnino. V pripravlialni letnik vstopijo lahko učenci, ki so dopolnili 13. leto in dokažeio z zadnjim šolskim spričevalom zadostno prediz-obrazbo. V L letnik se spreiemajo vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter pripravljalnih tečajev na trgovskih šolah. -— Tisti učenci, ki nimajo te predizobrazbe, se morajo podvreči spreiemnemu izpitu, s katerim nai dokažeio, da iiul bo mogoče s pridom slediti pouku. — V II. letnik vstopijo lahko absolventi I. letnika dvorazrednih trgovskih šoL drugim ie delati izpit čez snov I. letnika. — Ab-solventie Šole dobe do dovršenih naukih odhodno spričevalo, ki nadomešča predpisano učno dobo v kaki trgovski obrti in jim daje pravico do dveletne vojaške službe, event. z naknadnim dopolnilnim izpitom do enoletnega pro-8tovolistva, — Glede pogojev za sprejem učenk v I. in II. letnik dekliške trgovske šole, kakor tudi glede denarnih prispevkov, velja isto, kar ie zgoraj omenjeno za deško šolo. — Učenke se ne oproščajo šolr^ie. — V pripravljalni, letnik se dekli, i ne spreiemaio. — Ravnateljstvo. 2tt/, štev. .SLOVENSKI NAKOD-, ane 11. septembra 1916. Stran 3 Mariborsko pismo. (Od našega poročevalca.) Maribor, 9. septembra 1918. izžrebani porotniki. Za porotno zasedanje ki st. prične 23. t. m. so bili dne 24. m. m. izžrebani sledeči glavni porotniki: krznar Maks Granitz, hiini posestnik Andrej Bombek, vinotržec Robert Li-ninger, hišni posestnik Karel Jančlč, vsi v Mariboru. Nadalje: posestnik Fran Kaueič v Mali vas, posestnik Alojzij Karolinar, trgovec Hugo Heller v Ptuju, veleposestnik Alojzij Miki, Velika Nedelja, posestnik Ignacij Kocbek, Zamarkovo, trgovec Konrad Zamolo, Fram, posestnik Kari Zugman, VVil-komm, veleposestnik Oton S\varschnigg, klobučar Leopold \Viher v Ljutomeru, posestnik Janez Loschnig v Radvanju, hišni posestnik Alojzij Kraker v Ptuju, pekovski mojster Alojzij Petschnigg v Selnici o. D., hišni posestnik Jožef Perschenonig v Pivoli, posestnik Jožef Schmiermaul v Pobrežju, posestnik Fran Morth v«Maren->ergu, posestnik Fran Sernec v Gradiški, veleposestnik Vincenc Kronvogel, posestnik Avgust Brudermann v Leitersbergu, posestnik Janez Slavvitsch v Volčji vasi, po-sestnik Janez Kozman na Cinžatu, posest-rik Miha Kac v Razvanju, posestnik Avgust Gornik, posestnik Janez Baumann v Hardeku, posestnik Jožef Schober. v Ma-renbergu. posestnik Luka Sch\veiger v Lahnu pri Ribnici, gostilničar Feliks Hed-žet v Vcržeju, posestnik Joženi Finžgar v Št Marjeti na Dravskem polju, posestnik Franc Jost v Rošpohu, strugar Ferdinand Kratz v Ljutomeru, posestnik Jožef Haus-mannn, posestnik Friderik Žemljic v Ljutomeru, posestnik Jožef Potschun v Krčevini pri Ptuju. Nadomestni porotniki: trgovec Janez Posch, mizar Ferdinand Poto-rschnig, hišni posestnik Aleksander Mvdlil, ključavničar Janez Sirak. hišni posestnik lanez Scbewcder, trgovec Feliks Mihe-litsch. gostilničar Jožef Skoff, orož. straž« mojster v pok. Fran Nerath in trgovec Ta-nez Sirk. vsi v Mariboru. — če motrimo cee-rajšnjo listo, vidimo, da med porotniki iz Maribora ni — po stari navadi — ne en Slovenec. Dosti bolje tudi nI med deželani, r.itl tretjina ni Slovencev, vsi drugi so Nemci in Štajercijanci. in to V sodnem okraju s pretežno slovensko večino. Ravno tako je z namestniki. Ti so odbrani cvet nemčurjev v Mariboru in okolici. Kako pridemo do take sestave, do takega izžrebanca porote? Tu *c res vse neha. tudi največja strpnost! Kako se seno rekvirira. Menda ca nimajo tako nemarnega komisarja za rekviriranje in spravljanje sena in slame, kot je oni v emureskem okraju. V Cmureku samem je najetih par šup in v te bašejo seno in slamo kar križem, brez izbere. Kar ps noter ne gre. to ostane v ogromnih kupih zunaj, po večini nepokrito. Dež je to a namakal tedne in tedne, tako da je danes vse okoli »skladišča« izpostavljeno ne-s mu smradu in uničeno. Nič bolje m na ostalih postajališčih proge Radgona -Spielfeld. Kot rekvizicijskega komisarja ima centrala za živila < nastavljenega nekega bančnega uradnika, ki ima poleg Cmure'Kapitanovo hčic. Kot abiturijent ie prispeval k znanemu almanahu nase moderne: >Na razstan-kti«. Na Dunaju se ie oprijel najprej medicine, ali kmalu ie presedlal in se posvetil filoiofrii in slavistiki. Že v tistih letih — bil ie knjižničar v Jagi-čevem seminarju — se je pričel intenzivno baviti s Prešernom, ki si ga ie tudi izbral za predmet svoie doktorske dizertacije. Dobil je državno štipendijo in šel v Rusijo, kjer je zlasti mnogo občeval s slavnim literarnim zgodovinarjem Pvpinom. Ob tej priliki je pose-til tudi Finsko, Iz Rusije je potoval dr. Prijatelj skozi Nemčiio na Francosko in bival dalje časa v Parizu. Tu se je zlasti pečal z umetnostjo, posebno z Rodinom. Iz Pariza jo je mahnil v Rim spoznavat središče stare kulture. Končno je vstopil v dvorno knjižnico na Dunaju. Dočim se je pečal dr. Prijatelj v prejšnji dobi v prvi vrsti s Prešernom, ga ie speljalo uredništvo Kersnikovih zbranih spisov v dobo našega preporoda v 1. 1850. Prijateljevo delovanje znači neposreden živ stil^ z narodovim življenjem. V dobo njegovih Prešernovih šrudij pade ruski prevod Prešerna, ki era ie po inicijativi in sodelovanju dr. Prijatelju oskrbel profesor Korš. Ob Prešernovi stoletnici je predaval v Ljubljani, od tistega časa pa ni več nastopil pred širšim občinstvom. Pae na je stal v nepretrganem stiku z našo akademično mladino. Vse mlajšo generacije ga poznajo, ker ie živel med njimi, oblikoval njih mišljenje in čustvovanje. Prevedel nam ie Onjegina, podaril nam je znano kulturno zgodovinsko monografijo >Kersnik in njegova doba*, ki jo ie dovršil neposredno pred izbruhom svetovne vojne. In zopet se je lotil novega dela — uredništva izdaje naših klasikov. V Kratkem izide prvi zvezek Jurčiča z literarno zgodovinskim uvodom, pripravil je Stritarjevo čitanko, ki izido o božiču. Odlomek iz predgovora k tej čitanki si je bil izbral za predavanje na prvem literarnem večeru >Akademije<. ki se vrši danes ob S. ari zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Z redom železne krone tretjega razreda z vojno dekoracijo in meel sta odlikovana stot- j nika Karol P e č n i k bos.-her. 2. in Gvidon I p a v i c art. p. 106. — Odptrst starejših letnikov. Ravnokar se vrši odotist letnika 186S. Vojaška uprava ie izdala novo. naredbo, da mora biti odpust 501etnih končan s 15. septembrom, za kar so "posamezni oddelni poveljniki osebno odgovorni. Te dni se na to prične odpust 491etnib. ki mora biti končan do konca tega leta. — Za okrajnega sodnika v Radovljici ie imenovan tamkajšnji sodnik dr. Vladimir Golja. — Iz poštne službe. Začasno vpo-kojeni poštni ofieiial Ivan« Krajne je reaktiviran in oridelien poštnemu brzojavnemu uradu v Mariboru v službovanje. — Članske legitimacije »Akademije«. Opozarjamo, da dobe < ni. ki so pristopili zadniič kot člani > Akademije*, svoje izkaznice pri blasraini. Vabimo, da pristopi k društvu kar največ članov. Cim ječ članov bo imelo društvo, tem uspešnejše bo njega delo. Novi člani se bodo sprejemali pri blapraini in po predavanju. Kdor bi bil pripravljen zbirati člane za društvo, se naj oglasi pri blagajni. — Iz pisarne Slov. dež. narodnega gledališča v Ljubljani. Seja upravnega sveta gledališkega konzorcija se vrši v petek, dne 13. t. m. ob 9. uri zvečer. — Danes zvečer ob 8. predava dr. Prijatelj v veliki dvorani Narodnega doma o temi: Levstik. Jurčič in Stritar kot glasniki raladoslovenske kulture. — Pevsko društvo >Ljubljanski Zvon« ponovi na splošno željo svoj koncert jutri (v četrtek. 12. t. m.) ob 8. uri zvečer (ne ob M 9. kot zadnjič) v veliki dvorani Narodnega doma. V stopnice se prodaiajo v trafiki g. Jerice Hubadove v Prešernovi ulici. — Koncert »Ljubljanskega Zvona«. Oblasti so postale med vojno zelo iznajdljive. Kar odrezale so dan zjutraj za eno uro ter ga zvečer za baš toliko podaljšale. Toda naš ljubljanski Zvone jih ie pa še prekosiL Na zadnjem koncertu sem se čutil kar pomaknjenega daleč nazaj — v predvojno dobo. Toli ljubke in prisrčne narodne pesmi so vplivale na poslušalce kot nekako hladilo na rane krutega časa, da si za trenutek nehote pozabil vse moreče skrbi. Niti na aprovizacijo se nisi spomnil. Prireditev ie bila pravi ljudski koncert. Kakor že omenjeno, pele so se večinoma narodne pesmi, med njimi dve koroški in ena štajerska. Izvajane so bile z globoko občutenim ume van jem in zato so segle tudi v dušo. Dve pesmi ie moral zbor celo ponoviti. Dvorana je bila nabito polna in mnogo jih je od.šlo. ker niso dobili več prostora. Koncert se na splošno želio ponovi v četrtek ob 8. zvečer. Kdor ima smisla za lepo petje ter hoče užiti par trenutkov neskaljenega veselja, naj se ga udeleži. — Prijatelj lepega petja. — »Kurent«. Danes izide 3. številka >Kurenta*. — V Christofov učoi zavod vpisalo se je do danes v vse-tečaje 171 go-jenk in gojencev. Kljub govorici, ki kroži po Ljubljani, češ, da se v ta zavod ne sprejema več gojencev, se vpisovanje vrši še celi september, ker so zavodu zagotovljene ne le potrebne učne moči. temveč razpolaga učni zavod tu-ti s potrebnimi prostori. — Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi gg. člane iz Ljubljane in okolico, kakor tudi posamezne zastopnike čevljarskih zadrug na Kranjskem na sestanek, kateri se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. tonu > ob 2. uri popoldne pri g. Valentinu Mraku, Rimska cesta 4. Gre za ustanovitev >Deželne zveze< čevljarskih zadrug«. Zato se nai tega se-Hanka čevliarii zanesljivo udeležijo. — O delitev kart za kadilce in tobaka ua deželi. O. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani nam sporoča: Vsled izrednih tehničnih težkoč se je zakesni-la izdaja kart za kadilce in delitev tobaka za štiritedensko dobo od 5. avgusta do 1. septembra 1918. tako da bo na deželi mogoče šele koncem bodočega tedna s tem pričeti. Podrobnosti delitve se bodo pravi čas razglasile. To kratko dobo bodo pač Še potrpeli kadilci, saj se medtem vstvarja red, ki bo v. prvi vrsti njim samim v prid. Ako bi se kontingent za a vem.-1 razdelil brez kart, bi se težkoče niih vpeljave pomnožile. — Druga delitev tobaka na karte bo takoj sledila prvi, tretja pa se bo že vršila redno. Posestvo ua prodaj. Kakor razvidi - mo iz inserata v našem listu z dna 7. in 10. t. m., se vrši v notarski pisarni v Kamniku, dne 16. t. m. dopoldne ob 9. uri dražba posesava Lujize Prasch-niker iz Mekin pri Kamniku, dosedaj nemška last. Rojaki, pozor! Č'ebelarii. ki so naročili sladkor pri podružnici v Kranju, naj pošljejo denar na naslov g. J o n t a r Primož v Kranju. Pevsko društvo »Lipa« v Litiji priredi v soboto 14. t. m. v Sokolskem domu narodni igrokaz >Deseti brat«. Začetek ob 8. zvečer. Gostje dobro došli! Ai>rovizaciia v Kandiii. Pijejo nam: šinihel - Stopiče, nai večja občina na Kranjskem, ima menda najboljšo aprovizaciio. V tei občini, osobito v Kandiji. stanuje mnogro uradništva in drugih nekmetov, ki so navezani m tujo pomoč. Ker je treba nekako 2700 oseb aprovizijonirari, bi vsak razumen zemljan mislil, da se to na merodainih, mestih tudi upošteva pri nakazilu raznih potrebščin. A motimo se. Že sedem tednov smo brez moke m kruha. Na osebo se je ored navedenim rokom delilo pol kg moke ržene in 10 dek i*"1:1-prena, drugoga pa nič. Kruha ^se pa sploh ne deli tako. kakor recimo v Ljubljani. Dobliena moka mora biti za kruh in kuho. Toraj z pol kg moke in 10 dekami iešprena živi dva meseca! Drugod dobi« vsaj majhen košček kruha vsak dan. Da nas nekoliko potolažijo, nam bodo menda ooslali ta mesec nekai moke: iz obliubljenih 6 kg na osebo ie nastalo menda 3 kg na osebo md vožnjo, in to ne za en mesec, ampak za par mesecev. Toraj reci in piši: s tremi kilami moke izhaiaj dva ali tri mesece! Vsled odredb ministrstva se tudi ne sme živil nakupovati. Mesa ni. masti-ni, krompirja ni, moke ni, kruha ni! 8 čim naj živimo, ako nas Kandi-jance ne oprovizijonirajo tako kakor v mestih. Svaka sila do vremena! ^ Še ne prodano nemško posestvo v Kočevju. V Kočevju je na prodaj mestno in kmetijsko posestvo za 200.000 K. Lastpik ponuja svoje posestvo v uradnem listu z geslom >takoi ali pa sploh ne< že precej časa. Doslej posestvo še ni prodano. Umrl ie v Dobovi pri Brežicah g. Andrej Krošelj. Hrastnik. V nedeljo, dne 15. septembra t. 1. priredi rudarski dramatični in pevski odsek igro >V civilu« s pevskim nastopom. Zabava, ples, sre-čolov, šaljiva pošta itd Prijatelji dramatike in petja se vljudno vabijo. Za večerjo je preskrbljeno. Vrši se v dvorani konsumnega društva. Gornjigrad. Tukajšnja požarna bramba priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne slavno« t z igro. godbo, perjem, srečolovom itd. Slavnost se vrši v Čitalnici in v prostorih pri Mi-kušu. Prijatelje godbe in petja prosi- Danes zvečer ob 8. uri v, »Narodnem domu" predavanje drja Ivana Prijatelja. mo, da se slavnosti v obilnem številu udeleže. — Odbor. Velika sodnijska razprava proti karlovškemu trgovcu Nih. Makaru in tovarišem se je pričela pred zagrebškim sodiščem 9. t. m. Makar je obtožen, da ie s potvorjenimi izvoznicami spravljal mast preko Metlike v Avstrijo. 161etui vojni invalid želi biti sprejet kot trgovski vajenec v kako trgovino v mestu ali na deželi, kier bi imel popolno oskrbo. Ponudbe nai se naslovijo ua >DobrodelnosJt« v Ljubljani. Poljanska cesta 4. Izgubila se je včeraj zvečer na potu iz Št. Vida. čez £iško. po Bleiv.eiso-vi, Rimski in Emonski cesti črna usnjena ročna torbica z malo usnjeno črno denarnico in sliko. Pošteai najditelj se pro^i naj jo odda proti dobri nagradi na Kmonski cesti št. 8/II. Dežnik je pozabila v stranišču Kina Central neka dama sinoči ob %&. Kdor je dežnik vzel. naj ga odda v upravništvu našem lista. Dobi dobro nagrado. Najdena je bila vcer;-.i manjša vsota denarja blizu podnife. Dobi se pri Ivanu Nemoru. sobnem slugi. Prečna ulica 6. — Žrebanje razredne loterije. 1. dan. 100 000 K dobi št. 18.439. 60.000 K št. 101.028, po 10.000 K št. 16.508 in 73.931. Apro¥iz3€ija. -f- Meso na zelene izkaznice H št. 1601 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1601 do konca prejmejo meso v četrtek dne 12. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie tale red: od 8. do pol 9. št. 1601 do 1800, od pol 9. do 9. št. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. št. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. st. 2201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 dkg govejega mesa, kilogram stane 2 K 80 v. Prodaja moke. Od četrtka 12. tm. do vštete sobote 14. t m. se bode oddajalo na vsako krušno izkaznico po pol kilograma moke za pecivo Št. 0. Kilogram moke stane 2 K 56 v. -!- Drva. Občinstvo se vnovič opozarja, naj se glede drv ne zghiša pri mestni aprovizaciji, ki nima nikakih zalog. Vsakdo naj si. če !e mogoče. d§va dobi drugod in nai se zlasti ne zanaša na to. da bi jih mogel svojčas dobiti od mestne aprovizacijo. -f- Mesne izkaznice za občino Moste se bodo delile: Za one, ki dobivajo meso v občinski mesnici v četrtek dne 12. septembra. Vsaka stranka se mora sama zglasiti. izrecno se oovdarja. da ne bo nobena stranka za drugo prejela mesne karte. Vsak naj se zglasi s staro mesno izkaznico, poleg te se mora prinesti krušno karto in policijsko zglas-nico. Za železničarje se "bodo delile mesne izkaznice v petek dne 13. septembra od 2. do 4. ure popoldne v občinski pisarni. S seboj naj se prinese stara mesna izkaznica in aprovizačna knjižica. Prosveta. — »Univerzalno Biblioteko« je začela izdajati knjigarna V. Jnrića v Splitu v Dalmaciji, in "sicer v dvojnatih snopičih (vsak tak dvojnat snopič stane 1 K). Prvi zvezek (št. 1—2) prinaša epsko pesnitev Luke Bo-tića »Bijedna Mara«. Luka Botić Je eden izmed največjih nacionalnih pesnikov srbohrvatskih, r. v Splitu leta 1830. Romantična ljubezen do ljudstva ga je mladega gnala v Bosno in v Srbijo, končno pa je našel zavetišče pri škofu Strossmajerju. Prisege zvestobe ni hotel priseči absolutističnemu germanizatorju Bachu. Njegov epos nam prikazuje nesrečno ljubezen krščanske Spličanke (v 16. stoletju) do lepega Muslimana. Botič je eden izmed prvih propovednikov narodnega edinstva, ki ga tudi verska razlika nc more rušiti. »Da mi dom moj slobodu- doživi!« kliče v 4. spevu. — V drugem zvezku (št. 3—4) je povest dalmatinskega Srba S i m e M a t a v u 1 j a (r. 1852 v Šibeniku): »Car Dukljan«. V narodni pesmi in legendi se nahaja spomin na rimskega cesarja Dioklecijana, ki si Je na mestu današnjega Splita zgradil znano svojo velikansko palačo ter se v narodni tradiciji imenuje Dukljan. Legenda je dejana v okvir arheoloških raziskavam na splitskih tleh. — »Univerzalna biblioteka« je tudi no vnanjosti zelo prlkupljiva ter toplo priporočamo te nove edicije podjetne Juričeve knjigarne. Na mesec izidejo po 4 številke. Št. 5—8 bo Mažuraničev »Čengič-aga«. !tazne stvori * Knjfse so se podražile na .Ogrskem za deset odstotkov. Izvzete so šolske knjige. • Zastnipljenje z gobami. V neki jedilnici v Pragi je zbolelo v nedeljo 250 oseb, ki so bile zastrupljene od gob. • Svilenega blaga io krzna v vrednosti 350.000 kron je bilo ukradenega v Budimpešti iz modne trgovine Rado v Košu-tovi ulici. * Voinl kurati v /adnji italijanski olenzlvt V neki okrožnici navaja vojasTd škof Bjelik, da sta v zadnji italijanski ofenzivi padla dva kurata, en Čeh in en Poljak, devet pa jih je umrlo v bolnišnicah, ker so bili težko ranjeni. Mnogo Jih Je moralo radi prenapornega dela zapustiti bojišče. • Prašič, ki zvooL Neki kmet v pa-ternjanskem sodnem okraju na Koroškem ima napeljan zvonec v svinjak. Ko se vrata odpirajo, se oglasi zvonec. Prašič se ic nekoč obregnil ob žico in zvonec Je zapd. Kmet je letel ves razburjen v svinjak, vzel pa s seboj po stari navadi, kadar je sel v svinjak, nekoliko krme. Od takrat se Je prašič navadil, da pozvoni, kadar Je lačen. Gospodarstvo. — Eksportno in importno delniško društvo te bilo 31. avgusta ustanovljeno v Zascrebu. Glavnica znaša 4 milijone kron. Delni«*« je prevzelo 18 do^ mačih denarnih zavodov, med njimi Ljubljanska kreditna in Jadranska banka. Za predsednika je izvoljen zagrebški župan dr. Srkuli. Glavna nalo-ca novega delniikecB društva, bo. da organizira izvoz in uvoz blaga. V to svrho se osuuie v Zagrebu centralno skladišče in se organiziraio posamezni blajr<>\ni oddelki. V vseh slovanskih trgovskih središčih bo društvo nastavilo Bvoje zaupnike ter bo prifelo ustana\ -Huli podruznu Po vojni nai se podružnice ustanovi io tudi v inozemstvu. ]'<>-ebneca pomena bo tudi. da si društvo pridobi natančen pregled tržnih iit/iner v tu- in inozem<*tvu. Misliti bo tudi na izdajo posebnega trgovsko-po-litirnega lista. — Krojaško nakupovalno društvo v Ljubljani. Pri c. kr. deželni l$ot trgovski sodniii v Ljubljani ee je izvršil vpis t vrčke >Kroiasko nakupovalno društvo v Liubljani, r. z. z o. p.< v ea-dru/.ni register. Zadruga sloni na zadružnih pravilih z dne 25. junija 1918.. ima svoj sedež v Ljubljani in namen, nakupovati blago zlasti krojaške po-trehščine, kakor tudi orodje ua skupni n/un. proda i m i pa blago in orodje izključno le članom. <"lani načelstva so: Ferdinand Ge^tiin. Franio Kraigher in Ivan Kersnič, vsi krojaški moi^tri v Ljubiiani. Svoje objave razglasa zadruga v >Slovenskem Narodu«. — Razpoloženje na dunal^ki borzi je bilo včeraj ob začetku kupčije vsled optimističnih komentarjev k Buriano-vemu govoru precei živahno, pozneie pa se ie uveljavilo zopet pesimističnej-še nazirđnje in kurzi. ki so so sprva dvignili, so zopet padali. Lgodno pozicijo 90 imele delnice Južne železnice vsled vesti o preilstoiečem zvišanju ta-rifov. Delnice oboroževalne industrije, ki so na začetku kupčije največ izgubile, so kmalu zopet nategnile. Po poročilih iz Budimpešte se ie tudi tam-kai-nia borza držala napram Buriano-vemu govoru precej pasivno. — Padanje vinskih ©en na Ogrskem? Madžarski Msti poročajo, da so vsled izborne vinske letine radi otež-kočenega izvoza v inozemstvo in ker je pričakovati rekvirirfio vina ter maksimiranje cen pričele vinske cene na Oer.^kem znatno padati. Za nova vina ni mnogo povpraševanja, plačujejo se po 600 do 650 K za hI, stara so po 600 do 1000 K. Producenti se vedno upajo, da bodo cene zopet poskočile tei zato čakajo s prodajo. — Zvišanje sladkornih een napovedujejo na Dunaiu. Vlada nameravs privoliti v oktobru v znatno zvišanje sladkorne cene. češ, da so produkcijski stroški neprimerno višii uego lani. — Stavka rudarjev v ostrmvskeni revirju, o kateri srno nedavno poročali, je končana. Delavstvo se ie zadovoljilo z odločitvijo pritožbene komisije. — i>ragini--ke doklade pritičejo delavcu za ves čas delavne pogodbe. Med čevljarsko zadrugo v Judendorfu in delavci te tvrdke obstorl dogovor, po katerem se plačuje dragi niska doki a da 300 dni. vojna doklada pa 365 dni v letu, istotako doklade za žene in otroke. Neki delavec ie zbolel in tvrtfka mu je odpovedala službo med boleznijo. Med 14dnevno boleznijo se je tvrdka branila plačati delavcu doklade. češ, da so te določene samo za delovne dni. Komisija za pritožbe v Gradcu pa ie razsodila, da se morajo plačati doklade za ves čas delovnega razmerja, torej tudi med boleznijo. — Gospodarski odnosaji z Ukrajino. Ukrajinski trgovski minister de-mentira vesti, da se vršijo a centralnimi državami pogajanja za trgovinsko pogodbo. Ukrajina 6e zaenkrat ne more gospodarsko vezati in pogajanja se tičejo le provizorične ureditve sedanjega omenjenega gospodarskega prometa za prihodnje leto. Izdajatelj io odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. m - Vi!« . Preselil se je v večnost po komaj 10 dnevni bolezni zavedni Jugoslovan naš predobri sbprog, oče, sin, stric in svak, velepodjetni trgovec in vsestranski dobrotnik Andrej Krošelj ter bil v sredo dne 11. septembra 1918 na domačem pokopališču pokopan. Slava njegovemu spomin«! 4789 Dobova pri Brežicah, dne 11. sept 1918. Žalujoče rodbine: Srošelj, ikerbec Ćernoga, lartek, ftraad, Vlvotf. Se je doveli zaloge seveda 3932 hrastovih parketnih deSfic. IACID m Ili dobava in pokladanje parketov, JViJIr rUflj LJubljana, Gradatka mlioe et 22. i -ga/'*« Hapnito 1« doauč Izdatek! to to •j • r« pralni prašek Tajniški uradnik, politiCno naobražen, s primerno govorniško zmožnostjo, sposoben za vodstvo pisarne in organizacijsko delo — se Uće. — Podrobnosti glede dela in plače po dogovoru — Ponudbe na upravništvo »Slo-I venskega Naroda« pod šifro: MTajnik 4782". ■ Kolesarji, pozor!! Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi prve ovstr. patentirane obroče za kolesa. Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in Časa. Dobijo se obroči na Marije Ter azila cesti Ste v. a. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo za Kranjsko: 4534 Entest AljaniiS, Liublfana. m Stran 4, „SLOVENSKI NAROD" dne 11. septembra 1918. 207. štev. Bs?*4*% sprejme dečka S. Ijad-l\qii ske Sole v bližini Ko-menskega ulice na hrano ln stanovanje ? — Živež se da po dogovoru. Naslovi naj se puste uprav. *Sloven. Naroda«. — 4781 Dijak ISie stanovanje s hrano sil pa bes hrane. Pismene ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod „Vreme 4784". •f*---^|2% z neopazljivo hibo lsće JliVdllO elnthe kot oskrbnik ali m" m99W pristavnik na graSčini ali večjem posestvu. Ima več gospo-darsko-strokovnih šol in večletno prakso. — Pismene ponudbe na uDr. »SI. Naroda« pod „oskrbnik 470S". Ur iste se mlada, pridna KUHARICA VS vse, za Dunaj k 3 osebam. Predstaviti se je Gosposka ulica št. 2, L1 ubijan a. 4715 Prodajalka:: vešča špecerijske, manufakturne in galanterijske stroke, sen takoj preme-niti sluibo. Ponudbe naj se pošiljajo na upravn. »Sloven. Nar.c pod šifro: ,JProdatalka at 370 4769". VZGOJITELJICA ki ima ljubezen do otrok ter igra klavir, se takoj sprejme proti dobri plači in hrani. — Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 4724 PRODAJALKA z dežele, izvežbana v mešani stroki, lice službe na deiell. — V prostem času pomaga lahko pri vsem hišnem delu. Na plačo se ne ozira. — Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. — 4726 Prazne vreče vsake vrste in suhe 9obe kupuje vedno ln v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma 1. Kušlan, Kranj, Gorenj. kdor dobi ali poizve za Žen^fee kolo „Waifenrad". Kolo je bilo ukradeno iz veie, Celovška cesta 22 „go stilna pri Zvezdi'1. Zadnji plašč kolesa ima večjo krpo. 4737 RT Hupi se na Kranjskem ali Štajerskem ~^čgg VELEPOSESTVO, ■ležeče blizo železnice. — Ponudbe je staviti na: Kari Ferscbl, Nunska ul. are v. 10 v LJubljani. 4734 s spadajočimi prostosledi na Kranjskem se proda. Pojasnila daje rud. obratovodja A. Sp oljaric, LJubljana, Tabor 5. 4615 MaloPOSESTVO se prodata skupno ali posamezne parcele dne 14. septembra v nedeljo popoldan do šeste ure zaključeno v ondotnih prostorih hš. St 20 v Spod. Piraloah občina & mart no pod Šmartno gora Prodajalo se bode gospodarsko poslopje, njive, travniki in gozdovi do 20 oralov. — interesenti se vabijo. 4778 150 vagonovU ms vseh velikosti, kadt od 10 do SO hekto, 10 vagonov majhnih sodov od 15 do 150 litrov se 4640 tako] proda. ADLER & SOHN, trgovine s vinom In sodi, Donel UL, Banomoiakygs. 27. M**" Telefon 3570. KUPUJEM zamašhe in vreče in plačujem za nove zemaske od steklenic K HO.— za kg, za stare, prevrtane pa ne zlomljene zama-ške K 6i»— za kg, dolge šampanjske zamaike, ne umetne, za komad K tr-^ hi vreče do t, 14.— komad. Prevzamem vsako množino brez prejšnjega vzorca in obvestila po povzetju. Ee Landskroner, nakupovalnica »reč ln zatna-ikor t Bradom, Lendfeai it. 19. iML Ponudbe na postni predal 130.4768 W Prode se dobro ohranjamo moško kolo, s staro pnevmatiko. Poizve se: Mest Vodmat it. 3 pri LfubllenL — 4783 Sprejmeta se dve učenki k boljši rodbini me hrano in stanovanje. — Naslov se poizve pri uprav. »Slovenskega Naroda«. 4744 Skoraj nov otroški voziček z gumiji; lepa nova ženska obleka modre barve, nekaj slik se prode se tabelo, moko ln denar. — K. M. Dolenjaka eeata IS II. — 4767 Išče se ~m STANOVANJE sestoječe iz kuhinje, 2—4 sob in pri-tiklin sa takof ali pa z novembrom, decembrom, januarjem ali februarjem. Ponudbe na upravništvo »Sloven. Naroda« pod „Insen|lr 4TT1". ssNftiika1 HRASTOVIH DRV na ractečem ali pa na težo. Drva so oddaljena uro pešpota od Železniške postaje. Cena po dogovoru Kje, pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4764 Istem ZEPVSHE w I na Dolenjskem. — Stanovanje, drva prosto. — Naslov pri upr. SI. N. 4779 Kopita se ln lepo ohranjena KOLESELJNA Prijazne ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod „Koleaelt 4775". ABSOLVEHTIHJJI praškega konservatorija, Vida tess kova, učenka virtuoza prof. Hermana, poučuje klavir po najnovejši metodi. — Učenci se sprejemajo vsak dan od 10.—12. in od 3.—5. v Wollovl nllel stev. 11 II. nadstrople. — 4774 COGORIN &m^LW idtr? Čudovito našlo 3734 viririrsTENicE vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 1 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna ,,prl upanfu" Apotheke »zur Hoffnung«, Peca 45, Ogrsko. (alatna prodaja v LJubljani: draoerlji Ant Kano Ih B. Cvanoara ter Itksrnl Cabriel PloeoUi, na Donaiahl oestt ln Mr. B. Saaala, Marij ta trg. 9 Anton Babic Gabrijela Babic roj. Lachainer poročena, Ljubljana, septembra 1918. (Brez posebnega obvestila.) 4765 rrvaTefoin odjemalcev potrjujejo, da unseoraleo korenin RIA-BALUM v 3 dnevih brez bolečin odstrani karte očesa, bradavica, roseno koto« Uspeh jamčen. Cena 3K3 lončln 7 K, 6 lonclcov 11 K. ZOrUlRflL odstrani ift^M** P** najbolj trdo-SSSSBSSS vratnem zobobolti, ko so odpovedala vsa sredstva m pri otlih zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Certa 3 K, 3 pusice 7 K, 6 polic 11 K. Nit več zobnega kamena ak slabega doba iz ust Snežnobele zobe Vam napravi zobni fluid „uul". Takojšen tičfoek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. Podgane, misi ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 Skatljice 9 K. — Stenice, uSi. bolhe, Ščurke uniči radikalno z zalego vred „THIZJLA*1. Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, ajesr presek proti mrčesa zraven 2 K. — 3069 KEMENY9 Košiće (Kassa) Postfach 12 C 31 (Ogrsko). Št. 1563. RAZGLAS. Na pomožnem oddelku IV. mestne deike ljudske Sole se prične šolsko leto 1918/19 dne 16. septembra 1918 s priporočanjem sv. Duhu in dne 17. septembra 1918 z rednim šolskim poukom. Pouk se bo vršil, kakor lani, v prostorih II. mestnega slovenskega otroškega vrtca v Cerkveni ulici Št. 21, kjer se bo vršilo vpisavanie v nedeljo, dne 15. septembre, od deve« tih do dvanajstih dopoldne. C. kr. mestni Šolski svet ljubljanski, dne 7. septembra 1918. 4788 ttk ss sa aa detelo is takof Driusbi pomočnik ali te Isarjea va|eneo. Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4766 Po Najvišj. pooblaščenju Ni. ces. in kralj. Apost. Velič. 45. c. kr. državna loterija sa civilne dobrodelne namene. Ta denarna loterija Ima 22.747 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 700.000 kron. Glavni dobitek znaii 250*000 kron. Žrebanje bo lavno na Dunaju dne 3. oktobri 1919. Srečka stana 5 K. Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije n« Daaejo, NL, Vordare Zottantts-stmse 5, po hrterijia, trafikah, pri davčnih, postoriti. brasJavaJb In leiauBkOi uradih, pri menjalnicah Itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. Srečke sa »oilljajo post prosto. Od o. kr. generalnega ravnateljstva drtavnlb lotorlj (oddelek sa dobrodelno loterijo). Živo apno ima ZidnO OPekO : naprodaj Bukovo oglje: tvrdka Valentin Urbančii. Kupim dobro ohranjen planino ali klavir. dam tudi živila. — Ceni ponudbe na upr. »Slov. Nar." pod „tlvila 4762". Kupim ali alem tlvila se dobro ohranjeno moško kolo, plašč (mantelne). Poizve se: Delanj* ene ceste Stev. 15, atreiiSče. 4763 StalnegaSLUGO starejšo moč, lsće špedicijska družba „Balkan" v Ljubljani. 4787 KOHTORISTIHJA zmožna stenografije, strojepisia in knjigovodstva laća slnibe. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. — 4720 Kupi se takoj aH do novembra 1918 velika ali majhna Stroft za izdelavo pohištva. — Prijazne ponudbe pod: --domaća obrt 4601* na upravn »Sloven. Naroda«. Za na Kredarico isćem sopotnika* Odhod po dogovoru prih četrtek ali petek. Eventualne prijave na postni predal SI. 27. lice se dobra samostalna KUHARICA proti dobri plaći. — Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda*. — 4731 tC Išče se izurjena "tZJ PRODAJALKA za mesto. — Prijazne ponudbe je poslati na upr. »Slov. Naioda«. — 4753 trgovina s t*dyssrtjshlaal na debelo, ene- Odi Ljubljana, IS^~ izS.a le: i razglednic po oris. M. si SUp- FRANA klemenćića. Cent: 3*— H. — Dobi se v ..Umetniški propagandi« v L'tibliani, Sodna ulica 5. 1786 Prostovoljna prodala posestva. | Proda se prostovoljno na leoem in zdravem mestu, 4 ki m. od Lnj-aineke ceste ležeče posestvo v velikosti 240 oralov. Od tega je 15 orelov njiv, S oralov vrta in sadovnjaka 4 orale travnika, 7 oralov vinograda, 180 oralov loze, drugo pašniki z nova prizemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Cena 350.000 kron. Bližja pojasnila daje Mito Ribič obč. tajnik v Netretiću pri Karlovcu, Hrvaško. 1 ^56 Št 1557. RAZGLAS Na obok mestnih slovenskih oirošldh vrtcih se prične novo sorsko leto 1918/19 , dne 17. septembra 1918« Vpisavalo se bo v šolskih prostorih na Zaloški cesti št. 1 in v Cerkveni ulici št. 21 v ponedeljek, dne 16, septembra 1918» od dveh do petih popoldne. C kr. mestni Šolski svet ljubljanski, dne 6. sentembra 1818. 4772 Naznanja se, da se vrši prostovoljna prodaja sobne oprave in drugih hišnih predmetov (postelj, nočnih omar, omar za obleko, oralnih miz, različnih drugih miz, zrcal, posteljne obleke, podob, tuhinjske posode i. t. d.) v I. nadstropju HiSe Stev. 7, II. nadstropje na Kongresnem trgu dne 18e in 19. septembra 1918. ?očenši dopoldne od 9.—12. ure in popoldne od 2.—5. ure. 4776 Or. Vallentschag. XXXXXXXXKX KK X KKKXXXXXXXX X X X X X X Dosie so zopet mlatilhice za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na razpolago tudi Čistilne mlatilnice in vsakovrstne poljedelske stroje kakor: čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje fn sadje, mline za žito in sadje, gepeljne, slamo-reznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane, pluge itd. iz naj-večih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah. FRANC HiTTI, salo«* poljedelskih strojev, LJUBUAMA, Martinova cesta 2. Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. 4442 X X X X X X X X X X XXXXXXXXX XXX XX xxxxxxxxxx ■s Št. 1343/m. s. sv. RAZGLAS. Šolsko leto 1918/9 se prične na vseh mestnih ljudskih Soleh ljubljanskih dne 16. septembra 1918 s klicanjem sv. Duha in dne 17, septembra z rednim šolskim poukom. Vpisavalo se bode v soboto dne 14. septembra in V nedeljo IS. septembra 1918 vselej od osmih do dvanajstih dopoldne, in sicer: Za I. in IV. mestno deško šolo v šolskem poslopju L, mestne deške šole v Komenskega ulici št. i9., za II. mestno deško šolo v šolskem poslopju te šole na Cojzovi cesti št. 3; za III. mestno deško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti Št. 21 v II. nadstropju ; za mestno nemško deško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v I. nadstropju; za mestno slovensko dekliško Šolo v Šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1., za mestno nemško dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 pri tleh; za šišensko deško in za šišensko dekliško oserarazrednico v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za mestno trirazrcd-nico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40. Otroci« ki ne stanujejo v LJubljani, se v mestne iole natelno ne sprejemajo. Vse podrobnosti pojasnujejo šolska vodstva pri vpisovanju. C kr. mestni ieltki svet v Uubliani . in iti garnituro v dobrem stanju. Ogleda se lahko na Karlo skl cesti št. 11, L nadstropje. 4708 Bukova drva se zamenjajo za veliko polirano omare in otroško posteljo. Ponudbe na upr. »Si. Nar.« pod „Drva 4773". Kuharica dobi tako] dobro službo in dobro plaćo. Naslov v upr. »SI. N« — 4722 !W~Prodam~Wl I Mil Kdo, pove uprav. »Slov. Nar.« — 477C IhMKtobMAJiM prodaja Une bonbone, piškote, klobase, šunko ln salame 478C H. D&rfl, LJubljana, Mestni trg 12. sprejme takoi v službo strojilna tovarn* Samsa A Co v Ljubljeni, Metel kova ulica 4. ZglaSevanje od 4—£ popoldne. 220C kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po naj. višjih cenah. M. RANT, Kreni. 269? Mirna stranka brez otrok lsće STANOVANJE 2—3 sobe s pritiklinaml, meblovano ali nemeblovano, za takoj alt za novembrov termin. Kdor je odda alt preskrbi, dobi bogato nagrado v sladkorja ali po dogovoru. Cenjene ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod „Nagrada 4608" Dežnik! Tista oseba, ki je snoči v Kino Central pri predzadnji predstavi i/i8.—9, v reserviranem oddelku na sedežu št. 8 morda pomotoma vzela dežnik, sa poživlja, da ga takoj pošlje v Cer« kveno ulico 15, sicer se bo proti njej postopalo sodnijsko, ker je oseba znana. 474$ Kupujemo v tekoči dobavi v rdeli! paradižnike na cele vagone. Najnižje ponudbe na tvornico konserv Hegn A Bnnamann, Zentralburo Dunaj, III., Eateg. 7. ■■■■■■■■■■■H Zenitna ponudba. Vdovec, 37 let star, z otroki, bančni uradnik, 9000 K plače, se želi spoznati s premožno gospodično ali vdovo dobrega srca in narodno zavedno. — Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, rod: Legitimacija stev. 020.148 Trst, glavna poŠta, poste restsnte. ■^Kupujei^ te nove in atare i KLOBUKE S * moške in damske, mehko, ne-aai preluknjano, ne moljasto bla-go vsake oblike in množine. B Antonle Jlrmus, Praga L, B Bilekova 8. 4664 Iščejo se pridni zbiralci. dne 2. septembra 1918« 4696 Kupujem zmedene ženske lase. Štefan Strmoli, Ijubljana, pod Zrančo št. 3. POZOR I Zarili! vpoklicani« v vo|aiko službovanje fe lokal odprt samo la prodalo blaga ln sicer Ob delavnikih samo od 9. do pol 1 77708192 14790111 3 26 178^5^70 7034