1
4 J I
PRinnURSKI DNEVNIK
Poftnina plačana v gotovini />	onA
Abb. postale I gruppo Lemi oUO Ilf
Leto XXXVI. Št. 166 (10.686)
TRST, petek, 18. julija 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija- pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VČERAJ VRSTA POSVETOVANJ NA NAJVISJI RAVNI
SOGLASEN SKLEP NA KONVENCIJI REPUBLIKANSKE STRANKE
MRZLIČNO ISKANJE -ČASTNEGA* KOMPROMISA REAGAN KANDIDAT Z A PREDSEDNIKA ZDA ZA REŠITEV SPORA 0 SOLIDARNOSTNEM SKLADU
Cossiga se je včeraj sestal s tajniki vladnih strank, danes pa se bo srečal s sindikalnim vodstvom - Odbitki 0,50 odstotka plač naj bi ostali, uporabo fonda pa naj bi uredili z rednim zakonom
nato se je sindikalno vodstvo posvetovalo s Craxijem, zvečer pa se je Cossiga srečal s tajniki vladnih strank, posebej sta se pa sestali zastopstvi odgovornih za gospodarska vprašanja pri PSI in KPI.
Kompromis, ki ga namerava baje vlada predlagati (pravijo, da prihaja od tajnik PRI Spadolinija, ki mu ga je bržkone narekoval oster napad samega predsednika lastne stranke Visentinija na vladne ukrepe med razpravo v senatnih komisi-
Jutri brez časopisov
RIM — V teku je mrzličen poskus najti kompromis med vlado in opozicijo glede zakonskega odloka o
Solidarnostnem skladu*, v katerega naj bi se stekalo pol odstotka Prejemkov vseh zaposlenih. Treba je še določiti stvarne okvire sporazuma. ki bi moral dovoliti vladi, m® se ne blamira, KPI pa, da se Pohvali z uspehom. Pri tem gredo Prizadevanja prek vrste sestankov ha vrhu: včeraj se je Cossiga na Primer sestal s tajniki vladnih strank, danes se bo srečal z generalnimi tajniki enotne sindikalne zve-Zdi pa se, da je kompromisni j^hod možen s tem, da bi del zakonskega odloka, ki zadeva norma-uvno in organizacijsko plat za u-Pravljanje «sklada*, spremenili v aavaden zakonski osnutek.
Včeraj je ves dan potekel v dolgi Vfsti «sestankov na vrhu*, ki so phi vsi posvečeni, dasi neuradno, rskanju »častnega* izhoda. Upoštevati je pač treba, da Cossigova Vlaha ne razpolaga z veliko večino in ha zakonski odlok v bistvu potrebuje podporo večine strank. Zjutraj se
Je sestalo vsedržavno vodstvo KD,_______________________
***Ullf ||||||||,|,|,n,n,!,,,,,,,m, ,,,,, n(ll||||,I,mm,llliilililiiMIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHItU
PO SPODLETELEM VOJAŠKEM PUČU
V Iranu je v teka lov za ubeglimi zarotniki
Islamski integralisti skušajo vplesti v državni udar «laične» sile
Enotna zveza tiskarskih delavcev je oklicala za danes vsedržavno 24-urno stavko, zaradi katere jutri ne bo izšel v Italiji noben časopis. Prihodnja številka našega dnevnika bo zato izšla v nedeljo.
TEHERAN — Pod predsedstvom iranskega predsednika Banisadra so se v Teheranu sestali poveljniki vseh Lreh rodov vojske in žandarmerije, ha bi proučili položaj po spodletelem poskusu državnega udara. Ob honeu seje so pozvali delavce pe-Irokemijske industrije k budnosti, ha preprečijo morebitne atentate. Obenem pozivajo vse prebivalstvo J??.i sodeluje pri izsleditvi treh voditeljev zarote: zgodovinarja in i-deologa bivše iranske tajne polici-J* SAVAK Mehdija Bahara ter dva lastnika iranske armade, kapetana Hamida Nematija in polkovnika Or-ieza Nika Bakerija.
Medtem so v okviru preiskave o spodletelem vojaškem puču areti-rali bivšega šahovega ministra za zdravstvo Parviza Pujana in dva bratranca bivšega šahovega premie-r® Bahtiara. Islamski integralisti pa skušajo vplesti v zaroto tudi pripadnike naprednih «mudžahidinov», kljub temu da je predsednik Bani-sadr izjavil, da so aktivno sodelovali pri preprečevanju zarote. Po-, hobne obtožbe letijo tudi na dru i 8® politične organizacije posebno, J1® voditelje laične »nacionalne fron-*®*- Voditelj islamske republikanske •Iranke ajatulah Behešti si je vče-raj privoščil tudi predsednika Ba-oisadra, ko ga je obtožil, da je skušal vplesti v zaroto člana islamsko republikanske stranke Hasana A ja ta.
Predsednik Banisadr pa skuša se-haj prikazati nedavne sklepe o nacionalizaciji zasebnih »nemuslimanskih* šol in obtožbe proti italijanskim salezijancem kot del načrta, ■h bi omalovaževal iransko revolucijo in še bolj osamil državo v svetu, “lolhitski nadškof Hilarion Kapudži i® včeraj izjavil, da predsednik Ba-hisadr zavrača obtožbe o »vohunski in pohujševalni dejavnosti* ita-hjanskih redovnikov in bo skušal v?o zadevo čimprej rešiti. Salezijan-ci medtem zagotavljajo, da so v njihovi šoli poučevali tudi muslimanski učitelji, med katerimi tu-hi Homeinijev zet, pouka pa sta se Obeleževala tudi dva Homeinijeva Vl»uka.
Koncerni umor brigadirja Ciotte. Marco je bil tedaj knjižničar v znanstvenem liceju «Galileo Ferra-ris», kjer je policist opravljal svojo dolžnost. Ciotto je ubil terorist Enrico Galmozzi ob sodelovanju še dveh drugih oseb.
Donat Cattin je obtožen tudi, skupaj z nekaterimi drugimi, atentatov na finančno ustanovo in dežel-m računsko središče. Skupaj z drugimi, ki jili še niso odkrili pa je odgovoren tudi za napad na karabinjersko vojašnico.
RIM — Minister za pošto in telekomunikacije je napovedal, da bodo jeseni uvedli povišane tarife za telefonske naročnine, ni pa povedal. koliko bedo poviški znašali.
jah), zadeva tako imenovano »oddelite v*: Zakonski odlok o »solidarnostnem skladu* naj bi v bistvu razdelili na dva dela. Prvi, ki zadeva odtegljaj pol odstotka mesečnih prejemkov, ki se že izvaja (INPS .je že poslala ustrezna navodila podjetjem), naj bi ostal v sedanji o-bliki odloka. Drugega, ki zadeva način in smotre uporabe «sklada*. naj bi spremenili v navaden zakonski osnutek, potem ko bi vlada zaslišala s tem v zvezi sindikate.
Toda tudi tak kompromis je vse prej kot na dlani. Kot prvo reakcijo na tak namig tajnika PRI pred začetkom posveta s Cossigo, je na primer prišlo negativno mnenje KPI, ker je Natta dejal, da bi sicer na ta način «padla tenčica, a bi ostala vsebina zakonskega odloka*, ki pomeni v bistvu «davek za same odvisne delavce*. Pa tudi sam Spado-lini in tajnik PSI Craxi sta bila mno. go manj optimista po zaključku sestanka s Cossigo. Kot vse kaže vla da ne bo umaknila odloka o »solidarnostnem skladu*, ker se je o njem dogovorila s sindikati in ker so po sredi razne juridično - tehnične težave. Odbitki na plačah so že v veljavi, zato naj bi vlada le premislila, kako dati primernejšo obliko normam za upravljanje in uporabo zbranih zneskov (govori se o 50 milijardah na mesec), nakar naj bi čez sedem ali osem dni predložila ustrezni zakonski osnutek.
Medtem se je premaknila tudi sindikalna fronta, ki je doslej trdila, da ne zahteva umaknitve dekreta. Generalni tajnik UIL Benvenuto je (bržkone spričo precej razširjenega negodovanja delavskih skupščin) naslovil CGIL in CISL pismo, v katerem predlaga, naj vlada ponovno prouči vsebino odloka o »solidarnostnem skladu* in v bistvu zahteva njegovo spremembo -v za-• -konski osnutek. Lama mu je -takoj odgovril, da CGIL soglaša s to potrebo, saj ne smejo stopiti v veljavo določila o »solidarnostnem Skladu*, medtem ko še niso zaključita široka posvetvanja z delovnimi ljudmi, ki vanj prispevajo.
Položaj je vsekakor kočljiv, saj je ravno vprašanje «prisilnega posojila* z odtegljaji na plačah vseh zaposlenih močno razburkalo vode tako v odnosih med vlado in opozicijo (zlasti KPI), kot tudi v samem sindikalnem gibanju. O tem vprašanju je bilo največ govora tudi med včerajšnjo dveurno (v Turinu triurno) vsedržavno stavko kovinarjev, ki protestirajo proti nameravanih množičnim odpustom v obratih Fiat in v drugih tovarnah
Cossiga se bo danes zjutraj sestal z Lamo, Carnitijem in Ben-venutom, da jih seznani s stališči in nameni vlade, ki bo nato poglabljala možne rešitve na popoldanski seji. Ni izključeno, da se bo predsednik vlade v naslednjih dneh ponovno posvetoval z vodstvi strank, morebiti tudi s komunisti (kot je dal razumeti Spadolini), da najde nelahek izhod iz zagate.
R.G.
47 milijard tržaški luki
G. Bush kandidat za podpredsednika Prvi znaki zaskrbljenosti v tujini
DETROIT — Ronald Reagan je tudi uradno kandidat republikanske stranke za predsednika Združe nih držav Amerike. To ni nobena novost, saj njegova «nominatton» ni bila nikoli v dvomu. Pač pa je novost da je Reagan izbral Georgea Busha kot kandidata za podpredsednika. Vse do zadnjega trenutka namreč ni bilo znano, kdo bo kandidat za podpredsedniško mesto; najintenzivneje so se širile govorice o tem, da bo Reagan izbral bivšega Forda, vendar mu je slednji posta-
širile
■■redsednika Geralda
RIM — Včeraj je poslanska komisija za promet dokončno odobrila načrt za opremo pristanišč v dveletju 1980 - 1981, ki predvideva skupen izdatek 502 milijardi 385 milijonov lir. Med 22 lukami, ki bodo prejele nakazila iz tega sklada, je tudi tržaška, kateri so dodelili 47 milijard lir. Znatnejše zneske bodo prejele tudi luke v Genovi (60 milijard). Benetkah (52), Pale: mu (58) in Neaplju (55 milijard).
PO SOGLASNI OCENI NA POGOVORIH VRHOVEC-GENSCHER
Ronald Reagan, včeraj filmski igalec, jutri morda predsednik ZDA
(Telefoto AP)
V Madridu bo treba okrepiti prizadevanja za utrditev miru
Voditelja diplomacij SFRJ in ZRN izmenjala informacije o zunanjepolitični dejavnosti obeh držav
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Josip Vrhovec in zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher sta včeraj začela uradne pogovore, ki jih obojestransko ocenjujejo kot u-stvarjalne, vsebinske in odkrite. Dopoldanska izmenjava mnenj, ki je trajala več kot dve uri in pol. je bila posvečena žgočim mednarodnim problemom, s katerimi se spopada sodobni svet. Voditelja diplomacij sta ocenila sedanje razmere v svetu za zaskrbljujoče in poudarila potrebo po prizadevanjih celotne mednarodne skupnosti, da bi našli poti za odpravo takih razmer v mednarodnih odnosih. Ministra sta posebej poudarila, da je
......................
PO SKLEPU VSEDRŽAVNEGA VODSTVA STRANKE RELATIVNE VEČINE
Sen. Vittorino Colombo imenovan za novega namestnika tajnika KD
12 turinskih teroristov obtožili umorov in atentatov
TURIN — Preiskovalni urad tujskega sodišča je izdal 14 zaporah nalogov proti 12 domnevnim te-r°ristom, med katerimi je najbolj *nan Marco Donat Cattin, sin bivšega demokristjanskega tajnika. Skupini teroristov so prišli na sled ha podlagi pričevanj nekaterih »skesanih* teroristov ter znanega gradiva, ki so ga našli v terorističnih
°Poriščih.
Zaporni nalogi zadevajo tri teroristična dejanja: umor v marcu 1977 brigadirja javne varnosti Giu-SePPeja Ciotte, dva napada na finančno ustanovo «Finpiemonte», ozi-r°nia na deželno računsko središče j napad na vojašnico karabinjerjev v Gassinu forinese, kakih 15 daleč od Turina.
, Marca Donat Cattina dolžijo, da 9* organiziral skupaj s Susanno
treba rešitve velikili svetovnih problemov iskati z odkritimi pogovori ter prizadevanji vseh držav.
Madridski sestanek konference o evropski varnosti in sodelovanju sta Vrhovec in Genscher ocenila za zelo pomembnega prav zaradi poslabšanih političnih in gospodarskih razmer v svetu. Obe strani menita, da take razmere zahtevajo znatno večje angažiranje na področju krepitve in razvijanja vojaškega popuščanja v Evropi in v svetu. V tej zvezi sta govorila tudi o zamisli o potrebi po evropski konferenci o razorožitvi.
Po oceni obeh ministrov bi moral biti madridski sestanek čimbolj ustvarjalen. Na njem pa bi morali iskati poti za reševanje vseh odprtih vprašanj, ki obremenjujejo proces evropske varnosti, dogovarjanja in sodelovanja ter celotne mednarodne odnose.
Voditelja diplomacij Jugoslavije in Zvezne republike Nemčije menita, da je kljub poslabšanim razmeram v svetu dovolj dejstev, ki uživajo zaupanje glede ugodnega izida madridskega sestanka.
V popoldanski izmenjavi mnenj je minister Genscher Vrhovca obvestil o rezultatih nedavnega obiska kanclerja Schmidta v Sovjetski zvezi kot tudi o nekaterih drugih političnih stikih in dejavnosti bonske vlade v Evropi. Vrhovec pa je gosta seznanil z zunanjepolitično dejavnostjo Jugoslavije, predvsem v okviru gibanja neuvrščenih.
Zunanji minister Zvezne republike Nemčije je tudi tokrat potrdil visoke ocene bonske vlade o pomenu in vlogi neuvrščenih držav in njihove dejavnosti kot pomembnega političnega dejavnika na mednarod nem političnem prizorišču posebej v sedanjih poslabšanih razmerah v svetu.
Predsednik vsedržavnega sveta KD Goneiia med Donat Cattinom (na desni), ki je moral odstopiti zaradi afere s sinom, ki je osumljen teroristične dejavnosti, in Vittorinom Colombom, ki ga je zamenjal (AP)
Predsednik ZIS SFRJ na obisku v Irak«
BAGDAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič je včeraj v svoji residenci v Bagdadu, kjer se mudi na čelu jugoslovanske državne partijske delegacije na proslavi 12. obletnice iraške revolucije priredil kosilo, ki sta se ga udeležila tudi iraški podpredsednik Maarf in podpredsednik vlade Aziz. Med kosilom, ki je potekalo v izredno prisrčnem in prijateljskem vzdušju, ki je značilno za odnose
med Jugoslavijo in Irakom, so izmenjali mnenja o vrsti pomembnih vprašanj, ki zajemajo obe prijateljski in neuvrščeni državi. Govorili so tudi o nadaljnji krepitvi dvostranskega sodelovanja ter o mednarodnih problemih, zlasti v zvezi z Bližnjim vzhodom. Srednjo A-zijo in dejavnostjo neuvrščenih.
Iraški predsednik Sadam Husein pa je v govoru ljudstvu ob obletnici revolucije pojasnil poglavitne značilnosti iraške notranje in zunanje politike. Posebej je podčrtal pomen, ki ga njegova država pripisuje doslednemu izvajanju izvirnih načel politike neuvrščenosti. Govoril je tudi o sodelovanju s tujino in pri tem posebej poudaril uspešne stike z Jugoslavijo.
vil pogoje, ki jih Reagan ni hotel sprejeti. Ford je namreč jasno dejal, da v Beli hiši noče biti samo figura, ampak hoče imeti besedo pri vseh odločitvah. Ne glede na dejstvo da bi bila za to potrebna sprememba ustave, pa Reagan na to zahtevo ni hotel pristati. Potreboval je le kandidata za podpredsednika, ki bi bil prestižen in b! lahko privlačil glasove tam, kjer jih sam ne more, to pomeni v severnih industrijskih državah, kjer je njegov konservativni program o-sovražen.
In George Bush je bil za to očitno najprimernejša osebnost. Bivši ravnatelj tajne obveščevalne službe CIA ter bivši veleposlanik ZDA v OZN in v Pekingu, se je prav tako potegoval za kandidaturo republikanske stranke za predsednika ZDA. Reagana je premagal prav v severnih državah in zato njegovo imenovanje za kandidata za podpredsednika ocenjujejo na konvenciji v Detroitu zelo pozitivno, saj predstavlja dodatno prepričanje v Reaganovo zmago na predsedniških volitvah. Sicer bi imenovanje Forda po mnenju marsikoga pomenilo gotovo zmago, vendar pa je tudi Bush dober kandidat za podpredsednika v volilni strategiji republikanske stranke.
Ta strategija pa predstavlja nedvomno korak nazaj v ameriški notranji in zunanji politiki. Še zlasti velja to za zunanjo politiko, kjer je za časa prejšnjih republikanskih predsednikov, Nixona in Forda, vedril Henry Kissinger. Slednji se je tudi v preteklih dneh razgovarjal z Reaganom in njegov poseg na republikanski konvenciji je bil zelo pomemben, saj je iz, njega izhajala ugotovitev, da se Kissinger odpoveduj. nekaterim načelnj®. stališčem svoje politiKe in da osvaja Reaganove teze tor da torej v celoti podpira uradnega kandidata republikanske stranke za predsednika ZDA.
Skratka, Kissinger ni govoril ne o popuščanju napetosti v odnosih s Sovjetsko zvezo, ne o stikih med ZDA in Kitajsko; opustil je torej predmeta, ki sta bila prapor nje-trove politike in prilagodii se je Reaganovim tezam o nujnosti utrjevanja vloge ZDA in njihovega vpliva v svetu. To sicer še ne pomeni mnogo, saj spominja na odločne protisovjetske in protikitajske posege Richarda Nixona pred predsedniškimi volitvami leta 1968; tem posegom pa je sledila diametralno nasprotna politika popuščanja napetosti in navezovanja stikov s Kitajsko.
Ob vprašanju, kdo bo zmagal na volitvah, vlada v ZDA precejšnje prepričanje, da bo prav Reagan novi predsednik. To pa vzbuja zaskrbljenost še zlasti v tujini. Sovjetska tiskovna agencija TASS piše, da Reaganove programske o-snove pomenijo novo tekmo v obo^ roževanju in naraščanje nevarnosti vojaških spopadov, na Kitajskem u-gotavljajo, da je Reagan »desničar*, ki, na zunanjepolitičnem področju, še vedno zagovarja politiko prijateljstva s formoško vlado, novi japonski premier Ženko Suzuki pa je že izrazil zaskrbljenost, ker bi izvolitev Reagana lahko negativno vplivala na razvoj odnosov med državama, če bi ZDA hotele v preveliki meri vplivati na japonsko obrambno politiko.
miiMiiitiiiiiMimHiiiiiiiiiiMiiiiiiiMmMmimimmtiimiiiiitKiliiiiiiMimmiimmitiutiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiii
NA ZAHTEVO 32 DRŽAV TRETJEGA SVETA
OZN bo razpravljala o krizi v Afganistanu
Zahodni diplomatski viri potrjujejo vesti o sovjetskih napadih pri Kabulu
NEW YORK — Dve tretjini držav tretjega sveta sta zahtevali, da se na jesenskem zasedanju generalne skupščine OZN razpravlja o prisotnosti sovjetskih čet v Afganistanu. V pismu generalnemu sekretarju Kurtu Waldheimu predlagajo podpisnice, naj se problem Afganistana vnese v dnevni red 35. rednega zasedanja generalne skupščine, ki se bo začelo 16. septembra v New Yorku.
Poleg Irana in Pakistana so razpravo zahtevale še naslednje države; Bangladeš, Kolumbija, Kostarika, Egipt, Fidži, Gambija, Honduras, Indonezija, Malezija, Maldivi, Mavretanija, Maroko, Nepal, Niger, Oman, Panama, Pa-pua, Nova Gvineja, Filipini, Katar, Samoa, Saudska .Arabija, Senegal, Singapur, Somalija, Sudan, Surinam, Tajska, Tunizija, Združeni arabski emirati in Urugvaj.
»Stalna prisotnost tujih vojaških sil v Afganistanu in beg afgani-
.........................................................mn...........................imiMimumiiiliuit.................
DRŽAVNI UDAR V BOLIVIJI: VOJSKA PREVZELA OBLAST
LA PAZ — Skupine vojakov in civilistov pod vojaškim poveljstvom so opoldne (ob 20.30 po našem času) zasedle sedež bolivijske vlade »Placio Quemado» ter so aretirale vse člane vlade in predsednico republike gospo Lidio Gueiler. Vest so sporočili časnikarji, ki ,so z nekega poslopja v bližini opazili, kaj se dogaja.
Po drugih vesteh so vojaški oddelki zasedli sedež Bolivijske delavske centrale (COB) ter aretirali vse
sindikalne voditelje, a med njima Juana Lechina in Simona Reyesa. Dva voditelja sta bila baje ubita. Gre menda za sindikalista rudarjev Florentina Vero ter še za nekega drugega, ki bi utegnil biti Simon Reyes.
Še preden je prišlo do vdora vojakov in oboroženih civilistov v sedež sindikalne centrale, je Juan Lechin podal izjavo v kateri je najavljal' vsedržavno stavko in zapore na vseh cestah že v prvih po-
poldanskih urah. Kazno je, da so jih vojaški uporniki prehiteli.
Lechin je tudi prečital sporočilo vsedržavnega odbora za obrambo demokracije v katerem se pozivajo Bolivijci, naj takoj izvedejo navodila civilnega odpora proti napadu pobornikov «golpeja».
Kje so sedaj politični in sindikalni voditelji, ne ve nihče. Javno obveščanje v Boliviji je zamrlo potem ko so uporniki, vojaštvo in o-
boroženi civilisti zasedli vse radiotelevizijske postaje.
Vojaški udar — «golpe» se je začel včeraj zjutraj v mestu Trini-dad v pokrajini Beni, kakih 560 km severovzhodno od La Paza. V tem mestu se je uprla VI. divizija, ki je takoj zahtevala odstop predsednice Lidie Gueiler, ki je bila izvoljena na volitvah pred dobrima dvema tednoma. Uporniki so tudi zahtevali odstop vlade in prevzem oblasti s strani vojske. Zanimivo je,
da se je poveljnik bolivijske vojske gen. Luis Garcia Meža prav včeraj zjutraj vrnil iz Trinidada, kamor naj bi bil šel po »osebrih o-pravkih*.
Vojaški uporniki se opirajo na nekatere sloje kmečkega prebivalstva ter skušajo zatreti sindikalno gibanje, ki se je zaradi hude gospodarske krize močno okrepilo v zadnjih časih. Zahtevajo tudi dostop Bolivije do morja, ki ga ji je svoj čas odvzel Čile.
stanskih državljanov, ki se zatekajo v Pakistan, predstavljata, hudo grožnjo za mir in varnost v tej regiji in za ves svet* zatrjujejo podpisnice.
Medtem prihajajo iz New Delhija z enotedensko zamudo zanesljive diplomatske vesti o spopadih v samem Kabulu in v bližnjih vaseh. Zahodni diplomatski krogi trdijo, da so sovjetski oklopni helikopterji z raketami napadli kabulsko mestno četrt Dami Aman. sovjetska letala pa so bombardirala vasi v neposredni bližini glavnega mesta. V Peshawarju predstavniki islamske afganistanske gverile zatrjujejo. da so njihovi borci zadali hude izgube »sovjetskim okupatorjem* in da se je njihova ofenziva izjalovila. Vesti je seveda težko preveriti. Ameriško državno tajništvo, ki s svojo vohunsko mrežo agentov in satelitov najlažje sledi dogodkom omenja samo, da so sovjetske čete sprožile ofenzivo proti območjem in vasem pod nadzorstvom islamskih gverilcev.
Zgovornejši pa je sovjetski tisk. Seveda je njegovo pisanje prikro jeno izključno potrebam kabulskega režima. Včasih pa pri svoji vnemi zagreši tudi napake. Včerajšnja moskovska »Pravda* piše o napadu na afganistansko reprezentanco hokeistov. ki je bil pred odhodom na moskovske olimpijske igre, uradna agencija «TASS» pa trdi, da so športnike napadli po povratku iz Moskve 24. aprila. Oba medija se nista zmotila v označe vanju napadalcev, saj jih dosledno nazivata »banditi*, s terminom, ki je sovjetski sinonim za pripadnike afganistanskega odpora.
MOSKVA — V Moskvi so načrt britanske vlade o gradnji nove vrste atomskih podmornic, opremljenih z ameriškimi nuklearnimi raketami »Tiident*, označili za »boja-željni hazard Londona*. Mnenja so namreč, da bi realizacija tega načrta lahko še poslabšala politični položaj v Evropi.
Mario Soares na Kitajskem
PEKING - Med bivanjem predsednika portugalske socialistične partije Soaresa v Pekingu in med njegovimi srečanji s kitajskimi o-sebnostmi, se je pokazalo zanimanje s strani Kitajske za razvoj odnosov z levičarskimi strankami in gibanji zahodne Evrope.
Mario Soares, ki se je včeraj raz-govarjjtl s podpredsednikom kitajske partije Li Aiamianom eno ara in pol, ni v Pekingu samo kot voditelj portugalske socialistične stranke, ampak tudi kot podpredsednik socialistične internacionale, kar daje celotnemu obisku nov pomen.
Kandidatura, ki vzbuja zaskrbljenost
Ronald Reagan jc zn.u*al: »noml-nation* je njegova in ugotavljanja javnega mnenja trdijo, da ima vsaj toliko možnosti za izvolitev kot Jimmy Carter, če ne celo kak odstotek več. Javno mnenje torej v dobršni meri osvaja njegov program, ki ga ni težko skrčiti v nekaj stavkih, saj bi o njem lahko enostavno rekli, da predstavlja velik korak nazaj v razvoju ameriške družbe.
Predvsem Reagan obljublja, da se bodo v treh letib davki zmanjšali za 30 odstotkov. To mu bo u-spelo s popobnm varčevanjem. Vsa proizvodna dejavnost bo prepuščena zasebnikom in država ne bo več posegla za pomoč industrijam v težavah; Reagan to trdi prav v Detroitu, v mestu, kjer je Carterjeva uprava posegla z milijonskimi prispevki, da prepreči zaporo tovarn« avtomobilom General motors. Nadalje Reagan predlaga skrčenje izdajanja bonov za hrano, takozvanih «food stamps*, ki jih prejemajo brezposelni. S temi boni živijo cele mestne četrti: gre večinoma za nove priseljence, črnce, Portoričane in druge. Reagan trdi, da imajo pravico do bonov le tisti, ki so ameriški državljani, ne pa novi priseljenci.
Reaganov program »družbenih* sprememb je prav tako nazadnjaški: ponovna uvedba smrtne kazni v vseh zveznih državah, odprav« obveznih mešanih šol zn črne in bele otroke, odprava določil o najmanjši možni plači. V zunanji politiki pa je Reaganova skrb predvsem »prizadevanje za mir in uveljavitev vloge ZDA v svetu*, kar, prevedeno v številke, pomeni milijardne zneske za oboroževanje, nove rakete in nove bombnike.
Če bi hoteli vse to napisati « enostavnimi besedami, bi rekli, da so osnovne točke Reaganovega programa naraščanje razlik med bogatimi in revnimi, rasna diskriminacija, zaostrovanje napetosti v svetu. Nič čudnega ni, da so na svetu ljudje, ki še tako mislijo. Vprašanje pa postane zaskrbljujoče, če imajo ti ljudje za seboj tolikšne množice, da lahko startajo na vodilno mesto v državi, kjer se družbeni in gospodarski problemi že leta kopičijo in ki razpolaga s tolikšnim vojaškim potencialom, da lahko v nekaj trenutkih uniči ves svet.
TRŽAŠKI DNEVNIK
DANES NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRAVE
PREDSEDNIK CARBONE BO SPREJEL DELEGACIJE KPI, KD, SSK IN PSDI
Nihče ne prikriva težav za oblikovanje nove pokrajin-ske večine - Drevi seja tržaškega občinskega sveta
NA VČERAJŠNJI SEJI NOVOIZVOLJENEGA OBČINSKEGA SVETA
Novoizvoljeni predsednik pokrajin ske uprave Gianfranco Carbone bo danes začel posvetovanja za oblikovanje pokrajinske večine. Na sedežu pokrajinske uprave bo sprejel delegacije komunistične partije, krščanske demokracije. Slovenske skupnosti in socialdemokratske stranke, torej predstavnike tistih strank, ki so mu na ponedeljkovi seji poverile raziskovalni mandat. Na ločenem sestanku bo sprejel tudi delegacijo stranke relativne večine, Liste za Trst, ki mu bo orisala predloge za petletno delovanje pokrajinskega organa.
Sicer pa so predvidevanja za sestavo pokrajinske večine še zelo negotova. Nihče ne prikriva težav, ki jih bo imel predsednik Carbone pri iskanju zadovoljive rešitve, saj so številčno razmerje med političnimi silami na eni,	križani	veti	pa	na
drugi strani, glavne ovire za oblikovanje trdne	večine.	Vsaj	doslej
so stranke jasno iznesle svoje predloge: Lista za	Trst je	tudi	na	ponedeljkovi seji	potrdila, da	ne	bo
podpirala nobenega odbora, v katerem ne bi bila tudi sama prisotna ln bi mu ne predsedoval predstavnik iz njenih vrst. Že sama izvolitev socialista Carboneja, kateremu je bil poverjen le raziskovalni mandat, je v listarskih krogih povzročila veliko razburjenja, ki so ga njeni predstavniki s težavo prikrili. Jasno j/' torej, da ne bo lista pristala na nobeno obliko neposrednega sodelovanja pri oblikovanju pokrajinske večine.
Zelo jasno so se izrekli tudi komunisti, ki so že takoj po volit vah predlagali sestavo odbora de mokratične in protifašistične enotnosti in zavrnili vsako možnost podpore takim odborom, v katerih ne bi bili tudi sami neposredno soudeleženi. Podobno je tudi stališče krščanske demokracije, ki šteje, kakor KPI, sedem svetovalskih mest v novi pokrajinski skupščini. Že v volilni kampanji je KD ostro napadala levičarski pokrajinski odbor, po volitvah pa je še pristavila, da ni za nobeno ceno pri pravi-ena od zunaj ponovno podpirati take večine. Potem ko je pred dvema letoma izgubila občinsko upravo, si sedaj prizadeva za oblikovanje takšnega pokrajinskega odbora, v katerem bi imela tudi sama važno besedo.
Z vsemi temi vprašanji se bo moral spoprijeti predsednik Carbone, ki bo danes imel prve pogovore z zainteresiranimi strankami. Njegova naloga ni lahka, saj bo težko uskladiti zahtevo in stališča vseh strank, ki so v sedanjem trenutku zelo Oddaljena.
Drevi, ob 18.30, pa se 4» Mštal tržaški občinski svet, po vsej verjetnosti bo drevišnja seja zadnja pred poletnim premorom. Po razpravi o zavrnjenem sklepu občinskega odbora, s katerim je sklical ljudsko posvetovanje o prosti industrijski coni na Krasu, bo na drevišnjem dnevnem redu še eno važno vprašanje. Govor bo o urbanističnih vprašanjih, oziroma o varianti štev. 25, kar je bilo vselej predmet širokih razprav.
Nagrajevanje občinske razstave vin v Zgoniku
V	prostorih društvene gostilne v Gabrovcu so sinoči na prisrčni slovesnosti nagradili vinogradnike iz zgoniške občine, ki so sodelovali na
••IIIIMIIIIIIIIHIIIIIHIMtllHIIIII lllll 1111111 Hill lili Ul lili
Vloga naše dežele v milanskih očeh
V	včerajšnji gospodarski prilogi milanskega dnevnika tCorriere del-la Sera» je objavljeno daljše poročilo o razpravi na temo *Furla-nija - Julijska krajina — most med vzhodom in zahodom», ki sta jo o-menjeni dnevnik in Istituto Ban-cario Italiano organizirala v četrtek, 10. julija, v glavni dvorani tukajšnje trgovinske zbornice. S tem se je zaključila serija člankov, posvečenih naši deželi, ki jo je tCorriere della Sera» objavljal v IH zaporednih tedenskih prilogah.
Iz včerajšnjega gradiva ni razvidno, ali namerava list posvetiti še kaj svojega prostora tukajšnjim problemom. Če pa je to zaključek opravljene ankete, se nam zdi, da organizatorji niso povsem zadeli v črno. Predvsem sam naslov, ki pravi, da Trst še vedno zaupa v svoje pristanišče, vendar potrebuje pomoč: zdi se nam, da takšen prikaz naše današnje stvarnosti preveč poudarja pasivnost in pričakovanje določenih gospodarskih in političnih krogov, ki vidijo edino v pomoči od zunaj možnosti za nov razcvet tukajšnje ekonomije. Zdi se nam dalje, da je preveč po udarjena ugotovitev, da se Trst, potem ko je izgubil svoj telan vi-tal*, danes bojuje med izgubljenim emporialnim sijajem in iskanjem novih poti.
Končno bi omenili, da se vloga mostu naše dežele v tem poročilu omenja le kar zadeva izmenjavo kulturnih dobrin, medtem ko je vprašanje gospodarski:', stikov s sosednimi zalednimi državami potisnjeno povsem v ozadje in ko se na primer možnosti, ki izhajajo iz osimskega sporazuma in iz nedavne pogodbe med Jugoslavijo in EGS, ki so vendarle bile v središču pozornosti na posvetu, sploh ne omenjajo.
letošnji 16. občinski razstavi domačih vin. Poleg razstavljavcev, čla-nev ocenjevalne komisije in osebja, ki je pripomoglo k uspehu razstave, so se nagrajevanja udeležili kot povabljenci številni predstavniki civilne in vojaške oblasti, med katerimi naj omenimo tržaškega prefekta Marrosuja in generalnega konzula SFRJ Cigoja. V priložnostnem nagovoru je zgoniški župan Jože Guštin pohvalil požrtvovalnost in trud trtorejcev, ki z vedno večjo ljubeznijo in strokovnostjo gojijo vinsko trto, ter se tako uveljavljajo kot vestni kmetovalci in kot predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Občinska uprava bo zato nadaljevala s takimi pobudami, za čim večjo valorizacijo kraškega vinskega pridelka. Zatem so podelili pokale, denarne nagrade in praktična darila za tri najboljše vzorce belega vina in terana. Za belo vino so se na prva tri mesta uvrstili Ivan Milič, Stojen Stubelj in Karlo Štolfa, pri teranu pa je prvo mesto odnesel Marcelo Doljak pred Stojanom Stub-ljem in Borisom Miličem. B. S.
• Da bi olajšala turistični promet
v predelu Sv. Justa, je tržaška občina odredila enosmerni promet vzdolž Ulice .Capitolina v smeri s Trga Sansovino proti Trgu della Cat-tedrale.
Edvin Švab potrjen za dolinskega župana z glasovi levičarske koalicije KPI - PSI
Podžupan bo še naprej Marino Pečenik (PSI) ■ Občinski odbor sestavljajo še Boris Mihalič, Stojan Sancin, Karlo Slavec ter suplenta Silvana Petaros in Dario Kraljič
Edvin Švab je bil potrjen za dolinskega župana. Ponovno je bil izvoljen na včerajšnji prvi seji dolinskega občinskega sveta z glasovi KPI in PSI, ki bosta občino upravljali tudi v tej mandatni dobi. Občinski odbor bodo sestavljali štirje efektivni odborniki, ki bodo Marino Pečenik (PSI), Boris Mihalič (KPI), Stojan Sancin (KPI) in Karlo Slavec (KPI) ter dva suplenta, ki sta Silvana Petaros (KPI) in Dario Kraljič (KPI). Podžupan dolinske občine pa bo še naprej Marino Pečenik.
Tak je bil rezultat volitev župana in občinskega odbora, sicer pa se je na sinočji seji razvila široka politična razprava, v katero so posegli predstavniki vseh političnih sil. Svetovalec Švara (KPI) je med drugim poudaril, da se je KPI že na volitvah predstavila s programom odprtosti, ki vsebuje načela demokracije, mirnega in aktivnega sožitja med narodi, antifašizma ter skrb za ohranitev idealov NOB in odporniškega gibanja in boj za priznanje pravic slovenski narodnostni skupnosti, ki živi v Italiji. Taka načela, je še pristavil, bodo vodila KPI tudi v nadaljnjih petih letih.
Izrazil je prepričanje, da so bili osimski sporazumi nekakšno kronanje dolgoletnih naporov demokratičnih sil v iskanju strpnosti in v prizadevanju za sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ter v utrjevanju vezi med Trstom, pokrajino in ostalim svetom.
Svetovalec Mahnič (SSk) pa je v glavnih obrisih med drugim podal programske smernice, za ure-
MlllllllllllllUIHlIllilllllllHllIlllltlMHIIIIIIIIIIMIlIHHIliltlllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIHIIIHtlllUIIHIlllHlllIlHtllllllHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllt
S PODPISOM USTREZNEGA SPORAZUMA
Zagotovljeno nadaljevanje proizvodnje v miljski ladjedelnici Alto Adriatico
Poseben finančni prispevek dežele - Olajšave ludi s strani naročnikov novih ladij - Zahteva po uvedbi postopka nadzorovane uprave
Nevarnost postopnega zaostrovanja krize v miljskem obratu «Can tieri Alto Adriatico®, ki bi se nujno končala s stečajem in hudo priza dela skoraj, tisoč delavcev (440 za poslenih v sami ladjedelnici in o krog 500 delovnih moči, zaposlenih v zunanjih pomožnih dejavnostih), se je končno včeraj razblinila. Na srečanju v prostorih deželnega od borništva za industrijo — srečanja ki je trajalo praktično ves dan. so se udeležili delegirani upravitelj Tržaškega Lloyda Lacalamita, lad jar iz Livorna D’Alesio, ' dežčlfil ' odbornik De Carli, pokrajinski taj-
dikata delavcev kovinopredelovalne industrije FLM Capozza, Gasivoda in Maschio ter sodni upravitelj To-masin — je bil namreč dosežen sporazum, na podlagi katerega bo delo v ladjedelnici v kratkem na novo redno steklo.
Ladjedelnica ima v gradnji tri ladje, in sicer trajekt »Julia* za Tržaški Lloyd ter dve 2000-tonski enoti za ladjarja D’Alesia iz Livorna. Delo v obratu pa stoji od 12. maja in od tega datuma dalje tudi delavci niso prejeli plače. Ka kor hitro bo sodišče pristalo na u-vedbo nadzorovane uprave — zan tevo po uvedbi tega postopka sta postavila Tržaški Lloyd in ladjar D’Alesio v zameno za olajšave, ki sta jih pripravljena priznati ladje delnici: Lloyd bo plačal iz svojega pogonski stroj «Julie» v gradnji pri GMT (stroj je vreden 1,4 milijarde lir). D'Alessio pa bo pristal na višjo dobavno ceno za svoji dve enoti — bo delo v miljski ladjedelnici. ki jo je delavstvo zasedlo 12 maja, ponovno steklo in računajo, da bodo vse tri enote ob uvedb’ nadurnega dela lahko dograjene do decembra letos. Sindikati menijo, da bo vprašanje ponovnega pogona ladjedelnice* rešeno že v nekaj dneh. saj bo sodni upravitelj To masin postavil že danes na sodišču predlog o uvedbi nadzorovane u prave v obratu.
Eno izmed glavnih vprašanj k> ga je treba v tem trenutku še rešiti, je problem preosnove družbe «Cantieri Alto Adriatico* in povečanja njene glavnice z 1,5 na 10 milijard lir, za kar pa že obstaja načelno soglasje ministrstva za državne soudeležbe. Deželna finančna družba »Friulia* mora povečati svoj delež pri glavnici na 49%. del kapitala naj bi prevzeli zasebni investitorji, razliko pa državne družba Fincanticri. Del kritja za obstoječe dolgove (dva dobavitelja sta medtem vložila zahtevo po u-vedbi stečajnega postopka) in za izplačilo zaostalih plač (skupno gre za okrog 8 milijard lir), bo mora la poskrbeti deželna uprava in od bornik De Carli je včeraj napovedal. da bo v kratkem vložil v deželno skupščino poseben zakon v tem smislu.
Kar zadeva sporazum, ki je bil dosežen na včerajšnjem srečanju in ki so ga podpisali prof. Laca lamita. D'Alessio in predstavniki pokrajinske sindikalne zveze, pa na.j omenimo, da sta se stranki dogo vorili o tvornem sodelovanju pri iskanju najprimernejših oblik in inštrumentov za izvajanje predvidenih načrtov, za ustrezno uporabo delovne sile. za njeno mobilnost io za usklajevanje presledkov dopolnilne blagajne — kolikor bo to potrebno — s presledki efektivnega dela. Posebna komisija, ki jo bodo sestavljali zastopniki naročnikov novih ladij in sindikalni predstav niki prizadetega delavstva, bo nad zorovala reden potek proizvodnje. S svoje strani pa sta se ladjarja obvezala, da bosta s potrebnimi
predujmi omogočila uravnoveše-nje finančne bilance ladjedelnice v drugi polovici letošnjega leta.
Ob koncu srečanja je odbornik De Carli izrazil zadovoljstvo ob doseženem sporazumu, ki omogoča nadaljevanje proizvodnje v obratu, ki je izredno pomemben ne le za milj sko, temveč za celotno tržaško gospodarstvo.
Razstava lutk v foritfi Barbacan
• 4t»	«/ »jibVUVKiUO
V-Centru Barbacan so včeraj od prli «Razstavo lutk in marionet*, ki jo je uredila Maria Signorelli pod pokroviteljstvom Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine.
Na razstavi, ki je žal omejena zaradi premajhnega prostora, si lahko ogledamo najvažnejše primerke svetovnih lutk, kot so npr. ročne lutke, javanke ter marionete in lutke, ki jih uporabljajo pri črnem ali senčnem gledališču.
Proti novi obdavčitvi al oholnih pijač
Te dni so se v Vidmu sestali predstavniki industrij iz Furlanije -Juli'ske krajine, ki proizvajajo likerje in druge alkoholne pijače, katerim je vlada z zakonskim odlokom
štev. 288 (paket protikonjunkturnih ukrepov) znatno povišala davek na proizvodnjo. Kakor že stanovska organizacija industrijcev in zveza vinarjev Fedorvini, tako so tudi predstavniki obratov za proizvodnjo likerjev in alkoholnih pijač postavili zahtevo, naj vlada pred izglasovanjem ustreznega zakona upošteva dejstvo, da gre v tem primeru za industrijo, ki izkorišča le domače surovine in naj primemo zniža davščine, sicer se bo tudi na tem področju nujno povečal obseg brezposelnosti.'
Umrl jc msgr. Bottizcr
Včeraj je podlegel infarktu 65-let-ni msgr. Alfredo Bottizer. Pokojnik, ki se je rodil v Motovunu, je bil kaplan pristanišča in mestnih redarjev, obenem pa, od leta 1958, tudi direktor ustanove Caritas.
Rajonski sveti
Rajonski svet za zahodni Kras se bo sestal 23. julija ob 18. uri na sedežu na Proseku št. 220. Med drugimi točkami dnevnega reda je tudi obvezno mnenje o predlogu sklepa občinskega sveta, ki pooblašča rajonske svete, da odločajo o uporabi občinskih športnih in rekreacijskih naprav.
NA TRADICIONALNEM M LJSKEM SREČANJU
Gledališčniki iz Genove so zaigrali pravo opero
Predstava jc bila tokrat zaradi slabega vremena v kinodvorani «Verdi» - Drevi bodo nastopili igralci iz Reggio Emilie
rReatarcaniandoi je predstava, ki ima namen mlademu človeku približati lirsko petje, v ožjem po menu pa opero. Gre skratka za odrsko pripovedovanje glasbe, za ilustracijo glavnih strokovnih terminov, za zgodovinski prerez in prikaz razvoja glasbe. To je vloga in namen predstave, prav tako pa tudi igra'cev samih. Kako v tem uspevajo?
Ub suromni sceni, ki je sestav Ijena v bistvu le iz privzdignjene lesene ploščadi, skušajo igralci z zares dobro mimiko in hitrimi menjavami tempa in razpoloženja pri kazali vso skrivnost in lepoto glasbe, ki izvira iz zvokov narave, kar naj bi bilo po njihovem mnenju čutiti v sleherni skladbi. Svojo «i-gro» nastopajoči dopolnjujejo z magnetofonskimi vrivki, ki napolnijo dvorano z zvoki, opernimi arija mi in glasbo sploh, ln čeprav se nam laka odrska postavitev zdi močno tvegana je treba vendarle priznati, da so igralci gledališča vDella Tosse* iz Genove dokaj dobro opravili svoje delo in se izka zali predvsem z do potankosti iz delano mimiko.
Sinočnja predstava je bila zaradi slabega vremena v miljski kinodvorani «Verdi», sledilo pa ji je, kol običajno, skromno število gledal cev. Drevi pa se bo občinstvu pred stavila skupina, ki je že stalni gost miljskega srečanja «Gledališče na trgu*. Gre namreč za zadrugo sTeatro dclle Brlciole» iz Reggio Emilije, ki bo uprizorila tGran Pii*, to je nekakšno farso z ele menti commedie delVarte.
listi, ki ga niso še prejeli, ga lahko dvignejo v uradih SIP na Trgu Oberdan 5; uradi so odprti od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12. ure.
Obvcsilo izletnikom v Sov j Mo zvezo
Vse za Sovjetsko zvezo prijavljene izletnike orosimo, da prinesejo v ponedeljek, 21. t.m., med 9. in 12. ali med 16. in 19. uro svoje potne liste in tri fotografije v potovalni urad «Aurora» Ul. Cict-rone 4, kjer bodo tudi podpisali formular za sovjetski vizum.
Za to potovanje (odhod 9. avgusta) so na razpolago še trije prostori.	Uredništvo
sničitev katerih se bo stranka potegovala v tej mandatni dobi: gre predvsem za upiranje proti vsem oblikam odtujevanja slovenskega človeka in spodkopavanja njegovih gospodarskih, socialnih in narodnostnih temeljev, ki se konkretno o-dražajo v izgubljanju zemlje, umetnem priseljevanju ter v razkroje-valnem in asimilacijskem procesu. Do teh problemov, je pristavil, ne sme biti občina indiferentna, pač pa ima dolžnost, da ohranja svojo zgodovinsko identiteto, da bi občani ne postali tujci na domačih tleh. Svetovalec Verginella (PSDI) je med drugim dejal, da je naloga občinskih upraviteljev v delu za dobrobit prebivalstva, svetovalec Drozina (KD) pa je še pristavil, da morajo stranke lastnim interesom predpostavljati interese skupnosti ter da odnosi med strankami morajo sloneti na jasnosti in konstruktivnosti.
Svetovalec Bandi (PSI) je poudaril, da bo sodelovanje s KPI slonelo na enakopravnosti med obema strankama in na neodvisnosti od katerekoli linije. Pristavil je tudi, da so vrata za sodelovanje odprta tudi drugim demokratičnim komponentam, predvsem pa je poudaril, da bo PSI skrbela za uresničitev enakopravnosti državljanov obeh narodnosti ter da bo uveljavitev enakopravnosti zahteval povsod, kjer žive Slovenci. Ob zaključku svojega posega se je spomnil na razsodbo vojaškega sodišča, ki misli zahtevati začasno svobodo za zločinca Rsderja. Tako namero je odločno obsodil, župan Švab pa je med sejo skupščino seznanil, da je dolinska občinska uprava odposlala telegram, v katerem izraža svojo solidarnost prebivalstvu iz Marza-botta, s katerim je občina Dolina že pred časom podpisala listino prijateljstva.
Po izvolitvi se je župan Švab zahvalil za izkazano zaupanje in skupščino seznani! z načeli, ki bodo spremljali delo nove dolinske občinske uprave.
Danes odprtje razstave terana na Repentabru
Danes oo 19. uri bodo na glavnem trgu v Repnu otiVOrifi‘Jtfahicio-nalno tridnevno občinsko razstavo terana, ki jo prireja rčpentatorska občinska uprava žč 18. leto zapored. Izredno bogata vinska letina je privedla do tega, da je svoje vzorce prijavilo kar 25 domačih vinogradnikov. Na razstavo pa so pripustili 15 najboljših vzorcev terana, kot je ocenila strokovna komisija. Prodajo vina je tudi letos prevzelo domače prosvetno društvo Kraški dom, v večernih urah pa bo plesna zabava z narodnozabavnim ansamblom Lojzeta Furlana.
Naj dodamo, da je repentabrska sekcija Slovenske skupnosti izdala tiskovno poročilo, v katerem protestira zaradi izključitve nekaterih vinogradnikov z letošnje razstave ter izraža dvome, da bi bili novi kriteriji v korist kmetijskega razvoja občine.
Tudi tržaški š' of na iviagajnovi razstavi
Fotografsko razstavo našega fotoreporterja Maria Magajne v dvorani dolinskega župnišča, ki prikazuje razne slovenske cerkve, kapele in druga verska znamenja v tržaški okolici in delno v mestu, je predvčerajšnjim obiskal tudi tržaški škof msgr. Lorenzo Bellomi. Prikaz tega, kar je ujelo oko našega fotografa v dolgih letih njegovega neutrudnega ustvarjanja, je škofa zelo prevzel. Izrazil je prijetno presenečenje nad razstavo ter med drugim dejal, da razpolagamo Slovenci z bogastvom, kakršnega italijanska skupnost ne premore. Dejal je tudi, da bi se ta edinstvena fotografska dokumentacija ne smela izgubiti, ter predlagal, da bi jo namestili kot stalno razstavo v slovenskem pastoralnem centru, ki ga bodo v kratkem odprli v Trstu.
Neroden padec
z avtobusa
Ko je izstopala z mestnega avtobusa štev. 36 na postajališču pri vhodu Miramarskega grada, je včeraj, okrog 14. ure, padla in se poškodovala 54-letna Francesca Giam-bartino iz Ul. del Bastione 4. Ženska se bo morala zaradi nerodnega padca zdraviti 50 dni.
Izidi matur na realni in klasični
Včeraj so objavili izide matur na klasičnem liceju in realni gimnaziji »France Prešeren*. Na realni gimnaziji so izdelali naslednji kandidati: Igor Brana (42/60), Neva G rt gori (37), Mauro Lorenzi (42), Marko Mesesnel (58), Erika Roncelli (42), David Slobec (46), Patrizia Stocca (37), Dora Tomsich (41), Lauro Trevisan (36), Marko Zuba-lic (57) in Roberto Zuppin (39) v
V. a razredu; Giuseppe Bitežnik (40), Nives Cossutta (54), Evgen Danev (37), Magda Ferlat (51), Pietro Fi-lippi (58), Vera Kukanja (50), E-gon Malalan (41), Ivana Pertot (44), Egone Pertotti (47), Zvonko Petje (39), Ugo Simčič (60), Franco Škerla vaj (41), Walter Starz (41) in E-leonora Zupancich (55) v V. b razredu. Trije dijaki niso izdelali.
Na klasičnem liceju so uspešno o-
pravili zrelostni izpit naslednji dijaki: Andrea Berdon (49/60), Nevenka Leghissa (36), Graziella Pertot (36), Andrea Pisani (50), Marina Počkaj (48), Milena Rebula (37), Martina Repinc (52), Tatiana Rojc (50) in Franca Zoch (40). En dijak ni izdelal.
Na sliki: nasmejani obrazi pred stenčasom z izidi matur.
Nazionalc 15.30—22.00 «La moglie in calore*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Arislon 21.30 «Convoy». K. Kristof-ferson, A. Mac Graw, E. Borgnine.
Ritz 16.00 »Agente 007: l'uomo dalla pištola d’oro». R. Moor, Christo-fer Lee. Barvni film.
Excelsior 17.00 «Un uomo da mar-ciapiede*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00 «Apočalipse now». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 «Quella sporca dozzi-na». C. Bronson.
Mignon 15.30 «11 piccolo grande uomo*. D. Hoffman. Barvni film.
Filndranimntico 15.30 «Blue excita-tions. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Agente 007, si vive solo due volte*. Barvni film.
Au'*ora 17.00—22.00 «7 note in nero*. Barvni film.
Capitol 17.30 «Un mercoledi da leo-ni». Barvni film.
f Čestitke
Danes bo upihnila tretjo svečko MARTINA FERI. Mnogo sreče v življenju in da bi-Ml«! vedno pridna J n vesela, ji želijo brat Marko, pa pa, mama, nonaw*tv vsi, ki jo imajo radi.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 18. julija
MIROSLAV
Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.49 — Dolžina dneva 15.16 — Luna vzide ob 11.43 in zatone ob 0.03
Jutri, SOBOTA, 19. julija
VINCENC
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20 stopinj, najnižja 16,5, ob 18. uri 19 stopinj, zračni tlak 1016,9 mb ustaljen, veter 22 severozahodnik s sunki 45 km na uro, vlaga 58-odstot-na, dežja je padlo 2,6 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Roberto Secoli, Daniel Persinger, Barbara Filippi, Paolo Ravbar, Stefano Palermo.
UMRLI SO: 52-letni Luigi Penco, 83-letna Anna Demarchi vd. Parau-co, 68-letni Silvestro Ule in 81-letna Antonia Cociancich vd. Bernobich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.39 dn 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
I.HKARNF V OKOLICI Boljunee: tel. 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tol. 211001; Prosek: tel 225 141: Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljam tel 709 197, Žavlje >p|	-»n I'I7 Milic tol 271 174
Razstave
Palača Costanzi — razstava z naslovom »Fantastična znanost*. Razstavlja 52 slikarjev. Razstava bo odprta do 27. julija V galeriji II Tribbio na Piazza Vecchla je odprta kolektivna razstava skupine deželnih slikarjev.
Na Pomorski postaji je odprta razstava slikarja Giannina Marchi-ga. Razstavljene so slike, ki jih je ustvaril med leti 1912 in 1977.
• Predvčerajšnjim so končali z razdeljevanjem telefonskih imenikov.
■HHHtHIIIHIHHlIlIHIHHIHIHIIHHIItHHHIIHHHHHHIMIIIIHIHIIHHHHIIHIIHHMHHIHIIIIHlVHimillHHHHHHlIHHHniHHHIIIIIIIIHIIHHIHIIinHIlinilHIHHHIIIIIIII
Od danes na Proseku mladinski tabor
Večkrat beremo o mednarodnih srečanjih, seminarjih v Sloveniji, o-kroglih mizah z mladinci iz matične domovine itd., žal pa ostajajo večkrat ta srečanja na formalni ravni, to se pravi na ravni vodstev organizacij in pa širšega približanja dveh svetov, ki bi morala v resnici tvoriti celoto. Vendar želja in volja po tem obstajata in o tem nam priča zadnja akcija, ki sta jo speljala mladinski krožek s Proseka in Kontovela in novoustanovljeni krožek iz Devina in Nabrežine, s pomočjo mladinskega odbora pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi.
Prosečani, ki so tudi dali pobudo za akcijo, se že dalj časa pripravljajo nanjo. Gre namreč za tridnev-
ni tabor v gozdu v bližini Proseka, na katerega so organizatorji povabili člane mladinskega kluba z Vr-tovina in občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije iz Sežane. Poleg družabnosti bo tabor omogočil gostom, da se pobliže spoznajo z našo stvarnostjo.
Mladi iz matične domovine se bodo pripeljali danes opoldne na Prosek, nakar jih bodo sprejeli organizatorji. Po kosilu bodo vsi odšli na tabor, kjer se bodo namestili po šotorih. Ob 19.30 bodo v prostorih mladinskega krožka na Proseku na vrsti razgovori, med katerimi bodo organizatorji v sproščenem pogovoru z gosti na kratko orisali probleme in življenje mladih pripadnikov
slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, pogovor pa se bo nadaljeval na družabnem večeru ob tabornem ognju. Jutri bodo mladinci iz matične domovine odšli v Trst, kjer jih bodo sprejeli člani mladinskegc odbora pri SKGZ, zjutraj si bodo o-gledali nekatere izmed slovenskih ustanov v samem centru, nato bodo odšli na ogled Rižarne in na ogled dolinske občine. Popoldne bo spet na vrsti družabnost, prijeten prostor kot je nabrežinska obala in prepevanje pb ognju bosta brezdvomno poskrbela za veselo počutje. V nedeljo zjutraj pa bodo na vrsti pogovori za nadaljnje sodelovanje, na kar se bodo gostje spet odpeljali v Slovenijo, (dan)
«NAS PRAZNIK»
19. IN 20. JULIJA 1980
V NABREŽINI
Gledališča
Pris
sna
Namesto cvetja na grob Ferdinanda Savija daruje Ema Tomažič 25.000 lir za osnovno šolo F. Milčinski na Katinari in 25.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ferdinanda Savija darujeta Sonja in Just Colja 20.000 lir za osnovno šolo F. Milčinski. V isti namen daruje I-vanka Colja 5.000 lir.
V spomin na Željka Gržiniča, ob 14. obletnici smrti, darujejo žena in otroci 25.000 lir za Dijaško matico.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 dn 8. ure
Lel 732627; predpraznična od +4“- PD Rovte - Kolonkovec izreka
V občinskem gledališču »Verdi*
bo v nedeljo ob 18. uri zadnja predstava Leharjeve operete »VESELA VDOVA*. Opereto bo dirigiral jugoslovanski dirigent Oskar Danon, režijo je oskrbel Filippo Crivelli.
Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic za prvo predstavo Costove operete «Scugnizza*, ki bo v četrtek, 24. t.m., ob 20.30. Opereto bo dirigiral Guerrino Gruber.
Io 21. ure In praznična ad " 10. ire ncU* 68441.	,	™
globoko sožalje družini Savi ob Izgubi dragega očeta Ferdinanda.

Sporočamo žalostno vest, da je umrla mama in nona
MARIJA RAVBAR vd. ŠKABAR
Pogreb bo v soboto, 19. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčine ter ob 13. uri na pokopališče na Repentabru.
Iskrena zahvala vsemu osebju tretjega pnevmološkega oddelka bolnišnice Santorio.
Žalujoči sinova Alfonz in Edo z ženama vnuka Aldo ln Lucija. Pridružujejo se družina Husu ter. drugo sorodstvo
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono
KAREL KRIŽMANČIČ
Pogreb bo jutri, 19. julija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Gropado.
Žalostno vest sporočajo: žena Antonija, sin Silvano, hči Boža, nevesta Majda, zet Klavdij, vnuka David ln Ingrid ter drugi sorodniki
Gropada, 18. julija 1980
Za vedno nas je zapustil naš dragi
GI0VANNI PRASEL
Pogreb bo jutri, 19. julija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoča nečaka Ljubi ln Bruno
Dolina, 18. julija 1980 (Pogreono podjetje, Ul. Zonta 3)
IZREŽI IN PRIMERJAJ
Cene vel|avne od 14. 7. do 20. 7. 80
zaloga a počitnice
, camv>'>ei8i s O
O-rRST<‘'e',°rev09aluV0>"'ianO
pepsi cola
pločevinka cl 33 lir
270 (
semensko olje panda
’ * 750
meso: prsi
(mlada govedina) kg lir
2980 (
meso: pleča
(mlada govedina) kg lir
57801
narezana teletina
(mlada govedina)
_kg lir	________
5480 <
kava lavazza rdeči
zavojček 1 kg lir
7180
keksi agreste
mOtta zavojček 1 kg lir
1490 <
kava italcaffe
zavojček 200 gr lir
1,1*0»liji i
•>,V. Ii l»» Hlo^i i
1180 <
postaran sir grana
100 gr lir
MI
pivo slavia
6 stekleničk cl 25 lir
1260
vino montecarlo
belo in črno, steklenica cl 188 lir
8801
schweppes
cl 70 lir
485 <
vino prosecchino
maschio 3 stekleničke cl. 20 lir
11901
POČIT A’n)
'"'ta I
olupljeni paradižniki positano
800 gr lir
raid za muhe in komarje
veliki format
cc 390 lir
zobna pasta squibb
družinski format 150 gr lir
10 vložkov
tlttl “ nOtte samolepljlvl Hr
tun rio mare 3 konzerve + testenine
170 gr lir
3510
1150 (
760 {
ŠD BREG IN MLADINA OD DOMJA IN S KRMENKE
vabita na
POLETNI PRAZNIK
ki bo 19., 20. in 21. julija 1980 na Krmenki.
MIRAMARSKI PARK
predstave
«LUČI IN ZVOKI*
Danes, 18. julija, ob 21.30 v slovenščini in ob 22.45 v italijanščini
»Cesarski sen v Miramaru*
Redne vožnje z motornim čolnom
OBVESTILO
ŠTUDENTOM
Tržaška knjigarna vabi študente nižjih in višjih srednjih šol, ki nameravajo naročili šolske knjige, da to storijo čim prej, ker bodo njeni prostori zaprti od 5. do 18. avgusta.
Razna obvestila
Izletnike, ki so bili na Poljskem s
tretjo skupino, obveščamo, da so fotografije z izleta na razpolago pri potovalnem uradu »Aurora* v til. Cicerone 4.
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois sporoča, da je v teku poskusno vpisovanje za 1. razred oddelka za geometre, ki naj bi bil pridružen tehničnemu zavodu. Odprtje oddelka za geometre je odvisno >od števila vpisanih in od prostorskih zmogljivosti.
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v torek, 29. julija, e-nodnevni izlet v Beneško Slovenijo in sicer v Čedad, Špeter, Landar — z ogledom znamenite jame, šent Lenart, Kamenico in Staro goro.
Vpisovanje danes, 18. julija, od 10. do 12. ure v Ul. Cicerone 8.
Združenje UNION priredi enodnevni izlet 27. julija 1980 v Avstrijo in Jugoslavijo (Trst, Trbiž, Celovec, Ljubelj, Ljubljana) Z ogledom raznih spomenikov in znamenitosti. Plača se samo vožnja. Vse informacije na sedežu združenja v Ul. Valdiri-vo 30, tel. 64-459.
Mali oglasi '
• telefon (040) 79 46 72
PRODAM avtomobil innocenti Ji> letnik 1971 s prenovljenim motorjem. Cena ugodna. Telefonira,ti ob uri kosila na tel. št. 211-232.
PRODAM dobro ohranjena okna verande. Gruden, R. Piazzutta 6/1 Gorica.
IŠČEMO delavca za celodnevno zaposlitev v skladišču z gradbenim materialom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »skladišče*.
IŠČEMO sposobno prodajalko/ca z znanjem slovenščine za samostojno delo v prodajalni na drobno. Ponudbe poslati na upravo Primorskega devnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Sposoben*.
UGODNO prodam fiat 600. Telefon 212 641.
NA PADR1ČAH smo našli mladega lovskega psa. Telefon 226-381 (Pa-driče).
OSM1CO je odprl Milič Stanko - Zgonik 34. Toči belo in črno kapljico.
PRODAM avtomobil alfa-sud letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon št. 724-031.
V PETEK je iz stanovanja hišnika v Kulturnem domu v Gorici izginil rdeči maček z dolgim košatim repom. Kdor je mačka našel, naj ga vrne ali telefonira na tel 33288
LJUBITELJE pristne domače kap Ijioe vabimo k čočevim v Dober dob, kjer so odprli osmico z belim in črnim vinom.
TRŽAŠKO industrijsko podjetje 1-šče osebo za delovno mesto pro gramerja-ke v svojem centru za obdelavo podatkov. Zahtevana je visokošolska izobrazba in nagnjenje do tega poklica. Pri izbiri kandidatov-k bo dana prednost tistim, ki lahko dokažejo tako strokovno poznavanje jezika RPG II kot tudi izkušnje na tem področju. Delovno mesto je na sedežu podjetja v Trstu. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Programer».
m7
olje iz koruze barbi
.......	■,£
BANCA-DI CMtDITO.DI TRH;§TE •rn>AŠKA7K liT.-D 11N A M) A JI K A
It p-.V- ■	■
TRI-LT - L)LICA r .,i'it*zuo.—	.ovaoa.
DRUGA SEJA JE BILA V SREDO ZVEČER
Tudi v štandreškem rajonskem svetu je bil predsednik soglasno izvoljen
Svetovalci so potrdili Valterja Reščiča (PSI) - Na seji so svetovalci slovenske narodnosti dosledno govorili v slovenščini
V štandrežu so v sredo zvečer i vi je Božidar Tabaj v imenu SSk na seji rajonskega sveta svetoval- sprejel na znanje stališče sociali-ci soglasno izvolili za predsednika	J~i~' J~ u~	—
socialista Valterja Reščiča, ki bo tako vodil rajonski svet že drugo mandatno dobo. Dobil je deset glasov, eden se je vzdržal, en svetovalec pa je na letnem dopustu.
Do izvolitve je prišlo šele na drugi seji, ker so na prvi, kot smo že poročali, svetovalci Slovenske skupnosti in krščankse demokracije zapustili sejo. Svetovalci SSk so namreč na prvi seji zahtevali rotacijo predsedniškega mesta, podobno kot se je zgodilo v Pevmi. V tem kraju so se namreč tam kajšnjd zastopniki PSI, KPI in SSk domenili, da bo vsaki skupini pripadlo predsedniško mesto za dvajset mesecev in da bodo svetovalci vseh skupin složno delovali v korist vasi. Do take odločitve je prišlo čisto samostojno in ločeno od tega, kar se dogaja v drugih krajih in v Gorici sami, ker so v Pevmi smatrali, da je tako najbolje, upoštevajoč tudi dejstvo, da so enako ravnali že v preteklosti.
Ta odločitev pa ni prijala nekaterim krogom v Gorici, kjer se še niso dokončno dogovorili in so bili komunisti, socialisti in slovenska skupnost mnenja, da bi bilo prav, da bi v treh svetih s pretežno slovenskim prebivalstvom bili na predsedniških mestih ljudje vseh treh skupin. Slovenska skupnost se je izidu glasovanja v Pevmi (tu je sicer bil za prvi del mandatne dobe izvoljen soglasno zastopnik te stranke) uprla in tako onemogočila, skupno s krščansko demokracijo, izvolitev predsednikov v Štandrežu in v Podgori.
Na seji v štandrežu, ki jo je vodila komunistka Vilma Brajnik, je socialist Reščič dejal, da se je treba skupno in enotno zanimati za reševanje vaških vprašanj brez razlik strankarskega značaja in da je zato socialistična stranka proti rotacijam. Treba pa je pošteno, e-notno in složno delati, za dobrobit vasi, posebno tu v Štandrežu, kjer je cela vrsta nerešenih vprašanj. Viljem Zavadlav, ki je bil izvoljen na socialistični listi, je predlagal za predsednika Reščiča, ki je uspešno vršil to funkcijo v preteklosti. Enakega mnenja je bilp komunistka Brajnik. Stacchi od krščanske demokracije je , dejal, da je že v preteklosti bilo v rajonskem svetu sodelovanje, izrekel se je za predsednika,, slovenske narodnosti, i predlagal pa je,, da bi se seja prekinita-, i« predlagal ločen 'razgovor in'dogovor med demokristjani, socialdemokrati in slovensko skupnostjo. Dušan Brajnik (SSk) je dejal, da nima nič proti Reščiču, da bi pa lahko glasovali za kakega drugega predsednika. Po prekinit-
stov in dejal, da bo Reščiča njegova skupina podpirala, seveda če ne
italijanske narodnosti. Enaka stališča je v svojem zahvalnem govoru izrazil socialist Reščič, ki je tudi dejal, da ne bo rajonski svet
pride do drugih zapletljajev. Ni pa pozabil na nobenega, da se bo zav-
s to kandidaturo soglašala socialdemokratska svetovalka; demokristjan Stacchi je obžaloval, da niso v preteklosti na občini poslušali njihovih zahtev. Ker je seja potekala dvojezično, saj so se svetovalci slovenske narodnosti dosledno posluževali lastnega jezika, je demokristjan Stacchi predlagal, da bi govorili vsaj v dialektu, da bi bile seje krajše. Nasprotoval pa mu je komunist Antonič, rekoč da se vsi Slovenci borimo za dosego zakona o globalni zaščiti in da hočemo, kljub prepovedi nadzornega odbora, govoriti v našem jeziku. S tem nočemo nikakor prikrajšati svetovalcev, in drugih državljanov
zemal za vse prebivalstvo brez razlik, delal bo skupno z vsemi društvi in organizacijami v vasi.
Istočasno je Reščič dejal, da se mora občina že sedaj pozanimati, da bo v začetku šolskega leta na razpolago avtobus za prevoz slovenskih dijakov v šolo v Ulico Al-viano in tudi italijanskih v šole na Rojcah ali v druge predele mesta. Občina ne bo smela čakati na september, da prične z reševanjem teh vprašanj.
Omenimo naj še, da je demokri-
NA NEDELJSKI PRIREDITVI V GABRJA D
ŠTIRINAJST TEKMOVALCEV SE JE POMERILO V KOŠNJI
Prvo mesto pripadlo domačinu ■ Po tekmovanju je nastopil mirenski pevski zbor - V soboto zvečer koncert Sovodenjske^a noneta
Koscev še ne bo tako kmalu zmanjkalo. Tako bi lahko sodili po udeležbi na zdaj že tradicionalnem tekmovanju v košnji, ki ga je v nedeljo popoldne, v okviru poletnega praznika, pripravilo prosvetno društvo Skala v Gabrjah. Na travniku pred gostilno pri Tinkotu se je pomerilo kar štirinajst koscev, toliko da je zmanjkalo celo tekmovalnega prostora in so prireditelji morali odmeriti vsakemu tekmovala) manjšo površino. Vse se je s:cer potem izteklo v najlepšem redu. Prvo mesto je seveda pripadlo domačinom. Draga Maliča iz Gabrij so proglasili za najboljšega kosca. Dobro pa so se izkazali tudi gostje iz Sovodnji pri Škofji Loki. Ciril Kokalj je zasedel drugo, Viktor Kavčič pa peto mesto. Tretje mesto je pripadlo Marcellu Visintinu iz Gorice, četr-
stjan Gondolo, tik pred zaključkom to pa Jožku Batističu iz Rupe. Še seje posegel v razpravo in dejal, sti je bil Peter Krašček iz Sovodenj, da podpira zahtevo Slovencev po Vsi so prejeli pokale, ostali te-kmo-zakonu o globalni zaščiti.	| valci pa kolajne.
NIIIIIIIIIMIIIIinmillllllllinillllllllllllllllllllllllllimflllllllllllllMHIIIIIIIIIIIIIIIHIlIllIlllllllilllllllllllllHlllllUlllllllllllllllllllllllllllllllIflllllllllMIIIlIllIlIlIllIlIllUai
Kšeft je kšeft, kupca je treba znati prijeti
Goriška trgovina je. v mnogočem odvisna od kupcev iz sosednje republike. To dobro vedo trgovci, v Gorici, ki te dni že glasno opozarjajo na posledice razvrednotenja dinarja ter na posledice podražitve goriva. Še bolj kakor »stalni* trgovci so na kupce z druge strani meje pozorni kramarji, ki vsakih štirinajst dni postavijo stojnice v bliži-
n,,Mm,i,,,,,,,,,n,milllll|llf„l,,l,„|IIMI,inMI,IM|MIIM,M||||I|||IuiiMM||,
POGAJANJA UCO SINDIKATOM IN INDUSTRIJO
GRADBENI DELAVCI HOČEJO NOVO DELOVNO POGODBO
V lesni industriji skupščine delavcev, na katerih je govor o sindikalnih zahtevah
17. 7. 1980
Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola-Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
825.-1965. -1760.-515.-203,-28.-473.-66,-710.-428.-152,-197.-170.-20,-30,-29,-
Gradbeni delavci se borijo za novo delovno pogodbo. Na Goriškem je v približno 300 večj h ali manjših podjetjih zaposlenih približno 2.500 ljudi. Del teh dela neposred no v gradbeništvu, drugi pa so zaposleni v opekarnah, javah in lesni industriji. Tudi slednja sodi v orga-n zacijskem smislu v sindikat gradbenih delavcev. Ti so v glavnem zaposleni v raznih tovarnah.
V teh tovarnah so te dni skupščine delavcev, na katerih razpravljajo o zahtevah za novo pokrajinsko dopolnilno pogodbo. Na gradbiščih pa so take skupščine že bile.
Sindikalisti so imeli prve sestanke s partnerjema, zvezo gradbenih podjetnikov, ki je vključena v zdru ženje industrijcev, in zvezo malih industrijcev. Ponovna sestanka bosta prihodnji teden, in sicer ločeno, kajti vsaka od obeh zvez industrijcev se hoče ločeno pogajati.
Sindikalisti so v glavnem orisali nekatere zahteve splošnega značaja, ki imajo zvezo s poviški plač. Gre za organizacijo dela, za oddajanje del obrtnikom in drugim podjetjem, za mladinsko zaposlitev itd. Posebno važno je področje zaposlitve mladih, vendar pa industrijci trdijo, da imajo popolnoma odprta vrata, saj ponujajo delo mladim, nimajo pa na ta vabila odziva. Baje je srednja starostna doba zaposlenih v gradbeništvu zelo blizu petdesetim letom.
15 dni zapore Ulice Ristori
Ulico Ristori zaprejo za avtomo bilski promet za približno petnajst dni. V tej ulici namreč zamenjujejo staro plinsko napeljavo z novo. Sta re cevi so bile obrabljene in plin je uhajal v velikih količinah.
1 I lir
V TRŽIŠKEM PRISTANIŠČU
Preplah zaradi kače med lovorom
Delavci v tržiškem pristanišču so včeraj naenkrat prekinili z razkladanjem tovora lesa z ladje Canne Eastern, ki pluje pod liberijsko zastavo. Na krovu so namreč opazili kačo,, lu so jo siceir ujeli ter poslali za pregled posebnemu zavodu v
Trstu. Kmalu zatem je prišel odgovor, da živalca sploh ra strupena in da ni nobene nevarnosti za delavce. Tako so popoldne spet začeli razkladati. Ladja Canne je priplula v tržiško pristanišče 10. julija iz Južne Afrike.
Sicer pa ne gre za prvo sitnost in prekinitev dela zaradi kač. Lani so imeli še hujše težave pri razkladanju tovora starega železa, v katerem se je vgnezdila cela družina kač. Takrat so skladišča prepojili s posebnim plinom ter tako strupenjačo pomorili. Nekaj škode pa je le bilo, saj se je razkladanje zaradi tega zavleklo za dva ali tri dni.
Aretirali so mladeniča
ki je pretepel mater
Tržiški orožniki so v sredo ponoči prijeli pri Moščenicah 22-letnega švicarskega državljana Christiana Hugija. Fant je znan predvsem prebivalcem Ronk. V tem kraju je namreč živel do nedavnega. Tu je pred nekaj meseci poskrbel tudi za zelo neokusno šalo, ko je na nekem križišču čez noč obesil lutko z napisom dol z Judi. Sicer se je kasneje javno opravičil, da ni nameraval nič slabega, temveč da je šlo zgolj za potegavščino. Medtem je tudi prišel navzkriž s sodno oblastjo. Zaradi fizičnega napada na mater je bil obsojen na zanorno kazen. Izpustili so ga 20. jun;ja le tos ter ga izgnali v Švico. Fantu pa se je najbrž stožilo po Ronkah. V ponedeljek ponoči ja nasilno vdrl v materino stanovanje, jo pretepel ter proti njej nekajkrat ustrelil iz pištole, v kateri pa so bili menda samo strašilni naboji. Zastraševalno akcijo naj bi izpeljal skupaj z nekim pajdašem, ki' ga orožniki še iščejo. Oba sta po podlem dejanju namreč izginila.
52-letna Gioconda Visintin - Hugi se je zatekla po zdravniške pomoč in bo predvidoma ozdravela v dvajsetih dneh. Christianu pa bodo po vsej verjetnosti sodili zaradi povzročitve telesnih poškodb z obte žilnimi okoliščinami, zaradi nedovoljene posesti orožja, vdora v tuje stanovanje ter tudi zaradi ilegalnega prehoda meje. Do sodne o-bravnave bo najbrž počakal v za poru.
ni zelenjavnega trga. Običajni če- služ^nka j(uftrpečki(,banki že vsa trtkov sejem je torej; nekakšen ba- povojna'leta.,, , rometer goriške* nMAodbrnejne1 tr- .	——,------
i Mfiti iaridl ' pomilostitve Rederja
govine. Po množici obiskovalcev in kupcev, ki se''je"'Vfe*r*j prerivala' med stojnicami, bi lahko sodili, da stanje še ni prehudo. Tudi včeraj so med obiskovalci in kupci na sejmu prevladovali tisti z jugoslovanske strani. Je že tako. Na sejmu zmeraj najdeš kaj zanimivega, kaj poceni.
Sicer precej neugoden tečaj dinarja sq kramarji popravili in s tem tudi prepričali marsikoga, da se je odločil za nakup. Dinar so kotirali po 32 in tudi 35 lir, kar je precej več kakor v trgovinah. »Kšeft je kšeft* pravi ljudska modrost. In glede tega imajo kramarji pač dobre izkušnje. Našo pozornost je tokrat pritegnila stojnica s suho robo. kjer ponujajo take predmete, ki bi sicer po površni oceni sodili že v muzej. Lesene žlice, »kuhavnce*. najrazličnejše lesene pokrove pa tudi pinje za maslo. Gre za predmete, ki so skorajda nepogrešljivi tudi v najbolj sodobno urejeni kuhinji. Leseno kuhavnico je težko nadomestiti. To vam lahko potrdi vsaka gospodinja, še raje pa kramar.
General Bettin izročil vojaški križec Valeriji Figelj
Poveljstvo goriškega rojnega pod ročja je pred nekaj dnevi prevzel general Franceseo Bettin. Rodil se je leta 1931 na Reki, po vojni se^je odločil za vojaški poklic, služboval v več oddelkih vojske, bij nekaj časa tudi na Tržaškem in Goriškem.
Včeraj zjutraj je general Bettin obiskal tudi goriškega župana De Simona in se mu predstavil. Izkoristil je to priliko da je izročil slovenski partizanki Valeriji Figelj vojaški križec za njeno sodelovanje v odporniškem gibanju. Valerija Figelj je doma z Osiavja in je u-
Tudi pokra jinski odbor VZPI - AN Pl za Goriško je ob vesti, da je vojaško sodišče v Bariju odredilo izpustitev na prostost nacističnega krvnika majorja Rederja, protestiralo in poslalo predsedniku vlade Cossigi telegram, v katerem je rečeno, da bi izpustitev Rederja na prostost pomenila hudo žalitev padlih in njihovih družin. Podobni telegram je predsedniku vlade poslala tudi tržiška sekcija ANPI.
Izid zrelostnega izpita na liceju Primož Trubar
Na liceju Primož Trubar so včeraj objavili izide letošnjega zrelostnega izpita. Uspešno je izpit opravilo vseh dvanajst goriških maturantov, ocene pa so kljub temu različne. Objavljamo seznam maturantov s končno oceno, izraženo v šestdese-tinkah: Dania Bregant 49/60, Marijana Čevdek 40/60, Aleš Figelj 39/60, Daniel Jarz 38/60, Roberto Kocina 42/60, Tatjana Kosič 43/60. Anton Malič 60/60 Nadja Marinčič 60/60, Igor Prinčič 40/60, Livio Semolič 42/60, Marta Vižintin 50/60, Marko Vogrič 46/60.
V	nedeljo zvečer je na prireditvi v Gabrjah pel mirenski moški zbor, v soboto zvečer pa so za lepo pesem poskrbeli člani Sovodenjskega noneta, ki so spored popestrili še z recitacijo pesmi domačina Franja Rojca.
JiPri pridejo v Gorico mladinci iz Vcnloja
V	Gorico pridejo jutri mladinci iz holandskega m-*sta Venlo, da bi dva tedna ostali sostje pri goriških družinah. V -lorico pride tokrat 19 mladeničev. Prav toliko mladih Goričanov bo šlo v Venlo v času od 2. do 13. avgusta in tam bodo prav tako gostje tamkajšnjih družin.
Med svojim bivanjem v Gorici si bodo nizozemski gostje ogledali tudi Benetke, kraj v Dolomitih in druge bližnje kraje. Za prevoz bo poskrbela občinska uprava.
Taka srečanja med Gorico in Venlo jem so že nekaj običajnega, saj sta mesti pobrateni. Venlo se nahaja na meji z Zvezno republiko Nemčijo.
Počitnice
v pokrajinski knjižnici
Tudi v pokrajinskem muzeju ▼ palači Attems bodo imeli od 4. do 16. avgusta običajne poletne počitnice. To bo sicer veljalo samo za knjižnico in za pokrajinski zgodovinski arhiv. Odprta pa bosta po običajnem umiku oba muzeja, tako oni v palači Attems kot oni na grajskem griču.
Na Vrhu 56 je odprta osmica, v kateri točijo pristno kraško vino. Samo ob sobotah in nedeljah.
Razna obvestila
V	današnji redni tedenski oddaji «Na goriškem valu* bo tržaški radio ob 12. uri oddajal reportažo o nedeljski svečanosti odkritja partizanskega spomenika v Gabrjah.
V	današnji redni tedenski dokumentarni oddaji »Goriške podobe*, ki jo bo tržaški radio oddajal ob 16. uri, bo orisana zgodovina goriškega Travnika. Oddajo je pripravil novinar Marko Waltritsch.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 2. in 3. avgusta izlet v Dolomite z vzponom na Civetto. Pojasnila na sedežu društva ter pri predsedniku.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 20. julija, vzpon na Viš (2.666 metrov), z južne smeri, mimo zavetišča Corsi. Odhod s Travnika ob 6. uri z lastnimi sredstvi. Vodi Vlado Klemše. V slučaju slabega vremena, izleta ne bo.
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi v torek, 29. julija, izlet na Kamenico (Staro goro).
Planinska skupina SPD iz Sovodenj priredi L, 2. in 3. avgusta izlet v Julijce z vzponom na Prisojnik, Razor in Kriške pode.
Na pot bodo odšli v petek, 1. avgusta popoldne iz Nove Gorice. Z avtobusom se bodo peljali do Vršiča. Povratek je predviden z vlakom. Izlet vodi Branko Kuzmin.
Kino
Osem «novih» otroških ‘vzgojiteljic
Te dni so uspešno zaključili uspo-sobljenostni izpit tudi na triletnem tečaju za otroške vzgojiteljice v vrt-c h. Preizkušnjo je uspešno prestalo vseh osem kandidatk, ki so se prijavile k izpitu. «Nove» vzgojiteljice so Daniela Bresciani, Anastazija Devetak, Patricija Frandolič, Katarina Muz č, Mirjam Paulin. Klara Žago, Danijela Colja (privatistka) in Radiča Gergolet (privatistka).
...........................
HUDA NESREČA NA GRADBIŠČU V RONKAH
Na zidarskega mojstra se je zrušil betonski zid
Za 60-letnega Marina Comarja so si zdravniki pridržali prognozo • Domnevajo, da je bilo ogrodje odstranjeno prehitro
Nenavadna nesreča je včeraj zjutraj doletela 60-letnega zidarskega mojstra Marina Comarja z Tržiča, Tržaška cesta 168. Postal je tako-rekoč žrtev lastnega dela. saj se je nanj zrušil približno tri metre visok betonski zid ter ga hudo poškodoval, tako da so si zdra\ niki tržiške bolnišnice pridržali prognozo.
Marino Comar je lastnik manjšega gradbenega podjetja, ki trenutno gradi tri stanovanjske hiše v Ro-mjanu, v Ulici Santo Stefano, na prostoru nekdanjega zabavišča Nada. Nesreča se je pripetila nekaj
po 8. uri zjutraj, ko je Comar nameraval odstraniti opaže z betonskega zida, ki so ga zalili pred kratkim. Ko je bilo ogrodje v glavnem odstranjeno pa se je zid naenkrat zrušil ter pokopal pod seboj nesrečnega obrtnika. Tržiški gasilci so se morali kar precej truditi, da so ga izvlekli iz. nerodnega položaja ter prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili hude poškodbe na spodnjem delu telesa. Zakaj se je zid zrušil še ni točno znano, domnevajo pa, da je bilo ogrodje od .stranjeno prehitro, ko beton še ni dosegel potrebne trdnosti.
Gorico
VERDI 17.30-22.00 »LTsola della paura*. D. Sutherland in V. Red-grawe. Barvni film.
CURSO Zaprto
VITTORIA 17.00-22.00 »Dolce por-no selvaggia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Sexclub».
PRINCIPE 18.00-22.00 »The rose*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Frankenstein mlajši*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 «šogunovi samuraji*. Japonski film.
DESKLE 19.30 »Hotel Kleinhof*. Nemški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538.
gemsmm
Namesto cvetja na grob Milene Tomšič darujeta Elvira in Stanka 10.000 lir za Kulturni dom v So-vodnjah.
V	sklad za poimenovanje osnovne šole po Petru Butkoviču daruje Zma-gica Butkovič 5.000 lir.
V	spomin na teto Mileno darujeta Marko in Marčela 5.000 lir za poimenovanje sovodenjske šole po Petru Butkoviču.
Namesto cvetja na grob Ele Gravr ner Franzot, daruje Društvo slovenskih upokojencev za Goriško 10.000 lir za Dijaško matico, namesto cvetja na grob Ivana Prinčiča 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Rudija Berdona daruje Romana Nanut 10 tisoč lir v sklad za gradnjo partizan, skega spomenika v štandrežu.
'JV:'"
' s** - . ^00*' i?
■WmMk
t&r J
PD Lonjer - Katlnara In KK Adrija sta v soboto in nedeljo priredila vaško šagro z bogatim kulturnim sporedom. Na sliki nastop zbora Primorec in ricmanj ska godba na pihala
OB VELIKI RAZSTAVI V DVORANI DOLINSKEGA ŽUPNIŠČA
Za Mariovo kamero mimo cerkva in pilov po tržaški okolici in deloma tudi v mestu
Mario Magajna je posnel na podeželju vsa svetišča, vse kapelice in pile, v mestu pa samo tiste cerkve kjer so cerkveni obredi tudi v slovenščini - Fotografska razstava je obsežna in zelo okusno pripravljena
Če bo nekoč nekdo hotel ilustrirati našo zgodovino ali bolje kroniko Trsta in tržaške okolice, brez Maria Magajne ne bo šlo, kajti res je, da ima Trst vrsto fotoreporterjev, vendar je Mario Magajna le eden, rekli bi celo edinstven, kajti od dni, ko se je pred 35 leti po tržaških ulicah še vil dim smodnika od zadnjih bojih za svobodo, pa do današnjih dni, ga ni bilo ne veselega in ne žalostnega pa tudi ne izključno slovenskega ali italijanskega dogodka, ki bi ga ne posnela njegova kamera, tako da je njegov «žgabučim v četrtem nadstropju v Ul. Montecchi prav gotovo najbogatejši arhiv fotografske dokumentacije vsega dogajanja na Tržaškem od osvoboditve do danes.
Mario Magajna sicer ni iskal umetniških efektov, celo ne izrazito umetniških motivov, pač pa
le ažurnost, pravočasnost. V času, ko so se po tržaških ulicah še bile hude politine in sindikalne bitke, je Magajnova kamera zajela marsikateri policijski pendrek, pa tudi nešteto delavskih stisnjenih pesti, zajemala je pač našo stvarnost.
In vendar je Mario znal usmeriti svoj objektiv tudi drugam. In če smo rekli, da ni iskal u-metniških efektov, je tudi res, da je v tolikšni množici posnetkov tudi več takih, da mu tudi s te plati delajo čast. To posredno dokazuje njegova velika razstava v dvorani dolinskega župnišča, razstava, ki se te dni zaključuje in jo bodo prenesli drugam. Gre za tematsko razstavo ki bi ji lahko dali naslov »Cerkve, cerkvice in razna znamenja na Tržaškem in v Trstu*. Težko je v priložnostnem članku strniti
•iilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiimtiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
JUTRI BODO IZROČILI PROMETU MOST MED CELINO IN KRKOM
Največji in hkrati najlepši most prinaša veliko novega v ta predel
Novi most so imenovali Titov most - Ima največji lok iz železobetona - Ne bo služil le za potniški in tovorni promet, pač pa nosi še naftovod, vodovod in še marsikaj
REKA — »Titov most* kopno -Krit, ki ga bodo slovesno odprli v soboto, je že v teku izgradnje dobil več vzdevkov kot so največji, najlepši, najnenavadnejši... Vendar to niso bile samo ocene potnikov, ki so v dolgih vrstah čakali v trajektnem pristanišču, da bi se z vozili prepeljali na Krk, pač pa so to tudi ocene gradbenih strokovnjakov, ki so bili pogostni obiskovalci tega velikega gradbišča.
Če začnemo z nekaj številkami, lahko povemo, da gre pravzaprav za dva mosta, saj so pri gradnji kot »pomoč* uporabili tudi otoček Sveti Marko kot pomožni element. Mast je v celoti dolg 1390,50 metra, manjši lok ima razpon 244 metrov, večji pa 390 metrov. V drugem primeru gre za največji betonski lok na svetu, saj so dosedanji' rekord izmerili na mostu pri mestecu Gladesville v Avstralij-', kjer ima mostni lok razpon 305 metrov in je razlika torej polnih 85 metrov!
Druga veiika zanimivost pa je vsekakor tudi način izgradnje: po-d.Jrni objekti so se v svetu do sedaj gradili s pomočjo opažev, strokovnjaki beograjske »Mostograd-nje* pa so v tem primeru ubrali drugo pot, s katero so skoraj za polovico pocenili izgradnjo. Mostna loka sta namreč «zrasla» iz temeljev, ki so vkopani 19 metrov pod morsko gladino, da pa je vsa zadeva držala skupaj, so si pomagali s posebej zgrajeno žičneo in napeljanimi jeklenimi vrvmi. Prav ta načn vpenjanja je najbolj presenetil strokovnjake, ki so bili precej nejeverni, vendar je izum odlično prestal preizkušnjo in so ga medtem že prodali v nekaj zahodnoevropskih držav.
Dvojna naloga mostu
Most pa ni zgrajen samo zaradi prometne povezave otoka Krka s
R
vr
:e-
celino, saj ima tudi drugo, nič manj pomembno nalogo: v most so namreč vgradili tudi cevi jugoslovanskega naftovoda s premerom 60 in 90 centimetrov, 2^0 ja vi s premeronj po 45 ceni in več cevi za potrebe mijskega kompleksa, ki so ga pred meseci začeli graditi’ na"dtoku.'",li''1
Vse te številke pa nikakor ne morejo odtehtati nekaterih drugih vrednosti, ki jih ima ta objekt za prebivalce Krka. S tem, ko so dobili povezavo z obalo, se jim je izpolnila želja, dolga skoraj sto let; za Krk zato most pomeni predvsem s mbol novega, simbol napredka, ki ga na tem področju beležijo v letih po priključitvi k matični domovini.
Mostnina
bo pokrila stroške
Gradnja takšnih velikih objektov seveda precej stane, čeprav za ta most lahko trdimo, da je stal vsaj polovico man.j kot podobni objekti v svetu. Če odštejemo stroške za izgradnjo pristopnih cest, so za izgradnjo moštu porabili približno 16,5 milijarde lir v naši valuti, stroške pa bodo v prihodnjih letih povrnili s pobiranjem mostnine. Ta bo pritožno enaka kot veljavne cene za prevoz s trajekti, kar pomeni, da bo za enkraten prehod z avtomobilom, odvisno od velikosti, treba plačati od 1200 do 1700 lir, za avtomobile s prikolicami 4 6 tisoč lir, cene za avtobuse pa bodo obračunavali po številu sedežev.
Slovo trajektov
Med celino in Krkom danes še vp-zijo trajekti, ki pa bodo v soboto dopoldan opravili zadnje vožnje.' Čeprav so se številni turisti pogosto jezili na dolgo čakanje v trajektnem pristanišču, pa so štirje
trajekti naredili največ, kar so zmogli. Lani so tako prepeljali kar 490.000 različnih vozil, ta številka pa naj bi se prihodnje leto p pomočjo..mp^ta,povečala že skoraj na milijon. :pe trdimo, da je most ogromna pridobitev za prebivalce Krka, to -brez dvoma lahko
ponovimo tudi za turistično gospodarstvo. Krk, ki od sobote pravzaprav ne bo več otok, bo v kratkem lahko ponudil še nekaj neodkritih turističnih biserov, kar je brez takšne povezave do sedaj bilo nemogoče...
(rm)
iiiiiHiitimimiiiiiiiiiiiiiiMitiiiimiitiiiiiiiiiiuumiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititMffiiiiiiiiiiiHiHniiiiiiiuiit
Na raziskovalnem taboru v belokranjski Vinici
Tržaško slovensko mladino sta predstavljala dva dijaka znanstvenega liceja «F. Prešeren«, ki sta se opredelila za dve različni dejavnosti
Kot lani je «Gibanje znanost mladini* organiziralo v prijetni in prijazni belokranjski vasi Vinica »Mladinski raziskovalni tabor*. Udeležili so se ga mladi iz vse Slovenije in dva dijaka znanstvenega liceja France Prešeren iz Trsta, Erika Junc iz tretjega razreda in Kajetan Kravos iz drugega. Tabor je trajal od nedelje, 29. junija, do srede, 9. julija.
Udeleženci so v nedeljo prispeli v Vinico individualno. Na 'e-čerji jim je zaželel dobrodošlico in jih seznanil s potekom tabora in raznimi mentorji vodja tabora dr. Franc Leban. Kot lani so se dijaki razdelili v pet skupin: arheološko,	etnološko, geoffrefsko,	biološko	in	zoološko.	Najštevilnejša
je bila geografska skupina, ki pa je tudi opravila največ raziskav
Po številu dijakov sta sledili zoološka in botaniška nato arheološka	in	nazadnje	etnološka.	Etnologi	so	anketirali	okolišnje	pre-
bivalce, ki so bili sami izseljenci ali pa so imeli kakšnega sorodnika, ki je odšel v Ameriko za zaslužkom. Erika je v botanični skupini z ostalimi nabirala in klasificirala rastline na območju Vinice. Kajetan pa se je v arheološki skupini seznanjal s sistematičnim izkopavanjem in z arheologijo nasploh pod pokroviteljstvom arheologov Franca Lebana in Janeza Dularja.
Arheologi so izkopali sondo ob stari cerkvici v Podklancu pri Vinici, da. bi tam morda našli kako staroslovansko grobišče, ker so okoliški kmetje na tistem kraju pred nekaj leti našli ostanke keramike in kosti. Sreča jim ni bila naklonjena, pa so se vseeno seznanili s sistematičnim izkopavanjem. Iskali so tudi v bližnji jami Veliki Zjnt, kjer so pa našli nekaj keramike in zanimivo (kk)
(Nadaljevanje m zadnji strani)
vso vsebino velike razstave in dati hkrati strokovno oceno, ko pa gre za desetine in desetine slik srednjega in večjega formata, ki jih je Mario nalepil na črno ozadje in dopolnil s kratkimi napisi, vsa razstava pa daje vtis, da jo je pripravil nekdo, ki je vedel, kaj hoče in ki ima zadostno dozo okusa, da se sme takih razstav lotevati.
V	Trstu in na Tržaškem je cerkev veliko in «še preveč, dosti preveč*, kot se je pred nedavnim izrazila neka tržaška »posvečena oseba*, saj je kar cela vrsta novih modernih svetišč. Vendar se je Mario, razen dveh ali treh izjem, ustavil le pri starih v glavnem podeželskih cerkvah in kapelah in je v središče le malo segel, le tja, kjer je še kaj bogoslužja v sloven-sem jeziku. Ker je njegova prva tovrstna razstava v Dolini, je povsem naravno, da je začel tu, zaključil pa je v Šempolaju ali še bolje daleč, torej že v gori-ški škofiji. Mario ni slikal le cerkva in kapel, pač pa tudi rama verska znamenja, kot npr. znake »IHS*,
Pa začnimo z Mariom pot od juga naše male dežele proti severu. V Dolini je posnel farno cerkev od zunaj in znotraj, ostanek starega zvonika, ki ga je 1918. leta zrušila strela. Dolinča-ne je namreč «štrafal Bog, ker so preveč plesali*. Posnel pa je tudi cerkvico sv. Martina nad vasjo in napis nad vhodom v pokopališče, ki pravi »pokopaliszhe narjeno u Gospuda nashiga an — 1830 — no.
V	sosednjih Kroglah je posnel oltar sv. Trojice in nad njim freske iz 17. stoletja, ki pa so bile po vojni restavrirane. Iz Krogel stopimo v Prebeneg in Mačkolje. Obe cerkvi in vasi je posnel na več fotografij.
Sledi več «znamenj», ali pilov in sicer eden pri Sv. Ivanu v Dolini, nadalje pil v Boljuncu in spet »V peklu* v Dolini ter še pil v Zabrežcu. Iz Zabrežca stopimo v Boljunec, da si ogledamo cerkev sv. Janeza Krstnika in stopimo še na Peče, na griček ob Glinščici k stari cerkvici iz 13. stoletja, ki so jo pred leti restavrirali, lani pa zažgali.
V	Borštu je fotografiral bor-štansko cerkev, v Jezeru cerkev sv. Lovrenca, vmes pa tudi zanemarjeni pil v Bregli pa še pila v Dragi in Gročani. S tem nas je pripeljal že na Kras. in nam prikazal majhno razmeroma novo cerkev na Pesku, ki pa je zanimiva za to, ker so v njej freske slovenskega slikarja Toneta Kralja. Vrnimo se v Breg, v Ric-manje. Ricmanjska cerkev ima zanimivo zgodovino, saj se je v začetku stoletja uprla svojim višjim oblastem. Na razstavi vidimo ricmanjsko cerkev v njeni zunanji relativni mogočnosti, pa tudi njen velik oltar in patrona sv. Jurija. Iz Ricmanj stopimo v Log k cerkvici sv. Uršule in še nekaj korakov niže h kapeli blažnega Leopolda Mandiča.
Mario Magajna nas nato s svojo razstavo vodi spet v hrib, najprej na Katinaro, k cerkvi sv. Trojice, nato še k znani kapelici ob stari poti v Rovte. S Katina-re stopimo v Bazovico, kjer je cerkev prikazal od zunaj in znotraj, za kar je značilna kupola s poslikanimi okenskimi stekli. Iz Bazovice do Padrič je blizu. Tu je cerkev, raje cerkvica, ki je posvečena slovenskima prosveti-teljema sv. Cirilu in Metodu. Tudi gropajska cerkev je le cerkvica, trebenska pa je zanimiva zaradi Kraljeve «Zadnje večerje*. Mimo Banov pridemo že na Opčine. Od velike cerkve je Mario posnel glavni oltar in del notranjosti, znano božjepotno cerkev na Tabru pa je prikazal le od daleč in od zunaj, a so vsi trije posnetki tudi z umetniške plati odlični.
Cerkev sv. Martina na Proseku je znana, saj ta svetnik spreminja mošt v vino, to pa priva-
bi na Prosek jeseni veliko ljudi. Sosednji Kantavel pa ima dve cerkvi, veliko in malo cerkvico, ki pa je iz davnega leta 1950. Tudi Križ ima dve cerkvi, veliko župnijsko ter staro majhno cerkev, ki je bila restavrirana, a je ohranila svojo značilnost, kamnito streho.
V svojem suhem, skopem naštevanju smo prišli na Vejno, k veliki moderni cerkvi, ki je nastala kot posledica neke zaobljube bivšega tržaškega nadškofa Santina v dneh, ko smo se z nacifašisti še bili po tržaških ulicah za osvoboditev. Načrte za velikansko svetišče je napravil znani arhitekt Guaeci, a .je za nas značilno le po tem, da so v množici oltarjev vendarle sprejeli v goste tudi slovanr ska svetnika — prosvetitelja Cirila in Metoda.
Ko smo že začeli omenjati svetišča z mešanim verstvom, italijanskim in slovenskim, nadaljujemo po tej poti po sledi, ki nam jo daje Mario, Z Vejne stopimo v Rojan, v cerkev sv. Mohorja, nato v barkovljansko cerkev, od tod mimo sv. Antona novega in srbske pravoslavne cerkve še k Sv. Justo, k Sv. Jakobu ter k Salezijancem, končno še korak k Sv. Ivanu, kjer s,ta stara cerkvica in nova velika cerkev, ter še k Sv. Ani k mali stari cerkvici in veliki novi cerkvi. Če k temu dodamo še ške-denjsko cerkev ter moderni cerkvi v Podtonjerju in pod Kolonkovcem, menimo, da smo mestni predel zaključili. Seveda je na mestnem področju še cela vrsta novih in starih cerkva, a jih Mario ni vzel v svoj program, zato, ker so nas iz nekaterih že zdavnaj izrinili, pa čeprav se je naša beseda v njih že zdavnaj glasila.
Preden stopimo za Mariom še na severozahodni del našega Krasa, skočimo za trenutek v miljske hribe, in sicer h Korošcem. Tu je Mario posnel cerkev Sv. Barbare z napisom «IHS» iz 1873. leta, ter slovenski napis na vhodu na pokopališče.
Po severozahodnem Krasu pa se je Mario le bežno sprehodil in je posnel cerkve v Samatorci, Zgoniku, Devinu, nadalje še v Sesljanu in Nabrežini, obe cerkvi v Štivanu in nadalje v Mavhinjah, Slivnem in Šempolaju, v Zagradcu pa je posnel velik pil z napisom «Ta pil je striv napravit Josip Milič iz Zagradca na čast Mater Božje da bo zanas Boga prosila*. Napis iz-haia iz 1886. leth.r”"mr‘
Mariu Magajni smo torej sledili po cerkvah in mimo’ ’ cerkvenih znamenj po tržaški okolici in tudi v Trstu, kjer pa se je Mario ustavil le tam, kjer se slovenska beseda še čuje z leče ali izpred oltarja. Naš pregled Mariove razstave je bil pravzaprav le naštevanje, suhoparno nizanje imen krajev, svetnikov in cerkva. Temu bi bilo treba dodati še strokovno oceno, a se bomo omejili le na ugotovitev, da je med razstavljenimi slikami več takih, ki jih je navdihnil smisel za lepoto.
Fre
Slovenska imena naših krajev
57.
Križ
Razlaga imena to ni potrebna, saj je verski simbol postal izredno pogosten toponim po vsi Evropa. Tudi pridevnik kriški ter i-meni za prebivalce: m. Križan, ž. Križanka so v ti rubriki skoraj odveč: celo predložna zveza (v, iz) ne dela preglavic. Pač pa velja opozoriti na stalen razcep — tu in drugje — med ljudskim imenom Križ ter uradnim imenom Sv. Križ.
Matija Sila (Trst in okolica, TS 1882, str. 15) izpričuje ljudsko e-pitetonezo v zvez’ s tem tržaškim Križem, na katero velja opozoriti tudi današnje bralce: Kraševci pravijo: »dolenji Križ», da ga ločijo od «tomajskega Križa* in od «vip»avskega Križa*.
LUŠAN ŽELJEZNOV
DIVJALI SO
MED VOJNO
PO PRIMORSKI
2G.
Nemški general Ludvvig Kiibler
Nacistični aparat, ki mu je dal Hitler nalogo napraviti deželo nemško, je bil za Gauleiterja Rainerja in za soohto-žence Glaserja, Vogta, Doujaka, Hradetkyja, Hochsteinerja in Kussa najvišji zakon, ki so ga dosledno izvajali. Ta sodna razprava je to ponovno potrdila, kajti videli smo po dejanjih in izjavah obtoženih vojnih zločincev pot. ki so si jo začrtali ob prihodu v Jugoslavijo. Videli smo. kako je izselitev Slovencev bila sklenjena v Celovcu že pred nem ikim napadom na Jugoslavijo. Obtoženi Glaser je popolno ma jasno v teku razprave izjavil, da se je še pred nem Skim napadom na Jugoslavijo udeležil dveh sestankov v Celovcu, kjer so razpravljali o načrtu, da nasilno izselijo Slovence. Culi smo, kako je pripovedoval o rasnem in političnem kriteriju za izselitev ter o odločilnem sodelovanju kulturbundovcev, županov in nemških zaupnikov. Kartoteka, ki se je sestavljala pod vodstvom obtoženega
Glaserja ie bila osnova, na podlagi katere so pošiljali Slovence v zapore, taborišča in v smrt. Toda od nameravanih izselitev se je izvršil le prvi val, ker je bilo med tem ozemlje, določeno za naselitev hitlerjevcev, zasedeno od partizanov in se je le akciji narodnoosvobodilne vojske zahvaliti, da se izselite niso mogle izvršiti. Tako je nemški okupator pričei izvajati nacistično načelo o nujnosti iztrebljenja slovenskega življa. Kjerkoli je s pomočjo svojih zločinskih organizacij odpravil z ljudmi in jih pognal za mreže in žice, tam mu je takoj sledil mrhovinar al pooblaščenec za utrjevanje nemštva, ki se je polastil vseh nepremičnin in premičnin izseljenih žrtev. Zlasti se je v tem zločinskem udejstvovanju pokazal Ku-tschera Franz, tedanji zastopajoči Gauleiter na Koroškem. Ko je okupator videl, da kljub terorju ne more uničiti slovenskega prebivalstva, je poskušal to doseči na drug način. Ustanovil je nacistično društvo KVB, s pomočjo katerega je skušal pridobiti manj odporne za nemški «novi red*. Ta organizacija naj bi bila sredstvo za prisilno ponemčevanje mladine pod vodstvom «Kartnerheimats-bunda», ki je bila centralna organizacija koroških panger-manistov v službi napadalnega nemškega imperializma, katere duhovni vodja je bil Maier-Kaibitsch.
Proti temu prvemu nasilju ss je uprl slovenski narod, , ki je pričel voditi neizprosno borbo na življenje in smrt. Ko okupator ni mogel uničiti oboroženih odredov narodnoosvobodilne vojske, ki je iz dneva v dan postajala silnejša in nevarnejša, se je v svojem brezmejnem besu znašal nad narodi Jugoslavije, streljal talce, ropal in ubijal, rušil in požigal domove, vse z namenom, da čimprej uniči slovenski narod. Toda niti krvoločno nasi-
lje niti krvavi vzgledi in grožnje, niti podla sramotenja niso zalegla. Navdušenje za narodnoosvobodilno borbo je rastlo iz dneva v dan in se širilo vedno dalje in globlje.
Stanje na okupiranem slovenskem ozemlju pa se je še poslabšalo, odkar je bil imenovan Friedrich Rainer za Gauleiterja. Obtoženi Rainer Friedrich, kateremu je Hitler zaupal jako visoko mesto, je s pomočjo svojega nacističnega aparata in soobtoženih Hradetzkyja, Kussa, Hochsteinerja, Doujaka in Vogta izvrševal teroristične ukrepe proti svobodoljubnemu slovenskemu prebivalstvu. Kot šef civilne uprave in kot državni namestnik, državni obrambni komisar ter poverjenik državnega komisarja za utrditev nemštva je imel vsemogočno oblast. Njegovo svečano uvedbo v službo pokrajinskega vodje je dne 16. decembra 1941 v Celovcu izvršil državni notranji minister dr. Frick, ki mu je zabičal, da mora germanizirati deželo ter Slovence izseliti. Rainer se je tega posla lotil z vnemo fanatičnega nacista in je najprej skušal zatreti odpor partizanskih čet in narodnoosvobodilno gibanje n;. Gorenjskem. Septembra 1942 je v Kranju izdal proglas Gorenjcem, s katerim jim podeljuje nemško državljanstvo do preklica in jih obvezuje k popolni svobodi do Fiihrerja ter jim nalaga dolžnost borbe proti upornikom, jih vključuje v vojaško službo, jim ukazuje pokornost zakonom in na-redbam ter zavezuje k popolnemu sodelovanju na vseli področjih javnega življenja. Težke grožnje in dim pogorišč so spremljali izvajanje tega proglasa. Plameni Korena in Gradišča, Dražgoš in Rašice so svetili partizanskim borcem po vsej slovenski zemlji in jih še bolj po vezo vali v borbi proti nacističnemu nasilju*
Danes, 18. julija 1980
ITALIJANSKA TV
jutri
Prvi kanal
13.00	Benetke: Koncert za
13.30	DNEVNIK
13.55	Montecatini: TENIS
17.00	Predsednikovi diamanti
17.55	Risanke
18.15	Sveže, sveže
18.30	Woobinda — TV film 19.20 HEIDI - risani film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 20.40 Tam tam
21.30	Peter VVatkins in njegov svet: «1 gladiatori*
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.15	šolska vzgoja:
Med šolo in delom
17.00	A. Hitchcock:
Dekle v kavbojkah Program za mladino
17.45	Risanka
18.15	Komični filmi
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — Športne vesti 18.50 Srečanje z Aquamanom in Supermanom
19.15	George in Mildred
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	«Settima strada*
2. del TV nadaljevanke
21.40	L’arte di far ridere
22.30	Tedenska oddaja o turizmu in prostem času
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
con
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Olimpijski rekordi
19.20	Ragazze di un paese fabbriche — 2. del
19.50	Olimpijski rekordi
20.05	Šolska vzgoja:
Zgodovina in njeni protagonisti
20.40	«La famegia del santolo*
22.05	DNEVNIK 3
22.20	Olimpijski rekordi
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.50	Poročila
18.55 Mi smo smešna družina 19.10 Ptičje strašilo, mladinska nadalj.
19.35 OBZORNIK Čez tri gore:
Domači ansambel 20.26 Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Jadranska srečanja 22.25 Bratje Sackettovi, film
22.15	V znamenju
23.30	Ostani lačen, film
Koper
19.30	Odprta meja
20.00	Otroški kotiček
20.05	Stičišče
20.30	Risanke
20.45	TV DNEVNIK
21.00	Vsi kraljevi možje, film
22.45	Programi naslednjega tedna
23.00	Slavne pustolovščine
Zagreb
19.45	Muppet show '22.50 Zakaj zločin, film
23.40	Olimpijska kronika
19.45
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Osebna vozila danes; 9.00 O-troški kotiček: 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert: Operni biseri; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na gori-škem valu: 12.30 Melodije od vsepovsod: 13.20 Zborovska glasba razpih narodov; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali: 14.30 Roman v nadaljevanjih — «Moč preteklosti*; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino;
16.00	Goriške podobe; 16.50 Deset minut z Normanom Candlerjem; 17.10 Klasični album: Ludvvig van Beethoven; 18.00 Kulturni dogodlci; 18.30 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 18.35 Priljubljeni motivi.
KOPER
fltaliianski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30,,,Robila;. .8,00 glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; d 9.15 Poje Bisera Veletanič; 10.00 Z nami, je.'j ‘10.40 Mozaik;,1UX) Horoskop; 11.03 Plošče; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kirn, svet mladih; 14.33 Plesna glasba; 15.00 Prijetno popoldne; 15.33 Prijetno z glasbo; 15.45 Z nami je. . .; 10.00 Samoupravljavec; 16.10 Zbrani za vas;
17.00	Kultura in družba; 17.15 La Vera Romagna; 17.32 Crash; 17.55 Izletnik; 18.00 Glasba, šport in radovednost; 19.22 Poslušajmo jih skupaj; 19.32 Petkov koncert.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 7.05 Jutranji koledar; >7.15 Rekla-
7.00	- 8.30 Glasba za dobro jutro; me; 7.37 Objave, kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.05 Jugoslovanska pop scena; 14.40 Svirac svira,
kolo igra — spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije; 15.00 S polnimi jadri; 15.37 Objave; 15.40 Glasbeni notes, reklame; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Kulturni relief; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Objave in zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.15 Glasbeno-govomi program; 9.00 Radio anch’io; 11.00
11.00	Dnevni variete; 12.03 Vi in jaz; 13.15 Glasba; 14.30 Šolska vzgoja; 15.30 Errepi 1 — Poletje; 16.30 King Kongove misli; 17.00 Patchwork; 18.25 Socialisti med kroniko in zgodovino; 19.30 Dva obraza, en človek; 19.55 Radijski oder; 20.25 Glasba; 21.03 Simfonični koncert; 22.15 Italijanske popevke: 23.00 Telefonski klic.
LJUBLJANA
7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Glasbena praviji-jeft’) 9!43''NAši umetniki mladim por sliršalčem? :lO;05 Z radiom na poti; 11.05 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano ih priljubljeno; 13.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 13.30 limetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam. . .; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Simfonični orkester; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Napotki za turiste; 17.00 »Vrtiljak*;
18.00	Studio ob 18. uri; 19.00 Po slovenski glasbeni literaturi; 19.30 S knjižnega trga; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Z ansamblom Gorenjci; 21.00 Uganite, pa vam zaigramo. . .; 22.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Zvoki iz logov domačih; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Petkov glasbeni mozaik;
Jutri, 19. julija 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Benetke: Koncert za jutri 13.30 DNEVNIK
17.00	Predsednikovi diamanti — 17.55 Dok. oddaja o živalih
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja iz parlamenta
19.20 Heidi — risani film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Ali imate srce? — glasba,
22.00	Posebna oddaja iz Chian-ciana
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Jerry Lewis show — risanke
13.35	Male skrivnosti velike narave
13.50	Otvoritev 22. olimpijskih iger
16.15	Evropski dnevi
16.45	Montelupo: Kolesarstvo •
17.00	A. Hitchcock
«La statuetta preziosa* —
17.45	Capperino — risanka
18.00	Oddaja o športu in predstavah
18.25 DNEVNIK 2 - Športne vesti
18.50	Srečanje z Aquamanom in Supermanom
19.15	George in Mildred —
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Marco Visconti — 3. del
21.45	»Messaggero d'amore* —
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Olimpijski rekordi
19.20	Programi, ki smo jih videli
19.50 Olimpijski rekordi
20.05	Tedenska rubrika
20.40 Otrok dveh mater
21.55	Tor di Nona; un centro sto-rico per abitare
22.05	DNEVNIK 3
22.20	Olimpijski rekordi
22.25	DNEVNIK 3 - Šport JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.55	Otvoritev mosta na otoku Krk
12.00	Folklorno dokumentarna oddaja
13.59 MOSKVA: slovesna otvori-ter olimpijskih Iger
18.00	Poročila
18.05	Na startu je delfin, film
19.30	Naš kraj
19.45	Robinovo gnezdo
20.10 Zlata ptica
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	S- Aleramo: Zgodba o Lini,
22.00	Sestanek v kavarni
Kaper
20.00	Otroški .kotiček
20.15	Stičišče
20.45	TV DNEVNIK
21.00	11 pirata del diavolo, film
22.30	La via delle stelle, TV film
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; Potovanje v Ameriko;
9.00	Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 «Nas anu zu-tra — danes in jutri*, oddaja o Reziji; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino;
16.00	Iz filmskega sveta; 16.30 Poslušali boste: 16.50 Deset minut s Faustom Papettijem; 17.10 Klasični album: Ludvvig van Beethoven;
18.00	»Leteči zdravnik*, komedija.
KOPER
(Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 19.30 Poročila; 8.00 Glasbeno pre bujanje; 9.20 Horoskop; 10.00 / nami je...; 10.15 Skupina Innei Life; 10.4o Mozaik; 11.00 Horo skop; 11.32 Kirn, svet mladih 12.05 Glasba po željah; 14.00 Lu cianovi dopisniki; 14.33 Srečanj« s slovenskimi ansambli; 15.0C Plošče tedna; 15.33 Prijetno ; glasbo; 15.45 Z nami je...; 16.(X Poslušam .poslušaš; 16.45 Orke sler Borghesi; 17.00 Glasovi ir zvoki; 17.32 Crash; 17.55 Pismc iz..18.00 Polvere di stelle; 18.32 Glasbeni vveekend.
NA LENINOVEM STADIONU V SOVJETSKI PRESTOLNICI
Jutri začetek olimpijskih iger
Včeraj mrzlični posveti raznih delegacij v zvezi z otvoritveno slovesnostjo
V Moskvi vlada mrzlično pričako-Vanje na začetek letošnjih 22. olimpijskih iger, ki se bodo začele na Leninovem stadionu v sovjetski pre ?w>lnici z otvoritveno slovesnostjo, otvoritev, ki je bila doslej (skupno 1 zaključkom iger) vedno najbolj *večan del vse prireditve, pa bo letos ne samo precej manj svečana, kot.ob prejšnjih priložnostih, ampak Judi (vsaj koreografsko) okrnjena m bo veren odraz udarca, ki ga je ? Carterjevo odločitvijo o bojkotu JSer dobilo celotno olimpijsko gi-
Kot je znano so mnoge zahodne ?rzave sklenile (skupno s Kitajsko 111 še nekaterimi) v taki ali drugačni obliki bojkotirati to priredi-tev. da bi protestirale proti vojaški zasedbi Afganistana s strani Sovjetske zveze, prirediteljice teh iger. Nekatere države so svojim tekmovalcem enostavno prepovedale ali onemogočile odhod v Moskvo, druge s° jim odrekle državno, finančno in Jhoralno podporo, tretje so sklenile bojkotirati samo del iger, ponekod o odhodu na igre odločale posamezne federacije itd. Skratka, “Plet odločitev o bojkotu je bil do ka.i pester,
, Kljub vsemu pa bo večina športnikov sveta le pomerila svoje sile na moskovskih tekmovanjih, toda manj bo tistih, ki se bodo jutri udeležili otvoritvene slovesnosti.
Včerai so se namreč v Moskvi se “tali predstavniki vseh zahodnoevropskih držav, da bi se dogovorili o svojem zadržanju na slovesnosti “ami. Odločitev ni prinesla nič no-in je v bistv eneka, kot ona. o katere je prišlo že pred časom b® podobnem sestanku v Parizu. To Pa pomeni, da je v glavnem vsaka mzava ostala bolj ali manj pri svoji odločitvi. Tako za napisom «Ttalia» -e bo korakal noben italijanski ‘Unkcionar, ne športnik, sovjetski Zastavonoša pa bo namesto italijan-ke zastave nosil prapor mednarodna olimpijskega odbora.
Enako stališče so zavzele dole-*?cije Francije, San Marina, Bel <j>je in švice. Portugalska in An ~ora bosta imeli zastavo svojega nacionalnega olimpijskega odbora.
delegaciji pa bodo lahko korakali največ trije športni funkcio barji teh dežel. Velika Britanija r° imela za zastavonošo vodjo svo Je delegacije, vendar ne bo v mimohodu sodeloval noben drugi britanski državljan. Enako stališče sta zavzeli tudi Danska in Irska, le oa bosta tudi ti državi imeli zastavo CIO. Švedi so se o$lo£ilj. za Mimohod s celotno reprezentanco ln z nacionalno zastavo,,,m a, čelu. Avstrija še ni sprejela nobene od ločitve, gotovo pa je, da bo v mimohodu sodelovalo štirideset atletov in štirje funkcionarji. Španci niso udeležili sestanka (kot tubi ne Turki), vendar bodo verjetno tudi oni imeli zastavo CIO.
že ti podatki kažejo, da bo slovesni mimohod, ki je vedno sod:! med največja doživetja ne le tekmovalcev in gledalcev, ampak tudi za tiste športnike vsega sveta, ki so mu sledili po TV, zelo okrnjen.
Posebno med tekmovalci tistih bržav, ki svojih športnikov ne puste na mimohod, vlada veliko razoča-ranje. Organizatorji iger so dali b'a razpolago posameznim reprezentancam le po dvajset do petin-
Olimpijska stran
Naše bralce opozarjamo, da bomo za časa iger v vsaki številki našega dnevnika posvetili eno stran olimpijskim igram v Moskvi. V okviru te strani bobre priobčevali poleg izčrpnih rezultatov in poročil o raznih tekmovanjih tudi nepovedi tekmovalnih sporedov, televizijske "Porede in mnoge druge pot-datke.
Prva olimpijska stran bo izšla v nedeljo, 21. t.m., zadnja Pa v torek, 5. avgusta.
vstopnic praktično ni na razpolago. Da bi razočaranje svojih tekmovalcev vsaj delno ublažili, so sklenili italijanski funkcionarji za svoje športnike vstopnice (na črni borzi?) kupiti, gotovo pa je. da jih tudi tako za vse ne bo dovolj. Izven stadiona bo namreč ostalo nekaj tisoč glavnih akterjev letošnjih o-limpijskih iger iz več držav, tudi takih, ki bodo čez nekaj dni osva jali morda celo zlate kolajne.
Nova okrepitev za Triestino
Čeprav se za italijanska polprofesionalna moštva nogometna borza zapre danes zvečer, je tržaški tre-tjeligaš svojo izredno živahno de jevnost na nogometnem trgu skle nil že sinoči. Zadnja novost je na kup branilca Marina Lombarda, po rodu Tržačana, ki je zadnje prven stvo odigral pri Pescari. Poleg Sal-vatora Amata in Paola Zandeguja,
o katerih smo že poročali, pa so si pri Triestini v prejšnjih dnen zagotovili še solidnega napadalca Paola Marianija, ki je lani uspešno nastopal pri Riminiju ter krepko pripomogel k njegovemu napredovanju v višjo ligo ter 20-letnega vratarja Alberta Torresina, ki pri haja iz Jnterjevih vrst.
Pri Triestini torej tokrat res niso štedili, saj si tega niso niti mogli dovoliti po lanskem spodrsljanju, ko jim je ušlo nepredovanje, poleg tega pa so polemike in slabi nastopi ob koncu prvenstva verjetno razočarali marsikaterega navijača O želji, da okrepijo moštvo, priča tudi dejstvo, da ni nihče, razen Mu-iesana, ki so ga zamenjali z Ama-tom, zapustil društva. Tudi s pripravami bodo kaj kmalu za čeli. Po zdravniških pregledih bodo v torek, 29. t.m., odpotovali v Am-pezzo, kjer bodo ostali do 14. av gusta, nakar bodo 20. avgusta odi grali prvo prijateljsko srečanje v Gorici proti Pro Gorizii.
KOLESARSTVO
«T0UR DE FRANCE»
PO NEZANIMIVI ETAPI S. KELLY NAJHITREJŠI
Nizozemec Zoetemelk ohranil rumeno majico
SAINT ETIENNE - Vse kaže, da je Nizozemec Joop Zoetemelk že končni zmagovalec letošnjega dokaj nezanimivega «Toura». Tudi včerajšnja, 19. etapa namreč ni prinesla nobenih sprememb na lestvici, tako da je Zoetemelk trdno na prvem mestu skupne lestvice in to mesto bo verjetno še v večji meri utrdil na današnji poslednji etapi na kronometer.
Prvo mesto, razen velikih presenečenj, je torej že oddano. Trenutno je zanimiva le borba za drugo mesto, ki jo vodita Raymond Martin in Kuiper. Martinova prednost trenutno znaša le 13 sekund, kar je bore malo pred današnjo etapo na kronometer.
Včerajšnja etapa, ki jo je osvojil Irec Kelly, je bila povsem nezanimiva. Po počasnem začetku se je dirka razživela le, ko so se kolesarji potegovali za leteče cilje. Nekaj km pred ciljem etape sta Kelly in Lejarreta pobegnila glavnini in sta privozila sama na cilj. V kon-
čnem sprintu pa je bil hitrejši Kelly. Vrstni red 19. etape (Voreppe — Sant Etienne)
1.	Sean Kelly (Irs.). ki je prevozil 139,7 km v 4.0033” s poprečno hitrostjo 34,945 km na uro
2.	Lejarreta (Špa.)
3.	Jacobs (Bel.) po	20”
4.	Van Calster (Bel.)
5.	Van Uliet (Bel.)
6.	Vanoveršchelde (Fr.)
7.	Van de Velde (Niz.)
8.	Ovion (Fr.)
9.	Osterbosch (Niz.)
10.	Seznec (Fr.)
SKUPNA LESTVICA
1.	Zoetemelk (Niz.) 97.32 44”
2.	Martin (Fr.) po	5'22”
3.	Kuiper (Niz.)	5’35”
4.	De Muynck (Bel.)	8’27”
5.	Nillson (Šve.)	13'35"
6.	Seznec (Fr.)	13’57”
7.	Agostinho (Por.)	14’18”
8.	Bazzo (Fr.)	17'57”
9.	Lubberding (Niz.)	1810”
10.	Peeters (Bel.)	18'34”
ATLETIKA
POKRAJINSKE LESTVICE DEKLIC
Naše najmlajše atletinje dosegajo tudi rezultate vsedržavne vrednosti
Mod vsemi najbolj izstopata Naturalova (Bor) in Sumberazova (Adria)
Po pokrajinskih lestvicah dečkov, ki smo jih objavili pred kratkim, so na vrsti deklice. Tudi v ženski kategoriji lahko z gotovostjo rečemo, da je bila doslej letošnja sezona najuspešnejša, saj smo prvič uspeli uvrstiti našo predstavnico (T. Natural) v državni finale, poleg tega pa niso naše atletinje še nikoli doslej dosegle toliko kakovostnih rezultatov, od katerih sodijo nekateri v sam državni vrh. Predvsem mislimo tu na rezultata Naturalove v disku in na zaprekah ter na dosežek Sumberazove v metu kroglice.
Glede na položaj naših društev je tudi letos med deklicami Bor najuspešnejši. Tržaško društvo se tudi letos bori za osvojitev končnega tretjega mesta v pokrajini, glede na to, da sta prvi dve že oddani Ederi ter Ginnastici, ki imata v svojih vrstah po trikrat in več tekmovalk. Sicer pa bo tudi boj za tretje mesto še dokaj trd, saj meri-

V SLOVENSKEM POLETNEM OTROŠKEM SREDIŠČE V GORICI
Razgibana športna aktivnost
Naši otroci so tekmovali v celi vrsti raznih panog
c'vajset vstopnic za tiste funkcio jmrje, ki običajno ne sodelujejo v mimohodu, toda za tekmovalce teli
'*Mliin|||||||||||||||||||||||||||||||||„||||„„v„l„|,lni
Delovanje ZSŠDI
. V sredo zvečer so se člani odbora ZSŠDI sestali s predstavniki “Portnega društva Vipava (Rupa -*e<S) tier razpravljali o perečih ''Prašanjih športne dejavnosti pri . m goriškern društvu (pokriti objekt, nastopi na vsedržavni ravni, ^bančna bremena, itd.).
OBVESTILA
$K Devin
*Jd*cuje danes, 18. t.m., 6. redni °P<Sni zbor z naslednjim dnevnim
redom:
L Predsedniško poročilo tajniško poročilo “• blagajniško poročilo razprava in razrešnica ”• izvolitev novega odbora *• razno
u“čni zbor bo v Terčonovi dvo-ran| v Mavhin.jali ob 20. uri v Prvem in ob 21. uri v drugem s*dlcanju.
• * «
Za mladino od 14 do 18 let prišla Čupa v Scsljanu tečaj tlying lunior. Začetek fečaja, ki bo trajal 10 dni, bo 31. julija ob 9. uri zjutraj.
Vpisovanje na sedežu ZSŠDI od ”• do 14. ure. Vpisnina je 20.000 Pr. Vse informacije lahko dobite Pri vodji tečaja Klavdiju Clbicu, H 225-478.
Kot smo že v nedeljski številki našega dnevnika omenili, bomo ta teden pričeli z objavami nekaterih športnih rezultatov tekmovanj otrok, ki so se udeležili letošnjega Slovenskega poletnega središča v Gorici. Naj v samem začetku omenimo, da so se otroci v središču u-dejslvovali v vrsti športnih panog, ki gredo od atletike (skok v višino, tek, met kroglice itd.), poligona, namiznega tenisa, med dvema o-gnjema, košarke telovadbe in podobno. Tekmovanja so bila na odprtem igrišču Dijaškega doma; tekmovalci pa so bili porazdeljeni v razne skupine glede na šolski razred, katerega obiskujejo.
NAMIZNI TENIS
V letošnjem poletnem središču so se mladi udeleženci precej bavili tudi z namiznim tenisom, saj so imeli na zunanjem igrišču na razpolago mizo namiznega tenisa. V zadnjem tednu poletnega središča so- pričeli tudi z uradnim notranjim turttiVjčriri&ca' yse«ij' udeleženci, ki jil*.. je zanirpfll ponižni tenis. Si-stertr tekmovanja je bil vsak proti vsakemu, zatorej z,aradii slabega vremena, ki je motilo redno odvijanje turnirja, niso ga uspeli izpeljati do zaključka. Važno se nam pri tem le zdi, da so se otroci spopri-jaznili tudi s to športno panogo, ki je zelo primerna za mladega človeka.
MED DVEMA OGNJEMA
Večkrat so v poletnem središču na odprtem odbojkarskem igrišču igrali tudi tekme med dvema ognjema in to v mešanih postavah. V glavnem lahko rečemo, da so se otroci »pripravljali* za finalno tekmo, ki bi se morala izvesti po petkovi zaključni prireditvi. Toda zaradi slabega vremena je zaključna tekma odpadla. Toda pripomniti moramo, da so se ekipe, ki so bile najavljene za finalno tekmo večkrat v času poletnega središča med seboj spoprijele. Ekipi sta nosili naziva: Galebi In Medvedi. V teh »pripravljalnih tekmah* enkrat je zmagala ena ekipa, drugič pa druga, to pomeni, da je bila igra izenačena in negotova. Škoda le, da je finalno srečanje odpadlo.
Ekipi sta igrali v naslednjih postavah:
GALEBI:	Dušan Košuta, Boris
Nanut, Nadja Bevčar, Vesna Tomšič, Marta Primožič, Damjana Če-ščut, Tanja Vižintin, Ines Orel, Aleš Nanut, Igor Tomasin in Marko Ma-
MEDVEDI: Marko Gulin, Alenka Florenin, Tanja Kocjančič, Diana Mulič, Mauro Gulin, Vida Mermo-lja, Katrin Lovisutti, David Hvalič, Damjan Lutman, Boris Zavadlav
in Pavel Hmeljak.
# # *
Naj v zaključku še dodamo, da je športno udejstvovanje v poletnem središču vodila vaditeljica o-troške telovadbe Mija češčutova iz Gorice, v sodelovanju posameznih animatorjev skupin.
-ik-
TEK
DEKLICE
1.	RAZRED
1. Hvalič Laura
2.	RAZRED
1.	Pintar Ingrid
2.	Tomšič Elizabeta
3.	Martinuč Sabrina
4.	Butkovič Tamara
3.	RAZRED
L Lovisutti Barbara
2.	Orel Ines
3.	Skok Susana
4.	Lutman Katja
5.	Žnidaršič Nataša
4.	RAZRED
1.	Maraž Manuela
2.	Martinuč Valentina
3.	Tomšič Vesna
5.	RAZRED
1.	Visintin Tanja
2.	Kocjančič Tanja
3.	Lovisutti Katrin
4.	Florenin Alenka
DEČKI
1.	RAZRED
1.	Milocco Erika
2.	Černič Vanja
2.	RAZRED 1. Tomšič Ladi 2 Sošol Marko
3.	Sfiligoj Gabrijel
4.	Petejan Diego
14"0
13”1
14”2
14”5
14”8
12”5
12"6
12”9
13"4
16”0
14”4
14"5
11”8 12”4 12''9
13”2
16”0
11"9
12”8
13”0
13”4
Čaudek Marko	13”5
Tomšič Auro 3. RAZRED Tomasin Igor	13"9
in Rusjan Gianluca (oba)	12”5
Nanut Aleš	13"0
Hvalič David Nanut Boris	13"3
4. RAZRED Maraž Marko	11”5
Gulin Mauro	12"1
Zavadlav Boris	13’ '2
5. RAZRED Lutman Damjan	U”3
Košuta Dušan	11"4
Hmeljak Pavel Gulin Marko	12"0
LUČANJE ŽOGICE	
DEKLICE	
1. RAZRED Hvalič Laura	9,30 m
Nanut Ivara 2. RAZRED	3,00 m
Pintar Ingrid in Krašček Morena	12,70 m
Butkovič Tamara Juretič Danjela in	11,50 m
S5SSŽS?*	5,90 m
Orel Ines	23 m
Skok Susana	10 m
Lovisutti Brrbara Lutman Katja in Žnideršič Nataša	9 m
4. RAZRED Tomšič Vesna	10 m
Maraž Manuela Martinuč Valentina 5. RAZRED	8 m
Florenin Alenka	22 m
Lovisutti Katrin	13 m
Visintin Tanja Kocjančič Tanja	5 m
DEČKI
1. RAZRED	
Milocco Luka	11,06 m
Černič Vanja	10,00 m
2. RAZRED	
Petčjan Diego	21,00 m
Tomšič Ladi	20,00 m
Čaudek Marko	19,60 m
Sošol Marko	15,00 m
Pfilrtoi Gabrijel	11,70 m
3. RAZRED	
Nanut Boris	21 m
Ru.ssian Gianlucca	20 m
Nanut Aleš in	
Hvalič David	17 m
Tomasin leor	15 m
4. RAZRED	
Gulin Mauro	26 m
Maraž Marko	21 m
Zavadlav Boris	18 m
5. RAZRED	
Košuta Dušan in	
Hmeljak Pavel	30,00 m
Lutman Damjan	28,10 m
Gulin Marko	20,00 m
SKOK V VIŠINO	
DEKLICE	
1. RAZRED	
Hvalič Laura	
2. RAZRED	
Pintar Ingrid	68 cm
Krašček Morena in	
Tomassin Hilarija	65 cm
Martinuč Sabrina	60 cm
Tomšič Elizabeta	50 cm
3. RAZRED	
Orel Ines	95 cm
Lovisutti Barbara	80 cm
Skok Susana	60 cm
Lutman Katja	
4. RAZRED	
Tomšič Vesna	65 cm
Maraž Manuela in	
Martinuč Valentina	60 cm
5. RAZRED	
Florenin Alenka in	
I-ovisutti Katrin	95 cm
Visintin Tanja	75 cm
Kocjančič Tanja	
DEČKI	
1. RAZRED	
Milocco Luka	60 cm
Černič Vanja	50 cm
2. RAZRED	
Sošol Marko in	
Petejan Diego	68 cm
Tomšič Ladi	65 cm
Čaudek Marko	60 cm
3. RAZRED	
Nanut Aleš	70 cm
Nanut Boris	GO cm
Hvalič David	
4. RAZRED	
Gulin Mauro	100 cm
Maraž Marko	85 cm
Zavadlav Boris	60 cm
5. RAZRED	
Gulin Marko	105 cm
Košuta Dušan	102 cm
Lutman Damjan in	
Hmeljak Pavel	95 cm
POLIGON
DEKLICE
1.	RAZRED:
1. Hvalič Laura
2.	RAZRED:
1.	Tommasin Hilarija
2.	Pintar Ingrid
3.	Krašček Morena in Martinuč Sabrina (obe)
5. Juretič Danjela 6 Butkovič Tamara 7. Tomšič Elisabeta
3.	RAZRED:
1.	Orel Ines
2.	Lovisutti Barbara
3.	Lutman Katja
4.	RAZRED:
1 Tomšič Vesna
2.	Maraž Manuela
3.	Martinuč Valentina
5.	RAZRED:
1	Lovisutti Katrin
2.	Visintin Tanja
3.	Florenin Alenka
• • 'A* *>."• s<’DEČKI
1.	RAZRED:
1.	Miloeco Luka
2.	Spligoj Maksi
3.	Černič Vanja
2.	RAZRED:
L Sošol Marico
2	Tomšič Auro
3.	Tomšič Ladi
4.	Sfiligoj Gabrijel
5.	čaudek Marko
3.	RAZRED:
1.	Nanut Aleš
2.	Tomasin Igor
3.	Nanut Boris
4.	Rusjan Gianluca
4.	RAZRED:
1.	Gulin Mauro
2.	Zavadlav Boris
5.	RAZRED:
1.	Košuta Dušan
2.	Lutman Damjan
3.	Gulin Marko
4.	Hmeljak Pavel
50”
35”
42”
45”
46”
59”
1T0”
32.2
43.2
52.0
49.2
52.3
56.2
40.3
42.0
41”
50”
58”
30”
34”
35”
40”
42"
46.5
51.5
52.0
55.3
30.5 41,8
25.0
29.4
33.0 45,2
KOŠARKA
TURNIR SV. LOVRENCA
Discoteca La Bora osvojila prvo mesto
Nesi z boljšo razliko v koših - Marko Ban naj-boljši strelec turnirja - Nagrajevanje 9. avgusta
S srečanjem finalne skupine med moštvoma Edi Mobili in Color Arte se je v sredo zvečer v Skednju končal košarkarski turnir Sv. Lovrenca, na katerem je nastopilo skupno šest moštev, med le te-mi tudi Discoteca La Bora, ki je uvrščala v glavnem Jadranove košarkarje poleg dveh borovcev ln e-nega Kontovelovega košarkarja.
Discoteca La Bora je na tem turnirju sijajno igrala in je tudi povsem zasluženo osvojila prvo mesto. Slovenski košarkarji so sicer v sklepnem delu izgubili eno srečanje (proti Color Arte), v drugem finalnem srečanju pa so zanesljivo premagali moštvo Edi Mobili in so tako zaradi boljše razlike v koših osvojili končno prvo mesto.	' *>
Discoteca La Bora pa je dosegla še en lep uspeh. Marko Ban je bil namreč najboljši strelec turnirja in sploh eden najboljših košarkarjev te prireditve. Zelo ugodno je na tem turnirju presenetil tudi mladi Robert Daneu, ki se je hrabro boril proti starejšim in izkušnejšim nasprotnikovim centrom. Sicer pa so vsi košarkarji La Bora zelo solidno igrali in so si prvo mesto povsem zaslužili.
Izida zadnjega dne
Finalna skupina
Edi Mobili - Color Arte 106:91 (47:31)
Tolažilna skupina
Agip - Jeans Comer 82:79 (40:38)
Končna lestvica
1. Discoteca La Bora; 2. Edi Mobili; 3. Color Arte; 4. Agip; 5. Jeans Comer; 6. Goruppi.
Nagrajevanje bo 9. avgusta v Skednju ob 20. uri.
PLAVANJE
NA KANADSKEM PRVENSTVU
Kanadčan Peter Szmidt izboljšal svetovni rekord na 400 m prosto
TORONTO — Osemnajstletni Kanadčan Peter S midt je v okviru kanadskega prvenstva postavil nov svetovni rekord v plavanju na 400 m prosto. Szmidt je izboljšal svetovni rekord, ki ga je dosegel Sovjet Vladimir Saltilkov' 24. februarja letos. Szmidtov čaš je bil 3‘50”49,
čas Šolnikova pa 'S'51'’40..
V Etobicokeju, ki je v predmestju Toronta, kjer so se odvijala tekmovanja, je mladi Szmidt plaval skoraj vedno sam, saj je Alex Bauman, ki je priplaval kot drugi, dosegel čas 3’56”34.
TENIS
BROOKLIN (Massachusetts) — V prvem kolu ameriškega teniškega prvenstva za profesionalce je Mike Cahil (ZDA) premagal Italijana Cor-rada Barazzuttija v dveh setih z rezultatom 7:6, 6:4.
AVILES (Španija) — V polfinalnih srečanjih za teniški pokal »De Ga-lea* je špardja s 4:1 premagala Belgijo, Češkoslovaška pa je s 5:0 slavila proti Braziliji

KOŠARKA
«IT ALI JANŠKA BORZA»
Velikih premikov ni bilo
Bolj aktivna so bila društva A-2 lige - Ricci 430 milijonov lir - Hurlingham s tremi tujimi košarkarji - Kaj z Goričani ?
Če je bila italijanska nogometna brrza dokaj jalova, tudi košarkar ska ni nudila velikih novosti. Kot v nogometu velja tudi za košarko žal, že staro pravilo, da novih mladih talentov ni in zato vsa dru štva svoje ase raje obdržijo v svo jih vrstah.
Letošnja košarkarska borza je tako potekala ob splošnem nezani men ju.
»Košarkarski trg* se je razgibal že pred časom, ko je milanski BiUy odstopil Scavoliniju za 300 milijo nov lir Američana italijanskega po rekla Silvestra, kar je nemalo ra
Kaj meni Lombardi?
Za mnenje o dosedanji »italijanski košarkarski borzi* smo vprašali tudi trenerja Hurlin-ghama Dada Lombardija, ki je tako dal naslednjo oceno: »Mislim, da so se predvsem ojačili BaneorOma, Fortitudo Bologna in Scavolini Pesaro.* «Tudi Hurlingham se je letos ojačil. . .»
»V glavnem smo zadovoljni. Dobili smo dobrega košarkarja, z zelo dobrimi košarkarskimi osnovami, ki se bo uveljavil pod košema. Mislim na Carlosa Mina, ki bo za nas še kako koristen.*
»Baje ste bili zainteresirani tudi za Dalipagiča?*
«Res je. Mi smo bili prvi interesenti za tega odličnega košarkarja. Ko pa je za nas podpisal Laurcl, bi za nas bilo preveliko breme, ko bi najeli še Dalipagiča.*
zburilo milanske navijače, saj je Petcrsrnovo moštvo tako izgubilo močnega košarkarja.
Za «nakup leta* p« Je poskrbeli: društvo Diario iz Cuserte, ki je najelo m adega reprezentanta Mat’ ca Riccija iz rimskega moštva Ac-qua Fabia. Zanj je Diario odštel kar 430 milijonov lir.
Krepko se je ojačil tudi Banco roma, ki je najel od Mecapa Ful-via Polesella (290 milijonov lir), Acqua Fabia pa se je ojačila z Mauriziom Gualcom (Emerson Va rese).
Okrepil pa se je tudi tržaški Hurlingham, ki je najel «oriunda» Carlosa Mina, odstopil pa je Sa-cramori Rimini centra Dordeia. Na’ omenimo, da jc v vrste Hurlinghama zopet prestopil slovenski košarkar Mauro Čuk, ki je v prejšnji sezoni igral za Jadran.
Tržaški prvoligaš bo tako z Lau-relom, ki je že obnovil pogodbo za to sezono, z Mina in še z enim Američanom nastopil v tem prvenstvu kar s tremi tujimi košarkarji. Tržaškemu klubu je torej uspel lep podvig.
Malo aktiven pa je bil na borzi gori.ški klub Ginnastica. saj jg na jel le Pierica in Brunija, medtem ko še nista znana tuja košarkarja, ki bosta igrala za gori.ški klub.
Tudi letos bo v Italiji igral en jugoslovanski košarkar. To je Dra žen Dalipagič, ki bo ojačil vrste beneškega moštva Carrera. Za beneško ekipo bo nedvomno jugoslo vanski reprezentant velika pridobitev. Pričakovati je sicer bilo, da bo Dalipagiča najelo kako močno italijansko moštvo (Emerson, Sinu-dyne), jugoslovanski as pa je v Benetkah dobil povsem zadovoljive ekonomske pogoje, poleg tega uvr-
šča Carrera vrsto odličnih košarkarjev (Carraro, Della Fiori, Gor-ghetto, Serafini), tako da je bene ško moštvo odločno namenjeno prestopiti v višjo ligo.
V A-2 ligi jc bil dokaj aktiven tudi Tropic iz Vidma, ki si je prav v poslednjih dneh »košarkarske borze* zagotovil nekaj dobrih košarkarjev (Dclle Vedove, Fabbricato-re, Luzzi, Conti).
Splošna slika po letošnji »borzi* pa ni prav nič obetavna. Večjih premikov ni bilo, nekatera društva so sploh izostala iz «trga» To velja predvsem za milanski Billy, ki je najel le veterana Cerionija. m za Emerson iz Vareseja, ki je poleg dveh skoraj nepoznanih igralcev (Vescovi in Mentasti) najel veterana Zanatto. Sinudvne pa ie sploh ohranil lansko strukturo, s tem da se je v Bologno zopet vrni) Bonamico (bil je na posodo pri Bill.v.ju).
Tudi glede tujih košarkarjev je slika še dokaj nepopolna. Le malo katero društvo je že najelo oba tuja igralca, nekatera društva pa celo še nobenega od dveh. To velja tudi za goriško moštvo, ki pa glede tega seveda nima večjih težav, saj ,ie trener McGregor pravi »specialist* glede najema ameriških ko šarkarjev.
O Hurllnghamu smo že zapisali videmsko moštvo pa ima že oba svoja tuja košarkarja: gre za cen tra Cummingsa (26 let. 207 cm visok) in za odličnega strelca Szcer biaka (30 let in 198 cm visok), ki je vrsto let igral za madridski Real.
Sicer pa še ni zapadel rok za najem tujih košarkarjev in tako je pričakovati, da se bodo italijanska društva vsaj za «tujce» nekoliko več potrudila,
jo na isti cilj še najmanj dve dru št vi.
Po prekinitvi delovanja AK Levstik ter Mladine je postala naša druga sila med deklicami lonjerska Adria, kateri je Uspelo po manj kot enem letu delovanja v ženski sekciji že uvrstiti nekatere svoje atletinje v sam pokrajinski vrli. Glede na to, da je večina atletinj še izredno mlada, lonjersko društvo ne more meriti na visoko uvrstitev, kar pa bi lahko prišlo na vrsto čez eno ali dve leti.
LESTVICE
Kategorija A (1966-67)
80 m ovire:
1. Tiziana Natural (Bor) 13”4
3.	Ivanu Gerdol (Bor)	14”3
4.	Jana Veljak (Bor)	14”5
18. Tatjana škerlavaj (Bor) 1B”0
Tako Naturalova kot Gerdolova, katerima smo že lani napovedali lepo bodočnost na zaprekah, nas nista razočarali. Naturalovi pripada pokrajinski naslov ter zmaga na MI, njen čas pa je vsekakor državne vrednosti, kot je tudi čas Gerdo-love in Veljakove, ki se je šele pred kratkim pričela ubadati z zaprekami (in rekli bi nadvse u-spešno).
80 m:
1. E, Carlovich (Edera) 10”6
4. Tiziana Natural (Bor) 11”1
8.	Jana	Veljak	(Bor)	11"3
17.	Sara	Umari	(Bor)	11 ”6
35.	Lara	Strajn	(Bor)	12”l
Kristina Sumberaz (Adria) 12”1 40. Lučka Počkaj (Bor)	12”3
57.	Katja	Turk	(Bor)	12”8
63. Jasna Taucer (Bor) 13”0 80. Tatjana škerlavaj (Bor) 13”4 85. Tatjana Martellani (Bor) 13”7
Po par letih mrtvila v tej panogi je slovenska atletika našla kar tri tekmovalke z izrazitimi sprinterskimi sposobnostmi. Tako Naturalova kot Veljakova lahko že. v kratkem ustavita kronometre pod 11”, bodočnost pa vidimo v Sari Umari, predvsem zaradi njene mladosti.
300 m:
1. M. Casaretto (SGT)	46”5
R. Anselmi (CSI)	46"5
1.000 m:
1. L. Bessi (Edera)	3T2”5
Krogla:
1.	E. Moro (CSI)	8,91 m
2.	Tiziana Natural (Bor) 8,61 m 10. Irena Petaros (Bor) 7,59 m 22. K. Sumberaz (Adria) 6,85 m
Jana Veljak (Bor)	6,74 m
04. Tatiajja škerlavaj (Bor) 6,48 m
49.	, Lučki Počkaj (,Bbr) 5,84 m 73. Sandra, Filipovjč (Bor) 4,32 m 1 Kljub teinu, da, je borovka Natural zaradi svoje telesne gradnje bolj nagnjena k tekom in skokom, je doslej med našimi tekmovalkami najboljša tudi v metu krogle.
Disk:
1. Tiziana Natural (Bor) 23,56 m Tudi z metom diska se je naša atletinja le občasno ukvarjala čeprav je prav v tej disciplini dosegla največ ji uspeh: nastopila je v deželni reprezentanci in državnem finalu, kjer je v konkurenci 23 tekmovalk zasedla zelo dobro 8. mesto. Kroglica:
1. Kristina Sumberaz
(Adria)	37,66	m
4. Moira Fontanot (Bor) 30,94 m 9. Tatjana Škerlavaj (Bor) 25,18 m 14. Sandra Filipovič (Bor) 24,03 m
26.	Anna Tauzzi (Bor) 20,00 m 41. Lara Strajn (Bor) 15,82 m
50.	Irena Petaros (Bor) 8,24 m Druga atletinja državne vrednosti
je adrievka Sumberaz, ki je že v prvem letu tekmovanj v najstarejši kategoriji dosegla rezultat, ki veliko obeta za prihodnost. Glede na to, da je ta tekmovalka šele pred kratkim pričela z rednimi treningi je zelo možno, da bo že letos dosegla rezultat blizu 40 metrov. Za njo se je izkazala še borovka Fontanot, kateri je uspelo osvojiti pokrajinski naslov v tej disciplini. Daljina:
1. L. Matic (CSI)	4,63	m
4.	Jana Veljak (Bor)	4,34	m
5.	Tiziana Natural (Bor) 4,33 m 10. Sara Umari (Bor) 4,17 m 16. Lara Strajn (Bor) 4,05 m
27.	Kristina Sumberaz
(Adria)	3,75	m
38. Lučka Počkaj (Bor) 3,66 m 59. Anna Tauzzi (Bor) 3,33 m 65. Tatjana Škerlavaj (Bor) 3,24 m
79.	Tatjana Martellani (Bor) 2,80 m
80.	Sandra Filipovič (Bor) 2,74 m Letos imajo v daljini kar štiri
atletinje, ki so preskočile mejo štirih metrov, najboljša med njimi pa je Veljakova, kateri sledi s centimetrom zaostanka Naturalova. Verjetno pa bo prav slednja v nadaljevanju sezone najboljša, saj je dokazala, da je zrela za skoke okoli 4,50 m. V zadnjem delu sezone pa je precej razočarala Sara Umari, ki je dobro obetala z zmago in odličnim skokom na MI, ki pa ni veljaven za te lestvice.
Višina:
1.	D. Cester (S. Giacomo) 1,45 m
2.	Sara Umari (Bor)	1,40	m
31. Lučka Počkaj (Bor) 1,15 m
Jasna Taucer (Bor) 1,15 m Katja Turk (Bor)	1,15	m
Tatjana Škerlavaj (Bor) 1,15 m Čeprav se le malo časa ukvarja z atletiko, je Umarijeva pokazala z odličnim rezultatom v višini, da je nedvomno velik talent v tej disciplini, tudi glede na njeno mladost, saj bo v tej kategoriji tekmovala še prihodnje leto.
Troboj:
1. Tiziana Natural (Bor) 2038 točk 22. Kristina Sumberaz
(Adria)	834 točk
Glede na izredno polivalentnost Naturalove je jasno, da je na prvem mestu te discipline, ki nagrajuje najpopolnejše atlete. Tudi tukaj je rezultat nftše tekmovalke vsedržavne vrednosti.
štafeta 4x100 in: 1. Edera
štafeta 3x800 m: 1. Edera
• * *
54”5 8 00"9
Kategorija B (196S 69)
60 m ovire:
L	C. Buri (SAAT)	ll”8
3.	Helena Calzi (Bor)	12"0
7.	Veronika Gerdol	(Bor)	12"8
Pri Boru so dobri	rezultati	na za-
preka h že tradicija, zato ni čudno, če je tudi v tej kategoriji borovka na visokem položaju. Verjetno bo pray ta atletinja nasledila sovaščanki Naturalovi (obe sta iz Gropade) v tej disciplini. Calzijeva je obenem v svojem krstnem nastopu na zaprekah o-sVojila dobro drugo mesto na deželnem prvenstvu.
60 m:
1.	D. Zoch (CUS)	8”6
7. Jadranka Clulav (Bor)	9”1
14. Erika Fornazarič (Bor)	9"4
19. Sonja Gregori (Bor)	9”5
21. Aieksija Labiani (Bor)	9"6
28. Helena Calzi (Bor)	9”8
37. Ivana Verginella (Bor)	10' ’4
45.	Monica Mosetti (Bor)	10"6
46.	Ana Primozio (Bor)	11”8
Kljub temu, da je zadnja pristopila
v Borove vrste, je Jadranka Ciulav verjetno najbolj nadobudna atletinja v sprintu, saj je s svojim lepim tekom dokazala, da so njene meje še izredno daleč.
1.000 m:
L N. Baolini (CSI)	3’31”6
2.	Mirjam Gregori (Adria)	3'37”0
6. Sandra Roveri (Adria)	3’48"2
Drugi naravni talent je gotovo Gregorijeva, ki ima kot njen brat med dečki, zelo malo nasprotnikov v pokrajini, čeprav je komaj prvo leto v tej kategoriji. Verjetno bi bila sedaj na vodilnem položaju, če ne bi bila zaradi poškodbe na kolenu primorana za daljši čas opustiti tekmovanja. V nadaljevanju sezone pa bo zelo zanimivo slediti tudi Roveri-jevi, ki že sedaj dobro obeta.
Krogla:
1.	R. Marzari (S. Giacomo) 7,02 m
2.	Erika Fornazarič (Bor) 6,70 m Kroglica:
1.	Erika Fornazarič,(Bor) 28,40 m
2.	Helena Calzi (Bor) 28,27 m
4.	Tanja Kakovič (Adria) 25,14 m 9. Veronika Gerdol (Bor) 18,90 m
21. Ivana Verginella (Bor) 11,22 m Tako v krogli, kot v kroglici je Fornazaričeva naša najboljša predstavnica. V zadnji disciplini pa se na drugem mestu nahaja Calzijeva, ki je obenem osvojila tudi pokrajinski naslov. Za popolno premoč v tej disciplini je poskrbela še Tanja Rakovič s četrtim mestom.
Daljina:
1. Erika Fornazarič (Bor) 3,93 m
5.	Sandra Roveri (Adria) 3,37 m ,14. Mirjam Gregori (Adria) 3,40 m
*T6. Tanja Kakovič (Adria)	3,32 m
18. Sonja Gregori (Bor)	3,27 m
23. Ivana Verginella (Bor) 3,10 m Borovka Fornazarič se je izkazala med najboljšimi atletinjami v pokrajini celo v več disciplinah; v daljini so njene možnosti že sedaj čez štiri metre, medtem ko je zelo blizu te razdalje drugi talent, Sandra Roveri, ki je v tej disciplini sicer tekmovala enkrat, a je takoj pokazala nadarjenost r.a to zvrst.
Višina:
B. Bologna (SAAT)	1,30 m
, Sonja Gregori (Bor)	1,15 m
Štafeta 4x100 m:	
. SAAT	59"6
Štafeta 3x800 m:	
. CSI - Prevenire	8’44”0
, Adria	9'01"9
(Roveri - Kakovič - Viller)	
. Bor	9'09”3
(Calzi - Gerdol - Gregori)	
Kategorija C-1 (1970-71)	
50 m:	
. C. Bubnich (SAAT)	8”2
. Varka Kozlovič (Bor)	8”9
600 m:	
. Marisa Viller (Adria)	2’09”1
Kroglica:	
. C. Bubnich (SAAT)	21,89 m
. Marisa Viller (Adria)	16,22 m
Višina:	
. C. Bubnich (SAAT)	1,10 m
Daljina:	
. S. Rustiei (CSI)	3,44 m
. Marisa Viller (Adria)	3.10 m
Kategorija C-2 (1972 73)	
50 m:	
. R. Girardi (S. Giacomo) 9”1	
600 m:	
. Lara Milano (Adria)	2’26”9
Kroglica:	
. Lara Milano (Adria)	14,10 m
Daljina:	
, Lara Milano (Adria)	2,60 m
Kot pri dečkih, tako ne smemo niti pri deklicah jemati preveč polnoveljavno rezultatov iz teh kategorij, ker so tekmovalci še izredno mladi in seveda brez izkušenj, vseeno pa predstavljata časa Villerje-ve ter Milanove na 600 m že lep dosežek, ki dobro obeta za prihodnost.
S tem smo končali naš pregled rezultatov in lestvic iz prvega dela sezone. Prvo naslednje tekmovanje bodo imeli najmlajši sedaj 27. avgusta.
R F.
ATLETIKA
NOV SVETOV NI t« UM UD
Hoavion: 5,77 m
PARIZ — Francoz Philippe Hou vion je na atletskem mitingu v Pa rižu z znamko 5,77 m izboljšal sve tovni rekerd v skoku s palico. Prej šnji rekord je pripadal njegoverm rojaku Thierryju Vigneronu, ki ji L junija letos dosegel rezultat 5,71 m. V dobrih dveh mesecih (Poljal Kozakiewicz je namreč maja pre skočil letvico na 5,72 m) se je to rej najboljša znamka pomaknila navzgor kar za pet centimetrov.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 5S9	Tel (040) 79 40 72 (4 llnl)e|
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65.00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 Llubljan«.
Oglasi
Poštni tekoči račun ta Itolllo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
18. julija 1980
2lro račun 50101 -603-45361 »ADIT*
Gradišče 10/11. nad., teleton 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš 43 mm) 22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglosi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
. j • l I™. Č!>n italijanski,t l?a«|8W.^27T zveze časopisnih V
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in t.sk.f^^irst 2aioimkoi/ fieg'
KONČALA SE JE DVOMESEČNA POLITIČNA PRAZNINA
laponski parlament izvolil Ženka Suzukija za premiera
SATIRIČNI LIST «IL MALE»
SE JE PRELEVIL V ^PRAVDO
Predsednik vladajoče liberalnodemokratske stranke bi moral preprečiti notranje spore v stranki in posvetiti vso pozornost gospodarstvu
TOKIO — Japonski parlament je včeraj izbral za novega premiera predsednika vladajoče liberaloo-de-mokratske stranke Ženka Suzukija. Njegova izvolitev za naslednika nedavno preminulega Masajošija Ohi-ra ni presenečenje, saj je na nedavnih volitvah liberalnodemokratska stranka dobila prepričljivo večino v spodnjem kot v zgornjem domu japonskega parlamenta.
V vplivnem spodnjem domu japonskega parlamenta je Suzuki prejel včeraj kar 291 glasov, štiri več kot ima poslanskih mest njegova stranka. Rezultat ni presenetil, saj je japonska opozicija razdrobljena in je vsaka stranka volila svojega kandidata. Po Suzukiju je prejel največ glasov (106) predsednik socialistične stranke Japonske Mio Asukata. Neenotnost in razdrobljenost japonske opozicije sta bili tudi krivi, da je po vladni krizi in predčasnih volitvah ponovno dosegla v parlamentu absolutno večino prav vladajoča liberalno-demokrat-ska stranka. Ženko Suzuki je lahko s svojimi 287 poslanci varen pred presenečanji, če mu bo uspelo o1 hraniti enotnost v svojih vrstah.
Novi japonski premier se je rodil prfd devetinšestdesetimi leti kot sin ribiča. Pa dokončanem študiju je postal priznani strokovnjak z,a ribištvo. Politično kariero je pričel po vojni, ko je bil leta 1947 izvoljen za poslanca na listi socialistične stranke. Pri naslednjih volitvah je prestopil v vrste vladajoče liberalnodemokratske stranke, baje ker so to zahtevali njegovi volivci, da bi jim bolje pomagal, ker je njihov kraj opustošil tajfun.
V liberalnodemokratski stranki je Suzuki stopil v strujo bivšega premiera Ikede, a kasneje v strujo Ikedovega naslednika Ohire. Ženko Suzuki je bil v dosedanjih japonskih vladah minister za pošto in telekomunikacije, kasneje minister za zdravstvo in socialno skrbstvo ter končno šef ministrstva, ki mu je bilo najbolj pri srcu, za kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov. Na japonskem političnem prizorišču je Suzuki prva izjema, ki potrjuje pravilo, da mora premier predhodno voditi enega izmed treh »ključnih® ministrstev: za zunanje zadeve, za finance in za industrijo in zunanjo trgovino. S tega vidika je Suzukijeva izvolitev pravo presenečenje, a edina kompromisna rešitev, ki lahko prepreči boj med strujami v stranki. Novi predsednik vlade pa si je kot minister za poljedelstvo gozdarstvo in ribištvo pridobil precej izkušenj tudi v vodenju zunanje politike, saj je uspešno izpeljal pogajanja o ribolovu s Sovjetsko zvezo in z Avstralijo. Med drugim se je obvezal, da bo v zunanji politiki dosledno nadaljeval Ohirovo pot.
Novi premier je v tujini skoraj neznan, na domačem prizorišču pa si je že pridobil ugled strpljivega koordinatorja, ki bi moral po dvomesečnim »političnim vakuumom* po nezaupnici Ohirovi vladi in ponovni zmagi liberaino-demokratske stranke posvetiti vso pozornost re-
ševanju domačih gospodarskih problemov.
VESTI S KOPRSKEGA
Razmeroma zadovoljiv turistični obisk
KOPER — Kljub slabim vremenskim razmeram je na obali in Krasu še kolikor toliko zadovoljiv turistični obisk. Povprečna zasedenost prenočitvenih zmogljivosti je 80-odstotna, v Portorožu pa 84-od-stotna. V hotelih, počitniških domovih, v zasebnih sobah in v avtokampih se mudi trenutno okrog 8 tisoč gostov. V Portorožu imajo na razpolago še okrog 800 prostih ležišč, v vseh drugih turističnih središčih obale in Krasa pa še okrog 500. Izjema je le Lipica, kjer so zdaj osrednje prireditve ob 400-let-nici kobilarne in ni prostih ležišč. Turistični delavci si obetajo znatno
večji pritok turistov po 15. juliju, Sicer pa je na obali tudi precej kulturnih in zabavnih prireditev. Vsak torek in petek so v Piranu glasbeni večeri, 21. julija pa bo v Portorožu festival melodij morja in sonca.	L. C.
WASHINGTON - Ameriško - kanadsko združenje občudovalcev Nikole Tesle je v mestu Niagara Falls pripravilo »Spominske dneve na Nikolo Teslo 1980» na katere so povabili jugoslovanske izseljence kot tudi predstavnike oblasti ZDA in Kanade. Na zborovanju je bila tudi seja odbora za proslavo 125-letniice rojstva Nikole Tesle, ki bo prihodnje leto. V Niagara Falls je dopotoval tudi predsednd': skupščine občine Gospič Željko Centar skupaj s predsednikom IZ skupščine Grgom Pavletičem, ki sta s predstavniki tega mesta podpisala sporazum o pobratenju in prihodnjem sodelovanju.
Domiselni sestavljavci satiričnega tednika »II Male* so si tokrat izmislili ponaredbo sovjetskega dnevnika »Pravda* z vestmi o državnem udaru, ki naj bi popolnoma spremenil ureditev v SZ. Namenili so se razdelitvi 10.000 izvodov ponarejene »Pravde* med‘potekom olimpijskih iger v Moskvi in upajo, da jim bo uspelo	(Telefoto AP)
tiiiiiiiiikiiifiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiaMMiituiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
PRIPRAVLJENOST SZ NA POGAJANJA BREZ PREDHODNIH POGOJEV
SCHMIDTOV OBISK POTRJUJE UPRAVIČENOST ZAHODNOEVROPSKIH STREMLJENJ PO DIALOGU
Na posvetovanju zunanjih ministrov v Ankari je bila povezava med evroiz-strelki in ratifikacijo «salt 2» sprejeta na zahtevo zahodnoevropskih držav
BRUSELJ — Ker so se po obisku kanclerja Schmidta v Moskvi odprle prve možnosti za pogajanja o evroizstrelkih, je NATO najprej reagirala z nekim preliminarnim stališčem. ki predvsem skrbi za notranjo blokovsko strnjenost. Potem so vojaški in drugi zahodni strokovnjaki začeli pripravljati platformo za pogajanja ter določiti uteži, ki bi jih bilo treba vreči na pogajalno »tehtnico ravnotežja*.
Preliminarno stojišče,, je, sporočil javnosti generalni tajnik NATO Luns po izrednem zasedanju stalnih predstavnikov 15 držav NATO na kate rem so obravnavali rezultat pogovorov v Moskvi. Sodeč po Lunsovi izjavi časnikarjem tiči ključ za spremembo sovjetskega stališča v odločnosti načrta NATO o evroizstrelkih iz decembra lani: oborožitev s 472 novimi izstrelki «pershing» in »cruise* do 1. 1983 z vzporedno ponudbo pogajanj, Luns je istočasno opozoril zahodnoevropske države, da bi vsakršna revizija teh sklepov NATO utegnila »resno spraviti v nevarnost® začetek formalnih pogajanj s Sovjetsko zvezo.
Časnikarja belgijske radiotelevizije, ki je vprašal Lunsa v kakšni meri sta k odpiranju možnosti za razgovore prispevali Belgija in Holandska s svojim odlogom namesti tve izstrelkov, je odgovor vidno začudil. Luns je odločno izjavil, da se prav sedaj odkrivajo kot »nelo-gične» rezerve, ki sta jih na na-
črt NATO izrazili ti dve državi Beneluksa, ki pa ju je vodila želja, da bi prispevali k odprtju pogajanj. Po Lunsovi logiki Belgija in Holandska nimata več nobenega rar zloga, da bi se obotavljali ter se morata takoj priključiti k sklepom NATO.
Postavljanje težišča na ohranitev znotrajblokovske strnjenosti v preliminarnem stališču, dokazuje, da je bila sprememba sovjetskega stališča sprejeta z velikim nezaupanjem‘in da se NATO pripravlja na dolgo barantanje glede evroizstrel-kov. Kot pri Lunsu se v zahodnoevropskem tisku lahko čitajo komentarji po katerih naj bi sovjetsko stališče odražalo «znano konstanto* sovjetske diplomacije po dor zdevnem «izzivanju razprtij in slabitvi zahodne enotnosti*. Vendar pa tudi v tej optiki NATO ne more zanikati spektakularnosti vesti, ki se je pojavila na prvih straneh vseh časopisov, ker je po dolgem času napovedala možnosti procesa popuščanja. Zato so skušali zmanjšati učinke neke »diplomatske zmage*, ki jo znotraj in javno priznavajo Moskvi in tudi — kar ni manj pomembno — kanclerju Schmidtu. Schmidtov obisk kaže namreč na upravičenost tistih prizadevanj v zahodni Evropi, da bi se v razmerah skaljenih odnosov med dvema velikima silftma ohranili stiki in se ne «pretrgale niti* v odnosih med dvema blokoma ter se povezuje z
.........................iimininiiiiniiniiinnniniiniitiiiiiiiiniiiniinnmiiiiin.ntnnniiin...........iiUniintiiininiiiiiini.
OB ZADNJI PODRAŽITVI NAFTNIH DERIVATOV
Energetska perspektiva Jugoslavije je dobra kljub trenutnim težavam
Veliko pozornost bo treba polagati še zlasti na premog
Podražitev bencina in kurilnega olja iz pretek-
lega tedna je Jugoslovane znova neprijetno. oporn
fff(1 ____„
nila na pereč energetski problem, tixia kljub temu da je zvišanje precejšnje, bi težko trdili, da so nove cene kogarkoli preveč presenetile. Jugoslavija je za Veliko Britanijo, Norveško in Romunijo četrti največji proizvajalec lastne nafte v Evropi, toda domača proizvodnja (v tem letu naj bi načrpali 4,2 milijona ton surove nafte) predstavlja le četrtino v celotni jugoslovanski porabi nafte.
Nenehna dražitev nafte m svetovnem tržišču, ki je v zadnjem času dobila obliko pravega kaosa, kakor tudi devalvacija dinarja iz preteklega meseca so izsilili zadnjo podražitev naftnih derivatov. Energetska kriza po oktobrski vojni med Izraelom in arabskimi deželami v letu 1973 ni bistveno vpli vala na brzdanje porabe nafte v Jugoslaviji. Dežele evropske gospodarske skupnosti so v zadnjih sedmih letih uspele zmanjšati odvisnost od nafte iz dežel OPEČ za 17 odstotkov, ZDA so jta skoraj v istem času poročale uvoz nafte iz teh za dobrih 42 od štotkov, v zadnjem času pa so ga le uspele zmanj šati za več kot 18 odstotkov.
Jugoslavija je samo v preteklem letu povečala uvoz nafte za 21 odstotkov, tako da nafta danes predstavlja kakšnih 55 odstotkov v celotni ener getski porabi države. Uvoz nafte predstavlja hudo breme za plačilno bilanco, saj bo vrednost uvožene nafte letos morda dosegla znesek celo 3,5 milijarde dolarjev, kar pa je ogromno povečanje v primer javi z dvema milijardama iz preteklega leta.
Varčevanje z nafto postaja tako tema izrednega pomena, dolgoročno pa je najbolj pomemben pre hod na domače vire energije. Če pustimo ob strani alternativne vire energije, kot so sonce, veter in
podobno (večinoma gre samo za poskuse, ki naj
bi v prihodnosti dali rezultate, kaj otipljivega pa kljub ogromnim naporom niso uspeli doslej doseči nikjer na svetu) so za Jugoslavijo pravi blagor izredno velike zaloge premoga.
Doslej raziskane zaloge premoga presegajo 20 Milijard ton, samo Kosovo, najmanj razvita jugo-
slovanska avtonomna pokrajina, pa razpolaga s kakšnimi 12 milijardami ton, kar je približno enakovredno 2,5 milijarde ton surove nafte. Poskusne vrtine v Dinaridih in podmorju jugoslovanskega dela Jadranskega morja so dale spodbudna znamenja, tako da je računati na dodatne domače vire nafte in plina. Energetska perspektiva Jugoslavije je dobra, toda trenutno je potrebno preseči celo vrsto problemov, ki jih povzroča velika vezanost za tujo nafto.
Nekateri varčevalni ukrepi (povprečnemu Jugoslovanu je najbolj na očeh sistem csodi - lihi», fci ga silijo, da šest dni v mesecu drži avtomobil v garaži) imajo verjetno manjši učinek, kot pa primerna višina cene bencina ir kurilnega olja. Nekateri znani jugoslovanski ekonomisti opozarjajo v svojih raziskavah, da so se Jugoslovani v glavnem že znašli pri premagovanju omejitev ».sodi -lihi». Vedno več je takšnih, ki kupujejo drugi avtomobil ali pa opravijo večje število voženj v dneh, ko lahko vozijo. Razen tega predstavlja bencin v celotni porabi naftnih derivatov le pičlih 15 odstotkov.
Večji problem predstavlja relativno neracionalna predelava nafte. Preko 40 odstotkov celotne nafte v Jugoslaviji predelajo v cčrne naftne derivate», torej v različna kurilna olja. Primerjave z razvitimi deželami pa kažejo, da v teh deželah za »črne derivate» ne porabijo več kot 10 do 15 od stotkov celotne nafte. Nafta skratka postaja preveč dragocena (in predraga), da bi jo še dolgo časa uporabljali kot kurivo.
Individualni potrošniki, kakor tudi industrija, kažejo zanimanje za premog, toda prehod z nafte na premog je čez noč nemogoč. Rudniki bodo potrebovali ogromne naložbe in nekaj let aktiviranja novih zmogljivosti, na premog pa se morajo (z naložbami in tudi drugače) privaditi tudi potrošniki. Premog je ekološko bolj rizičen, čeprav nove tehnologije tudi v tem pogledu ponujajo dobre rešitve,
MIRO SIMČIČ
obiskom francoskega predsednika d’Estainga v Varšavi in tudi s holandskim in belgijskim odlogom namestitve novih izstrelkov na njunem ozemlju. Ta prizadevanja so, kot je znano, prikazovali v NATO pred Schmidtovim obiskom kot »nevarna za enotnost*. Šele po neki Carterjevi izjavi v Benetkah so bila deležna delne »pomilostitve*.
Potreba,,4», se v trenutku, ko je Sovjetska zveza pokazala pripravljenost pristopiti k pogajalni mizi brez »predhodnih pogojev*, poudarja prav »predhodni pogoj* NATO, to je sklep o tako imenovani vzporedni oborožitvi in pogajanj, odraža iste blokovske «reflekse» po strnjenosti. Pri pripravah zahodne platforme za preliminarna pogajanja o evroizstrelkih pa se pojavlja medtem neka novost.
Še na zasedanju ministrov za zunanje zadeve v Ankari, ki je bilo pred Schmidtovim obiskom, so vnesli v zaključno poročilo formulacijo s katero se pogajanja o evroizstrelkih prvič direktno povezujejo z ratifikacijo «salt 2» (tudi na zahodni strani). Zahteva je bila vnešena v poročilo iz Ankare na zahtevo zahodnoevropskih držav. Izraženo je bilo upanje, da bo «salt 2» ratificiran, da bi se tako omogočile nove redukcije jedrskega orožja ZDA in ZSSR. V imenu tega upanja pa je bil naslovljen na Moskvo poziv, da »hitro odgovori* na ameriško ponudbo za preliminarna pogajanja brez predhodnih pogojev.
Obsodba
zaradi «pretakanja» avtomobilskih delov
MARIBOR — «Primer Avtoobno va*. kakor so imenovali obravnavo na mariborskem temeljnem sodišču zoper 18 obtožencev, ki so bili vpleteni v različna kazniva dejanja gospodarskega kriminala, je bila včeraj sklenjena z izrekom kazni: Ivan Leskovar je bil obsojen na enotno kazen 8 let zapora, Vinko Zajc na enotno kazen 9 let zapora, Mirko Zec na 4 leta in 6 mesecev zapora, Oskar Fijan na 3 leta in osem mesecev zapora, Snežana Kli me na 4 leta in 3 mesece zapora. Majda Mihevc na 4 leta zapora, Štefan Leskovar na 2 leti in 8 me
secev zapora, Vasilij Kampič na 4 leta in 2 meseca zapora, Jože Špes na leto dni zapora, Friderik Dobrajc na leto in 3 mesece zapora, preostali na na večmesečne zaporni kazni. Samo en obtoženec je bil obsojen na pogojno kazen, drugi pa na denarno.
Obsojeni so v večji ali manjši meri -sodelovali pri grabežu, tako da so se avtomobilski deli »pretakali* iz skladišča mariborske «Av-toobnove* v mariborsko poslovalnico »Slovenija avto* v Valvazorjevi ulici, pa tudi nekatere druge trgovine, pri čemer so žal številni člani skupine udeležencev v tem »poslu* pobirali vsak svoj večji ali manjši delež »dobička*, (dd)
ŠPANSKA PRESTOLNICA SPREMINJA ZUNANJO PODOBO
Imenu frankističnih osebnosti izginjajo z madridskih ulic
Za frankiste je najbolj boleče dejstvo, da se od 25. julija najlepša madridska ulica ne bo več imenovala Avenida del Genera-lisimo, ampak ji bodo vrnili staro ime Paseo de la Castellana
MADRID — španska prestolnica bo letos jeseni sprejela delegate konference o varnosti in sodelovanju v Evropi odeta v novo podobo. Sprememba, ki jo pripravljajo, je politično izredno pomembna, saj bodo s 25. julijem uvedli nova imena za 27 središčnih ulic in trgov, ki jih je dal fašistični režim poimenovati po »zaslužnih* možeh, začenši s samim generalom Francom. Avenida del Generalisimo, glavna madridska ulica, sprehajališče, sedež najpomembnejših španskih gospodarskih ustanov, od bank do zavarovalnic, številnih tujih veleposlaništev in naj-luksuznejših madridskih trgovin bo tako zopet postala Paseo de la Ca-stellana; vrnjeno ji bo ime, ki ga je imela pred državljansko vojno, pa čeprav takrat ni bila tako razkošna, tako bogata in tudi ne tako dolga.
Madridska občina spreminja imena 27 ulicam. Ostalo jih- bo 173, poimenovanih po manjših osebnostih Francovega režima. Kar pa je najpomembnejše, popolnoma bodo spre menjena imena v središču. To pa bo dalo Madridu drugačno zunanje podobo in novi upravitelji si tudi tega zelo želijo, še zlasti glede na izredno pomembno zasedanje, ki bo v španski prestolnici pred koncem leta.
V preteklih dneh so že začeli z nameščanjem napisov na ulice. Namestili so skupno 590 tabel, za kar je občina potrošila 469.640 peset, nekaj manj kot 5'milijonov lir. Nameščanje novih hišnih številk bo samo na Avenidi del Generalisimo stalo 375.500 peset, skoraj 4 milijone lir. To pa bodo morali plačati lastniki- hiš oziroma stanovanj sami, kajti taka je navada v Španiji. Navedena cena zadeva navadne številke, v tej središčni ulici pa se še najdejo ljudje, ki imajo na svojih vratih zlato hišno številko z imenom ulice; za tako številko bodo seveda morali odšteti precej več, pa čeprav bodo lahko staro številko pretopili in tako zlili novo iz istega zlata.
Oblasti pa niso izračunale, koliko bo ta sprememba dejansko stala, če •upoštevamo vse dejavnike. Vsa podjetja bodo morala spremeniti naslove na uradnih tiskovinah, na propagandi, na vizitkah itd. Na občini di zaradi tega ne delajo posebnih preglavic in so prepričani, da bo do sprememb prišlo brez pretiranih težav, tudi zato, ker bodo upoštevali po potrebi tudi stara imena in se
tako poštna pošiljka naslovljena na podjetja ali zasebnika v Avenida del Generalisimo ne bo vrnila pošiljatelju z žigom «desconocido» (nepoznan), kot se je to dogajalo 'ob prejšnji spremembi s tistimi, ki niso bili seznanjeni s tem, kako Francov režim širi ugled svojih mož.
- Da bi preprečila težave je vsekakor občina že pred letom dni poslala vsem stanovalcem in podjetjem v ulicah in trgih katerim so spremenili ime, obvestilo, da so lahko v tem času prilagodili tiskovine in vse, kar je bilo potrebno, novemu imenu. Istočasno z uvedbo novih imen, bo v Madridu, kljub poletju, izšel tudi nov telefonski imenik.
Pri sklepu o spremembi je prišlo do .ostrega odpora med frankisti in med desničarskimi organizacijami sploh. Njim y tolažbo občina odgovarja, da ostaja v Madridu še 173 ulic z imeni, ki so tako ali drugače vezana na Francov režim. Seveda pa desničarjev to ne tolaži; peče
jih predvsem dejstvo, da so spomini na temno obdobje španske zgodovine izrinjeni iz sredine mesta.
Pot do tega seveda ni bila lalika, ne le zaradi odpora desničarjev, ampak celo zaradi predstavnikov cen-tristične vladne stranke, ki je sicer sprejela vse spremembe, vztrajala pa je pri zahtevi po ohranitvi imena Avenide del Generalisimo z u-temeljitvijo, da pač spominja na o-sebnost, ki je skoraj štiri desetletja vodila špansko državo.
Imena ulic in trgov so doslej že spremenili v številnih drugih mestih in občinah, predvsem v tistih, ki jih upravljajo levičarske stranke. Marsikje je prišlo do reakcij, vendar te niso bile nikoli tako odločne in ostre kot v Madridu, kajti tu so občinske oblasti zadele v živo, saj so s spremembo imena te najbogatejše in najlepše španske ulice jasno pokazale, da hočejo pokopati najbolj kričeče ostanke Francovega fašističnega režima..
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiimmtiiMiiiiifiiiinMmHmiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHitinnmimiiliiO
PD SPREJETJU ZAKONA V ZVEZNI SKUPŠČINI
V aprilu prihodnjega leta popis prebivalstva v SFRJ
Obrazce popisovalnih pel bodo tiskali v 12 jezikih
BEOGRAD - V Jugoslaviji bodo izvedli prihodnje leto popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Zadevni predlog je bil sprejet na seji delegatov zveznega zbora skupščine SFRJ.
Priprave, izvajanje in obdelava podatkov popisa bodo stale okoli milijardo in 300 milijonov dinarjev (nekaj manj kot 500 milijonov lir). Pri popisu bo sodelovalo okoli 100.000 ljudi (popisovalcih, kontoftlcriji in ko misije). Pri svojem delu bodo uporabili okoli 4 vagonov papirja (razni formularji, listine itd.). Po zakonu bi morali biti prvi in osnovni podatki objavljeni mesec dni po podpisu, ki bo trajal 14 dni. Za obdelavo dokončnih podatkov (v približno 20 knjigah) pa bosta potrebni dve leti.
Zakon je enak za vso Jugoslavijo
MiiiiiiHiiitiiiiiiiuiimiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiitimmmiiiiittiiiitiiiiiiiiiiiimtiiiiiiriiimmimmiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiMmimiiiiiiiHiiiiifi
Marzabotto ne pozabi in ne odpušča
Na predsinočnji izredni seji občinskega sveta, ki so se je udeležili tudi svojci barbarsko umorjenih, je Marzabotto izrekel obsodbo odločitvi vojaškega sodišča, da izpusti nacističnega krvnika Rederja. Na sliki * župan Cruicchi, na njegovi desni pa predsednik pokrajine Rimondini	(Telefoto AP)
...............HIIMIIIIII.....im........Hlinil...................................................................................................mini.......Hlinil......tunini
MEDTEM KO VODITA GRČIJA IN TURČIJA PREVIDNA POGAJANJA
Preprečen pristanek turške ladje na Rodosu
Hudi spopadi med policijo in prebivalci, ki nasprotujejo sodelovanju s Turčijo zaradi ciprske tragedije
RODOS — V zadnjih nočeh so se na otoku Rodos pojavili hudi spopadi med policijo in grškimi prebivalci otoka, ki so manifestirali proti prihodu turške ladje v pristanišče. Ta ladja je praktično ponovno otvorila nekdanjo progo Rodos -Marmaris, na turški obali. S tem naj bi se začelo novo sodelovanje med Grčijo in Turčijo, ki se je prekinilo po turškem napadu na otok Ciper. Zdi se pa. da prebivalci o-toka Rodos s tem niso zadovoljni. Okrog pet tisoč se jih je zbralo v pristanišču v torek ponoči in v znak protesta zvrnilo nekaj avtomobilov in podtaknilo ognje v coni pristanišča, da bi s tem onemogo-
čili pristanek ladje. Nastopila je policija in že v prvem spopadu je bilo 23 oseb ranjenih, v drugem pa še 35. Med ranjenci je 20 policajev.
«Tzemlik» je turška ladja, ki je spet povezala Rodos z Marina risom, odkar je bila zveza prekinjena zaradi ciprske vojne. CM takrat je imel Rodos stike z zunanjim svetom samo preko otoka Krete ali daljne grške obale. Grška in tur ška vlada se zadnje čase sicer pogajata, da bi obnovili nekdanje e-kpnomsko sodelovanje. Pomorske in letalske zveze naj bi bile prvi korak do novega sodelovanja, predvsem na turističnem področju, Gr-
čija pridobiva namreč velike kapi-tale z gojenjem turizma, nasprotno pa Turčija doživlja veliko krizo na tem sektorju. Turisti se je namreč izogibajo predvsem zaradi teroriz ma, ki pesti deželo. Z nadaljnjimi pogajanji bosta deželi skušali tudi določiti nove teritorialne meje in rešiti ciprsko vprašanje.
Prebivalci otoka pa nočejo, da bi se položaj spremenil, vsaj dokler bo turška vojska ostala na Cipru. Raje ignorirajo bližnjo Turčijo in odvračajo vsakršen stik in odnos s to deželo. Rodoški župan je izjavil, da je vzrok takšnemu sovražnemu razmerju, ki ga ima prebivalstvo otoka do Turčije, v ciprski trage,
diji. Rodos je namreč najbližji otok Cipru in je tudi sam imel posledice od turške invazije. Po turški invaziji je okrog 200.000 ciprskih Grkov zbežalo pred turškimi tanki na Rodos. Za sabo
pa so ti begunci pustili vsa svoja imetja, delo in
zemljo. V neki meri so zatorej razumljiva neprijateljska čustva, ki jih gojijo do Turkov.
Po dogodkih na Rodosu je atenska vlada izjavila, da ne bo dopustila nikakršnih prekrškov javnega reda. v nobenem primeru. Samo po tem komunikeju je turška ladja spet poskusila pristati na otok. vendar situacija se ni bila izpreme-nila in neredi so se ponovili.
ter predvideva 28 vprašanj, za gospodinjstva pa 13. Kar se tiče zaposlenih delavcev in nameščencev bodo morale njihove delovne organizacije izpolniti tako imenovane pomožne priloge, ki jih bodo morali prizadeti posredovati podpisovalcem.
Splošni zakon predvideva, da bodo morale občine začrtati meje krajevnih skupnosti, kjer tega niso do sedaj še opravile, oštevilčiti hiše ter poimenovati ulice.
V zvezi s popisom bo Zvezni za-
vod za statistiko izdal ustrezna navodila. V posameznih republikah in pokrajinah pa bi nprebiti sprejeli svoje lastne zakone. Zdi se. da sta za to najbolj interesirani SR Slovenija in avtonomna pokrajina Vojvodine.
Vprašalna pola popisa bo tiskana v 12 jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti z uporabo 25 različic pisave, da bi lahko vsako gospodinjstvo dobilo obrazec v svojem domačem jeziku.
Popis naj bi s pomočjo 28 in morebiti še več vprašanj omogočil vpogled v spolno, izobrazbeno in kvali-fikac:jsko strukturo prebivalstva ter podal sliko o migracijah, narodnostih, materinem jeziku itd. Vsak državljan bo moral navesti točne podatke, razen tistih (če se ne želi opredeliti), kateremu narodu, narodnosti, oziroma etnični skup ni pripada.
BEOGRAD — V zveznem zboru skupščine SFRJ bodo kmalu začeli oblikovati zakon o ustanovitvi nagrade Edvard Kardelj, ki jo bodo podeljevali znanstvenim in družbenim delavcem, ustanovam in delovnim organizacijam za prispevek k teoriji in praksi samoupravljanja. Takšno pobudo predsedstva CK ZKJ so že podprla delovna telesa zveznega zbora skupščine Jugoslavije in bo verjetno sprejeta na sej-i zveznega zbora 17. julija. Nagrado Edvard Kardelj bodo, kot predlagajo, podeljevali posameznikom in ustanovam iz tujine v roku, ki naj ne bi bdi krajši cd treh let. (dd)
Na raziskovalnem taboru
(Nadaljevanje s 4. strani)
koščeno iglo iz halštatskega obdobja.
Arheologi so bili tudi na poldnevnem topografskem pohodu od Zilj pa do hriba Žežlja, kjer so obiskali staro zaraslo Japodsko naselbino in kraj, kjer so arheologi izkopali več tisoč rimskih grobov.
Vsoti skupinam pa je precej nagajalo vreme, saj je večino dni deževalo in tudi v Kolpi se niso mogli kopati, ker je bila proti vsem pričakovanjem še vedno zelo mrzla.
Gasilci in vaščani iz Vinice so organizirali v četrtek, 3. julija zabavo v gasilskem domu. Tudi udeleženci tabora so imeli tam majhen spored poleg domačinov, ki so zaplesali nekaj zanimivih belokranjskih plesov. Programu je sledjl ples.
Udeleženci tabora so obiskali tudi tabor pohoda AVNOJ, ki je bil v Damlju. Tudi tu so izvedli spored, ki pa se iz tehničnih razlogov ni preveč posrečil. Dan odhoda je prišel, bilo je v sredo 9. julija. Večer prej so pa imeli zaključno prireditev z razstavo dosežkov in, končno z veselico. Naša dijaka sta se vrnila aelo zadovoljna,