Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By orJerof the IW&a*, A. S» Barfeaou, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN V. S. CANADA AND SOUTH AMERICA ENAKOPRAVNOST EQUALITY "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, OHIO PONDELJEK (MONDAY) APRIL 11th. Št. 84. (No.) Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. ANGLEŠKI PREMOGARJI SO PRIVOLIL! V NOVA POGAJANJA. ^opustili bodo delavcem pri vodnih se- salkah, da preprečijo poplavo rudnikov. — danes se pricno pogajanja med delavci in podjetniki. LONDON, 9. aprila'. — Kot izgleda, je nevarnost Pred grozečo industrijalno revolucijo v Angliji vsaj za -jiekaj časa zopet odvrnjena, kajti angleški rudarji so ob-JUbili, da obnove pogajanja z lastniki rudnikov. Ta akcija tudi avtomatičnim potom uničuje možnost, da bi se štrajk rudarjev razširil tudi na železničar-Je.m druge transportne delavce, ki so imeli glasom prejš nJih poročil prenehati z delom v torek opolnoči. Pogajanja se bodo pričela v pondeljek. Do sporazuma glede obnovitve pogajanj je prišlo, ko so rudarji poljubili, da bodo dovolili delavcem pri vodnih sesalkah, a Preprečijo poplavo rudnikov. Dosedaj so premogarji vedno vztrajali na tem, da takega ne morejo dopustiti, ker grožnjo uničenja so fnatrali za edino uspešno orožje proti vladi in lastnikom. oh Pa IS0 voditelji rudarjev brzojavnim potom ovestili rudarje po raznih okrajih, da naj ne prepreču-Je|o prizadevanja, da se ohrani rudnike pred poplavo. Premogarji so spočetka navzlic argumentom ostalih yeh skupin v delavski trozvezi stali trdno proti pogaja-ki naj" bi se vršilo na podlagi priznanja, da je o-rana rudnikov prvo in najvažnejše vprašanje. q Pozneje tekom dneva se je razširila vest, da je Lloyd ^orge dal razumeti, da bo vlada razmotrivala možnost, nastavi poseben mezdni odbor za določanje plače farjev vse Anglije, ako bi premogarji dovolili, da °rnariški sejalci brez umešavanja drže rudnike v obračalnem stanju. Konferenca, ki se je vršila dopoldne med vlado in za-l) delavske trozveze, je ostala brez uspeha. Po-fiik 86 J'e vršila na stanovanju ministrskega predseduj še ena konferenca. Na tej konferenci se je prona-st°' da železničarji in transportni delavci ne odobravajo aJl§ča premogarjev z ozirom na vprašanje glede ohra-rudnikov pred poplavo. ^ Vodje železničarjev in transportnih delavcev so iz jleSa91eznih krajev dobili tudi svarila, da se simpatetič-cdfa-Štrajka naJbrže ne vdeležili vsi delavci, ako se odtve ne da najprej na glasovanje vsemu članstvu. in T°da premogarji so bili na tej točki zelo trdovratni, CG;.^lo je več ur, predno so se podali in privolili v kon-Sq ki omogoča obnovitev pogajanj. Kot se veruje, la Pre.m°garji tudi razočarani nad brezupešnostjo ape-aeva ^'avnost' da naJ Pride vladi na pomoč pri priza-si]oan-5u. da ohrani rudnike pred poplavo, kajti priglasi Set je vsepovsod veliko število prostovoljnih delavcev, p^0 Rjavili, da so pripravljeni pomagati pri delu,* da se tU(j?rve^ uničenje rudnikov. Vladi so prišli na pomoč je t Stey^n* bivši častniki, ki so brez dela, in za katere rez * Prilika kot nalašč. Vlada je zelo zadovoljna nad ko j .tom svojega apela na javnost, in je celo takrat, *zg)edalo kot je štrajk neizogiben, izjavljala, da je J kolje pripravljena kot bi bila kdaj prej. T * Izjava delavske trozveze. (Jeja ^NDON, 9. aprila. — Arthur Henderson, angleški *0fti V°dja' ki ie v ozki stiki z Vsemi pogajanji z oži-rekt premogarjev, akoravno ni z njim v di- do 1 zvezi, je nocoj izrazil, upanje, da v torek ne pride Ei!ralne 'stavke-*e&ci kytivni odbor delavske trozveze je po konfe- .2 ministrskim predsednikom podal v javnost na-izjavo • "Qki . Ufj ^^členjeno je bilo prvič, da vlada v pondeljek ob 11. ^.Poldne skličeJv trgovski zbornici konferenco za-VoV) , 0V rudarske federacije in lastnikov premogoro ^deraa- Se diskuzira sporno vprašanje, in drugič, da bo ^atejvjr1Ja ^coj poslala na vse podružnice obvestila, v Proti Se J'ih bo Poživljalo, da se vzdrže vsake akcije VladneVa^n?,sti rudnikov ali ki bi upotrebljala uporabo To 1 V r^adevno izjavo sta podala v javnost tajnik rudar-^as^ Hod^es in Pa tainik ' železničarjev, J. H. Grki dolže Italijo, da Mati spoznana kri- nn i • ji pomaga Turkom. Atene, 9. aprila. — Poraz, ki ga je doživela grška armada v Mali Aziji, in izgube, katere so zadale Grkom čete, katerim poveljuje Mustafa Kemal paša, so povzročile lukaj veliko pobitost. Uradna poročila o položaju so zelo kratka in pičla, in tolmači se jih, kot do -\lada neče povedati ljudstvu cele resnice. Armadni in vladni krogi so docela nemi, toda med prebivalstvom^ je opaziti velik pesimizem. Opozicija je manj optimistična kot vlada, izjavljajoč, da so dogodki pri Brussi večje važnosti, kot pa se misli, in da Grki še niso prišli do spoznanja, da se ne bojujejo samo proti turškim nacijonalistom, temveč tudi proti vsej Turčiji, katerim tajno pomaga Italija. Vladni krogi pripisujejo nepričakovano turško zoperstavljanje na sektorju pri Brusi prihodu o-jačenj s Cilicije in pa pohioči, ki jo dobivajo Turki od strani Italije. Zatrjuje se, da je grSko u-maknenje pri Brusi samo ena e-pizoda, in da je bil napad pri Eski-Sehr samo pretveza, da se odvrne pozornqst od Afium-Ka-rahissarja, kjer se je nameravalo pretrgati komunikacijska vezi Mustafe Kemal paše. Grki sežigajo Konstantinove slike Iz nekaterih krajev Grške in z otoka Kreta se poroča, da je prebivalstvo v znak svojega nezadovoljstva nad porazi sežgalo slike kralja Konstantina. Pričakuje se, da bo vlada ta teden poklicala v armado pet nadaljnih razredov. Prvi ranjeni vojaki, ki so dospeli semkaj, ne mara j 9 govoriti o porazu, ker jim je vlada za-ukazala, da molče. Vlada je odredila, da se številna velika poslopja izpremene v bolnišnice, in odredilo se je, da nekaj največjih grških parnikov odpluje v Moudanijo, kjer se naklada ranjence izpred Bruse. Vlada je zaplenila vse tovorne avtomobile, vštevši c^lo one, ki jih lastujejo tujezemci, in je odredila, da se jih pošlje v Smirno. Vlada je hotela zapleniti tudi a-meriške tovorne avtomobile, ko pa so lastniki izjavili, da bodo v takem slučaju apelirali na vlado v Washingtonu, so grške oblasti izpremenile svoje mišljenje. Kralj ne potuje na fronto. Seje kabineta se vršijo ekoro vsako uro, in kot se poroča je kralj Konstantin opustil svoj načrt za potovanje na fronto. Mobilizacija se vrši zelo počasi, in kot se poroča, se odzove mobilizacij sik emu pozivu komaj 25 mož izmed 100. Iz nekaterih krajev se poroča, da so rezervisti krat-komalo izjavili, da se ne bodo odzvali pozivu, in da ne marajo iti v vojno. / Zaupna poročila v tukajšnjih zavezniških poslaništvih kažejo, da so grški častniki v Mali Aziji, ki so bili povečini nastali j eni od kralja Konstantina, pokazali, da so nezmožni voditi vojno. Kot se izjavlja, je za to odgovorno dejstvo, da so bili dolgo časa izven aktivne vojaške službe in da nepoznajo modernega načina bojevanja. Kot se zatrjuje, sp se vojaki borili žejo hrabro, medtem ko so poveljujoči častniki silno nezmožni. -o- GRŠKE IZGUBE. Atene, 10. aprila. — Uradno poročilo, katero je danes izdala grška vlada, pravi, da imajo Grki v dosedanjih bojih v Mali A-ziji 600 ubitih in 3400 ranjencev. vim umora otrok. Warren, O., 9. — Po- rota, ki je imela V rokah slučaj Mrs. Alte. M. Kohler, je danes ob polšesti uri popibldne prona-šla obtoženko kriviih umora drugega reda. Obtožena je bila, da je umorila svoja dva mala otroka, 5-letnega Viljema in 3-letne-ga Warren-a. Odvetniki obtoženke so po izrdku odločitve porote izjavili, da bodo vložili priziv za ndvo obravnavo. Ko je porota podala svoje poročilo, je bila Mrs. Kohler navzoča, toda ostala je docela mirna. Pričela pa je ih-teti, ko jo je šerif peljal iz sodne dvorane v ječo. Obravnava proti Mrs. Kohler se je pričela v pondeljek, in porota se je umaknila na tajno posvetovanje danes ob poledni popoldne. Mrs. Kohler je včeraj tekom svojega izpričevanja izjavila, da je ustrelil otroka 171etni Harry Coller, medtem ko je Collei- še preje na izpričevanju izjavil, da je Mrs. Kohler, ko je on stopil v hišo, zakričala: "Harry, ustrelila sem otroke in sebe! Moj Bog, kaj naj storimo?" -o—-- SMRTNE NEZGODE V KOVINSKIH RUDNIKIH. Poročilo ravnokar izdano po zveznem ruda-skem nradu ) United .States Bureau of Mines) izkazuj.-, da j APRIL 11th. APRIL lltdri 1921 $1.20. — Kadar greste kupit ševlje, vam seveda povedo, da so čevlji dragi vsled tega, ker so kože tako drage. Bivši ameriški vojaki so na temeljit način pokazali, kaj mislijo o vojni in vojnih odlikovanjih. Iz Washing-tona se poroča, da se je manj kot polovica bivših vojakov priglasilo, da dobe takozvane zmagoslavne medalje, do katerih so upravičeni. Človeka, ki hodi po ulicah brez dela in morda celo lačen, je teško prepričati o vrednosti vojnih odlikovanj. A Iz stare domovine. ZDRAVSTVENE RAZMERE DELAVSTVA V TRBO-VLJAH. TOM M0QNEY. Pred nekaj tedni smo čitali med dnevnimi novicami, cla se je našla že druga oseba, ki je izpričevala pri obravnavi proti Tom Mooneyju, katero je začela peči vest in je priznala, kako podlega načina se je posluževalo za dosego obsodbe tega delavskega voditelja, katerega se je obdolžilo, da je zakrivil bombno eksplozijo pri n^ki patri-jotični paradi v San Franciscu. Okrajni pravdnik Thomas Brady je kmalu nato podal izjavo, ki pomeni približno toliko, kot da bo moral Mooney ves ostali del svojega življenja preživeti v San Quentinskem zaporu. Okrajni pravdnik pravi, da je nova obravnava in zaslišanje izkesane priče, John McDo-nalda, nemogoče, ker slednji ne mara izpričevati pred veliko poroto, ako se mu preje ne obljubi, da se ga ne bo držalo odgovornim vsled njegovega krivega izpriče-vanja pri Mooneyjevi obravnavi, in da je torej nova obravnava nemogoča, dokler prijatelji jetnika ne prinesejo na dan nadaljnih dokazov, da je bil obsojen kot posledica zarote proti delavskemu gibanju. Tako se govori, akoravno je pred McDonaldom priznal krivo izpričevan je tudi že neki policist, katerega je tudi pričela peči vest in je priznal resnico. Menda ga ni človeka, ki je zasledoval to ogabno zaroto kapitalističnih mogotcev proti obsojenemu delavskemu voditelju, ki bi še dvomil nad njegovo nedolžnostjo. In navzlic temu se roka pravice ne gane, da bi popravila to vnebovpijočo krivico. Človeku se zdi skoraj nevrjetno, da je kaj takega mogoče v "prosvitljenem" dvajsetem veku. Pomilostilo se je že brez števila navadnih kriminalcev, goljufov, roparjev, nemških zarotnikov in vseh drugih vrst zločincev, medtem pa se dovoljuje, da potekajo dnevi življenja nedolžnega človeka v dosmrtni ječi. .. Raje kot obljubiti imuniteto pred prosekucijo skesanim krivim izpričevalcem, ki so storili svoj greh po in-cijativi drugih "višjih" sil, se pušča, da umira plemenit človek med jetniškim zidovjem. In to naj bo justica, pravičnost, enaka za vse, bogate in uboge? Peklenski demoni, se ne morejo bolj veseliti nad tem brezstidnim zlorabljanjem justice kot se ga vesele sovražniki organiziranega delavstva. Splošno je znano, da se med de lavcem v Trbovljah vedno ponavljalo različne naletzjive bolezni in 'da so postale nekatere že naravnost endemične kakor tifus, griža itd. Vzroki tega pojava so dvojni in segajo daleč nazaj v čase avstrijske politične uprave. V onih časih se ni nihče brigal za pouk in za predavanja, s pomočjo katerih bi se delavskemu ljudstvu vzbudijo zanimanje za higijeno in za boj proti različnim nalezljivim boleznim, katere se leto za letom redčile njihove vrste. Radi tega tudi ne kaže naše delavstvo dovolj pravega razumevanja za navedbe, ki jih daje zdravstvena oblast zoper nalezljive bolezni. Ravno tako se pa prejšnja politična uprava očividno ni dovolj brigala zato. kake stanovanjske prilike ntvdi trboveljska premogo-kopna družba svojemu delavstvu Drugače ne bi bilo mogoče, da je ta družba nudila svojemu delavstvu za stanovanja take luknje in brloge, v katerih je izključeno vsako za dušo in itelo primerno življenje. Prilikom iizbruha tifusa 1. 1920 v Trbovljah je 'poslal tukajšnji zdravstveni odsek svojega zdravstvenega nadzornika na lice mesta, da uradno ugotovi kake bo zdravstvene razmere v Trbovljah ifi odgovarjajo-li predpisom javne higijene. Vemo da. bodo člani zdravstvenega sveta, ki so si pred kratkim ogledali rud,arska stanovanja vl-se zaneslo v te hiše, ker je vseh Trbovljah, podali javnosti izčr- Neki farmer v Iowi je prodal dvaindvajset telečjih kož, ter je z denarjem kupil par Čevljev. Ostalo mu je le ba zboljsala stanovanjske razmere svojih delavcev. Delavstvo se je pritoževalo, da nima neoporečne pitne vode in da se radi tega ni čudili, če pijejo delavci včasih tudi vodo, ki je namenjena v industrijske svrhe. In v resnici se je dognalo, da je bila voda, M so jo delavci označili nadzorniku kot pitno vodo, kalna in nečista. Nezadostna preskrba delavstva z neoporečno pitno vodo je pa gotovo važen vzrok, da se med delavstvom vedno pojavljalo različne bolezni. Glede delavskih stanovanj ugo tovilo se je sledeče: Stanovanja, v katerih stanujejo rudarji in njih družine, se mora razdeliti v več Skupin. Prvo skupino tvorijo aidane delavske hiše novejšega tipa. Vsako stanovanje obstoji iz primerne kuhinje in jedne primerne velike sobe. Drugo skupino tvorijo stare hiše, ki so zgrajene po najstarejšem vzorcu. Stanovanja v teh hišah se nahajajo v pritličju ln v prvem nadstropju, ki je pa tudi pri nekaterih obenem podstrešje. Stanovanja so tukaj razvrščena tako, da tvori skupna veža obenem tudi skupno kuhinjo s štirimi štedilniki. K vsakemu stanovanju spada ena majhna soba in jeden štčdinik v skupni kuhinji. Iz pritličja vodijo v prvo nadstropje .oziroma podstrešje lesene stopnica, kjer so stanovanja ravno tako urejena kakor v pritličju. Po dva stanovanja skupaj i-mata jedno leseno na prostem stoječe stranišče. Ni si težko predstavljati, da so i a 'stanov a; nja skrajno nehigijenična in da so njihovi prebivalci izpostavljeni vsakemu okuženju, katero bi pen referat o vsem tem, kar so tam videli. — Vendar smatra zdravstveni odsek vseeno za potrebno, priobčiti kratko poročilo svojega zdravstvenega nadzornika o tem, kar je lansko leto v Trbovljah konstatiral. Na ta način bode javnost;, primerjajoč obe poročili lahko sklepala, v koliko in če je sploh kaj trboveljska druž- ljudje, ki so primo-rani stanovati v takih stanovanjih, izpostavljeni vsem mogočim boleznim, najbolj pa nalezljivim. Taka stanovanja morajo pa tudi skrajno neugodno uplivati nt duševno razpoloženje stanovalcev. Namesto, da bi delavec, ko pride od dela. imel vsaj doma kako udobnost in razvedrilo, pa pride v razmere, katere ga takore-koč prisilijo, da začne zahajati v krčme in se na ta način uda pijači. Pa tudi v moralnem oziru so taka stanovanja skrajno Škodljiva. Vse zakonsko in ljubezensko življenje se vrši pred očmi otrok in takorekoč pred celo javnostjo. Okolu starejših barak so izpeljani betonirani in pokriti kanali za odvajanje nesnažnih voda. Okolu novejših barak pa ni nobene kanalizacije, temveč izkopani so samo odprti rovi, v katere se meče nesnažna voda, kjer se ta vsled manjkajočih odvajalnih rovov nabira v skrajno umazane in smrdeče mlakuže. Večina rudarjev si je napravila okolu svojih stanovanjskih prostorov jednostavne, iz desk iz-bite kolibe, v katerih ima zaprte prašiče, koze, kure, gosi, race in kunce. Izpod teh kolib se pa izteka gnojnica na prosto ali pa v o-menjene jarke. Tudi ta okolnost tvori zdravstveni nedostatek, ker se iz ten kolib razširja smrad in ker tvori gnojnica privlačno silo za vso mogoče nesnago in mrčes. Ugotovilo se je tudi, da okolu delavskih stanovališč ne vlada vse povsod potrebni red in snaga Trsta. Ker so lastniki te robe neznani, agencija jih pozivlje, naj se prijavilo. Pri tem naj opišejo izgubljene stvari, navedejo številke naznačene na dotičnih komadih, kakor tudi ime parnika. na katerem so se pripeljali V Trst. Agencija hoče držati te stvari v svoji shrambi za leto dni P° njihovem prihodu, po katerem roku bo nezahtevano blago pr°' dano na javni družbi. --o- SPOPAD MED ITALIJANI iN HRVATI. Trst, 9. aprila. — V premo-gorovnem okraju Istre, nekako 40 milj jugovzhodno od Trsta je v zadnjem času med italijanski' mi in hrvaškimi premogarji prišlo do resnih spopadov. Sedaj italijanske vladne oblasti odredi' le, da rudnike zasedejo vojaške čete. -o- in da primanjkuje skoraj povso-jJ. Glaser: di potrebnih smetišč Zdravstveni Odsek je v svrho vsaj zasilnega izboljšanja teh nezdravih razmer odredil, za prvo silo potrebno asanacijo, pri čemur je v prvi vrsti povdarjal, da se morajo te asanačne odredbe ne samo iz higijeničnega pogleda izvršiti, temveč tudi iz naradno gospodarskih ozirov. Kajti vsled de solatnih razmer bi se lahko pripetilo, da izbruhne v Trbovljah tako <;bsežna epidemija, da bi bilo potreba premogokop zapreti, kar bi v gospodarskem oziru imelo lahko katastrofalne posledice. Odredilo se je sledeče i Savski vodovod se mora stro-kovnjaško pregledati in se ga mo ra na podlagi tega pregleda tako urediti, da bo pitna voda neopo-ročena. Stare barake, v katerih imajo delavci samo jeden, prostor za stanovanje, se morajo podreti, delavcem pa nakazati druga vsaj za silo primerna stanovanja. -o- ZGUBLJENA PRTLJAGA A-MERIŠKIH POTNIKOV V TRSTU. LASTNIKI NAJ SE PRIJAVIJO. Kakor ameriški poslanik v Bel gradu poroča Department of State, je jugoslovansko minister-stvo notranjih stvari naznanilo v Uradnih Novinah dne 26. februarja, da ima Mednarodna špedi- Tem potom naznanjamo vs onim, kateri so bili obveščeni poravnavo naročnine, a niso P cijska agencija "CELER1TAS, / čali, da se jim ustavi list, ako BALADA O DVEH. Razžalil jo je prvokrat in bridko je ihtela — a saj je mlada in on je ml»{': in vse sta prebolela. In žalil jo je mnogokrat in mnogo je trpela — a saj jo vendar imel je rad> ga rada ona imela. .. Nekoč pa več jokala ni, brez čustva nanj je zrla: takrat iztekla iz ran je kri, takrat, duša je umrla. — Našim naročnikom Uprava tega lista je predkra'' kim pismenim potom opozori'3 vse zaostale naše naročnike, & poravnajo svoj dolg, sicer s"1" jim primorani list ustaviti. Vel1' ko se jih je zavedalo kaj je ni'n dolžnost, ter nam poslali naroč"1' no, veliko jih je pa tudi, se niso zmenili za opomin, i" lijo, da se jim še nadalje pošil)3 list zastonj^ To se pravi, dir^' no izkoriščati naše podjetje, kafro močno trpi v teh slabih čas!"' drago mora plačevati papir in vf* tiskarske potrebščine, toraj je a solutno nemogoče, pošiljati l'5 zastonj. rsef 1> n« Agencja internazionale di spedi-zione," ulica XXX Ottobre, v svojem skladišču veliko množino prtljaga in drugega 'blaga, ki je lastnina potnikov iz Amerike, kateri so šli v Jugoslavijo preko storijo svoje dolžnosti. lzjet" bodo le oni, kateri so brez in nimajo sredstev za poravna obvestijo pa naj upravo, da b°' poravnali kasneje. --O- iV"' .a« >-6 o<>oo<> <><><><> ► '»IIMHIHimHHIII'M—" ŽRTVA LJUBOSUMNOSTI NOVELA. Spisal dr. Stojam r^ooc-ooooooooooooowoocK^ooO "Hvala, hvala, lepa Vida! (Kaj si želela, si dobila; •Bila prosta si deklica. Zdaj pa svetla bos kraljica!" Ta čut se vsadi Vidi ž v prvih dekliških letih v srce, in on jej je tudi ostal, dokler se ni pozneje kot odrastki deklica prepričala o njegovej ničnosti. Naravno je bilo tedaj, da je mlada Vida Pontoni-jevega Vekoslava više cenila nego sosednega Branka ta- se le prvemu dobrikala in prilizovala. A tudi otrok ima čut ljubezni v sebi; tudi otroka boli prebiranje. Branko je imel rad svojo mlado tovaršico. A spo-znavši, da ona rajši z grajščakovim sinom igra nego z njim, kmetskiim otrokom, jel je sovražiti svojega tekmeca. Cesto krat je to mladega dečka tako užalilo, cla je popusti vši igre in družbo šel od Pontonijevih sam domu. A na potu se je vlegel v travo ter jokal, sam ^e vede zakaj. Ce ga je pa imati poprašala, od kot ima tako objokane oči, tedaj pa je molčal fantek, a nato se skrivši še hujše razjokal. Vse to pa je poganjalo v Branku kali sovraštvo do/ grajščakovega sina in odločevalo ves Brankov značaj. Dečko je postajal tih in malobeseden. Nikdar ni seveda govoril odkritosrčno o uzroku svoje žalosti in tuge, temveč vse je zakrival in zatajeval, kar ga je koli žalilo. Zatorej' ffc je pa tudi izogibal clruge otroške družbe, domišljujoč si vedno, da ga povsod prezirajo. Ostajal je tedaj Branko'tool j sem za- Take podobe in misli so mu rojile po glavi, ko sto- pi danes iz crkve. On ni videl prijaznega solnea, ki je z gorkimi žarki oživljalo 'zemljo. On ni čutil, da se taje sneg in lijejo kaplje od strehe, kakor .se solzi njegovo srce vsled hudih, a nezapopadnih bolečin. Trpel je naš mladeneč neznosne boli v svojih prsih, a prenašal jih je junaško. Ne usta in umolklega grla glas, temveč le bled obraz in temen pogled je izdajal njegove srčne bolesti. Med tem ko so drugi tovariši veseli pogledovali deklice, prihajajoče iz cerkve, slonel je ob zidu cerkvenem. Opazil je Vido, ko je stopila iz cerkve. Srce mu je trepetalo. Cut veselja se mu zopet vzbudi v prsih, ko zagleda to krasno lepotico. Milo in otožno zre za njo. Njegovo oko se ne gane. Mirno kakor zid sloni, oči u-•prte na svojo . . . nevesto. Izmed vse množice vidi le njo, njo samo! A hipoma se strese, život mu trepeče, v obraz o-bledl Kakor da bi ga bil strupeni gau pičil v nogo, odskoči zdaj Branko od zidu, prerine se, skoz i množico ter izgine hipoma dz gneče. Tovariši ga stoprav zdaj zapazijo. Kličejo ga, ali on ne sliši njih glasu. Kakor brezumen hiti naglo naprej po stranskem potu prek polja navzdol proti domU. "Kaj pa je Branku, da dirja kakor da bi bil brez uma?" vpraša eden tovarišev svojega soseda. "Ali ne vidiš hičesa?" odgovori Videški Dragan. ''Poglej, kako ponosno in radostno stopa mladi grajščak Pontoni zraven Vide. . Kako se jej dobrika in prilizuje! Seveda zali plemič dopada takim deklicam bolj nego nas, kmetskih fantov eden! Ali bojim se, |la ne bode Vida nikdar grajščakinja. Taki gospodje poznajo le deklice, dokler so mlade in lepe, a ko,se jim osi-tplje venec mladostnih rož, tedaj jih pa nočejo poznati več . . . ." ' Marsiktero dekle nam je že spačil ta, grajski mladič, a sedaj poskuša svojo srečo celo pri našej Vidi. Gorje miu, ko bi bil jaz Branko. Stresel bi ga, da bi mu zobje popadali iz čeljustij. Ne »poljubilo bi se mu več, pohajkovati za poštenimi kmetskimi deklicami!" V|i tovariši so se z njim vred kar grozili nad ^ sposkim vsiljencem. Ako bi jim bil sedaj mladi Po'1^. ni prišel v roke in bila bi noč, zrahljali bi mu obistite ga vrgli na pol zbitega v cestni rov.----■ Cvetkova mati še ni bila pripravila južine, ko V sepiha Branko domu. Trdnih korakov stopi črez hišna vrata zaloputne za seboj, da se klepetale šipe 1 cknih, in se vsede za mizo. Nikogar ni bilo v sobi. ^ bi ga bil motil v njegovih mislih. Le mati pogleda vsi skozi majhen prodorec iz kuhinje v izbo, da V1J kdo je prišel tako krepkih korakov v hišo. In sedaJ^ pazuje, kako si briše razburjen njen Branko pot*10 lo, kako se iskrijo sinu oči, kako mu usta same jeze ' strasti trepečejo. Zdaj se prime-za čelo, kakor d'a bi bolela glava, zdaj udari izopet z vso močjo po mi2'-kor da bi se hotel tako iz neb it i svojega neljubega sprotnika. Tudi govoril je nekaj Branko tako k1'* joč, ali mati ni mogla razumeti zamolklih glasov. ^ posted pa položi glavo na mizo, razprosire široka 1 ^ po njej, in tedaj leži tu, kakor da bi spaval, doklei" pride mati-sama v izbo. . "Ali spiš, Branko?" nagovori ga mati atoPlV v sobo. ^ Pri teh besedah se vzdrami sin, privzdigne W ^ iz sanj hipoma glavo od mize in se zravna. Solze, Sv® solize so mu lesketale v objokanih očeh. Milo Po£r jc, svojo mater, in ta pogled je izražal vse njegovo t01 Globoko v srce pa je segala materi žalostna podoba ^ gova Branka. Ona je slutila, kaj čuti njen edini torej ga vpraša: "Moj Bog, kaj Ti pa je, Branko? Pa vendar češ. Kaj se Ti pa je zgodilo, Branko? Za božjo v " govori?!" n ''Ne prašajte, mati! Da bi ga le.gromska st^ . jasnega neba vrezala, tam ko,je! Povem Vam, ako bi ne bilo greh, jaz bi mu kar glavo in prsi zdi in ne hodil bi nikdar več za poštenimi deklicami-(Dalje prihodnjič.) POZOR DELNIČARJI SLOVEN SKEGA DELAVSKEGA DOMA COLLINWOOD, OHIO. Tretja redna delniška seja vrsi DNE 3. MAJA, 1921 OB 7. URI ZVEČER v Jos. Kunčičevi dvorani NA WATERLOO RD. in to iz sledečih razlogov: 1. Zaradi pomnožitve glavnice ali kapitala. 2. Zaradi razmotrivanja o čarterju. 3. Ker je zemljišče že plačano in se bo torej razmo- trivalo, kako bi se preje prišlo do zaželjenega Doma. Ker ima vsaka delnico glas, ste vsi prošeni, da se te seje gotovo vdeležite. Vas vabi Direktorij S. D. Doma. dr. l. e. siegelstein Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. SLOVANSKA DELAVSKA PODPORNA USTANOVLJENA AUG. 16. 1908 — INKORPORIRANA APR. 22. 1909. _ GLAVNI URAD ORGANIZACIJE. JOHNSTOWN. PA. Organizacijo tvori že 156 krajevnih društev z številom vsega članstvo okrog 11 tisoč. Premoženja lastuje organizacija že približno četrt miljona dolarjev. V organizacijo se sprejme vsaka značajna oseba brez ozira na veroizpovedanje, zmožen ipa mora biti vsak kakega slovanskega ali angleškega jezika, predno se ga zamore sprejeti v organizacijo. Članstvo se lahko zavaruje na razne načine, za smrtnino ali bolniško podporo, za manj ali več. Organizacija ima tudi najboljši način zavarovanja mladoletnih otrok. Organizacija posluje na podlagi državnih zahtev in vodstvo organizacije skrbi v to, da se zahteve izpolnjujejo. Po naselbinah, kjer še ni društva organizacije S. D. P. Z., pišite za pojasnila, kako istega vstanoviti, na sledeče uradnike: J. PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, O. ali na BLAŽ NOVAK, 634 Main Street, Johnstown, Pa. American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. ' CLEVELAND, OHIO, Tiskarna Tiskovine Dnevnik Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega iastuje zavedno delavstvo. i Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. tel. princeton 551 6418 ST. CLAIR AVENUE APRIL ink 1021 "ENAKOPRAVNOST" ^--7™ STRAN 3. dal na cesito, da si ogleda barikade. Velik bel oglas osrednjega od bora, ki je klical narod k občinskim' volitvam, se je zdel zelo pameten. Čudili so se samo, da ga vidijo podpisanega z neznanimi imeni. To je bila zarja komune, Pariz proti Versailles-u, v svojem srcu nad, tem, kar je moral pretrpeti, in v svojem sumu, ki ga je mučil brez preneha. Sicer pa je vladala popolna anarhija, vršila se je borba županov z O-srednjim odborom, župani so se zaman trudili za spravo, odbor pa, ki še ni bil čisto gotov, da i-ma svoji strani vso združeno narodno gardo, je šfe nadalje skromno zahteval samo občinskih svo boščin. Streli, ki so padli na udeležence mirne manifestacije na Vendomskem trgu, in tistih par žrtev, ki so s svojo krvjo pordečile tlak, je vrglo po mestu prvi drget strahovlade. In dočim so zmagoviti uporniki zaključno zasedali vsa ministerstva in javne ur&de, je vladal v Versailfes-u sila velik srd in strah. Vlada je hitela zbirati zadostnih vojaških sil, da bi mogla odbiti bližnji napad, ki se ga je nadejala. V naglici je pozvala najboljše čelte severne in loirske armade, in deset dni je zadoščalo, da se je zbralo blizu osemdeset tisoč mož, in zaupanje se je vrnilo tako naglo, da sita dn3 2. aprila dve diviziji otvo iild sovražnosti in vizeli zaveznikom Puteaux in Courbevoje. In šele drugi dan, ko je Maurice s svojim bataljonom odhajal ■\a. zavzetje Versadlles-a, je v mrzlici svojih burnih spominov zagledal pred seboj žalostno sliko Jeana, ko mu je klicali "Do svidenja!" Napad Versaillcev je navdal narodno gardo z osuplostjo 'n ogorčenjem. Tri kolone, svojih petdeset tisoč mož, so se usule zarana preko Bougivala in Meudona, da se polaste monarhistovskega narod lega zbora in morilca Thiersa. To je bil tisti hudourni izpad, ki :o ga Itako goreče zahtevali za ča-:a obleke, in Maurice se je vpraševal, kje bo videl Jeana, če ne morda med mrtvimi tam doli na bojišču. Toda nered je prišel prekmalu; njegov bataljon je jedva ;rihajal na planoto Des Bergeres :o Rueilaki cesti, ko so nenado-r.a udarile granate, izstreljene na Vl ont-ValerienrU. Vse je ostalo; nekateri so menili, da je utr-iba zasekana od tovarišev, dru-so pravili, da se je poveljnik navezal, da ne bo streljal. In blazna groza se je polasltila moštva, bataljoni so se zmedli ter se v ga opu vrnili v Pariz, dočim je bil orvi del kolone v Rueilu zajet in obkoljen od generala Vinoy-a ter potilt do zadnjega. Maurice, ki je ušel klanju, ves irhteč od bojne razburjenosti, :e čutil odslej le še sovraštvo do če lažniive vlade reda in zakonitosti, ki je — poražena ob sleher nem sipopadu s Prusi — našla 3voj pogum šile takrat, ko je bi-'o treba premagati Pariz. Nemške čete so stale še vedno v bližini, od Pariza do Charentona, ter so prisostvovale tej krasni i-?ri narodovega pogina. In v mr-kleim popadu besne uničevalno-1 5ti, ki ga je zagrabila, je odobraval vs;e prve nasilnosti: zgradbo barikad, zapirajočih ceste in tr-je, aretacijo talnikov, nadškofa, duhovnikov in bivših uradnikov. Že so se pričenjale okrutnosti na obeh straneh: Versailles je streljal j'ettnikc, Pariz pa je velel, da za glavo slehernega svojih bojevnikov vzame tri glave svojih talnlikov. In tisto malce razuma, ki je ostajalo Mauricu po tolikih 'pretresljivih dogodkih in tolikem uničevanju, je izginilo v burji gneva, ki je vejal od vseh strani. . ČETRTA KONVENCIJA JUGOSLOVANSKEGA REPUBLIC. ZDRUŽENJA. ■■■BMBnMHMMHMHBHHa Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas,, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem. da boste hitro prodali, iiiiiniiiiimiiiiiuiiii Vsled tega se je zdelo eksekuti-vi J. R. Z. nad vse umestno, da pošlje s pošiljatvijo v domovino tudi zastopnika, ki bo nadzoroval pošiljatev, razdeljevanje iste skušal napraviti v domovini zveze s delavskimi ekonomskimi organizacijami, na podlagi katerih naj se pozneje razvije A. J. C. B. Ltd. v zvezi in obratovanjem z domovinp. Ce bi slučajno politične razmere nanesle potrebe, da se zastopnik udeleži tudi političnih akcij, ima pravico zastopati Jugoslovansko Republičansko Združenje ter razširjati ideje zastopane v programu J. R. Z. Iz teh tehtnih razlogov je eksekuti-va poslala svojega zastopnika v domovino. Neprilika je hotela, da je blago dospelo v Trst ravno ob času, ko je tudi tam delavstvo stavkalo, to ravno ob času ko so zažgali fašisti Slovenski Narodni Dom "Balkan", ko je bilo življenje' slehernega ogroženo. Te stavke so trajale od julija do oktobra in le privatnim trgovcem, ki so imeli velike osebne interese, je bilo mogoče spraviti blago iz Trsta. Parniki so dovažali dan za dnem a odvažalo se ni nič. Skladišča so bila polna, kontrole nobene in kradlo se je na deblo od vseh strani. Tu in že preje na parniku je bila že izropana pošiljatev A. J. C. B. Ltd. K temu se vrnemo pozneje. Med časom je bila pošiljatev po posredovanju "Nakupovalne Zadruge", ki je v splošnem skrbela za našo pošiljatev, oproščena carine. Blaga pa v Ljubljano je nibilo mogoče »praviti in komaj v mesecu oktobru so prišli prvi zaboji. Carina nam teh prvih zabojev ni mogla izročiti, ker smo, pričakovali še več zabojev, za katere bi morali napraviti novo prošnjo za oproščen je, če smo dvignili prvo pošiljatev; kajti prvo oproščen je velja samo za eno pošiljatev. Na novo je bilo treba čakati in se ponovno peljati v Trst, ker se na pismena pozive ne ozirajo. Končno ko so dospeli zadnji zaboji v Ljubljano se je pojavilo novo zavlačevanje od strani carine. Razmere, kakršne vladajo na ljubljanski in sploh na jugoslovanskih carinarnicah, so neverjetne. iKaos bi bil komaj primeren izraz za te razmere. Pota od carine do skladišča vsak dan, dan za dnem, pa nikdar definitivne-ga odgovora. In ko končno pri-vandra naš oprostitve carine v roke upravniku, najde ta novo zapreko. V aktu je bilo namreč zapisano, da naj "Oblačilnica za Slovenijo" nadzoruje razdelova-nje tega blaga v imenu vlade. "Oblačilnica" pa je med tem časom zavlačevanja in zamude likvidirala kot dr|avni zavod in postala privatna zadruga, kar je dalo upravi carine dovolj vzroka da se ne smatra več kompeten-tnim nadzorovati pošiljatev in nje razdelitev, ter je stem smatrala akt invalidnim. Akt je romal nazaj v Bpograd, v kljub vsemu našemu prizadevanju, da se nam stvar odda, kakor si že bodi. To je bilo zaman in pričelo se je novo letanje. Kadar se v Jugoslaviji pošlje akt v Beograd to vzame precej časa. Kar velja pri nas "Time is Money" velja preko Kulpe "Ima Vremena". Po tom "Nakupovalne Zadruge" in osebne interpelacije. Dr. Konrad Šmida, Slovenca v Beograd, pri ravnateljstvu carine v Beogradu, se nam je posrečilo izposlovati, da je bilo mesto "Oblačilhice" i-menovano "Poverjeništvo za £>o-cijalno skrb", da nadzoruje pošiljatev. Komaj s tem aktom v rokah se nam je posrečilo priti do pošiljatve. Kakor že preje omenjeno je bila pošiljatev na parniku in pozne je v Trstu izropana. Iz teh razlogov nisem hotel prevzeti pošiljali !T tve sam ampak pod pričami, da smo takoj izdelali pravomočen zapisnik o stanju pošiljatve, takoj ko smo jo prejeli. En zaboj je izginil, o njem ni bilo ne duha ne sluha, osem zabojev pa deloma izropanih v skupni škodi, ki znaša $1.756.83. O,vsem tem se je izdejal pod pričami zapisnik in se uradno potrdil. S koncem novembra, oz. začetkom decembra se je komaj pričela delitev blaga. "Nakupovalna Zadruga" nam je dala na razpolago svoje prostore, v katerih smo delili vse bla go, pod nadzorstvom deželne vlade. Za tiste, katerim je bilo deloma okradeno, smo imeli seboj surpluznega blaga, da smo pošiljatev vsaj deloma nadomestili. Razliko med ukradenim in nadomestilom so seveda vsi oškodova nci prejeli povrjeno v denarju. V tem transportu smo imeli seboj tudi bombaž in obveze za svoto nabrane po J. R. Z. na a-pel Okrajne Bolniške Blagajne. Okrajna B. B. v Ljubljani je blago prejela in izdala sledečo zahvalo ameriški javnosti. Okrajna Boln. Blagajna, Ljubljana. Opr. št. 1212-19-3 Pn. Jugoslovanskemu Republi-čanskemu Združonju v Chicago, v roke njegovega zastopnika s. Frederica Zalaznika v Ljubljani. Potrjujemo, da smo prejeli od Jugosl ovanskega Republičanske-ga Združenja v Chicagi nam do-poslanih 7 (sedem) zabojev s ki-rurgičnimi obvezami, bombažem in drugim obvezilnim materija-lom. Prosimo Vas, da izvolite sporočiti za darovano nam blago našo najtoplejšo zahvalo imenovanemu Združenju in vsem, ki so na kakršnikoli način 'pripomogli, da je zbirka tako sijajna uspela. Hvala vsem in vsakemu posebej. V Ljubljani, dne 4. decembra 1920. Ravnatelj: (pečat) Načelnik Pelan, s. r, tajnik M. Rožanc, s. Kocmur, s. r. Pravtako je nepoškodovano do spelo v domovino blago za sloven ske sirote poslano po S. N. P. J. in Kulturno Društvo "Svoboda" oddelek za zaščito dece je izdalo v zahvalo sledeče pismo : P. (N. Slovenska Narodna Podpor na Jednota, v Chicago 111. Zedinjene države, Amerika. Podpisana "Splošna delavska izobraževalna zveza Svoboda v Ljubljani, odsek zaščito dece" potrjuje prejem po American Jugoslav Commercial Board, 'Ltd. v razdelitev ji poslanega blaga, ter se vam tem potom v svojem kakor tudi v imenu obdarovan-cev za to velikodušno darilo kar naj iskrene je zahvaluje. Ljubljana, dne 16. decembra 1920. Splošna delavska Zveza "Svoboda" za Slovenko v Ljubljani. (Odsek za zaščito dece.) J. Vrho-vec, tajnik. K. Dražil predsednik. Za boljše pregled naj že omenim, da je bila ccla pošiljatev poslana preko Cehoslovak Commer cial Commision v New Yorku, ki rabi Cunard Line za tovorno- prevoze preko morja oddaja blago Adriatiki v Trstu ter dostavlja v Ljubljani potom ekspedidjske tvrdke Rancingei. Cela pošiljatev je bila naslovljena na "Naku povalno Zadrugo" v Ljubljani, ki nami je odstopila svoje skladišče pri delitvi, ravno tako nam dala na razpolago ljudi v pomoč, ter nam v splošnem služila v dosego naših ciljev. Nje voditelji s. Al. Prepeluh, bivši poverjenik za socijalno skrb, in Dr. Petrič, ravnatelj "Nakupovalne" so nam 'šli v seh ozirih na roko, ča smo spravili pošiljatev na mesto. Pohvalno moramo tudi omeniti sodelovanje s. Jakliča, načelnika pri minister stvu za socijalno skrb, kakor dr. Konrad Šmida, prav tako od ministrstva za socijalno skrb in S. ir. St. Likarja, komisarja od po-verjeništva za soel. ki so nam šli vr vseh ozirih za hitro rešitev naših aktov pri vladi na roko. Takoj ko sem se povrnil v Chicago, srno pred eksekutivo raz-motrivali glede oškodovancev pri pošiljatvi. Cela pošiljatev je bila zavarovana pri "London Lloydu" za celo svoto vrednosti in v kolikor je bila pošiljatev oškodovana tirjamo sedaj na podlagi zapisnikov in zapriseženih izjav prič, ki so prevzele pošiljatev, da se nam povrne škoda reprezentira-na v svoti $1760.83. Kakor smo že preje omenili smo škodo nadomestili deloma z blagom, katerega smo imeli s seboj v ta namen. V nekaterih slučajih je bila škoda večja od nadomestila, zato je eksekutiva sklenila, da se razlika med nadomestilom in aktualno škodo takoj izplača, in to še predno A. J. C. B. Ltd., iztirja zavarovalnino. Razlika v škodi se je potom natančnih zapisnikov ugotovila in prizadetim strankam se je izplačalo svote. Stem je bila končana prva akcija A. J. C. B., Ltd. Kljub temu da je korporacija gospodarskega značaja ne smemo to akcijo smatrati gospodarskim potezam. Ta akcija je bila podvzeta na pritisk naroda in storilo se je vse kar je bilo v močeh eksekutive, da bi se ta pomožna akcija izvršila v redu. Krivda zamunde pošiljatve ni bila na stran i uprave, pač pa moramo pripisovati to neurejenim po vojnim razmeram. Stavke, ki so največ krive zamudi, m borba delavca za boljši položaj, in če moramo mi kot delavci trpeti posledice stavke naših sodelavcev, ni več kot upravičeno zahtevati od nas, da prenašamo take stvari iz lojalnosti mirno in potrpe-žlivo. « (Dalje prihodnjič) | Frank J. Lausche slovenski^dvetniF Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško. Pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG, in zvečer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710 MAIN 2327 POLOM ..............................................................i............................................. ^fiillšillillinišillliieilll- Nato ga je nekaj hipov poslušal, kako se je razburjal proti vladi in proti armadi, spominjal za prestanega trpljenja in razlagal, da bodo zda i vendar ž e enkrat sami gospodje in bodo kaznovali nespodobneže in strahopetce ter oteli republiko. In čim se je 'trudil razumeti je njegov mirni obralz neukega kmeta temnel od naraščajoče žalosti. "O ne! Ne, mali moj, če srre za takšno reč, ne ostanem . . . Moj stotnik mi je ukazal iti z mojim moštvom v Vaugnrard, in tjakaj pojdem. Pa če bi bila tam sama strela božja, vseeno bi šel. To je naravno, sam moraš čutiti." Zasmejal se je s 'smehom, polnim preprostosti, nato je dejal: "Ampak ti pojdeš z nami." Toda Maurice je s kretnjo srditega ogorčenja izpustil njegove roke. In obadva sta stala nekaj trenotkov drug drugemu nasprotji, ta ve® iz sebe, obseden od blaznosti, ki je tirala s seboj ves Pariz, od te oddaleč zanesene bolezni, teh zlih kali razpada, nastalih pod zadnjo vlado — oni pak krepak v svoj'em zdravem razumu in svoji nevednosti, in še zdrav, ker je odrasltel zase, v deželi dela in varčnosti. In ven-. dar sta bila obadva brata, druži-■ la jih j'e trdna vez, in bilo je, ka- --------,.............. - - --- __kor da se je nekaj utrgalo, ko &BB Jih je združila nenadna gneča. =»= "Do svidenja, Maurice!" "Do svidenja, Jean!" Polk pehote, 79. polk, je v stenjem masi stopil iz sosednje u-liee in vrgel množico na obcestne hodnike. Zopeit 'se je začulo kričanje, toda nihče si ni upal zapirati ceste vojakom, ki so jih častniki bodrili. In tako osvobojen, je mogel dali oddelek 124. | j polka za njimi; ne da bi ga kdo zadrževal. "Do svidenja, Jean!" "Do svidenja, Maurice!" Pozdravila sta se še z roko; pokoravala sta se nasilnosti u-sede, ki jih je ločila, srce pa je bilo drugemu drugega polno. Drugo jutro, sredi nenavadnih dogodkov, ki so sledili drug za drugim, Maurice m,več mislil na to. Dne 19. marca se je prebudil Pariz brez Vlade, bolj prenese-čan nego prestrašen, ko je izve-c.'el, kakšna burna panika da je ponoči pregnala armado, urade in minis ire v Versailles; in ker je bes ip j 'kfi'!© tisto marvečo nedfeljo kra- fc^BSsB^ I sno vreme, ss je Pariz mirno po STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" APRIL lifch 1921 Clevelandske novice. — Tekmovanje med našimi društvi, katero bo podpisalo -več delnic za S. N. Dom, je zelo živahno. Na včerajšnji seji je podpisalo dr. Carnila Tent. št. 1288 T. M. (Makabejci) za $5000 —-(pet tisoč dolarjev) delnic, dr. Lunder Adamič št. 20 S. S. P. Z. za 2,000 m najmlajše slovensko društvo, Jugoslav Camp št. 293 W. O. W„ pa za $350.00. Obširnejše poročilo o dosedanji kam. panji priobčimo v prihodnji številki. _ f — Iz Collinwooda nam poročajo, da je bila veselica dr. Tolstoj, ki se je vršila sinoči, uspeh prvega reda: vdeležba je bila izredno velika, in med navzočimi je bilo opaziti same vesele obraze. Srečka z? uro je ibila t-u-jvlečena, in dobila sta jo trgovca in člana dr. Tolstoj, L: Somrak in J. Pengal, ki pa sta srečka podarila nazaj diruStvu šle predno je bila dvignjena. Tako je urla zopet postala last društva, zakar se jima veselični odbor prisrčno zahvaljuje. — V nedeljo zgodaj zjutraj so roparji napadli in orlopallii restavracijo Carton Terrtace na Euclid a ve. in E. 14 St iih pa Hanna gledališče, ki se nahaja istotam. Roparji so v obeh krajih dobili $9.000. — Pogajanja med družbo tukajšnje pocestne železnice in njenimi uslužbenci katere zastopajo unijski uradniki, ne* kažejo nika-kega napredka. Vse je nekam mrtvo. Od strani se je namigovalo včeraj, da so delavci pripravljeni sprejeti 20-odstotno znižanje plač, ako ostanejo sedanje delavne razmere nespremenjene. V drugem slučaju pa so tudi zadovoljni pričeti pogajanja glede plač in delavnih razmer, ako opusti družba misel na "odprto delavnico". Ker pa do sinoči ni bilo ničesar definitivnega sklenjenega, so imenovali danes delavci svojega zastopnika za pogajanje kot zahteva družba. I-menovan je James H. Vahey, odvetnik 'iz Bostona. V preteklosti je on že" večkrat zastopal mednarodno unijo sprevodnikov in motormanov. Ce uslužbenci v skupnosti sprejmojo družbine zahteve, kar pa je skoro izključeno, bo pogajanju kmalu konec, če se pa podajo v podrobno raz-motrivanje, bo vzelo dalj časa in bo brez dvoma že dosti prereka-nja. _ ■ — Ob koncu Wade Ave. na jugozapadni strani mesta se nahaja globok jarek. Cesta je tam kar naenkrat odsekana, spodaj pa se nahaja prepad. V soboto zvečer je silno deževalo in Frank Drobiž iz 2289 E. 70 St. je z dvema svojima prijateljema peljal svoj avtomobil po tej poti. Cesta mu ni bila dobro znana, šipe pK avtomobilu so bile vse rosne, da se ni videlo skozi nje skoro nič, in tako je Drobič svoj avtomobil zavozil navzdol po strmem bregu. Pri tem se je avtomobil prevrnil in so vsi skupaj z avtomobilom vred treščili v 50 čevljev globok jarek. V bližini stanujoči prebivalci so, začuvši hrušč, hiteli na kraj nesreče ter pozvali policijsko pomoč. Tem pa ni bilo mogoče ponesrečencev drugače dvigniti kot s pomočjo dolge vrvi, ker je bil breg ves spolzek od neprestanega deževja. Resnih poškodb ni dobil nihče. — Žena Mihaela Henricka, 1 732 E. 41st St. je prišla prekas-no do svojega moža, ki se je obe-, sil v podstrešju, da bi ga rešila. Privezal se je na vrv, katero je imela ona za obešanje perila in ko je prerezala vrv, je imel on že zlomljen vrat. Samomor je izvršil, ker radi poškodb na nogah ni mogel delati. — V četrtek zvečer se vrši direktorska seja Ameriško-Jugoslovanske tiskovne družbe v navadnih prostorih ob 8. uri. — Policaj Sweeney je srečal zadnji petek na vzhodni 36. cesti in St. Clair Ave. nekega čudnega šetalca, ki ni imel (na sebi druze-ga 'kot nekaj nočne obleke. Dal ga je nemudoma odpeljati v Lakeside bolnišnico, kjer je povedal, da se piše Tomaž McGray. Druzega pa ne ve nič povedati. Policija išče njegove ljudi. — Policij, kateri je imel zvezo z tatovi, ki so izvedli tatvino večje zaloge tobaka iz nekega skladišča na zapadni strani mesta, o čemur smo že v soboto poročali) je bil začasno odslovljen iz službe, da se dožene, da-li je v resnici sodeloval pri tatvini. — Frank Saunders, poslovodja The Shaker Hights Country Club, stanujoč na 1264 French ave., pravi, da potroši za obleke svoje žene preveč denarja. Vsako leto, pravi, mora plačati o-krog $1,200 za njeno obleko. Lansko leto si je kupila 10 parov čevljev in tri pare šolnev. Za klobuk je plačala $45. Mož do-Iži svojo ženo tudi ljubosumnosti in pravi, da je trosila okoli lažnjive govorice o njem. Radi vsega tega je prosil za ločitev, katero je tudi dobil. Njej pa bo moral plačati $200 alimonija. —Motoristi! Gasolin se je znižal za en ce0 pri galonu. Obe The Great Western Oil Co. in Standard Oil Co. družbi sta naznanili to znižanje. Nova cena je 27 centov {za galon. — Šest oboroženih banditov je prišlo sinoči v hišo na 4602 St, Clair Ave. in oropalo pet moških in eno žensko za $1,834. Ben-nie Kozlik, rodom Poljak, se je ravno pripravljal da odpotuje v domovino, in jes. vzel iz hranilnice svoje večletne prihranke — $1,778, sedaj pa je brez vsakega centa. Drugim navzočim so bile vzete manjše svote: Jos. Eli-cicku, 1064 E. 69. St. $20; Geo. Livasikeviču $6; Sam Dimiduku $10; Paulu Sachsu, $20; Mrs. Agnes Bodovič, ki je imela v naročju malega otroka, je eden izmed banditov pretil. Roparji so prišli v stanovanje skozi zadnja vrata. POZIV! Vsem onim, ki se zanimajo za Slovenski Narodni Dom. — V našem oknu lahko vidite slike s pogreba dr. Oražna v Ljubljane, katere nam je dal na razpolago Mr Fr. HudOvemik, Povodom razprav o zidavi novega Slov. Nar. Doma je bilo mnogokrat slišati govore in izjave naših rojakov, da bodo vzeli in kupili za večje svote delnic S. N. Doma, ko hitro se bode pričelo izidata. Kakor razvjdite iz /priobčenega računa je sedaj posestvo popolnoma plačano in je sedaj prišel čas, ko se hoče pričeti z zidavo. Da je nova stavba potrebna o tem je pač vsakdo prepričan in bi bilo škoda izgubljati nadaljnih besed o tem, kajti na Itetnii delničarski seji se niso samo zastopniki društev ampak tudi vsi, ostali delničarji izjavili da žele, da se prične z stavbo ko hitro mogoče. Predno pa se prične e zidanjem je pa potrebno, da se zalgotovi pri memo svoto, da se zamore načrt uresničiti in da ne bi bili pri-morani sredi stavbe prenehati. Z ozirom na to se direktorij S. N. Doma obrača do vseh za S. N. Dom vnetih rojakov iter jih naju-ljudneje poživlja, da se v mesecu aprilu prijavijo za koliko so pripravljeni kupiti delnice S.N.D. in sicer se naj javijo pri gl. tajniku Ludviku Medvešek v S. N. Do mu ali pa telefonično (Princeton 2993 R.) ali pismeno ob veste, da jih pride na njih dom obiskat v svrho tozadevnega dogovora. Na Vas cenjena rojaki je sedaj ležeče ali se začne zidati novo 'poslopje ali ne. Ce se bodemo po-voljno odvzali, potem bodemo lahko že v drugi polovici letošnjega leta pričeli z stavbo. Na zadnji delničarski seji je bilo sklenjeno, da vsaka oseba lahko kupi za $5000.00 delnic. Opustimo že vendar enkrat naš medsebojni prepir in zavedajmo se naše Narodne dolžnosti. Zavedajmo se da je treba delati roka v roko in da so naši Slov. delavci odjemalci naših Slov. trgovcev kateri' lažje več dajo kot navaden delavec, ali trgovci naj e-nako vpoštevajo delavca 'kajti če greste na okrog vidite, da je delavec isti ki dela pri vseh veselicah in raznih prireditvah in žrtvuje ne samo svoj Čas ampak poleg tega potroši precej denarja in je s tem v znatni meri sodeloval za Narodno podjetje in storil svojo narodno dolžnost. Ce bodete vsi io vpoištevali bodemo v kratkem dosegli to kar že limo, to je naš nov Slovenski Narodni Dom. ' 1 %* Za direktorij Slov. N. Doma Ludvik Medvešek, gl. tajnik. THAIS. \ Spisal Anatole France. Tisti čas je bilo ob dolenjem Nilu vse polno puščavniških na-feelbin. Mladeniči m starci so živeli tatm posamič ali v malih skupinah, delali in molili ter se s postom in vsakovrstno pokoro pripravljali za večno 2Vvi j en je. Ni ga bilo med njimi, ki bi bil svo- Bolniki pridite k meni / bolehujoči na zastarelih, nervoznih in kompliciranih boleznih, ki potrebujejo pažnje zdravnika. Iščite pomoči, kjer jo je najti. »Pomoči, ki vas zopet dovede na pot zdravja. Natančna preiskava bo razkrila vaše resnično fizično stanje in vas lahko napoti k zdravju, in vas lahko reši trpičenja in negotovosti. Mnogoletna izkušnja, najkasnejše zdravljenje potom zdravil in elektrike. Moderne naiprave. Vse najboljše za bolnike. ! URADNE UREjTVm od 9 dop. do 8 zveč. JL^JB. « Jaz sem uspešno zdravil nove in zastarale bolezni, kot so Krvni neredi Kožne bolezni Jetrne nadlotre Želodčne nadloge Revmatizem, Srčno slabost Nervozno slabost Nervozno neprebavo Rectalne bolezni Nervozno potrtost Bolečine v hrbtu Izpahke po obrazu MNOGO ZASTARELIH BOLEZNI katere se je zanemarilo in zdravilo napačnim potom in jih niso drugi zdravniki mogli ozdraviti se ozdravi pri meni. Oglasite Se pri meni. Popolnoma odkrito vam bom povedal o vašem stanju in tudi, kaj mi je mogoče storiti za vas. Potem odvisi vse od vas glede zdravljenja vaše bolezni. KENEALY . MOJ USPEH pri zdravljenju zastarelih in novih bolezni je dosežen zato, ker sem pazno preštudiral te bolezni. Poleg tega pa so moji uradi opremljeni z vsemi mo-rednimi pripravami in inštrumenti, z električnimi vibralni-md in mekaničnimi pri tem se ne gleda na stroške, samo da se pomaga bolnikom. Ako se posvetujete z mano, boste kmalu vedeli ako se vas še da ozdraviti ali ste čakali predolgo in se vaše bolezni ne more več ozdraviti. Potem pa, ako se vas še lahko ozdravi, vas lahko naredi znanost in spretnost zopet močne, zdrave in zadovoljne. Ob nedeljah od 10 dop. do 2 pop Vrata, zapadno od Star gledališča. drugo nadstropje Yr*ta vzhodno °d Bond's Cloth. Store 647 Euclid Ave. republic bldg. " Cleveland, 0. jemu krmnemu mesu posvečal le najmanjšo skrb. Telesne bolezni in rane so pozdravljali z radostjo, ker so vedeli, da prinašajo odrešenje njihovim dušam. Tako so se izpotaile besede pre-rokove, ki je rekel: ''Vzklilo bo cvetje v puščavi." Legije zavrženih angelov so bile neprenehoma na delu, da bi premotile svete može. Zalezovali so jih«v obliki šakalov in hijen, mnogokrat pa tudi1 v ženski podobi. Kajti dasi so hudobni duhovi v resnici grdi in odurni, si na-denejo časi vendar lepo in zapelji vo vnajnogt, da laže dolfežejo fjvoj namen. Odkar se je bil stoletni starec Antonij preselil v večnosti ga med puščavniki ni bilo zaslužnej-šega moža cd Paphnucija, opata antinojskega. Postil se je mnogokrat tri dni zapored, nosil je trd spokorni pas in pri molitvi je bil s čelom ob tla, da je dobila s časoma kožo kakor velblo-dov podplat. 3 Bil je rodom iz Aleksandri je in njegovi starši sO bih -ugledni ljudje, ki so skrbeli za to, da se je izučil v posvetnih vedah. V svoji prvi mladosti je bil vdan vsakovrstnim zmotam | In lažem pesr/kom in filozofov, vži-val je umetno pripravljene mesne jedi in posečal javne kopeči.,— Skratka; živel je tako, da bi bilo nijeigovo življenje takrat skoro bolj zaslužilo ime smrti nego življenja. Toda zadel ga je žarek nebeškega usmiljenja, izpreobr-nil ga je krsčanski svečenik, in ko je neki dacn čul diakona čita-li v cerkvi: "Ako hočeš biti popoln, prodaj, kar imaš, in dajvu-bogim", je šel in prodal svoje i-metje ter ,se podal v puščavo. Zgodilo se je pa, da seje Pap. hnucij nekega dne domislil lepe plesalke Thais, ki jo ja bil često videl / Aleksandri j i, predno je začel svoje spokorne življenje, in glej: komaj mu je pal a v duišo nje podoba, že je stal majhen šakal ob vznožjo njegovega trdega ležišča. Thais je bila hči ubogih poganskih staršev. Njen oče je bill pijanec, njena mati malo prida. .Dekletce je bilo prepuščeno sam'o s'ebi in staremu sužnju Ah mesu ki je bil kristijan in je skrbel, da je bila njegova varovanka po kratkem poduku V versih rečeh krščena. Po mu cen i šk i smrti Ahmesovi pa Thais pozabi, kar je Ho, in se da premotiti po stari ženski, ki jo je nagovorila: "Sladka jacinka, hčerka svetlobe, pojdi z menoj in nte bo ti treba delati drugega kakor plesati in smehljati se." Thais je rekla: "Zakaj bi ne šla?" In odšla je s starko v An-tijohijo, kjer je postala veselje in naslada mladiega 3veta. Da pokaže svojo umetnost rodnemu me stu, se povrne Thais, takrat že ugledna in bogata, v Aleksandri, jo, kjer je imel Pahnucij v svoji mladosti dostikrat priliko videti jo, in ne moglo bi se reči, da ni rad gledal njenega plesa, ki j6 mnogokrat spominjal na najstrašnejše strasti. 'Teh plelsov se je domislil Pahnucij oni večer, ko je z grozo opazil, da je prestopil šakal prag njegovega bivališča in se bližal njegovemu ležišču.. In Pahnuclij je poklehil ter je molil: "Ti, ki si položil usmiljenje v naša srca kakor v pustinjo, doljri Bog, bodi zahval j en. Ženska, ki se je spominjam, je delo Tvojih rok, je dih Tvojih .ust. Reši jo, o Gospod, iz objema satanovega." In sildlenil je potovati v Aleksan drijo in izpreobrniti Thais. Odkril je svoj načrt staremu Pale-monu, ki je bil izmed najmodre(j-štih od menihov aintonojskih. In Pal'emon mu je dejal: "Spomni se, o Pahnucij, besed starega Antonija, ki j e rekel: ''Kjerkoli ste, ne hodite drugam. Slabo je za 'puščavnika mešati se v posvetne stvari.", Toda Pahnucij ni poslušal besede modrosti. Vzel je popotno palico in stopal ob Nilu navzdol. Žeja* lakota in vročina ga niso motile. Sinje reka mu je kazala pot in nad njim se je razprostiralo vedro nebo. Toliko čudežnega je bilo vrenaokrok, da je Pahnucij od časa do časa potegnil vso kuto čez glavo, da bi ne videl vse te lepote. In vselej, kadar je ugledal cvetoče drevo ali belo ptico, je mislil na Thais. Solnce je stalo že visoko na nebu, ko je opazil v deljavi bleščeče zidov je Aleksan-drije, svojega rodnega mesta; ko je prestopil prag mestnih vrat, je bil večer. "Tu sem se rodil v grehu," si je mislil, ko je stopal po razbeljenem tlaku velikega mesta. Otročad je tekala za njim in kričala: "Ej, kam hitiš, črni ptič?" In fantalini so metali kamenje za njim. On pa je molil: "Bog vas blagoslovi, deca." Pozno je že bilo, ko je potrkal na vrat«, hiše 'svojega prijatelja izza mladih dni. Niklas je bil bogat človek epikurejec. Ves lahkoživi iivet Aleksandrije se je shajal v njegovem domu. Pahnu-cija ukaže očistiti in maziliti. Device oblečejo puščavnika v praznično oblačilo; ;? trdega spo-kornega pasa noče Pahnucij za nobeno ceno odložiti. Še tisti večer vidi Thais v veseli družbi. Predno se ji bliža, razodene prijatelju "voj namen. Niklas pa mu reče; "Boj se Venere, o Pahnucij. Njeno maščevanje je strašno." Naslednjega dne poišče pušča-vnik Thais v njenem domu. Ni je bilo dragocenosti, ki bi je lepa žena ne bila imenovala svojo last. Njen stan je bil kakor tempelj boginje ljubezni in težko je bilo menihu prestopiti njegov prag.Dasi ni bil pokusil opojne pijače, s? je opotekal kakor vinjen, ko se je bližat krasotici. ''Moj Bog," je .molil v svojem srcu, "'daj mi moč, da premagam greh in pripeljem izgubljeno ov-čico v Tvoje naročje." —"Zaradi Tebe, o Thais, sem zapustil svoje, brate V daljnem, ljubem kraju. Izgubil' sem srčni mir in šel sem v boj zate, 'za Tvojo dušo. Daj, da Te učim nove, večne ljubezni!" — "Prepozno prihajaš, o tujec," ga zavrne Thais, "vsa ljubezen mi je znana. Paizi, da ne zgoriš ob mojem pogledu!" — "Sreča, ki Ti jo prinašam," da Pahnucij, "je nesmrtna; ne brani se je, o Thais! Tvoje življenje je sramotno. Pojdi za menoj in videla boš neznano srečo." —"Tvoja beseda je nezmisd, o tujec", pravi Thais, "Ali ne vidiš, da mi poje slavo ves svet, in Ti govoriš o sramoti!" — "Kar je slava pred ljudmi, je sramota pred Bogom. Tu stojim pred Teboj,, ženska, in Ti kličem: vstani! Jaz sem Pahnucij, opat antinojski. Priše! sem, da rešitm Tvojo dušo!" Pri teh besedah se prestraši Thais in se vrže pred menihom na kdlena, proseč ga, naj ji ne stori nič žaVega. Kajti o menihih so se govorile čudne stvari v A-kksandriji. Posebno hetere in lahkoživi ljudje so se jih bali. Pripoved alo se je, da je že mnogokrat zamlja na mestu požrla človeka, ki ga je preklel menih. In puščavnikova moiiteV je bila uslišana. Thais se je odpovedala posvetnemu veselju, je sežgala svoje bogastvo in sledila Pahnuciju v puščavo. In ko sta od daleč gledala morje, ji je rekel menih: "Resnično Ti povem, o žena, vse to neizmerno morje ni vstanu očistita Te Tvojih grehov." Stopala sta"po puščavi, po razbeljenem pesku,. Nežna noga ni bila vajena take hoje in kapuja krvi je pala na pusta tla, na njenem mestu pa je vzklila čudežna cvelica. Pahnucij pa je vzklinil: "Thais, ljuba sestra moja, svetnica !" ■Hodila sta ves dan in vso noč in prišla do zelene oaze na libijski zemlji. Talm je stal bel samostan, ki so v njem bivale redovnice. Vanj je vstopila Thais in nikoli več ga ni zapustila. Pahnucij pa se je vrnil v svo- jo samoto in po vsej puščavi se je razlegala njegova slava. Toda njegovo srce je zapustil mir in spomin na Thais se je naselil vanje. In obhajala ga je velika žalost, da je vzdihoval: "Moj Bog, zakaj si me zapustil ?" Njegovo dušo sta razdevala napuh in dvom in izkušnjava za izkušnja vo ga je obhajala. Trpel je tedne in mesece in leta. Nekega dne pa je obupal, vzel potni les v roke ter nastopil pot do zelene paze na libijski zemlji. Tam je v ozki celici na 3mrtni posteli ležala Thais. Njen obraz je bil bled in rajski nasmeh je obdajal njeni tenki ustni. "Ali se še spominjate s«iti oče, najine poti skozi puščavo" . . . ? Njene oči so zrle nepremično v daljavo. Redovnice neso njeno postelj na vrt, pod kešato figovo drevo. Tam izdihne svojo čisto dušo. Daleč naokoli se razlega petje devic, klečečih ob ležišču odhajajoče sestre. Vmes pa se čuje glasno ihtenje meniha . . . . Naš zastopnik za BARBERTON in okolico je g. Silvester Lavrič kateri je upravičen pobirati zaostalo naročnino in dobivati nove naročnike.,, Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo.. ŽELIM DOBITI STANOVANJE obstoječe iz 4 sob za tri odrasle osebe. Kdor ima kaj primernega naj naznani pri Geo. Pančur-ju, na 1423 E. 55 th. St. zgoraj ali pa upravnistvu tega lista. DELO BI RADA dobila Slovenka bodisi v restavraciji ali pri dobri družini. Zglasiti se je na 15617 Waterloo Rd. / (84) POHIŠTVO NAPRODAJ. v zelo dobrem stanju, proda se po zelo nizki ceni. Oglasite se na 1565 E. 49thSt. (84 m mmm u mmm m rnoamrn i Kam se bi podali da bi fino poročno obleko zbrali? Pojdimo k BENO B. LEUSTIGU na ST. CLAIR AVE., številka 6424. Pri njemu se vedno dobijo najlepše obleke kakor tudi venci, šlajerji in vse drugo kar potrebujemo za Tebe, preljuba moja nevesta. „ >1Sli PRIPOROČILO. Se priporočam Slovencem za obilen obisk, ker bom vedno skrbel, da boste dobili dobro blago po zmernih cenah. TRGOVINA Z ŽELEZNI-NO IN VSO KUHINJSKO OPRAVO in z vsem drugim hišnim orodjem. LOVRENC AUCIN 15406 Calcutta Ave. 1 m Ir-3 ms. XFTI ® Ir^j ® lllllllllllllllll Cenjenim naročnikom in rojakom v EVELETH, MINN. i naznanjamo, da je prevzel zastopstvo za naš list za dotični okraj g. Otto Majerie trgovec v Evelethu katerega upravništvo tega lista toplo priporoča tamošnjim Slovencem. Želimo, da mu gredo rojaki na roko in se naročijo ali pa poravnajo zaostalo naročnino za naš list pri njem. Upravništvo. Posestvo naprodaj. Veliko posestvo z dobroidočo grocerijsko trgovino, gostilno, polji in gozdovi se proda v Kočevju v sredini premogokopovv Zglasite se ali pišite takoj na 587 The Old Superior Arcade. Lahko tudi telefonirate, Central 5417 ali Ontario 2775. Vprašajte za Mr. Kresse. To je zelo dober kup in zato ne pozabite vprašati za podrobnosti. (85 KOFFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN CO. PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O. Radost in veselje se naseli po kočah v starem kraju, kadar prejmejo kako sporočilo od domačih iz Amerike. Veselje pa je čim večje kadar prejmejo denarno pomoč od svojcev v Ameriki. AMERICAN UNION BANKA pošilja denar v domovino najhitreje, najsigurneje in pošteno. Ako želite poslati denar v domovino BRZOJAVNO, m tudi če samo EN DOLAR_ pišite nam takoj za podrobnosti. NAL,pŽKI vam nosijo po 4% obresti in vaš denar je siguren. Na zahtevo vam takoj izplačamo denar BREZ da bi nas preje obvestili. Prodajalna šifkart. — Javno notarstvo. — Dobivamo potna dovoljenja. Za pojasnila pišite na AMERICAN UNION BANK John Ncmeth, predsednik 10 East 22nd St. New York, N. Y. Vas boliio zobje? Slabi zobje povzročijo glavobol, želodčne nerede, bolečine o-krog oci in tudi revmatizem. To* rej ako hočete biti pri dobrem zdravju, jih ne zanemarite. Prav lahko se jih popravi brez vsakih bolečin. Popravite jih sedaj in si prihranite čas in denar. Točna in dobra postrežba. Vsakemu spopolnim delo v parih tednih. Govori se slovensko. Dr. E. S. SNYDER ZOBOZDRAVNIK vogal E. 64. St. in St. Clair Ave. Uradne ure od 9 do 12; od 1 do 5; zvečer od 6 do 8. Izdelana v THE CLEVELAND GRAIN MILLING CO.