lihftj* In pr»safcev. iuvi dsflr«««* c.ndafs H< PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ta uprarntlki prof torti MS7 South LatraOsU Offlo« of Publloatloa: M67 South Lavadak A t«. Trtcphon«, ftoolnrall 4M4 ^VEARUin. Cmi ii»u j« |6.00 •i gu«m mii ii», M» Jtutn u. 1MI. a* HM o—, t « M*Nk «. un. CHICAGO. ILL„ CETRTBK. 14. NOVEMBRA (NOV. 14), IMO Subacrlptlon 90.00 Virlj STE V.—NUMBER 224 INGLEŽIRAZBUJ italijanske bojne ladje [ Ilirike čete zasledujejo ostanke italijanske divizije rasistični nasko-1 ki odbiti LONDON, 14. noV.—Angleži bodali strahovite udarce itah-taski bojni mornarici, pfcavl tu hijeno poročilo. Bombniki , enote angleške bojne morna-so poškodovale tri Italijan-Z bojne ladje in dve kriiarki , napadu na pomorsko bazo v lin ti. Admiraliteta poroča, da je bil Ijanski pafnik, kf je prevažal ,jni material, potopljen, dva pa poškodovana v Valoni, tvni albanski luki. AngleSka mornica je istočasno napadla ijtnuke parnike, ki so pluli i Libiji; eden parnik je bil iljen, dva pa poškodovana. Ii ho bili izvršeni v noči 11. embra. Belgrad, 13. nov. — Angleški jilci so včeraj bombardirali |julijanska oporišča v Albaniji, j« katerih italijanski vojaki od ijo na fronto, se glase sem ;la poročila iz obmejnih jev. Tarča bomb so bila El-tv središču Albanije, Pro-obmejno mesto, in ita-inske vojaške koncentracije | pri jeieru Ochridu. Drup poročila javljajo zbira Bje italijanskih motornih kolon artiljerije v severnem delu ttorja pri Koricl. Vest iz faši ičnep vira pravi, da šo bile Ike čete vržene nazaj v tem ttorju po ljuti bitki, v kateri |m obe strani utrpeli velike iz-ubc. Atene, 13. nov.—Tu prevladu-I ji mnenje, da je nevarnost veli- |k< italijanske ofenzive minila, rske čete še vedno zasledujejo anke razbite italijanske ar-e, ki beže v Albanijo, dočim [irtka in angleška bojna letala ičejo bombe na italijanske Na sto milj dolgi fronti so bili Italijani pognani nazaj. Italijan-pi na*kok na grške postojanke | pri Korici je bil odbit. Grki so egli veliko število italijanskih »v, tankov in drugega orožja. Ena albanska vojaška stotnija, Ui le je borila na strani Italija-»e je včeraj podala. Itali-Ipustili več sto ranjencev na bojiHču, ko so se morali umak-I»iti pred Grki, - ' J An/lcži in Grki ogražajo plov-Jo italijanskih parnikov na Ja-ttfMHkem morju, po katerem ora Italija pošiljati vojaštvo j" bojni material v Albanijo. 'V I ^azzu, glavnem albanskem Nnišču, so bombe, katere so ■i angleški letalci, razbile (*Wiica in pomole ter zanetile f*- Valona, druga albanska » ki leži v bližini italijanskih je l.ila*tudl bombardiranj^ Skorn vse pristane ob Ja Pjakem morju kontrolirajo an-mjf" in *r*ke bojne ladje. Anglija udari na Bližnjem vzhodu Vojni minister Eden »e vrnil v London London, 13. nov. — Vojaški veščaki se strinjajo v tem, da se bodo vojni dogodki vršili v bližnji bodočnosti v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. S to možnostjo računajo vsi angleški voditelji, kar dokazujejo izjave premierja Churchilla in povelj-likov angleške oborožene sile na lopnem, morju in v zraku. Veli-ka Britanija se je pripravila na vojne operacije. - -*- Angleški parniki že več tednov vozijo vojaške čete, orožje in bojni, material v strategična pristanišča v Afriki. Bojna mornarica v Sredozemskem morju je bila ojačana s prihodom novih enot. Vojni minister Anthony Eden se je pravkar vrnil z vzhoda v London. Njegov obisk je bil povezan s kampanjo konsolidacije vse britske oborožene sile na Bližnjem vzhodu. Vsa znamenja tažejo, da bo Velika Britanija udarila z vso silo po osišču. Pred nekaj tedni je Eden v svojem govoru po radiu izjavil, da so angleške in zavezniške sile na Bližnjem vzhodu varne. Tam se nahaja mogočna armada in Eden je zagotovi vojake, "da mi bomo udarili, ko pride pravi moment, in zmagali." Velika Britanija se zaveda, da mora obdržati Egipt za- vsako ceno. Od poraza italijanske sile v Afriki zavisi angleška pomoč Grčiji. Anglija mora storiti vse, kar je v njeni moči, da podpre Grčijo v vojni proti Italiji. Ona mora udariti po Italiji tam, kjer ji lahko povzroči največjo škodo. O angleški armadi pravijo, da je dobro izvežbana za boj v puščavah. Nemčija ne bo mogla dosti pomagati Italiji v Afriki, ker se vojaki s severa ne morejo prilagoditi klimi in vojni tehniki^' puščavah. Acopunc« for m*lling >t tp«ci>l r»U of po.Umt* pro*ld«d far »»dum llOO^ Act of Oci. t. ruski zunanji komisar m0l0-tov pri hitlerju Večja kooperacija med sovjeti in osiSčem TURČIJA OPAZUJE POTEK RAZGOVOROV Berlin, 13. nov. — Sovjetski premier in zunanji komisar Mo-lotov in člani njegovega štaba so bili sinoči gostje na banketu, katerega jim je priredil v po-čast Joachim von Ribbentropp, nemški zunanji minister. Banket se je vršil v palači zunanjega ministra in udeležili so se ga samo Nemci in Rusi. Prej je imel Molotov razgovor s Hitlerjem, ki je trajal dve uri in pol. ~ ~ Predmet konference med ruskim komisarjem in Hitlerjem knjižica, ki se imenuje Manual ni bil omenjen, toda sestanek of Slovanlc Peraoualities (po na-med njima jVpovžročil različna še Priročnik alovanskih osebno-ugibanja med diplomati in po- sti) in šteje 96 Itrani v malem litičnimi opazovalci. Rečeno je (formatu. Vsebuj* seznam odlifi-bilo le, da sta razpravljala o|nih Slovanov, mod katerimi je Domače vesti flkaAka vest Chicago. — Anton Duller, star 06 let in stanujoč na 7439 Indiana ave., po poklicu miiar, je tako nesrečno padel na tvojem domu, da jo 12. t. m. umrl za poškodbami. Dullerji so Slovenci in nekaj Duller je v je med pionirji društva Stavije fn SNPJ. Is Minnssote Duluth, Minn. Na "Rendu" v Virginiji je te dni umrla 18-letna Agnes V, Jakše, rojena v Ameriki, ki zapušča starše in več drugih sorodnikov. — V tukajšnjo bolnišnico je prišel Anton Cačič, ki si jo pri delu doma presekal roko. It Clevalanda Cleveland. — Dtie 11. t. m. je naglo umrl Math Mihelčič, star 64 let in doma s Broda ob Kolpi v Boli Krajini. V Ameriki je bH 45 let in tu zapušča leno, dva sinova in štiri Mere. Bil je član društva ft8 SNPJ. francoska delavska zveza pazpuscena Laval obnovil pogaja• nja z naciji SREDNJA AFRIKA V ROKAH REBELEV Vichy, Francija, 13. nov. — Petainova vlada jo sinoči s posebnim dekretom razpustila Splošno delavsko svozo, glavno delavsko organizacijo, in dva trusta. Slednja sta Comito dos Forges. jeklarski trust, in Co-mite Centrale des Houlllores, trust, ki je doslej kontroliral premogovno industrijo. i Nova knjižica Chicago. — Te dni je isšla Ameriška, vlada priznala Camacha Wallace se bo udele-žil ustoličenja mehiškega predsednika Wne irtve viharja P jezeru Chio I 13. nov. — Silni vi- 22J-k' «> divjali na Michigan-.. zahtevali 78 mmih žrtev. Eden tovorni P",k je potopil in 46 oseb P**ajo. Bojazen je, da so vse Fj«^ Več parnikov, ki so se Crj*1' v viharju na jezeru, še P^K' Trupla 16 moških, ki ■ * 'Shajali na tovornem par-ru * mm B. Davock, kateri P* P«>tnpi| v bližini Pentwater-. *<> bila najdena na ob- Waahington, D. C., 13. nov.— Ameriška vlada je sinoči formalno priznala generala Avillo Camacha kot novega predsednika mehiške republike, ttenr? A. VVallace, izvoljeni podpredsednik Združenih držav, je bil izbran kot predstavnik te dežele pri ceremonijah v zvezi z ustoliče-njem novega mehiškega predsednika. Camacho bo prevtel predsedniški urad 1. decembra. General Almazan, ki trdi, da je bil on izvoljen za predsednika Mehike pri volitvah v zadnjem juliju, se nahaja v Ameriki. Državni tajnik Hull pravi v svojem naznanilu, da je predsednik Roo-Hevelt imenoval VVallaceja za predstavnika Amerike pri ceremonijah ustoličenja novega mehiškega predsednika. Nekater krogi menijo, da bo VVallace igral važno vlogo v bodočih kampanjah, katerih cilj bo poglobitev prijateljstva med Ameriko. Me-hiko in drugimi latinskimi državami. svetovnih vprašanjih in problemih, o koordinaciji načrtov glede določitve sfer vpliva osišča Rim-Berlin, Japonske in sovjetske Rusije v Evropi in Aziji. Dejstvo, da sta se poslanika Turčije, in Japonske udeležila ceremonij, ko so visoki nemški uradniki pozdravili Molotbva ob prihodu v Berlin, je bilo dokaz, da bo vprašanje odnošajov med Rusijo in Nemčijo kakor tudi med Rusijo, Japonsko in Turčijo prišlo na površje v teku sovjetska-nemikih disknzlj. Očitno je, da je Nemčija za zbližanje med sovjetsko Rusijo in JapohHgc: Nemcfso umerjeni, da bodo nove komplikacije med Japonsko in Ameriko od-vrnjene, če bo postavljen mir na Kitajskem. Nemci so ea to, da vzhodna Azija pride pod ponsko sfero vpliva, centralna in zapadna Azija j)a pod rusko. Na Bližnjem vzhodu naj bi prevladoval vpliv Nemčije in Italije. Vprašanje, kdo naj kontrolira ustje Donave v Rumuniji, ni bilo rešeno na nedavni konferenci v Bukarešti. To bo prišlo na dnevni red na konferenci Berlinu. Storjeni bodo koraki, kf naj bi prepričali Turčijo, da je kooperacija med Nemčijo in Rusijo vsestranska in da zahteva sporazum med Turčijo, Nemčijo in Italijo. Ankars, Turčija, 13. nov. — Turčija na videz ni vznemirjena, vendar je jasno, da napeto pričakuje izida nemško-ruskjh razgovorov v Berlinu. Od tih razgovorov zavisi morda usoda Balkana in Bližnjega vzhoda Liat Ikdam piše, "da se Nemčija in Italija nista posvetoval z Rusijo glede Rumunije, po-h vet oval i pa se bosta z njo, pre den bosta storili tudi nekaj Slovencev, toda veliko jih manjka. Knjižico je uredil Vlaho S. Vlahovli In izdal jo je rumunsko olje Nemci bodo dobivali ^ "* rM,ovorov Vlada je dalie razpustila organizacijo delodajalcev, Confe-deration Generalle du Patronat Francaise, in več privatnih kor-poracij. Slednje bodo nadomestili posebni odbori, katere pa bo vlada kontrolirala. S premoženjem ruzpuščenih organizacij bo razpolagala vlada. Eksplozije v tovar nahna vzhodu Štirinajst ubitih in 25 ranjenih Woodbrldge, N. J.. 18. nov. — Eksplozija, ki se je včeraj pripetila v tovarni United Railway Signal Co., je zahtevala osem življenj. Razstrelim je bil« tako silna, da jo raabila šipe v hišah v Bayonnu, 17 milj stran. Truplo neke ionske jo bilo najdeno tisoč čevljov od poaorišča eksplozije. Hugh W. Kelly, predsednik kompanije, jo dejal, da povzročena škoda znaša 950,000. Petfhdvajset osob jo bilo ranje-nlh. Allentown. Pa., 13. nov.—Trije delavci so bili ubiti pri eks-)lozlji v tovarni Trojan Powder Co/ Ta kompanUa je nedavno dobila naročilo od vlade v vsoti $202,160. Sem so zdaj dospeli 'ederalnl detektivi, da ugotove vzrok eksplozije, ki je zanetila ogenj. lNew Caatle, Pa„ 18. nov. — Trije delavci ao bili ubiti, ko je eksplodiralo tisoč funtov dinami-ta v tukajšnji tovarni American Cyanamid k Chemical Corp. Ras atrelba jo porušila »»alopje, \ katerem ao savijall dinamit ^ papir. Vzrok eksplozije So nI bil ugotovljan. Ta je bila to druga Piorre Laval, podpredsednik vlade, jo včeraj odpotoval v Pariz, da obnovi pogajanja z nemškimi avtoritetami. Y Vlchyju Slavonic Press v Yorku. »e je mudil dva dni. Imel Je, - , -- i ^t^mmdit . v^>U„Kov, PeUlnom Z K^P W jt maršalom Goeringom, nemškim letalskim ministrom, na konferenci v Parizu, ki se je vršila zadnji teden.. t Potres ustavil gradnjo vojaških bas Bukarešta, IMMia. U. nov. —Čeprav je potres povzročil ogromno škodo na rumunskem oljnem polju, je gotovo, da bo Nemčija še nadalje fVala olje. Ameriški oljni magnati pravijo, da glavni ,olJnjakl niso bili prizadeti, kar pomeni, da bo olje lahko prihajalo v Nemčijo. Čistilnice olja, ki so bile poškodovane v potresu, bodo poprav-jene v nekaj tednih in potem operirale s polno kapaciteto. Cevi, v katerih toče olje do Giurgu-ja, rumunskega pristanišča ob reki Donavi, kjer ga potem nalagajo na nemške ladje, so bile v nekaterih krajih poškodovane. V Bukarešti trdijo, da Nemci niso mogli doslej transportirati čez tretjino olja, ki ga producira Rumunija. Toliko ga bodo dobili tudi v prihodnjih tednih. Dalje trdijo, da je potre* povzročil ovl re glede izvoza rumunskega žita Nemčijo. Nolvi potresni sunki, so včeraj povzročili zemeljske^ plazove gorovju. Nemška armada, ki se nahaja v Rumuniji, Je morala ustaviti gradnjo mllltaristlčnih baz. Nemški Vojaki so zdaj za posleni pri reševalnem delu. V Bukarešti,še niso dobili vseh ljudi Izpod razvalin poslopij, katere je potres porušil. iz|M>d po- [u z nio urP. drtln velike stanovanjske hiše korake 'proti U doslej potegnili 73 trupel. Ve- Doslej še ni bilo objavljeno uradno poročilo o predmetu pogajanj med Lavaiornln predstavniki Nemčija. MnujDM>»-zovalcl sodijo, da sp so raagovari nanašali na premostitev frun coske vlade v Pariz in koopora cijo_mod Francijo in Nemčijo. Očitno Je, da Je Petainova vlada alarmirana zaradi situaci-_e v francoskih kolonijah v A-1 Viki. S padcem Librevllla, glav nega mesta Gabona, so rebel pod vodstvom generalu Charle-sa de Gaulla, načelnika frafico skega odbora v Londonu in vo dltelja "vseh svobodnih Fran cozov", dobili kontrolo nad vso 'rancosko Srednjo Afriko. Is->eli so vkorakali v Llbreville zadnjo nedeljo. General Maxime Woygand, poveljnik francoske armade v Afriki, ne more storiti ničesar proti rebclem- v afriških kolo"-nijah. Možnost je, da bodo re-beli pomagali zdaj Veliki Brl-taniji v vojni proti Italiji na afriških tleh. """ ' • » I .,<41 * num« H ko Število ljudi »e še nahaja liztlil': r;: M »«»-1 p-Mi Zatiranje prevratnih nom, - nlavija in Bolgarija sta slovan-rtki državi in vsletl tega j>pd vplivom Rusije. Molotovov obUk Berlina je Iz tega razloga važnega pomena za Grčijo. U|»a-mo vseieno, da berlinska konfe-renca ne bo pognala balkanskih držav v vojno." j u ^demnajst članov posad-parnika še pogrešajo. Po- LV da se je parnik,---------- ♦. ko je v vihar-de kupovanja orožj* v EP L večjem obsegu nadaljujej«. Anglija dobi "leteče trdnjave99 ta mesec Washington, D. C., 13. nov.-Trinajst bombnikov, katere na-zivajo "leteče trdnjave , bo dostavljenih Angliji U * glasi vest iz zanesljivih virov. Predsednik Roosevelt je nedavno naznanil, da bo Amerika de-lila produkcijo orožja z AngliJ^ Angleška nakupovalna misija je naznanila, da ^ ^»^fc Bolgarija jači svojo oboroženo silo Lsofijs, Bolgarija. 13. nov. ~ (Hrfasti so |SVzvaU« več tisoč civilistov v armado, zaeno |>a so 'zanikale, da poziv pomeni »ploš-mobilizacijo. Lradni krogi so , izrazili /.adovoljrftvo z razgovori m«d sovjetskim zunanjim komisarjem HoMovom in nemškimi voditelji v Berlinu. OMak koml- »arjs P° t#h kra* gov poglobitev prijateljstva m«"1 Nemčfoj In Runi jo. državama, ki ^ta naklonjeni Bolgariji. aktivnosti v Kanadi in Ameriki Ottatfa, Kanada, 13 nov. — Konferenca med predstavnik Kanade in Amerike Je bila včera zaključena v tem mestu. Naznanilo, objavljeno po konferenc pravi, da sta Kanada In Amerika sklenili dogovor glede zatiranja prevratnih aktivnosti. Načelnik republikanske stranke naznanil resignacijo Wa*hington. I). C., It. nov. — Kongresnih Joaeph W. Martin je naznanil, da bo reslgniral kot na čelnik Ofrfdnj^ira odbora republikanske stranke, frjal je, da je sprejel to pozicijo začasno in jo bo pustil, kakor hitro bo ure dil nekatere zadeve iljute bitke v angleško - egipt skemsudanu i 'remiar Churchill napo-vdal zmago POROČILO O ANGLEŠKIH IZGUBAH Of * Kairo, Egipt, 13. nov. — Srdito bitke so v. toku med Anglefti n Italijani v okolici Gallabata. angleško-ogiptski Sudan, se glasi poročilo' poveljstva angleške oborožene sile v Afriki. Galla-bat so Angleži iztrgali iz itali-ansklh rok zadnji todon. Poročilo omenja, da so Italijani utrpeli velike izgube v bitkah z Anglefti. Več tisoč italijanskih vojakov je bila ubitih, ranjenih in ujetih. Angleški težki topovi so včeraj bruhali 'krogle na italijanske pozicije pri Motommi na drugi strani meje, letalci pa so metali bombe na Italijansko vo-, aške koncentracije v Libiji, Eritreji in Tobruku, ki so povzročilo veliko škodo. bila ena oaeba ubita, tri pa ra- njeno 3- F rey obljubil : podporo Rooseveltu Voditelji CIO odgovorni za ratkol Angleška križarka rešila 29 parnikov Poročilo o bitki na Atlantiku New Orleana, I ji.,. 18. nov,— John P. Froy, predsednik depart-menta kovinarskih unij Amorl Ake delavske federacijo, je v svo-jem govoru na konvenciji teh unij Izjavil, da bo ADF podpirala Rooseveltovo administracl jo. Delegatom je povedal, da Jo enotnost v vrstah organizirane ga delavstva zaželjlva in potrebna, obOnem pa Je obdolžil vodi-telje Kongresa industrijskih or ganizacij odgovornosti za raz kol. Oni so odklonili pogajanja z ADF gleda Izravnave razlik. "Uverjonl /imo," Je rekel Frey, "da se sporna vprašanja, ki se pojavijo glede jurlsdlkclje med mednarodnimi unijami, lahko re SI Jo. To jo bik* demonstrlrano času prve svetovne vojne. Delavske organizacije lahko oblju bij« neomejeno kooperacijo Roo se vel t ovl administraciji pri izvajanj u programa narodne obrambe in v vseh drugih ozlrlh." V svojem govoru pred delegati In poročilu konvenciji Je Frey svaril pred komunizmom In trdil, da Itfiajo komunisti važne pozicH* v unijah CIO. Kgiptaki notranji minister jo dejal, da so Italijanski letalci bombardirali Sueški prekop, toda bombe niao povzročile vollke škode. Ta jo bil šo tretji napad na prekop v zadnjih dneh. tandon, 18. nov. — Premier WInston Churchill Jo včoraj v svojem govoru poveličeval svo-aga prednika Nevilla Cfram-Iterlaina, ki je umrl zadnjo so--Iboto. "Chamberlaln," jo rakel Churchill, Mse je silno trudil za ohranitev miru. Če ni dosegel, km Je Želel, nI njegova krivda. Ko Je spoznaj, da no bo mogel odvrniti vojno, jo storil korake za obrambo svojo domovino. On, kakor njegov oče, jo odklonil vae časti, ko ao jo umaknil li političnega Uvljonja, Cham-t^rlalna so bomo spominjati kot zagovornika miru In velikega patriota." Churchill je napovedal, da bo Velika Britanija zmagala v tej vojni, čeprav so proorijolefke naloge. Mlplster za notranjo^jram-bo je naznanil, da znašajo skupne izgube 14,700 ubitih in 21.-0A0 ranjenih, odkar so Nemci pričeli bombardirati London in druga angleška mesta Iz zraka. Mamo v oktobru so nemške bom* be ubile A334 civilistov In ranile K(M)5. Vojni minister Anthony Eden Je Informiral parlament, da so Nemci in Italijani ujeli okrog 44,000 vojakov, mornarjev iu letalcev od začetka vojn«. Umdon, 13. nov. Angleška k rila tka Jervija Bay je rešila 20 izmed 38 parnikov v bitki t nemško "žepno" bojno ladjo, ki •e je vršila na Atlantiku 8. no-vemUra. Ta bitka, khje trajala dve uri, je omogočila beg parni-kom. 1 Križarka je vztrajala v bitki, čeprav so jo nemške krogle zadele In zanetile ogenj, dokler ni potopila. 66 članov posadke kriiarke ae je rešilo. Na svoj krov Jih je vzel Švedski tovorni tiarnlk. ki Je včeraj do«|>el v neko kanadako luko Koliko članov posadke je bilo ubitih, ni znsno Poveljnik krttarke Fogarty Ke. gen, ki je Ml ranjen v bitki t nemško »sijno ladjo, je šel a kri' žarko vred na dno morja. — Admiraliteta je naznanila, da ae Je 29 parnikov rešilo. !am«<1 teh Jih je 24 že v pristanih O devetih še ni nobenega por» IN LAHTNIMA SI.OVKNHKE NASOONS , rODKO*>f|5 JKOMOTE OfftM ot >M »dHnh* fcr Nmtiiliu m JU^irt- SrUv. CfcfcM»> i« ul» M krio. $M# M «*l tou. •»■* ~ ČTOIiZo |7.6l> « H - pol UU; - iMMt«* M M. »«Ucri»tiM »u«; U ^ ""It* »••*«• CH«») V^eeie cr y«.r Cbk«»» »»4 Clc«rw |7.M p«r ,emr. f.*eign evntrim *M vr y«r. t'*ur ovl—o* po lujOi m 1 ' •« ncn»ro*«nlh fl«i»kuv w imt rra^a)« HurM« (četrtič*. v» ymU fr,T- pMMMi 114., M> vri** pUlIMUlju U r •lufeju. te i« »rIMil |»u4l nluo. 1 ? /UvcrtialuK r.U. «/ JSTTM —wm ^ b. r-ur^. 0«h.r Mf.iMrr.i.U, »f*—■ 1'»"»"- •u a.nrtrr «/nly •«"» Na.U. fc*» PROSVETA MJ7-M Ho. UnM* A»... Chk.»«. UM^ta MEMIIKB or THE FKDEBATt® PajBS Datum » - primer lU^mAer M. tmemm u omUivo ikmmoI. J* • ,rn> i* pramtam, Glasovi iz Ali se Letois umakne? Slovenija na platnu Shebo>gan, Wis. — Društvo Združeni Šimenci 344 SNPJ priredi letno zabavo z lepim in bogatim programom v soboto, 16. nov., ob 7:30 zvečer v Fluderni-covi dvorani. Naše društvo je vedno skrbelo, da j« 'priredilo za članstvo in druge rojake nekaj lepega in užitnega. Tako bo tudi soboto priredilo bogat program, ki bo posetnikom nudil tjidi veliko duševnega užitka. Ostal vam bo še dolgo v spominu. I ,Na platnu bomo namreč vide-i Slovenijo, našo rojstno grudo. In kdo si ne želi videti njene le-x»te in krasote? Torej vsi. ki Želite videti nekaj lepega in inie-ti dobro zabavo, pridite v soboto zvečer v Fludernikovo dvorana L. MilotfUUk, 344. naselbin i kako boste zadovoljni. Program se prične ob 3:30 popoldne. Vstopnina je v predproda-40c. na dan prireditve 50c. Na svidenje! tauis Zorko. Ali bo John L. Lewis dr*al besedo? Ali bo prihodnji teden pustil predsedništvo CIO kakor je obljubil 25. oktobra v svojem govoru v radiu, v katerem je apeliral na delavce, naj oforhejo hrbet, Rooseveltu in voljjo republikanca VVillkieja za predsednika? . . Takrat je rekel, da bo izvolitev Roosevelta smatral za — nezaupnico delkvcev In v smislu tega se umakne kot predsednik Kongresa industrijskih unij. Ko so prišle volitve, je John L. Lewis s.svo-- jim WiJJkiejcm pogorel., Ameriški delavci, or-.' ganlzirani kakor neorganizirani, so z veliko večino izvolili Roosevelta in s tem so dali Lewi-^ *su krepko nezaupnico! — > Volitve so pokazale, da.se industrijski delavci z rudarji vred niso zmenili za. Lewisov apel. Vsa velika industrijska mesta po Ameriki so dala Rooseveltu veliko večino glasov — in to so bili večinoma deltfVski glasovi, glasovi Članov CIO in AFL. Pittsburgh, kjer imajo večino jjeklarski delavci, člani CIO, in pa rudarski distriktl v Pennsylvaniji, kjer so v~ ogromni večini rudarski delavci, člani CtO, so dali Rooseveltu 275,000 glasov večine v državi Pennsylvaniji. - V Illinoisu znašil Rooseveltova večina 94,338 —fUsov, ampak-ta večina je prišla iz Chlcaga, kjer je Roosevelt dobil 295,206 glasov večine a. in to večino so mu dali delavčl. Isto se je zgodilo V državah VVisconsin, Minnesota, Ohio, ' West Virginla, New Jersey, Connecticut, Mary-land ln Massachusets — kjer Imajo unije CIO največ članov med jeklarskimi, avtnimi, kav-čokarskimi in tekstilnimi delavci. V New Tforku je airferiška delavska stran-Ju dala Rooseveltu okrog 400,000 glasov, kar je pomagalo, da so newyorški Nemci, Italijani ln katoliški Irci ostali v manjšini in je Roosevelt dobil večino v državi. Ameriška delavska stranka v New Yorku obstoji iz članstva unij i CIO in Ameriške delavske federacije. • _ Očitno je torej, da so se člani unij CIO z največjo radostjo posIGžili prilike, katero jim je.rtil Lewl* — in so mu dali nezaupnico s tem. da so volili Roosevelta. Volili so Roosevelta ne toliko zaradi Roosevelta dblikor samo zato. da so mogli voliti proti Lewisu, unij-skemu diktatorju, ki jim že preseda, do grla! (Saj je tudi naš Tone Garden v svoji koloni v Prosveti dne 5. t. m. izrekel željo Roo-seveltove zmage samo zato, da dobi l/ewis nezaupnico in odide v pokoj!) VVdl. ameriški delavci, prtnl vsem člani unij CIO, so dali 5. novembra Lewisu pošteno nezaupnico — in zdaj jc na l>ewi*u ležeče, da drži besedo iu pusti predsedništvo CIO. *•■•» "L ^ Ali bo to storil? —• Po volitvah l^ewis mol-či kot riba. (oda oglasili so se nekateri lokalni, delavski voditelji in voditeljčkl, ki zdaj apelirajo na Lewisa, naj se premisli in prekliče l>esedo, katero je dal 26. oktobra. Kdo so ti ljubljenci T^wisa? Večinoma levičarji ali komunisti, kuterim 1m?wIs že leta daje največjo l»otuho, ki jih na Nkrivnepi taplja po plečih in katerim je naklonil le|»e slulftie v Kongresu induntrijskih unij! Nič Čudnega ni. da ti ljudje hočejo, naj bi njihov junak snedel besedo in se ostal na čelu CIO — —• -r- Ampak komunisti pri CIO so v veliki manjšini: vsi vplivni voditeljij teh unij so danes odločno proti LevvUu, kar so pmkazali z od-- prto aktivnostjo /a ROosevtltovo zmago. Voditelji unije oblačilnih delavcev, tekstilne unije. avtomobilske unije, jeklarske unije Itd. — rso zadnje dni izjavili, da 'pričakujejo, da bo John I. !,e\vh držal besedo in odšel v pokoj. To dolgih j»etih.letih je zdaj prvič prišla priložnost za mir med ameriškimi organiziranimi delavci — med velikima organizacijama CIO in AFL; izjavila se je prva priložnost za ^draženje teh dveh organizacij. Vsa ta leta Je titl John L glavna zapreka miru in združitve. . • In nikdar ni bil mir. ni bila sloga med or-gsttiziranlmi delavci v Združenih državah tako krvavo potrebna kot jle danes —- ko je tre-ba mergičiTo braniti delavske ekonomske in socialne pridobitve zadnjih nedmih let in ko je obenem treba (»raniti' demokracijo Amerike pred totalitarsko grožnjo od zunaj in totnlitar-skim strupom <*( znotraj! v John t. L?wis! — Pridite, ogledujte, podušajU uživajte Cleveland. — Kam pa naj gremo, se bo marsikateri vprašal, ko bo pogledal naslov tega vabila, da bomo gledali, uživali in poslušali? Malo potrpljenja in vam bo jasno. Kot je že v številnih dopisih razjasnil naš agilni tajnik prosvetnega odseka S. N. doma, se pod pokroviteljstvom Narodnega doma vrši spominski* razsta va slik pokojnega našega umetnika H. G. Peruška. Razstava se je pričela v soboto, 9. novembra, in se zaključi v nedeljo, 17. novembra. Kaj in kakšne slike so razstavljene in koliko jih jY ter vse, kaj bo na programu, je že razjasnil in povedal Erazen Gor-she. Kar imam jaz še ponovno pripomniti je to, da vas vse skuhaj povabim, od blizu in daleč da še te razstave udeležite in u živate umetnost, katero je našli kal na platno z umetniško dušo in z ljubeznijo do človeka in vero v boljšo bodočnost delavstva pokojni Harvey Gregory Perušek. Najbrže je to zadnja ražstava slik našega pokojnega umetnika Zato naj nihče ne zamudi te razstave, s tem mislim ii Clevelan da in bližnjih naselbin, zelo bo mo pa ponosni na tiste, ki bodo prišli iz daljnjih krajev. gled slik se ne računa nikake vstopniiie. Prosimo pa tiste^ zmorejo, pa naj bodo organizacije ali posamezniki, dfc kupijo eno ali več slik, ker s tem nudite tolažbo in žlvljensko eksistenco ženi in hčerki pokoj nega umetnika. .H. G. Perušek je bil umetnik bodočnosti in ni zapustil svojima dragima gmotnega bogastva. Dlrektorij Slovenskega narodnega doma se tega zaveda in je dal dvorano za razstavo brezplačno. Torej še enkrat apeliram na vas, pridite ir\ posetite razstavo in po možnosti "kupite sliko. Glede bojazni moram povedati, da se ne bo nobenega sililo, naj kupi sliko, vsakdo se bo mogel sam odločiti, na vprašanja pa seveda dobite pojasnilo. Kam pa na Zahvalni dan, 21. novembra? Mislim, da ste že u ganili, kam vas mislim povabi- Vnakega neka) -Akren, O. — Industrija kavčuka v tem mestu je čedalje v vetjem razmahu, nekoliko tudi radi oboroževanja. Toda novincem je težko upati, da bi kdo de-0 dobil, dokler niso uposleni vsi oni, ki so bili pred par leti odslo-vljeni. Delo je šesturno in založi se toliko ali tudi nekoliko več ko prej osem ur Enako so i;udi profiti družb enako veliki kakor prej. Ako bi vse industrije po Ameriki upeljale šestur-ni delovnik, bi brezposelnost, ki je ena največjih rakran v tem desetletju, najbrže hitro izginila. Vsa izboljšanja v kavčuka rsk i h tovarnah je pripisati u-niji United Rubber Workers of America (CIO). Na društvenem polju je vse nekako stabilno.1 Sem pa tja kdo umrje in tako se krčijo vrste slovenskih priseljencev. Tukaj rojeni slovenski potomci so pa že kar pravi Američani od rojstva naprej" Ne le SlovenjTi, marveč tudi drugi priseljenci polagoma tonejo V ameriškem "melt- /clutka krivda, ker za v*ak< »lalost so šnle. vice ne vpeljefe tečajev, da bi prej snubce^ jpoučile, kako se j* treba obnašati, da so bolj ljubki? Napredne Slovenke so pokazale na svoji 30-l#t»ici, da ne nosijo tega imena samo na papirju, ker pokazale so zopet, kakor že večkrat prej, svojo naprednost tudi v dejanju na kulturnem in društvenem polju. Ne greni v podrobnosti programa, ki so ga imele 27. akt., rečem le, da je bU res lep in zanimiv. Navzoče občinstvo vam je z velikim aplavzom izkazalo priznanje. Navzoč je bil tudi, sodnik £rank Laushe. V kratkfem goyory je naj prvo omenil nekoliko zanimivih zgodbic iz sodnije, potem pa je prišel na točko 30-letnice. Rekel je, da bi moral imeti kamm-to srce, ako bi se ne udeležil tega slavja, ker je bila njegova mati ena od ustanoviteljic tega društva. Govoril je slovensko. Priznanje takemu vrlemu sloven skemu sinu. Ni čudno, da je tako priljubljen, in sicer ne samo v Clevelandu, ampak nanj so lahko ponosni tudi Slovenci izven metrqfrole. Neki zastopnik Prosvete je bil malp kritiziran od dobrega dopisnika, češ aH ni dovolj polja za agitacijo v Clevelandu. Noja, Ton^, drugič pa glej, da »e pred odhodom "pokorna javiš" in vprašaš za "potni list". Šment, da človek ni nikoli dosti kun-šten. Neki dopisnik je omenil v Prosveti samo slabe-4*lrani beclar-stva, pozabil®" je dobre strani. Ko bi videl, kako se je v moji sftLnik v Ameriki talitap*" troeve «1 i z blagom, iz njski plači, ves svet in tek- zmaga to-bodo zala-im ob su- Vsakdo ne prenese ing potu". Kakor so bili pred e no generacijo redki naseljenci, kil n'^0'č nek parček polju so razumeli angleški, tako bo čez boyal , krožniki in pi8kri, bi bil desetletje težko najti Slovenca v ^ navdužen bačiar. Je pa res, Ameriki, ki bo znal ah še govoril |da bečlar ,e ^^ zaInu_ di v življenju, kadar so res poljubčki sreče, namesto kuhinjske posode. Nekateri dopisniki obrnejo kHtiko za napad, čeprav je pre cej'razlika medtobema. Poštena slovensko. Da, Časi in razmere se spreminjajo.| Pri pogledu na članek v Prosveti "Kam jadra Amerika" se mUzdi, kot bi Amerika s svojimi 130 milijoni prebivalstva nesna-la reševati svojih notranJUi_ig mevali z ameriškim blagom, izdelanim po mnogo višji plači. In to lahko povzroči veliko gospodarsko krizo in brezposelnost. Ce bi pa hoteli tekmovati, bi morali delati dolge ure za be-reško plačo. Dolar bi ne imel več te cene kakor jo ima danes. Vse t® lahke povzroči notranjo krizo ali celo revolucija Takrat bi pa trozveza imela priliko, da udari po Ameriki. V takem položaju Im bil notranji nemir lahko prav tako nevaren kot od zunaj. Ni čudno torej, da tudi tisti, ki so bili ob prlčetku sedanje vojne navdušeni za Hitlerja, so pričeli spreminjati svojf mnenje in so daaes za to, da se Angliji pomaga z vsem vojnim in drugim materialom, razen z vojaškim. Zakaj ^ če Anglija izgubi vojno, bi bil to tudi velik u-darec za Ameriko. Httda politična vojna je za nami. Razlika med Rooseveltom in Willkiejem je v tem, da je prvi bolj naklonjen delavcem in navadnemu ljudstvu, dočim je Wiilkie naklonjen Wall streetu. Toda ameriško ljudstvo je iia^ klonjeno Angliji in tako bo moral biti tudi predsednik. Brezposelnosti pa ne bo odpravil ne prvi ne drugi, razen ako drastično skrajšajo delovnik po vsej Ameriki. Članica z zapada je omenila, da rada čita M. Babnikove dopise (tudi pisec). Ampak pravi-jo, da smo ljudje šele tam, kjer so tudi ženske zraven. Tako se mi tudi dopisi zde bolj družabni če sfe ve dopisovalke pogosto o-glašate z njimi, in sicer ne Je Milka Babnik, pač pa tudi druge — Dušak, Moseley, Možje, Pav čjič, Novak, Glogovšek, Tursich ih več drugih. Kaj pa, če bi se še Bolha iz Akrona vam pridružila? ■ Jotteph I rman, 535. rdeče barve Ze pri površnem opazovanju lahko ugc zunanjih problemev. Ali naj je povsod na mestu, sa merika roke križem drži in se nel^ireba pravilno razume-oborožuje, dasi so se evropski in azijski diktatorji zakleli in kar že tudi delajo, da bodo vse pogra bili, kar ne gre zlepa pa zgrda? In Amerika ni izjemar Ali se nič ne učimo iz evropskega položaja? Pravijo, da je ženske težko razumeti. To velja tudi za moške. Le vprašajte zastopnike listoma li tiste, ki agitirajo za izozbraz-bo med ljudstvom. Ce te zastop- tl. Seveda na koncert Zarje Pri Zarjimh koncertih je obilo duševnega užitka popoldne in mnogo neprcslljene zabave zvečer. Na letošnji Zahvalni dan hočejo dati še večjo mero užitka, in sicer z opereto "Srce in denar". Le pridite, bost* vide- Italijanska armada v Afriki kot v Grčiji nima sreče. V A-friki je obstala v mestecu Bara ni. Sedaj je precej verjetno, da je bila resnica, kar so slovenski fantje pripovedovali po svetovni vojni, namreč, da je zadostovalo, da so sdmo Kape -pokazali na bajonetih iz strelskih jarkov 4n že so Italijani pobegnili. Ako bi Anglija ne imela z Nemčijo o- nik pobara, da se naročiš na list Javiti, W bilo kmalu konec Mus- ali kupiš knjigo, je cent tako ve-ik kakor dolar, kadar gre pa za j pijačo, tedaj ni nič škoda denarja in se dela z njim kot bi ga hruške tresli. Takrat se nam dolar vidi kakor ceht. Slovenci imamo poleg slabih solinijevd komedije. , Nasprotno pa so Angleži pokazali, da so večji jun«ki;kot smo kdaj mislili. Zdaj že tudi bolj poredkoma slišimo ali čitamo, da Anglija vodi — imperialistično vojno tudi lepo lastnost gostoljubno- Tistih, ki so tako mislili, je bilo sti. Pri mizi rta zabavi Napred- precej tudi med Američani. Se- uih Slovenk v Clevelandu soje- daj pa spoznavajo, da to ni več deji trije rojaki. Vsakdo je ho- imperialistična na, marveč tel več vedeti. Prvi je trdil, da prvi vrsti za svobodo in demo- s<^>ennsylvanski rojaki najbolj kracijo velikih in malih narodov gostoljubni, drugi, da so Cleve- Jasno je, ako Anglija zmaga.-da landčani. Tretji je poslušal, se bodo narodi, ki so zdaj podjar- v c as i h za všesmi popraskal in mljeni pod nacijsko aH fašistično rekel: "Ja, ja, Pennsylvančani. Clevelandčanl, Ohijčani, ja, ja --" in kompromis je bil "dosežen. Ni čudno, te so nekatere vdo-| vice tako previdne pri zopetni ženitvi. Kdor je videl igro ,vSnu-bači^iprl Naprednih Slovenkah SNPJ v Clevelandu, jim ne more zameriti. Prvi snubač je bil ne-| roden ko tele, drugi'je bil pože- peto, sčasoma zopet lahko svobodni. Drugi važen vzrok vojne je svetovna trgovina. Nemčija, I-talija in Japonska so menda sklenile trozvezo največ iz razloga, da se polaste svetovnih tržišč. Ako se to zgodi, bo Anglija z Ameriko vred tako udarjena, da si tega še ne moremo predstavljati. Tedaj ne bo sa- ruh, tretji pijanec, četrti skopuh, mo devet, ampak bolj gotovo Ce so snubači tako nerodni, jel dvakrat devet milijonov brezpo- I Mavri pri l*%ll«a Mig. (o. v Ne* Vorku gla«ujej« KI-do rrpre/rntaeije pri kolektivnih pogajanjih. Pri volit>ah Je zmagala unija električarjev ADF. Obisk vzhoda Latrobe, N.—Pred par meseci sta šla moj mož in sin Joseph Mineolo, Long Island, N. Y., pogledat starejšega sina Johna, ki je za letalskega inštruktorja na Rooseveltovem letališču. Jz nekega vzroka takrat' nisem šla njima. Pred par tedni pa-se dogovorimo s sinom Josephom in Rudolfom Fradelom, bratom mor jega moža, da gremo obiskat Johna 26. okt. Okrog petih zjutraj zasedemo nov sinov avto in se odpeljemo po Lincolnovi cesti. Jutro je bilo megleno in tu pa tam po gorovju zelo gosta megla, da je bilo treba previdno VoaitL Ob osmih se je pokazalo solnce in smo potem itneli zelo lep dan. Nudil se nam je krasen razgled po gorah in dolinah; listje na drevju se je že spremenilo v pestre barve in bil je veličasten pogled na delo narave. Vozili smo se skozi . Gettysburg, katerega bojne poljane je gl. tajnik Fred A. Vider tako dobro opisal. Bila sem že večkrat tam in sem vedno mislila, da bi enkrat opisala zgodovinske zanimivosti, seveda ne tako dobro kakor je br. Vider. Sli smo dalje preko Appala chijskega gorovja. Do Paoli, Pa. smo šli po cesti 30, tam smo vze li cesto 202 do Somervilla, N. J. naprej pa cesto 22 do Newarka N. J. To mesto se mi dopade ker izgleda čisto in ulice lepo urejene. Naša cesta nas je vodila nekoliko bolj visoko, da se nam je nudil lep razgled- Okrog mesta je močvirje, kar za tiste kraje ni nič novega. In tu so velike tovarne in zgradbe. Seveda imajo naprave, da se voda odte !ka, in zraven so borne koče, zbi le iz zarjavelega pleha, starih desk in papirja, z drugo besedo "Hoovervilir. In tu živijo ljudje Nismo se ustavili, da bi si ogledala. ali vse izgleda, da tu žive brezposelni reveži, ki si napra jvijo zavetje za silo kakor znajo j in morejo. In,tako se vidi na eni strani -veliko razkošje in boga Jstvo, na drugi pa mizerija In revščina V mesto New York smo prišli lm) llollandovem tunelu pod reko Hudson. ki je nad miljo dolg. Kakor hitro prideš skozi ta tu-jnel. se takoj znajdeš v veliki ,^'nječi. hrušču in trušču in moraš paziti, da se ne zapelješ. Tam «o kar tri ceste druga vrh druge. Po vrhnji t6če električna, ki neprestano šviga sem in tja. Poslopja so visoks. da kemaj \1diš U>sU« as •. strsai.) vimo da imajo žene mnogo večji smisel Ji! ve kakor moški Tega seveda ne smerao „3 sovati slučaju ali morda abstraktnemu L/ čutTu" Ž€n8k' marveč 8am° Žena navadno izbira barvo svoje obleke klobuka po svoji zunanjosti ali barvi iJ Prava najljubša barva pa se ne izbira iz [j njih, marveč jtamo iz notranjih .razlogov V kdo ima rad tisto barvo, ki pač najbolj um varja njegovemu značaju. Zato drži tudiS de barv pregovor: "Reci kakšno barvo L rad, pa ti povem, kakšen -človek si !" pov ti, aH si po naravi resen ali vesel, ali si mu holičnega ali koleričnega temperamenta si tlolasi ljudje imajo čisto drugačne težnje! barv kakor temnolasi. , Vzemimo primer, da je najljubša barva kega človeka rdeča. Rdeče ima vedno nc izzivalnega v sebi. Rdeče, je nekoč rekel G( tbe, bode v oči. Vsak človek ne more preti sti rdeče barve. Zato je treba srčnosti in nergije. Miren iri plah "človek mora imeti cej srčnosti in energije, da bo mogel dal zdržati med rdečimi stenami. Samo živali energični, impulzivni in borbeni značaji bijo rdečo barvo. To so ljudje, ki niso v< ugodni svoji okolici, ker so kolerični, iudJ ni, lahko se navdušijo, prav tako lahko pal di razburijo. Veselijo se razkošja iu sijal ker je rdeča barva barva moči, dostojanstvu zmagoslavja. Modra barva ima popolnoma nasprotni n čaj. -Kakor ljubijo aktivni ljudje rdečo bi vo, tako je modra barva mirnih, morda i temperamentnih ljudi.. Tudi zelena barva mirna. Vendar pa je razlika med ljudmi, so zagovorniki zelene ali modre barve, 'U na barva ima v sebi neko skladnost. Ona pri stavlja sredino med aktivnimi in pasivni barvami, ker je zmes modre in rumene b ve. Kdor ljubi zeleno barvo, je vedno harn ničen človek; je mirnega, prijetnega in mirljivega značaja. Mir ljubiteljev modre b ve ima nasprotno žig sebičnosti/ Taki lju< so pogosto pravi egoistični flegmatiki, ki je samo do lastne sreče. Ce se "nagibajo <1 "hladno" modri barvi, imajo nedno tudi hla< stre. Nič jttTne navduši, njihovi- interesi neznani, načM mišljenja pa trivialen. — L bitelji zelene barve so tudi flegmatični lju< Toda topla rumena barva, ki je komponen zelene, osvetljuje in ogreva to flegmo. Ljuc ki posebno ljubijo rumeno barvo, so na v no pametni, pa tudi drzni. ♦ Modra barva ima popolnoma drugačen čaj, če se pomeša z rdečo in prehaja v vijl často. Rdeča barva daje hladnosti modre plo noto. Vijoličasta barva je Navadno n ljubša barva starejših gospa. Na ta način lahko spravimo preveliko I Knjenje do posamezne barve v zvezo z zna jem in temperamentom človeka, seveda moramo vedeti, da je m§d posameznimi ekst mi mnogo prehodov. "Življenje" v mrtvih snoveh Da ostre meje med živalskim in rastlin* svetom ni, temveč, da prehaja živalski svet lagoma v rastlinski in narobe s celo vmesnih oblik, nam je že davno r-nano.i pa nam je.umljivo, če slišimo, da tudi med vim stvarstvom" in "mrtvo naravo med žn stvom in rastlinstvom po eni ter rudninami drugi strani ni ostrih mejnih črt. ln ven je Uko. Nekateri raziskovalci trdijo. ^ Ameriki. Na vodoravno obešeno f co so obesili utež. in sicer tol^o ^ palica komaj še prenesla ne ds bi s i Recimo, da je znašala utež 100 KIT dan se je izkazalo, da vzdrži V*"*« tretji dan 120 itd., torej teto. tfi prvi da« v trenutku prelomil«- -^ « je tedaj "treniralo" nik trenira m«ke. K. » Hrj^, rfb po dolnil prereiah In iskali. odkrili pojav, k' lr..r« z ojačenimi miiieami P" Na kraju, kjer j. f^ kjer je železni polici najbou i ds se prelomi, so t^ij Mrtva kovinska ms-:< se je « f4. belila in ojačila kako o nekakšnem življenju T„ je reakcij.^... „ ■tudi p* kako o neKasunt'!" ,:uki tud »1 mojo v isti obliki ob vsak, pn^jh | bitjih, n. pr. pri drev,<.h. JR se nn tem mestu TJ zM^S prelomnici človeška kost. ki k spet zacelila .] di niso nič drugega nego ist. [ ^cru. NOVEMBRA ............ Novice . V starega kraja prosvkta ji primor j« K— iijb avgusta. — Na ^n način je prišel ob živ- E 32 letni posestnik in go-r Rudolf Puatoalemšek na ivcu Podjetni in delavni mož L »red nekaj leti postavil na metrov visokem prelazu Lu po katerem drži cesta Kamnika čez Črno dolino v ji grad, lično leseno hišo in | v njej gostilno. Njegova lljubns gostilna je prav do-,iel odmor na dolgi poti tu-Kin potnikom*zlasti pa av-Ubilistom in voznikom, ki sd tu radi ustavljati. Gostilna prav na samem in na obe Li je daleč do prvih sosedov. Zadnje deževje je razrrtehčal^ In za hišo in plazovita zem-je pritisnila ob steno kletij je zidana za hišo in prisle-ob hrib. Stena se je ne-,0 nagnila in pritisnila ob vin«, ki se je pritisku mak* vdal in sesul. Ko se je nagni-gtena, je počil tudi strop, ki v obliki debele betonske plo-[vsrovsl klet pred vročino. bo pri tem pa je bilo» da ska plošča ni bila armira-i ielezjem. Gostilničar Pustoslemšek je Iv klet reševat sod, da gl*-p*i» ne zdrobi. Ko je premaknil f »e je nagnila tudi stena, ki potegnila za seboj strop. Belka plošča je pod težo zem-ki je bila naložena na njej, in se z glasnim truščem | na ubogega moža. ki je ■ostal pokopan v kleti. Ob nesreči je takoj prihitela , da reši moža iz nevarnega [položaja." "Tu kopiji," je zakli-mož, "pa ne preblizu glave, me boli!" Žena se je zastonj šila. Tako težkemu poslu ni Ikos. Nekdo, ki je prišel mitje tekel proti Novi Štifti po e sosede, ki so potem odko-i nesrečnega Tustoslemška. he še živ, vendar hudo pofiko-i«n. Pod pritiskom betonskih Hi go «e mu zlomile obe nogi hrbtenica, na glavi mu je zU velika rana. Pa tudl notra-poškodbe so bile najbrž hu-!■ Ko je bil osvobojen teže, je 8e govoril nekaj besed, nato pa o izdihnil. NAMENITA ODKRITJA V UNOMERU, NEDALEČ METLIKE Draiiti, 30. avgusta. — Naša arfrina ^skriva v sebi veliko vik) starin iz vseh mogočih finskih dob.' Nič čudnega to zemlja leži v osrčju, preko epa so se vrstila vsa velika »nja narodov, ob velikem predan ju v začetku srednjega | pa tudi že davno prej. It mladi »kamene dobe poznamo čvrsto seliŠČ: [m jamah, kakor ' Potočka zijalka, ki jo je pred " raziskal prof. Brodar; po pirjfh. kakor stavbe na koli*' ljubljanskem Barju; ra-* teh pa se tako imenovane f* [*«tsje. Teh doslej nismo '^i, zdaj pa smo takšno od-I v idiličnem Vinomeru blizu ike M<> je nastala ta naselbina? J0"' prišli do nje njeni nc-N stanovalci? Njihova pot |*koliko zagonetna. Prebival-dolM-, ki soT)ili že kmečki, so iskali .svoja naselja *«no ol, rekah in ob njih je ■ v«xlila pot za novimi selišči. •»lava,in Tisa so bile ■ «»l, katerih so se gi- razne druge kraje. Že primera imen Metlika in Metullum je precej zgovorna. Toda preveč smo se oddaljili od našega predmeta. Ugotovili smo, da je bil prebivalec v Vinomeru kmet. p tem priča že dej-stvo, da si je izbral za svoje naselje puhlico, mehko, rodovitno prst. Vas je stala na široki terasi, s čudovitim razgledom, na severovzhodu pa je bila zavarovana proti neprijetnim vetrovom. Studenec Orehovec, od koder izpeljavajo prav zd«j vodovod na banovinsko posestvo v Vinomeru, je dajal našim davnim prednikom vodo. Naselbina je bila zelo velika. Le škoda, da je mnogo prastarih ostankov uničenih. Na terasi, kjer je stala, so njive jn trsnice. Puhlica leži tu okoli 80 centimetrov visoko nad naselbino. Zaradi oranja in rigolanja je bilo razdejanih najbrž mnogo starin. Treba je bilo iti samo po vsej terasi, ki meri skoraj en hektar, pa si našel vse polno ostankov starih loncev in artefaktov, kamnitih sekir, brusov in podobnega. Sele lani so postaM pozorni na "Črepinje in podobno šaro" in obvestili o tem ljubljanski muzej, ki se je lotil razkopavanja pod strokovnjaškim nadzorstvom kustosa dr. Ložarja. S svojimi (f^lavei skuša zdaj rešiti to, kar se rešiti da. In tega, kakor kaž& bo le še precej, zlasti zaradi tega, fker je naselbina velika, saj je morala šteti po približni ceni-tvi^koli 35 hiš. Naselbina je, kakor smo že povedali, iz neolitika, starejše ml«dokamene dobe, torej približno iz četrtega tisočletja pred Kristom. V tej dobi ljudje še niso pcznali kovin. Stavbe na ko-' leh z Ljubljanskega Barja segajo v nekoliko mlajšo dobo, v ku-prolitik, ko sta bila že znana baker in tudi bron. Za sedaj je razen ostankov, ki so bili najdeni na površju zemlje izkopana ena hiša. Po njej se vidi, da je moral naselbino rm*iti požar. Ali so padli naseljenci, kot žrteV" kakSttčga bojevitega plemena, ali pa jih je zadela elementarna nesreča — po-ŽJir — za sedaj še ni mogoče ugotoviti. Po drobcih sežganih kosti, ki so očitno Človeške, se lahko sklepa, da je moral vsaj en prebivalec hiše zgoreti s stfojim domqm vred. ~ Kako je bila hiša zgrajena? Na način, ki ga v Beli Krajini in drugje tudi še zdaj uporabljajo za preproste sadne sušilnice. Okoli pletene stene je orne-tana ilovka. Ali pa tako, da je med dvema pletenima stenama natlačena ilovka'. "Sledovi tega se še dobro vidijo na sežganih ostankih ilovke, ki kažejo odtise debelega pletenega protja V hiši sami so pod 15 do 20 centimetrov debelo plastjo pepela in oglja odkrili marsikaj zanimivega. Našli so ostanke Ion cev, ki se odlikujejo po skrbno Čeprav preprosto izdelanih orna-mentih. Ponekod so ti onlamen-ti narejeni kar s prsti, drugje j* s posebnim orodjem v tako imenovani trakasti tehnikf (Band-keramik). Pri nas poznamo, to tehniko samo iz poznejših stavb na *koleh. Najbližje najdisčej podobnimi ostanki je Vučedol na Hrvatskem. Kolov, na katerih je hiša stala, za sedaj še niso dobili. Našli so mikrolite, majhne V erjctno je, vfoomerske za orodje, nadomeščali nože, svedre in podobne predmete, ki jih je potreboval že naš davni pred-Inik. V prejšnji dobi — mezoliti-ku — je bila kultura kamnitnega orodja zelo razvita. Vsi iidelki tistega časa so skrbno obdelani in veliki (artefakti, z (Mševe ia iz Nevelj), v dobi vinomerske naselbine pa se vidi, da je tehnika izdelovanja zelo nazadovala. To je tudi eden izmed dokazov, da tedanji prebivalec naselja ni bil lovec, ki potrebuj« oatro in veliko orožje, ampak poljedelec, ki ima v tem pogledu manjše, skromnejše potrebe. Drugi dokaz bi bil to, da niso našli nikakršnih ostankov velike divjačine Medved in mamut v tisti dobi tudi nista več Živela v naših krajih. Zelo zanimivo je odkritje tla-ka iz slabo žgane ilovke. V poznejši hallstadtski dobi je bil tlak neznan, tu pa ga najdemo mnogo stoletij prej. Ohranilo se je pet lepo zloženih opek in nekoliko dalje še nekaj posameznih v raznih medsebojnih oddaljenostih. To kaže, da je morala biti soba precej obsežna, da je imela najmanj-štiri metre v kvadratu. "Razen tega pa so našli v tej sobi še nekaj, kar je pri nas edinstveno. Prave statve v stilu istih, ki so jih pred kakšnimi sto leti uporabljali v Beli Krajini in tudi po drugih naših krajih, zlasti pa v bližnji Hrvatski. V ilovki so odkrili dve preluknjani vretenci, ki dokazujeta obstoj statev. Več luknjic, ki je bilo odkritih, kaže, kje je stalo nasnovalo. Sedem centimetrov globoka poševna luknja kaže, kje je stalo ogrodje statev. Kakšna odkritja lahko še pričakujemo? Najbrž še zelo značilna, kolikor lahko sklepamo po številnih ostankih, ki jih je plug prinesel iz globine na dan. SIcer pa bo treba za podrobno raziska-nje naselbine v obsegu, ki je zdaj približno določen, najmanj pet let vnetega dela, AH bo mogoče najti tudi dobro ohranjenih ostankov? Nekaj upanja je. znabiti ao bile nekatere hiše niže, kakor je segal plug. Morda jih je trša • ilovka ohranila. Zemlja je pač takšna, da Časih ohranja, časih pa neusmiljeno uničuje. . Vseksko pa l»hko že danes napravimo nekaj pomembnih za (Ijučkov. Vinomer je naša prva lana naselbina iz neolitika, ki jo poznamo. Človek, ki je tu živel, ni bil lovec ali zbiralec sadežev, ampak kmet, obdelovalec zemlje. 5otem: naenkrat dobimo tu nov kulturni krog — trakasto keramiko _ ki je značilna po svojih ornamentih v cikcaku, krogih, trikotnikih, pa tudi po prvih primitivnih risbah, kakor so na primer tekoč pes itd. Najdba je za naše kraje zelo važna in vs' predmeti, ki so bili doslej od kriti, so vezani na eno samo naselbino. Črepinje so lepo izdelane, delno i* Črne, delno pa iz lepo rumenkastorjave gline. Njih Število je ogromno, toda za se daj še ni upanja, da bi bilo mo goče sestaviti iz njih posode, ker so raztresene in med seboj pomešane, kar je posledica preora vanja zemlje. Nekatere so iz iste dobe kakor v najdišču Nemšk' gori pri Krškem. Iz tega bf morda dalo sklepati, da je na Helbina obstajala zelo dolgo. Zns čilna najdba je del lončka, ki so ga nosili na vrvici. Več takšnih lončkov poznamo iz poznejših dob> zlasti z Barja. Vlnomersk bo najbrž najstarejši. Tud ostanki skodelice na nogah, ki n prav pogosta, so bili najdeni. V hiši so odkrili tudl barvaste kamenčke. Poznajo se jim zareze ki pričajo, da so nekje viseli. To bili najbrž skromni okrask: se so todlelke iz kremene«, kiVo »lutfll'ted.njlh preMvricev Glasovi iz naselbin , (Nadaljavaaja s 1 strani.) do vrha. Človek se nehote vpraša, kaj je treba vse na en kup stlačiti, ker je Amerika tako velika, Končno smo se prerinili škoai mesto in doeegli Mineolo. Tam v bližini je obširno Rooee-veltovo letališče in nove vojašnice, kamor bodo zdaj pošiljali naše sinove na veibanje. Na naš cilj smo prišli ob 5:30 pop. in bili veseli snidenja. Johu-ny je par minut prej prišel na zemljo z učencem, potem pa je vzel večje letalo iu nas popeljal tračne višave. Bil je lep razgled na zemljo, vsa posejana s lišami in drevjem. Po večerji nas je peljal z avtom v mesto New York, ki snio si ga ogledovali par ur. Sli smo tudi na roadway, kjer so visoki nebo-IČniki in razkošno opremljene trgovine. Kaj takega se ne vidi vsakem mestu. Tam gre tudi ulica skozi veliko poslopje. Bili rno Že utrujeni od dolge vožnje ?n si želeli počitka. Tako smo se odpeljali nazaj v MlneOlo, Drugo jutro smo šli spet na stališče, kjer nas je Johnny spet aaložil v letalo, nas odpeljal nad vojašnicami, nad svetovno razstavo in preko mesta nad Atlantsko morje. Tam je preletel okrog kipa Svobode, da si ga dobro »gledamo. Pred 28 leti sem ga prvič videla iz daljave, ko sem os pel a v to dešeto. Takrat nisem mislila, da ga bom kdaj vi ela tako blizu in iz zraka. Ta-trat sem mislila, kakor mnogo rugih, da se čez par let vrnem rojstni kraj, v Fovžane, občina Mate nje na Primorskem. Ali žlv-jenje je hotelo drugače. Ostala *em tukaj in sem še zadovoljna, ker tam bi Uvela pod MussoHni-evo diktaturo, kar si nikakor ne ftelim. It letala Jaiep jmgled na morje, 'ki je posejano, z ladjami, vtilikimi ii\jnalimi, poaebno pa e bil lep imgled na svetovno razstava Na misel mi je prišla vojna v Evropi. Tam tudi tako letajo'nad mestami ln vasmi, toda ne, da uživajo lepoto naravo in dela, bombe, da Čim več ttolčlj vidi* Odpravila sem sit v Ameriko. Razočarana sem bila do kraja, jokala noč in dan. Danes Bethlehem, Alhmtown in Hurris-burg. Tam srn« vzeli novo eks-presno cesto "Dreum H!ghway;H Po tej cesti je vožnja zelo prijetna, ker cesta je gladka in tudi nima hudih klancev, ker gre skozi sed*m tunelov. IVnjej volijo večinoma zelo hitro, muogi 70-80 milj na uro, kar je po mojem mneuju zelo nevarno, V bližini tunelov je napis "fltow down", Skozi tunel se ne sme voziti več ko 50 milj na uro in v razdalji 70-T5 čevljev. Ko greš na to cesto, dobiš vstopnico, ko mo greš i nje, p« plačaš. Mi sme šli do vasi Donegal, kjer smo plačali 91.&> cestnine. Domov smo prišli ob pol desetih zvečer. Ta ekspresna cesta drži od Ir-wiua do Middlatona pri llarria-jurgu. Celotna cestnina znaša 1.60 od avta. Z možem sva se po njej že dvakrat prej vozilo, da vid[va, kakšna Prve dni, ko je bila odprta, je bil tako velik promet, da so morali čakati štiri ure m tudi več, da so prišlt z nje, ker je šlo počasi radi |>lače-anja cestnine. Ker je šlo prepočasi, so potem dodali še. dva vhoda in izhoda. cev iz drug Pri gradnji Maginotove linije njimi je bil tudi zaubor fant, po v f^ancijl so vzeli 20 milijonov imenu Anton Jtnkovich it Cle- Razprava >s o angleškem apela Hitra dostavitev bojnih letal Wa«Wngton. & G. H. uov.~-Cluni komisije za narodno o-hrumim razpravljajo o angleškem naročilu ameriških bojnih letal. Angleška vlada je ne-davuo upelirula na VVashington, da želi dobiti 12,000 letal kakor ne privadila in se mi šivlj«- hitro mogoče. s»»m njo š« dopade, ker smo vsi kakor bratje in sestre. Mislila sem, da bo še kdo drugi kaj pisal. Saj imamo dobro žene in može, amoltii v pisavi, toda nočejo. Večkrat s« spomnim Gertrude jGebular iz Vand-linga. Pa., ki je bila nekoč huda. Češ da možje le posedajo in ,nlč ne poročijo. Prav tako je pri na*._ Zftdnje jioletje smo imeli razne veselice, ohcetl, obletnk«, piknike in tudi dosti obiskovalcev iz drugih krajev. Med sled kubičnih jardov zemlje, pri tej cesti pa M mitijonov. Pri Magi-notovi liniji so porabili 25,000 ton železa, pri tej cesti pa 4C-000. Konkreta so porabili pri Ma-giuovi črti 2,500,000 kubičnih ardov,* pri tej ccstl pa 1,650,-000. Delavcev so rabili približno obiji enako število. 25,000 tu Tn tam. Ta cesta ima štiri tire, dva vzhodna, dva zapadna. Mary Pradel. Nekaj resnega, nekaj Špasnegn x Ogleab)', 111.—Rada bi pisala kaj resnega, pod učnega, pametnega, ali tega ne znam—o tem naj pišejo moški. Nekoč, ko sem )Ba še mlada, smo se morali učiti o marsičem, na primer o pri-rodoslovju, zemljepisu, zgodovini In o tistih starih vitezih in kraljih stare avstro-ogrske mo- etlkete, astronomije, računstva. Molili smo po nemško ln slovensko, morali smo se jim globoko Slkianjati ln roko poljubljati, i na vse to mislim, me glava marveč gledajo, kam bodo vrglfjboH. Danes je vse tiste "Vaše velanda. IVišel je zgodaj tjutraj v spremstvu Chrlstlne NadveŠ-nik. Ker ga nisem posnela, ga nisem iieijala v stanovanje, pač im smo sedeli v prostorih, kjer ju mladina |»rejšnjl večer Imela sejo in zabavo. Žal, da ga nisem bolj dostojno sprejel«. __ . On je katar nalašč za ta posel zna lepo govoriti In rattol-mučiti to iu on6, Je lep funt, šaljiv ln isobražen. Dopade! se je tudi drugim in naredil dobro kupčijo. Ampak Jankovlch je tudi telo sramežljiv. Hedel je med nama, dvema žensknmu. In da ga ne pohujšumo, smo tačeli govoriti 0'nttravt, kako.lepo soln-ce sije In kako lepo roško cveto. Imam majhen vrtec In 'drobne rožice—trobentlce, nebeški klju-ček, vijolice itd. MoJa soseda I BIIB Ima bolj toliko gredo iu Veliko narhije. ličili to ima malo tudi sotnčno Tolo, ki je takrat lepo Da jt Koosevaltova administracija za vočjo pomoč Veliki Britaniji, se je pokazalo na suji članov komisije. Tp je bila sklicanu po konferenci med člani komisijo iu Rooseveltonu Poučeni krogi pravijo, da bo komisija storila vso, da Anglija dobi letala. Wjlliani S. Kuudaon. načelnik produkcijskega oddelka komisije, je priznal. *da ie IU>u-sevelt priporočal, naj luimisiju upošteva anglvškj apel jfledo hitre doatuvltvo.bojnih letal. Odločitev glede podrobuostl bo prišla po nadaljnjih diskuzijah. Obrambe komisija, katero tvori sedem članov, je v bistvu Itoavetpvalnoga značaju in o svojih aktivnostih poroča Roo-soveltu. Načelniku z adminis-tracijsko oblastjo nima. Na to hibo so opozarjali republikanski voditelji v volilni kampanji. V VVushingtonu se širijo govorice, da bo Joseph P. Kenuedy, ameriški poslanik v Angliji, ki ^so zdaj nuhaja v Ameriki, imtmu-van ta načelnika. veličanstvo", "Vaša prevtviše-. nost", "Vaša ekscelenca" iu vse tiste "mHostljlvo", "blagorod ne", "prečastitljive" — vso to je hudič v tel. in tako je prav. I V starem kraju som imela priliko dobro spoznati kmečko ln mestno *ii vi Jen je. Poznam oboje dobro. Ko sem v vojnem Času prišla -it Opatije, sem bila doma in skrbela za očeta. Pomanjkanje smo Imeli v Vsem, nI bilo več živet« In denar Je bil brez veljave. Tudi obleke nismo Imeli In Čevlji, ki so stali 300 kron, so Imeli papirnate podplate. Preko Save na Kranjskem J« bila graščina Mokrice, last grofice Auersperg. Njena dva sinova, Hans In NOR) Cagorn, stu bila gospodarja. Zakaj sta se Ga- ■ ^ gern pisala, ne vem. Kadar so'^ t )l(, ,,r„p„j0. .vkor no»n nam cvetela. Me veseli, da Je Janko-vichu ostal« vijolica v spominu. Jat še zmiraj samotarim. Te. mu niso krivi tisti kisli in stre hopetni TOlarJI —• oni so (ajn fantje — kakor tud(ne tukajšnji vdovci. Kriva sem auma. Zavedam s«, da osrečiti ne morem več nikogar, in tukaj naj bi naredila čiovuka iiesračiMU? Mladost Je šla, lepa in bogata nisem bila nikoli", drugega |>a nimam ničf a čimer bi mogla človeka osrečiti, Sedaj je minulo dve leti, odkar sem itgublla moža, katerega še nisem -pozabilu, zato se tudi ne morem odločiti za drugega. Reš je hudo. "Kratk# je odejca, dolge so nočij meno pa mbt sekrnoil, . Sama sem tu, suma tam t«vam kakor izgublja-na ovca. In ta Tončka Može mi še ne privdščl, da hI me obiskal kakšen zauber fant., Oh ta flt- voščljlvostl ---------- Preveč s« j e že zavlekel moj dopis m naj konč«m. Imam i>m dajali tudl svojim dragim mrtve cem v grobove. Grobdv do sedaj še niso odkrili. V tej dobi so ljudi pokopavali, medtem ko so Jih v prejšnji dobi in potpeje sežigall. Ker pa so grobišča pri naselbinah iz stare dobe navadno blizu hiš, Jih bodo najbrž tudl tu prej aH "slej našli In v njih še kakšne nove, pomembne najdbe. Prebivalec tiste dobe, katere sledove razkrivajo w>aj v Vinomeru, je Imel najbrž že tudl ti-vino — konja In neke vrste go vedo. Kosti ^ivine doslej ša niso našli, verjetno pa bodo prišli do takšnih odkritij prav v kratkem. —B. R. povabili visoke goste, Je grofica poslala kočijaža Miško s kočijo po mene, da sam pomagala kuhati in mize pripraviti, ker takrut ni bilo moških. Imela sem prili ko govoriti z grofom Hansom reč čltala v rfosvetl, da Je ljubezen najboljše sredstvo zojw»r pre hlad. Prehlajena sem, a ne vem, kje se ta IJubozen dobi in kako se Uporablja. AH Je to kukšen "flajšter''r«tt~ *e človek spoti f rt Kelmerjem, baronom Ludvigom ;NUtfrt,j<,? Huda bi jo kupila vsaj Vranlczarjem In njegovo hčerko |„n bušelj, Zadnji teden sem bl-Ado, k«kor tudl t n«dškofom An- |l4 v Chicagu. Bil Je "sale" pr tonom BauerJem iz Zagrebu, ko Murshall Klejdu, kjer s« vse do sa je taročila baronica Ada Vr»- bi, te ljubezni niso Imeli. Potem niezar z grofom Kulmerjem. j«^ Ale k Bergerju, kjer smo Kakšno razkošje, eleganca In Im- |m,.|,. fjr)0 koallo in prijetno gastvo! Velika posestva, kleti polne vina in vsakovrstnega blaga, paradni konji in kočije itd. U^ogo ljudtsvo pa je stradalo in visoke davke plačevalo. me<| um družim. Zmislila sem se nu Franku Buriilčiv ki Je v angleški sekciji Proavete pisal, da IJu bežen gre »kozi želodec. Kuhati znati, je da so prebi naselbine na PjMi po panonski nižini pri-r*olpe in ob njej do kraja. , "aj>eHH WMr pa je '(| ^ n< mera fmlna raznih n,n»kiH naselij. Pod Ku '^■•ir. 1'odzemlju je prof. ^I/iiuč odkril ilirske grobo-^'iHtadtske dobe, kjer je ft^vlta železarska industri-I blagostanje. In f dalje je Plešivica. pol-n iz dob. ko še ni bilo n' prič, ko no skromni r' l^kdanjih f p^a. dal £t!i nani pradavni predni- Ffve kaldMHBHI P prebivalcev ko tam nekoč tudi M. 1 tfa rodu. In naj-t«i blizu nekje stal Hum, čeprav ga ne ,Vl'»arji stavljajo v ko aristokratl niso. Ko na to umetnost. Kuharice dobijo ena-mislim, me spet glava boli Vi-|ko ftJ| večjo plačo kakor sten<»r dite in tudi tiste j« hudič nel.L^n^ fn knjlgovodke po pl-Tisto leto sem bila gost twku \mirnkh r„ fo ^ jt u«er drži doma. Zaveda se, če Im "v Šiško vaa hmlu", se be prehladil in s |^'hladorii \red Im izginila goj družinske sreče. dmmau gljah stoječi, prezebli In zelo fl»* jt^tj Ijubez« •n. ki t* glavni pn» »m oldečeni. IMmgi fmHf sem ai mislila. 1'otem |»a pridejo mušnlkl — lepi, debeli, tno^-Hf. Škof J« t#«>-m|| kapo na glavi, potno biser*a Ril je visok, močen, lep mož —\ nadškof liatier Je bil majhen vek in drutalM>ii ter Je pos«biM' ljubil alovenake narodna pesmi K» oimzu jem t lat I* bisere v ško ifovi kapi in poliri, sem »i mi Ogledi po nekaterih slovanskih prestolnicah Mo»kv« šteje 4,137,000 duš in Je največje znanstveno in kulturno središče sovjetske Rusije. Povezana je s kanali s štirimi morji. V zudnjem času jo bilo sezida n i h 350 novih šolskih zgradb. V 175 znanstvenih zavodih je zaposlenih 0000 učen-akov, V«nitmi Je prestoloma druge-g« največjega slovanskega narodu. fttela je pred zaisedbo !,. 225,000 prebivalcev ter Je spa- -dala med najlepša in največja mesta Kvrope. Utrahoviti) bombardiranje Varšave, v kateri se je zakopala poljska vojska, je pustit«Iftode posledice. Mesto Je bilo akoro polovico razdejano. Junaška obramba Varšavo, ki zdaj počssi vstaja It razvalin, je prešla v zgodovino. /Vifg« zavzema za Moskvo in Varšavo trotje mesto med slovanskimi prestolnicami. Dosegla bo skoro milijon duš, V zgodovini razvoja slovanske misli prlpudu Prati zelo častmi mo* sto. Od prebujenja slovanske mbdi In prvega siovsnskeg« kongresu 1 MIH do Iknske Jeseni je bila Pruga središče splošne slovanske znunstvene in kulturno dejavnosti. Hiogiiid, prestolnica Jugoslavije, se Je naglo dvignil« I« rut-valili. Med svetovno vojno je bilo me«to (mrušeno ter Je štelo komuj 23,000 prebivalcev. V zadnjih 20 Istih se je dvignilo z ameriško naglico ter ima blizu 400,000 prebivuletiv. (klkar so Moskva, Varšava In Praga Izgu-bile Izrazito slovansko lice, Jo imstal Iteogrud prirodni center slovanske razgibanosti. Skfiju leži na ravnini pod zno-žjem planine Vltoša ter Ima nsil 300,ooo prebivalcev. Monumentalna katedrala Aleksandra Nev-»kega in cerkev sv, Nedelje, v kateri hranijo jmamrtne ostanke srbakeg« krulja Milu 11 na, spadajo med najlepša arhitektonske spomenike mesta. V nJem Je do-sli sledov hvaležnosti atare Bolgarije ruskim osvobodlteljihi, ki ao preko Balkšn« prinesli od-rešiMije narodu prid Turki. Neprostovoljni reštltj — l*po je to (hI vaa, ds *t« «kočill tako vlaoko in še oblečeni v vodo ter rešili potapljajo« lega se nesrečnika. — I Hi lepo je bilo to, aamo rad M kateri iih' j«* |»al»' I »lila: (<• bi jat mogla, l/i vam tilnll odo. Stavka prištaniiinih delavcev v Mehiki Vera Cruz. Mehika, 13. nov.— Pr«#mei v tukajšnji luki Je bil l>araliitiran zaradi stavlMe prišla niKii.h.delavcev. Stavka je bila ,,kliranirW»n del-alajaki ^bili zahtevo glede ivišanja me«d»>. mmma ■ POLOM roman iz vojne l. 1870ji EMILE ZOLA Preložil VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuje.) "Cujte, gospodična! Prinesite ie sira in kruha, in vina tudi! ... Kaj ne, tovariša, da mi l>osta pomagala? Pogostim vaju. Na vajino zdravje!" Onadva sta z veselim vznemirjenjem pr£ sedla. Njega pa je grabila mrzla groza, ko ju je gledal v žalostni propaloati neoboroženih vojakov, rdeče hlače in plašč tako zvezan z vrvicami, zakrpan s tolikim nebrojem raznih cunj, da sta bila podobna d vem ciganom, plenilcem, ki sta že obnosila, kar sta udrabila na bojišču. "Ej, vraga !": ie povzel večji izmed njiju, "tista historija Um doli ni bila šala! . . . Človek jo je moral videti — daj, Coutard, povej kako je bilo!" - ;/In mali je pripovedoval, mahaje okrog sebe, dOčim je jedel svoj kruh. "Jaz perem srajco, drugi pa kuhajo juho . .. Mislite si umazano luknjo, pravcat lijak', krog-inkrog obraičen z gozdovjem, ki je dalo tem pruskim prascem možnost, da ao ae priplazili po vseh štirih, ne da bi mi kaj vedeli o tem ... Takrat pa nam okoli sedme ure mahoma prično padati granate v Juho. Strela božja! Mi se nismo dali dvakrat prositi ; planili smo vsaka-teri k svojemu pihalniku in do enajstih smo mislili, da dobivajo slavne batine. Toda treba je pomisliti, da nas ni bilo čistio pettisoč, njih, svinj, pa je prihajalo vedno več, vedno več. Jaz, da povem, sem ležal na majhnem pobočju za grmom in sem jih gledal naravnost pred seboj, na desni in na levi; prihajali so kakor mravljinci, kakor vrste črnih mravelj, tako da ae ti je naposled, ko so se nehali nabirati, še vedno zdelo, da prihajajo. Ni da bi govoril o stvari, ali mi smo rekli, naši častniki morajo biti pravi bedaki, da nas vtaknejo v takšno osje gnezdo ločene od tovarišev in nas puste pobijati brez pomoči. Vrhu tega je dobil naš general, general Douay, svojo svinčeno slivo, da se je uboga para iztegnil na meatu. Vse kakor pobrisano! A nič ne de, mi se držimo vseeno; toda — preveč jih je bilo, nazadnje smo se morali izmazati. Vržemo se za neki zid, in branimo kolodvor med takšnim truščem, da bi bil ogluŠil brez težave ... In potem — natanko ne vem — so pač morali za* vzeti mesto; mi smo bili na hribu, mtndA mu pravijo Weissberg; tam amo se zaprli v nekakšen grad — bogme, koliko smo odondot po-streljall teh svinj! Skakali ao v zrak, in veseRT jih je bilo videti, kako padajo na nosove. Ali potem — kaj smo hoteli? Prihajalo jih je čimdalje več, deset proti enemu, in topov, kolikor so jih hoteli. Pogum ti pomaga v enakem položaju kvečjemu do tega, da pogineš. Nazadnje so delali iz nas že takšen sok, da smo Jo morali popihati. No, kar se tiče bedarije, so se naši častniki slavno izkazali, kaj ne, Picot?" Napočil je kratek premolk. Picot, večji izmed obeh, se je žalil s kozarcem belega vina, obrisal si usta s hrbtom dlani in dejal: "Kajpada ... Pri Froeechweilerju ni bilo nič drugače; kdor se bije v takšnih pogojih, mora biti tako neumen, da bi jedel seno. Moj stot^ nik sam, tista mala zloba, je večkrat dejal tako . . . Resnica je ta, da niso vedeli ničesar. Cela armada teh capinov nas je zagrabila od zadaj, nas pa je bilo jedya štirideset tisoč. In tudi boja se nismo nadejali tisti dan; bitka se je pričela po malem, kakor se zdi, ne da bi poveljniki hoteli . . . Kratko in malo, razume se, da jaz nisem videl vseh reči. Kar vem natanko. je le to, da se je ples nadaljeval od zore ao mraka, vedno Iznova, in ko smo že mislili, da je pri kraju — ka j še — pa ao ae zopet oglasi-sile gosli ko nikoli . . . Naprej pri Woerthu, prijazni vasici, s Čudnim zvonikom, ki je podoben peči, zaradi glinaatih plošč, ki so ga okrasili z njimi. Sam vrag vedi zakaj so nas zjutraj spravili odondot, kajti pozneje smo si zaman lomili zobe in ki*emplje, da ga zopet zavzamemo. Oh, otročički, kako smo se klestili na tistem kraju — koliko je bilo razparanih trebuhov in razmazanih možganov, tega nihče ne verjame! Nato smo se bili okrog druge vaai: Elsass-hausen — ime, da bi si zlomil jezik. Tam nas je pometal kup topov, ki so streljali z nekegk prokletega griča, ki smo ga tudi zjutraj aami pustili. In Um sem videl — daf jaz aam, ki vam pripovedujem, sem videl aUko oklopni-kov. To sa se vam dajali pobijati, uboge mr-he! Bogme, žalost je poganjati ljudi in konje po Ukem avetu — po bregu, ki je poln grmovja in ves preprežen z jarki! Tem bolj, strela bolja, čim je bilo bob v steno. A vseeno, ko-renjaško je bilo, srcu je prišlo vroče, ko si gledal... Nasadnje, kaj ne da, se je pokazalo, da še najbolj kaže oddahniti si kje drugod. Vas je bila v plamenu kakor užigalica, Baden-ci, Wuertemberžani, Prusi in vsa banda, nad stoindvajset tisoč Uh umazanjakov — Uko so jih prešteli kasneje — je bilo nazadnje okoli nas. In glej, zopet se je pričela godba okrog Froeschweilerja; kajti to treba reči. Mac-Mahon je nemara bebec, ali hraber je. Trebalo ga Je videti na tisUm njegovem velikem' konju, sredi med granaUmi. Kak drugi bi bil nemara že od kraja zbežal, češ, aaj ni sramo-U, če se ne biješ, ker nisi dovolj močan. On ko se je bilo enkrat pričelo — se je hotel dati.pokleatiti do zadnjega moža. No, to'l§~ mu ni poarečilo! . . . Pri Froeschweilerju, ve-sU, ni bilo več ljudi, bile so zverine, ki so žrle druga drugo . . . Skorij dve uri ao bili potoki rdeči .od krvi . . . Nazadnje, grom in atrela, smo se morali vendarle pobrati. PoUm nam pa še pridejo povedat, da smo na levem krilu pre-vrgli Bavarce! Strela božja, da, če bi bilo naa tudi stoindvajset tisoč mož in bi bili imeli dovolj topov in nekoliko manj topoglave povelj-iflke!" In srdito, še vedno ogorčena, v svojih razcapanih uniformah, sivih od prahu, sU si Coutard in Picot rezala kruha ter požirala velike kpse sira, odmeUvaje moro svojih spominov pod Um prijaznim vinskim listjem z zrelimi grozdi, na kaUrih so drhUle zlaU solnčne stre-lice. Zdaj sU pripovedovala o strašni zri)eA- rijgvi, kfvje sledila: kako so polki raztepeni,. d^leta "pa 0sUle. Vlak je po- demoralizovani in gladni bežali čHjrolje; kak*! so se po velikih ceaUh valili Ijudje^fconji, vozovi in topovi v strahoviti brezglavosti, izkrat-ka, ves polom uničene armade, bičane od blaznega viharja strahu. Ker se niso umeli pametno umikati ln braniti prehodov čez Vogeze, kjer bi bilo deaet tisoč mož zadržalo sto tisoč naspfotnikov, bi bili morali vsaj razstreliti mostdve in zapažiti železniške predore. Toda generali so dr«vili v splošnem strahu, in kakor da bi bil brkan osuplosti obenem zagrabil premagane in zmagovalce, sU armadi za trenoUk izgubili druga dhigo; sovražnik je med preganjanjem ob belem dnevu tipal po Umi: dočim beži Mac-Mahon proti Luneville-u, ga išče pruski prestolonaslednik v okolici Vogezov. Dne 7. avgusU so korakali osUnki 1. armadnega zbora ^kozi Sa verne, kakor blatna reka, ki preplavlja bregove in prenato razdrtine. (Dalje prihodnjič) gunj. Poljč in Bleda je na raa-voj te obrti ugodno vplivala. Posebno z Bledom je Wl vozovni promet zelo živahen. L«ščan*dci kočijaži ao na Bled zelo radi vozili. Tam so mlajši imeli svoja dekleU, Um so se radi tudi tenili. Ko je 1870 stekla gorenjska železnica, m> za Lesee nastopili boljši časi. fcolodvor v Lescah je iipel veliko in pomembno gospodarsko zaledje. Ko je v Bohinju še cvetela železarska obrt, ao šUvjlni vozniki prevažali s težkimi narizarji železarske izdelke v Lesce S Pokljuke, z Je-lovce in z Vznožja Karavank pa ao nešteti furmani vozili s hlodi in deskamj visoko naložene vozove. Vzdolž postaje so bile vedno visoke skladovnice desk, pripravljene za izvoz v južne kraje in v IUlijo. V Lescah so se cela desetletja sUlno mudili lesni trgovci in prevzemniki lesa iz IUlije. Ti so dobro živeli v naših krajih in naglo bogateli. Po svetovni vojni so šli od tod, spomini nanje pa so še osUli. Kolodvor je vedno izkazoval precej močan osebni promet. Iz vsega gorenjskega podeželja, z blejake in bohinjske kotline in z gorjanskib brd so prihajali ljudje, da so se peljali od tod v daljne kraje. Tu so se zbirali fantje skoraj iz vsega okraja, ko so odhajali k vojakom. Moja, zdaj že pokojna mati mi je večkrat pravila, kako je bilo 1878, ko se je v Bosni zlasti vnela vojaka med Avstrijci' in Turki. Vojna v Bosni in druge krize Seveda se takrat s Turki niso Upli avstrijski Nemci, pač pa Slovenci, Hrvatje in Srbi. Na kolodvoru v Lescah so 'se zbirali rezervisti iz vsega radovljiškega okraja. 2 njimi so seveda prišle njihove žene, dekleU in neveste. Posla vi j an je vojakov od žena in deklet je bi-o precej, dolgo in težko. Pred odhodom vlaka pa je skupina žena in dekifet zahtevala od poste j nega načelnika, da jim dovoli, da smejo vse žene in dekle-U spremiti može in fante do Ljubljane. Po daljšem prerekanju je še( postaje tq dovolil, toda pod pogojem, 4a vojaki zasedejo prvih 6 vozov, žene in Zadnja stopnica na Bled l.rnrr, na j vrt ja iti najbotj pO« mrmhna vu* Prešernove - i>hkrajine Lesce so največja in najbolj pomembna vas Prešernove pokrajine. S svojo oarednjo legi« v tem divnem gorenjskem podeželju, i dobrimi prometnimi zvezami na vse^strani, predvsem na kraljevski Rled, s širokimi njivami in travniki in s prostranimi dobravami se logljlvi ljudje. Lepote zemlje, na kateri so zrasli, trdne kmečke domačije, pogled na širno ravnino in na venec visokih gora, vse to je oblikovalo njihovo runu njo« t in njihov zna-^j, s katerim se ponašajo le kleni, svobodni in odkriti ljudje. Najprej drobec zgodovine Kdaj so Lesce nastale, se ne more točno ugotoviti. Znano je le, da je cesar Henrik II. 1004 podaril vas briksenškim škofom. Iz neke sUre listine iz 1173 je razvidno, da so prvič ta kraj nazvall Lesece. 1173 je bila sezidana cerkev v romanskem slogu. Pred njo je stala na istem mestu lesena cerkvica, za katero pa se ne more dognati, kdaj je bila zgrajena. Okoli 11100 je bila sezidana nova gotska cerkev z notranjo širino 12 m. Polovica tedanjega porUla je vidna še dandanes. Okoli 1400 je bila razširjena na 18 m in obenem sezidan Zvonik pr*r ke\ ima 8 Layerjevih slik Sta rejša alika Janeza Kr*tnika pa nnfti pnclpla: Irmel Ludimagi eter. Ta slikar Je bil učitelj v Radovljici od 1874 do 1720. Ime tega slikarja do danes še men«; da nikjer ni bilo objavljeno. Cerkev je posvečena nebovzetju Device Marije. 2e v 11. stoletju, ko je še obsUj ala prvotna lesena cerkvica, je bila to najsUrej-ša božja pot na Gorenjskem. V Lescah že dolga leU pase ovči-ce župnik, — duhovni svetnik g. France Avsec, ki je med vsemi občani priljubljen in obče spoštovan svečenik. Iransko lete je slovesno obhajal zlato mašo. Ob tej priliki mu je občina Lesce podelila častno občanstvo sa njegove velike zasluge. Lik ta n*k\ knttjaii in furmani Leščani se preživljajo s poljedelstvom. živinorejo, lesno trgovino in obrtjo. Ena - najstarejših obrti pa je v Lescah prevozništvo. 1 meščanski kočijaži so že od nekdaj znani daleč po Gorenjskem. CesU je vedno zavzemala važno mesto v gospodarstvu sUrih in novih Lesc. Ko v naših krajih še pi bilo železnic, so leščanski kočijaži prevažali gospodo daleč na okoli in furmani so furali blago is naših krajev dalje po gorenjski beli cesti čez Korensko sedlo v planinske kraje bivše monarhije. Prevozniška obrt je pred dograditvijo železnic in uvedno motornih vozil lepo uspevala. Bližina Bretij, Radovljice Be- legnil-vojake v temno noč proti Ljubljani, vozovi, ki so jih .zasedle žene ifi dekleU, pa so o-sUli na postaji. Nekdo jih je po naročilu 'fieopaženo odklopil od onih, v Haterih so bili vojaki. Z dograditvijo bohinjske železnice je dobila prevozniška obrt v Lescah precej hud udarec. Les se je odslej nakladal na posUjah v Bohinjski Bistrici, v Soteski, na Bohinjski Beli in na Bledu. Letoviščarji, ki so prihajali z juga, so se vozili na Bled ln v Bohinj preko Jesenic z vlaki, ker se jim je zdela vožnja s kočijo z Lesc na Bled predraga. To je trajalo nekaj let Leščanski in blejski kočijaži pa so se kmalu vživeli v nove razmere. Prikrojili so svoje cene cenam pri železnici in stvar je šla spet po prejšnjem tiru dalje. Danes so redki tisti, ki se vozijo preko Jesenic na Bled. Vsak se rajši ustevi v Lescah, kjer ga kočijaž posadil v udobno kočijo aH šofer v elegantni avto in ga za dva ali tri kovače v nekaj minuUh prepelje na Bled, kjer ga s prtljago vred izkrca p^ed vi^o ali hotelom. Lesce so svoje dni imele tudi posebne atrakcije. Avstrijski dragonci so imeli pred svetovno vojno na leščanski gmajni večkrat svoje konjske dirke. Ob' Ukih prilikah se je v Lescah zbralo na tisoče ljudi, ki so prišli od blizu in daleč. Pred svetovno vojno je v Lescah začela obratovati ^Pivovarpa zadruga gostilničarjev alpskih dežel v Lescah". Pivovarna je proizvajala zelo dobro pivo. Zal pa hude konkurence m preneala. Zaradi slabih financ je morala obratovanje kmalu usUviti. Vse stroje in naprave so lastniki demontirali in prodali. Razmah v uvobodni driavi • V svobodni državi pa so Lesce začele še lepše procviUti in rasti. V teku 20 let se je V Lescah in okolici več napravilo, ko prej v stoletjih. Že prva leU po vojni se je usUnovlla "To-varpa verig d. d. v Lescah." Njen idejni usUnoviUlj in graditelj je bil sedaj že pokojni Ivan Magušar, Gradnja tovarne verig je bil prvi korak k industrializaciji Leac. Vzporedno z obratovanjem te pomembne tvdt-nice se je začelo povpraševanje po sUvbiščih in sUnova-njih. Začelo se je z gradnjo hiš proti vzhodu in zapadu. Lesce so se začele širiti proti Bledu in Radovljici, Radovljica pa proti Lescam. Majhno vrzel, ki med njima še obsUja, izpolnjujejo lične vile in poletne hišice. Ce bo šlo tako naprej, bosU Radovljica in Lesce v nekaj letih tvorili lepo in strnjeno mesto z romantičnim okoljem, ki mu v vsej državi ni para. V teku povojnih let so V vasi nasUle tudi tri tvornice nogavic, kaUrih lastniki, so Slavko in Milka SušUršič, Marjan Baebler in Anton Legat. Poleg, teh obratuje že daleč po državi znana tvornica čokolade, katere lastnik je Adolf Za-vrUnik. V Lescah je vzorno urejenih pet gostinskih obratov, resUvradje Legat, Sumi in O-lip ter gostilni Majdnek in Med-ven. Za letoviičarje je na razpolago okoli 30 lepih sob in o-krog 70 postelj. Vsled naglega razvoja industrije in obrti, se je v teku 20 let število hiš in prebivalstva podvojilo. 1980 je bila na severni strani vasi zgrajena šolska sUvba, ki je ena najlepših na Gorenjskem. Pred leti je bil znatno razširjen kolodvor, zgrajena dvorna čakalnica in lepo urejen in asfaltiran trg pred kolodvorom ter kolodvorska cesta do glavne ceste, ki drži na Bled. Pred kratkim je bila dograjena in slovesno izročena svojemu namenu nova cesU, ki teče v ravni črti od Podvina do zgornjega konca Lesc, kjer zavije močno na levo, drži čez železniško progo in se nekoliko niže priključi prvotni cesti, ki teče proti Bledu. Kolodvorsko poslopje v Lescah je eno najlepših, na Gorenjskem. Poslopje je vedno odeto v cvetje in zelenje. S perona je krasen razgled na Triglavsko pogorje. Z Lesc držijo dobre ceste pO vsem radovljiškem okraju. Zelo lepi so izleti na Stol, Begunj-šČico> Zelenico, Nemški vrh, Do-brčo in na Jelovco. Okolica je izredno lepa. Vse na okrog so široka polja, zeleni travniki, prostrane dobrave in gozdiči, po katerih ve j? prijeten hlad in mir. Z modernim kopališčem, ki so ga pred leti zgradili na Obli Gorici pri Radovljici, so tudi Lesce v tujsko prometnem oziru mnogo pridobile. Gospodarsko in kulturno življenje je v Lescah precej razvito. V vasi deluje okoli 14 goepodarskih, prosvetnih in stanovskih društev in organizacij. Sokoli so včlanjeni v Sokolskem društv u Radovljica. V sredini med Lescami in Bledom je strelišče Strelske družine na Bledu, v kateri ao včlanjeni tudi leščanski strelci. Lesce so z Radovljico gospodarsko in kulturno precej močno povezane. V Radovljici je sresko načelstvo, okjrajno sodišče, davkarija in drugi uradi, kamor hodijo Leščani po opravkih, ki nič ali le malo nesejo. Zato so oči Leščanov bolj obrnjene na zgornjo gorenjsko pokrajino, predvsem na Bled. Široka in asfaltirana cesU, ki drži z Lesc na Bled, je za oba kraja zelo važna gospodarska žila. V obeh smereh vozi dnevno nešteto elegantnih avtomobilov in težkih avtobusov ter motociklov. SUri leščanski kočijaži so večinoma že pomrli, ali pa počasi lezejo v zemljo. Svoje kočije so prepustili sinovom, ki jih počasi drug<^ za drugim zamenjujejo s Uksiji. Kljub temu pa proti Begunjam, Polj-čam, Dragi, proti Selu in Bledu še vedno drdrajo stare kočije, ki spominjajo na tiste nekdanje lepe in mirne čase. "Kaj se ti fantič . . ." Čeprav so se Lesce v zadnjih 20 letih zelo industrializirale, razširile in prenovile, pa niso na svoji romantiki skoraj ničesar izgubile. Pokrajina med Lescami, Bledom in sosednjimi vaami je oaUla neokrnjena -s svojimi prirodnimi lepoUmi in značilnostmi. V globokih in vijugastih savskih tesneh je še vedno precej divjačine. Na širokih terasah nad savsko strugo in na širni gmajni se še vedno pasejo velike .črede živine. Fantje hodijo vasovat v vasi to in onstran Save. Pri vasovanju pa še tu in Um igrajo precej važno vlogo lestve, pesti, krepelca in včasih tudi tek na precejšnje daljave. V teh trdnih gorenjskih vaseh prihaja zelo do veljave narodna pesem: v nevarnost podajaš, \ k' čez Savco v vas hodiš, pa plavat', ne znaš." _ Matija Sufnik. humor Petertiljfek »i „, rjek Je - "Pomisli, kak« dobr« ien.!" pripovrtu/jj no nekemu prijatelju . »41. d« vidijo cel« v ? •■no imeli na prim„ ^ v gosteh. Nenadom, jTZ dala u4. Sedimo v temi ^MimojaboljSapoio,^ ko slabo obriti ate nocoi čebul jfek!" . Zmerom priseben Vselej kadar se nasmeh te. gospodtfnaJulka, bi vam " rajši rekel: 'Pridite k meni"' Sram vas bodi, kakšen") Juan ste!" "Ne, ampak zobozdravnik! . —* "Samo zato, ker ste bili na ličani samevanja ste se poro z-vdovo z devetimi otroki' Boga, to ste morali biti v rej ci zelo naveličani!" "Komur da Bog srečo, mu tudi pamet." "Toda jaz nimam nobene če!" Tj "Nu, vidiš!" 1 Važnost Vitamina za vaze zdravje Slavni tdnmiik Hail je rekel:' polno tragedij je valed propadi zdravja in tniienih tivcev v dru akem in ljudskem življenju, ker lji pozabljajo, da je njih zdravje gli opora vsemu." Sedaj pa vem«}, Vitamin B-l življenska potreba n vim živcem, dobrem apetilu, čiite ie, na kratko rečeno, temu kar imi jemo veselo, idravo življenje. 50 lat je dobro poznano Triner grenko vino tisočerim družinam neprekosljiva želodtaa.jLftnjk* in je bil pridjan ie Vitamin B-l n; zmesi in ga napravilo perfektno pravo, ekselentno za apetit in pr ve, Kupite i« danes in se preprib Strogo zahtevajte v vaši lekarni iSboljiano Trinerjevo grenko vin Vitamihom 3-1.' Ako vam i les more postreči lekarnar v vaii _ ni, tedaj naročite od Joseph Tr Corp., 138&-46 S. Ashland Ave., cago, 111. —(A S.N.P.. SPREJEMA VSA v tiskarske obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knji koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, 1 češkem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ.. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI +»»»»**»»' Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.--Cene zmerne, unijsko delo prve Pilit« po informacije na naalov: SNPJ PRINTERY I 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, IIXIN< Tel. Rockwell 4804 _ NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJlgA THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY 1152 Strani — 1000 Fotografij fl dim kNJU.o VII>Kl J : tMMl ■ 11SS rtraal u, \m Uatia la mnogo maljevldor. - TOJI N ▲ J POPOLNBJ A A aiKM>0?lNelU KNJIGA. (Ta kajlga )t ptiaiiU »• la kartau* aa v rUjtk Šolah, pii ajlhovaa PomialiU! $L§2 l*RB8KBBITE 81 TO KNJIGO SE DANES t KNJIGARNA SLOVENie PUBLIŠHING CO. sis wwt ima *tkkkt M. T. Za Clcaro in Chir«« 1« 1 tednik In .......... J tednika I« •••£«• '•' % tednike in • 4 tednike in.......... | tednikov ........... |7J# m S.l* M# It» naroČite si dnevnik prosveio Po nklepu lt. redne konvencija ae lahko naroči na Ust Froevrfe h prišteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov is ene dražine k eni i»srtf-ninL Liat Preaveta atane aa vae enako, sa člane ali nečlsne * <> '» eno letno naročnino. Ker pa člani fte plačajo pri a***m«iUi Sije a tednik, ae jim to priite|a k naročnini. Torej aedaj ni vsreka, rrft. •• Je Hat pradrag za člane 8NPJ. Uat Proaveta Je vaia la-tmna ■> gotovo Je v vaaki družini nekdo, ki M rad čiUl li«t vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti to* SNPJ, ali če aa preseli proč od druiine in bo zahteval «snx »voj » tednik, bode moral tinti Član 1» dotične druiine, ki je uko naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uPravni*tvu s , in obenem doplačati dotičn* vsoto listu Proeveta. Ako tejrs ne tedaj mora upravniitvo zniiati datum za to vsoto naročniku. Cena liatu Proaveta Je: Za Zdrni. driave in Kanado S4 M 1 tednik In............. 4.M 2 tednika In............ %M S tednike in............ 2.4S 4 tednike in............ 1.2S 5 tednikov In........... nii Za Evrepo je............ Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno v»oU denarji sli Order v pismu In ei naročite Pranveto. Ikrt, ki Je vai« _ PROSVETA. SNPJ. 2467 So. Uwndale Ave. Chicago, III. Priloiene po« I jam naročnino aa Hirt Praaveto vsote t.. I) Ime ..........................C,..,., a dr.«" " Naa,#1r .................................... "j . .fem. o—ar Uatavtt* tednik in ga prlpttlte k moH earoč"«"' «* maje dmiinet t)...........;.............................ft. dre*« t).........................................ft dre«" 4) .................* D ....................CtdrdMvsM-..... Meote.....................7/........ Hrta" I Nov naročnik....................Ster aeračolk