Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto XVL, št« 217
Ljubljana, četrtek 19* septembra 193$
Cena 2 Din
opiaviustvo: ujubijana, Knafljeva ulica a. — reieton St. 3122, 3123, 3124. 4125, 312& шаегасш xiaeieü: bjubijana Seien-burgova itt 4 - Tei 34У2, 2492. t'ooruzmca Man bor: Uospoaka ulica
it. 11- — leieion St 24S&. Podružnica Oeije: tiocenova ulica ŠL
a. — 1'eietoB St 190 Kacuni pn pošt. čeK. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga člelo 78Л80, Wipn st 10^,241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. Telefon
3122, 3123, 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon fit_ 2440. Celje, Strossmayer jeva ulica Stev. X. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Umrl * je velik državnik
Našo državo in naš narod je zadel hud udarec. Včeraj popoldne je umrl v Beo-gradu za dolgoletno zavratno boleznijo ; bivši ministrski predsednik dr. Vojislav J Marinkovič v starosti 61 let.
Mnogo prerano je smrt pokosila moža, katerega sijajne intelektualne in državniške sposobnosti bi bile mogle še ciolgo mnogo koristiti jugoslovenskemu »arodu. Ugasnil je duh, v katerem so bile morda na najplemenitejši način izkristalizirane spsolimosti naroda, ki je v toku ne celih sto let od suženjskega plemena pod turškim jarmom s svojim strastnim svobodoljufejem in s svojo nečuveno požrtvovalnostjo zgradil svojo lastno državo in se usposobil, da je vzel na sebe glavni del žrtev za zedinjenje celokupne nacije. Ta narod je iz srede skromnega primitivnega seljaštva ▼ dveh, treh generacijah rodil plejado državnikov, katerih imena bo za vedno beležila ne samo domača, nego tudi evropska zgodovina.
Med najmlajšimi je bil pokojni Voja Marinkovič, a skoro odhaja z njimi poslednji iz te svetle vrste, ki pričenja tam nekje pri Rističu in se dviga do Pašiča, Draškoviča ter dosega svoj sija jni vrhunec v historični osebnosti kralja Uedinrtelja,
Globoko vkoreninjen v tradicija!! političnega raszvoja in državniškega dela nekdanje Srbije, spada Voja Marinkovič med tiste ljudi, ki so za časa svetovne vojne premišljeno in preudarno pripravljali prehod iz male srbske države v veliko Jugoslavijo. Z najresnejšo voljo in z onim širokim obzorjem, ki ga dajeta profundno znanje političnih problemov in blesteča splošna izobrazba, je dr. Marinkovič znal ceniti pomen in dalekosežnost vseh novih vprašanj, M jih je naše zedinjenje postavilo na dnevni red državne in narodne politike. Zlasti pa je v vsem obsegu doumel pomembnost jugoslovanske solidarnosti, ustvarjanja vojske programsko enako mislečih Slovencev, Hrvatov in Srbov pod zastavo jugoslovenske misli.
Vsi smo otroci razmer in tradicij, v katerih smo vzrastli, in tako je tudi pokojni Voja Marinkovič eno ali drugo stvarno vprašanje jugoslovenske politike morda gledal bolj s stališča svoje politične in državniške preteklosti, nego ta ali oni njegovih sodelavcev za jugoslovensko stvar. Toda kar ga je vedno odlikovalo pred mnogimi dragimi, je bila njegova sposobnost se vmisliti tudi v probleme, kakor so jih drugi gledali, sta bila njegovo globoko razumevanje prilik in razlogov, ki so prihajali od drugod, in njegova vrlina priznati tehtnost argumenta tudi, če je podrl njegovo lastno tezo. Na žalost je dolgoletna zavratna bolezen slabila njegove fizične sile baš v času, ko bi bila mogla njegova osebna akcija določilno vplivati na razvoj notranjepolitičnih prilik v Jugoslaviji Zato je tudi njegovo vodstvo celokupne državne politike, ki ga je prevzel spomladi 1832., moralo ostati le kratkomesečna epizoda.
V Voji Marinkoviču smo doživljali slično tragiko državnika, kakor pri pokojnem dr. Gregorju Žerjavu. Duh se je očuval v vsej svoji jasni bistrini, v vsej svoji globoki pronicljivosti, a telo je davno pred tem odpovedalo poslušnost. Skoro gotovo bi se bile politične prilike v Jugoslaviji razvile drugače, ako bi bil Voja Marinkovič fizično sposoben, da izdrži in da izvede, kar si je zamišljal.
Globoke sledove zapušča Marinkovi-čevo delovanje v naši zunanji politiki. V trenutku težke moralične in diplomatske krize po nesrečnem tiranskem paktu, ko je zunanjepolitični položaj naše države bil skrajno oslabljen, je Voja Marinkovič 1. 1927. drugič prevzel portfelj zunanjega ministra. V najtesnejšem sodelovanju z blagopokojnim kraljem je dr. Marinkovič, katerega diplomatske sposobnosti so bile izredne in ki si je z briljantnim poznavanjem mednarodnih problemov ter z blestečo duhovitostjo svojega diplomatskega govorniškega daru znal ustvariti v Evropi sloves državnika velikega formata, utrl m utrdil pota naše zunanje politike in izgradil in izpopolnil sistem naših mednarodnih prijateljstev in zvez, ki nam danes dajejo zavest jakosti in sigurnosti. Utrditev avtoritete Jugoslavije v Društvu narodov in sploh v mednarodnem svetu ne bo za vedno ozko spojena tudi z imenom dr. Vojislava Marinko-viča.
Z vsem svojim srcem .je dr. Marinkovič pristajal na idejo jugoslovenske politične organizacije našega naroda. Bil je prvi podpredsednik JNS in je še posebej kazal vedno največje razumevanje za specialne probleme, ki se postavljajo zaradi posebnih prilik med Slovenci v naši slovenski deželi. Iskreno je ljubil te naše kraje. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je vsako leto s svojo visoko naobraženo gospo bival v naših planinskih krajih. Kakor malokdo se je zlasti tudi zavedal vse pomembnosti slovenske zemlje kot obrambne postojanke za svobodo in neodvis-
Voja Marinkovič
Včeraj popoldne je podlegel dolgoletni bolezni - Pogreb velikega politika in
državnika bo v petek dopoldne - žalovanje v Beograda
Beograd, 18. septembra, p. Danes popoldne ob 16.30 je nenadoma preminul dr. Vojislav Marinkovič, bivški ministrski predsednik, dolgoletni narodni poslanec in zunanji minister, eden izmed glavnih voditeljev nekdanje demokrat-
ske stranke, prvi podpredsednik JNS in eden najuglednejših jugoslovenskih državnikov.
Pokojni dr. Marinkovič je pred leti
obolel na tuberkulozi ter je zaman iskal ozdravljenja. Letos je prebil na planini Zlatibor v Divčibarah nad Užicem nekaj mesecev in se dosti dobro počutil Pred tednom dni se je vrnil v Beograd. Med potjo pa se je najbrže prehladil, tako da se je njegovo stanje kritično poslabšalo, zlasti ker mu je že dalje časa nagajalo tudi srce.
V soboto je padel dr. Marinkovič v agonijo, zdravniki pa so ga še obudili k zavesti in njegovo stanje se je na videz popravilo. Zapustil je fosteljo, se šetal po terasi, sprejemal goste in celo delal. Danes popoldne je bil pri njem njegov brat in na terasi sta se oba dolgo pogovarjala. Dr. Marinkovič je bil celo prav dobro razpoložen. Nenadoma pa mu je ob 15. uri postalo slabo in se je onesvestil. Na pomoč so mu takoj priskočili zdravniki, vendar je ostalo vse njihovo prizadevanje zaman. Agonija je trajala poldrugo uro. Dr. Marinkovič je umrl v rokah svoje soproge.
PogTeb pokojnega dr. Vojislava Ma-rinkovica bo v petek ob 10 dopoldne. Pokopali ga bodo na državne stroške.
Smrt velikega pokojnika je hudo po-trla njegove prijatelje, ki jih je imel v Beogradu in po vsej državi, pa tudi v inozemstvu zelo mnogo, a znači težko izgubo яа ves naš narod in za vso državo.
Na Narodni skupščini, predsedstvu vlade in zunanjem ministrstvu so izve-sili v znak žalosti črne zastave.
uredba ra&lttlskih dokladah
Objavljena je v obliki sprememb v dosedanjih uredbah, izvajati pa se b© začela s 1. oktobrom t« L
Beograd, 18. septembra p. Nocoj je bila objavljena uredba ministrskega sveta o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev. Glavne določbe uredb so:
Osebne doklade
Spremenjena je uredba o draginjskih dokladah od 12. marca 1932. in so določene nove draginjske doklade v mesečnih zneskih:
predsednik vlade 4.000 Dfin,
ministri in bani 3.000 Din,
uradniki državne uprave in prometnih ustanov
(prva številka znači položajno skupino m stopnjo, naslednje tri številke draginjske doklade za prvi, drugi in tretji draginjski razred):
Ш — 1	Din 100, 0, 0.
HI — 2	)in 230, 0, 0.
p/ _ 1	Dim 340, 100, 0.
IV	_ 2	Din 460, 220, 120
V	__	Din 520, 280, 180.
VI	-4	Din 580, 340, 240.
VII	—	Dfa 640, 400, 290.
VIII, IN m X	Din 680, 440, 340.
Oficirji in odgovarjajoči čini pri mornarici:
brigadni general I. Din 100, 0, 0. brioadni general II	Din 220, Q, 0.
polkovnik	Din 340, 100, 0.
podpolkovnik	Din 460. 220, L0.
major	Din 520, 280, 180.
kapetan I	Din 580, 340, 240.
kapetan II	Din 640, 400, 290.
poročnik in podporočnik Din 680, 440, 340.
Zvaničniki civilnega reda: D n 680, 490, 450.
Zvaničniki prometnih ustanov L kategorije: Din 680, 480, 440; v 4. skupini Din
670, 480, 430.
nost celokupnega našega naroda. Bil je izvrsten opazovalec in presenetljivo globoko je doumeval tudi karakterne posebnosti slovenskega ljudstva. V njem smo izgubili Slovenci človeka, ki je, z vsem svojim bitjem globoko zasidran v drugem delu jugoslovenskega naroda, vendar brez pridržka cenil naše lastnosti in vrednosti za celokupno naše državno življenje. Včasih celo višje, nego jih cenimo sami.
Odložene konference
Konference JNS, sklicane za petek v Celje, za soboto v Zidanem mostu in za nedeljo v Ptuju, so radi pogreba podpredsednika JNS dr. Voje Marinkovi-ča za nekaj dni odložene. Novi datum se bo naknadno objavil.
Zvaničniki И. kategorije: I skupina	Din 660, 490, 440.
II.	skupina	Din 640» 460, 430.
III.	skupina	Din 610, 450, 410.
Služitelji civilnega reda Din 520, 430, 410-
Služitelp prometnih ustanov Din 520,
420, 390.
Poročena državna nameščeni a nima pravice do osebnih doklad. To pa ne velja, kadar stanujeta mož in žena v raznih krajih, kadar je žena zakonito ločena aH živi ločeno od moža zaradi zakonskih razprtij.
Rodbinske doklade
Rodbinske doklade pripadajo Ze vsakega otroka, rojenega v zakonitem roku ali pozalonjenega, in znašajo: a) Po HO Din na mesec, če ima nameščenec do tri otroke; b) po' 120 Din na mesec, če ima nameščenec več ko tri otroke.
Za podčastnike v vojski in mornarica ostanejo ^hdi nadalje v veljavi dosedanje določbe.
Ako sta mož in žena državna nameščenca aili je eden izmed zakoncev državni nameščenec, drugi pa banovinski, občinski ali zasebni nameščenec ali upokojenec, rodbinska doklada za otroka ne pripada ne možu, ne ženi. Če živita ločeno zaradi zakonskih razprtij ali ločitve zakona, pripadajo rodbinske doklade za otroka tistemu zakoncu državnemu nameščencu, ki otroka vzdržuje.
Ako je mati državna nameščenka, oče pa zasebnega poklica, mati nima pravice do rodbinske doklade za otroka, izvzemši če je oče siromašen in nesposoben za zaslu-ževanje. To velja tudi v primeru njunega ločenega življenja ali ločitve zakona
Ako žena, ki je državna , banovinska, občinska ali zasebna nameščenka, oziroma vpokojenka, živi ločeno od moža državnega nameščenca, se ima rodbinska doki® la za otroka izplačati ženi, če ga ona vzdržuje.
Rodbinske doklad» za otroke ne pripadajo: a) kadar je otrok izpolnil 16. leto, b) kadar je otrok v javni ali zasebni službi in ima več ko 150 Din na mesec, ali mu pa delodajalec daje brezplačno oskrbo brez plačila, c) kadar je otrok spravljen v civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, kjer ima brezplačno oskrbo, d) kadar otrok, bodisi od domačih ali inozemskih ustanov dobiva podporo ali pokojnino ali kaj podobnega več ko 150 Din na mesec, e) kadar ima otrok od lastnega imetja, premičnega ali nepremičnega, dohodke večje od 200 Din na mesec, f) kadar dobiva otrok po smrti drugega roditelja rodbinsko pokojnino ali invalidno podporo večjo od 250 Dim na mesec.
Za sprejemanje rodbinskih doklad та otroka mora nameščenec predložiti pristojni blagajni prijavo v obliki navadne vloge in f njej tole izjaviti, da; a) žena ni državna,
Življenjska pot
Dr. Vojislav Marinkovič je bil rojen 1. maja' 1876 leta kot sin poznejšega predsednika senata in ministra Dimitrija Ma-rinkoviča. Po dovršenih gimnazijskih naukih je študiral v Parizu pravno m ekonomsko vedo ter bil promoviran za doktorja. Po povratücu v domovino je stopil v državno Službo v ministrstvu financ.
Kot sin enega izmed voditeljev takratne napredne stranke se je mladi dr. Marinkovič zgodaj po&vetil političnemu življenju. Leta 1906. je bil prvič izvoljen za poslanca in je od taikrat ostal v Narodnih skupščinah vse do petomajskih volitev. V evropski javnosti je postal znan kot prvi delegat kraljevine Srbije na finančni konferenci v Parizu, ki je imela »vrbo finančne likvidacije balkanske vojne Leta 1914. je kot predstavnik napredne stranke po izbruhu vojne vstopil v koalicijski kabinet Nikole Pašiča kot minister za narodno gospodarstvo.
Ko so leta 1917. nastali v srbska Vladi hudi spori radi vodstva nacionalne politike in zaradi takozvanega solunskega procesa je Voja Marinkovič skupaj s pokojnim Draškovičem izstopil iz kabineta. Takrat so se na Krfu vršila posvetovanja med srbsko vlado in Jugosäovenskim odborom, katerih rezultat je zgodovinska krfska deklaracija. Voja Marinkovič je bil eden od najaktivnejših sodelovalcev in je že takrat pokazal vse svoje diplomatske sposobnosti.
Novembra 1918 je dr. Voja Marinkovič
kot predsednik Napredne stranke zopet
vstopil v Pašičev koalicijski kabinet, toda že mesec pozneje je demisioniraL Po zedi-njenju je dr. Marinkovič najaktivneje sodeloval pri formiranju Demokratske zajednice kot udruženja vseh jugoslovensko usmerjenih političnih grupacij iz starih in novih krajev Demokratska zajednica se je pozneje pretvorila v demokratsko stranko in je po njenem razcepu dr. Marinkovič ostal na strani Ljube Davidoviča. Od decembra 192L do junija 1922. je til dr. Marinkovič minister notranjih del. Leta 1924. je v Davido-vičevem kabinetu prvič prevzel zunanji re-sor. Ponovno je dr. Marinkovič postal minister zunanjih del v Vukičevičevi vladi 1927. ter je ostal na tem položaju vse do leta 1932. ko je na zadnje v svoji vladi od 4. aprila do 3. julija 1932. opravljal tudi zunanji reeor. Zdravstvene prilike eo ga prisilile, da se je umaknil od državniških in političnih poslov. Hudo bolan je pa vendar še vstopil v zadnjo Uzunovičevo vlado, ki se je formirala po kraljevi smrti dne 22. oktobra 1934 ter je trajala do 20. decembra 1934.
Pokojni dr. Marinkovič je M ponovno član sveta Društva narodov in je kot prvi zastopnik Male antaote tudi predsedoval skupščini Društva narodov. Imel je naša najvišja odlikovanja in seveda tudi nebroj visokih redov skoro vseh evropskih držav. Dr. Marinkovič je bil oženjen z goeipo Ano, hčerko znanega srbskega kemika, profesorja vseučHšča, poslanika v Lotndorm in večkratnega ministra Lazaniča, ki Je znana srbska slikarca. Izredno srečen za» kom je ostal brez otrok.
samoupravna ne «asebna uslužbenka ne
vpokojenka, b) ortrwk ni zaposlen "e v javni ne v zasebni službi, c) otrok ni spravljen ne v civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, d) otrok ne prejema ne od nobene domače ne tuje ustanove podpore ne pokojnine ne dara, e) otrok nima lastnega premičnega ne nepremičnega imetja, f) otrok ne uživa rodbinske doklade ne invalidne podpore.
Doklade za orožnike in graničarje
narednik vodnik I. Din 950, 890, 830 narednik vodnik IL Din 870, 840, 790 narednik vodnik III. Din 830, 800, 770 narednik	Din 780, 770, 760
podnaredmiik	Din 780, 770, 750
kaplar	Dm 770, 760, 740
stalni orožnik	Din 760, 720, 620
Rodbinske doklade za ženo iz čl. 83 prvega odstavka o orožnikih od 3. novembra 1931 se ukinejo, rodbinske doklade v. vsakega zakonskega ali pozakmijenega otroka pa zmašajo: a) po 110 Din na mesec, če ima orožnik tri otroke, b) po 120 Din na mesec, če ima orožnik več ko tri otroke.
Osebne doklade graničarjev eo: narednik vodnik 750 Din, narednik 710 Din, podna-rednik 670 Din, kaplar 630 Din, redov 580 Din. Rodbinske doklade za vsakega otroka znašajo po 110 Din na mesec.
/pokoj enci
Na sličen način kakor v uredbi o dckJa-dah aktivnim državnim uslužbencem so izvršene spremembe tudi o uredbi o de-kladah državnim upokojencem z dne 14. marca 1932.
Ako sta mož in žena osebna vpokojenca ali je eden izmed obeh osebni vpokojemec, drugi pa državni, banovinski, občinski ali zasebni nameščenec oziroma vpokojenec, ne pripada rodbinska doklada za otroka ne možu, ne ženi. če živita ločeno radi zakonskih razprtij, ali v ločenem zakonu pripada rodbinska doklada za otroka soprogu, državnemu vpokojencu, ki prehranjuje otroka
če je mati osebna vpokojenka, oče pa zasebne prof es i je, mati nima pravice do rodbinske doklade za otroka, razen ako je oče siromašnega stanja in si ne more služiti kruha. To ne velja za primer njunega ločenega življenja ah zakonske ločitve.
Omožene žene, osebne ypokojenke, nimajo pravice do osebne doklade, če jim je pokojnina odmerjena po prejemkih zakonov, ki so stop® v veljavo po 31. avgustu 19'23 leta. imajo pa pravico do polov L ce osebne doklade, če jim je pokojnina odmerjena po prejemkih zakonov, ki so dobri i obvezno moč pred 1. septembrom 19*23 leta. To velja tudi za osebe, naštete v čl. 11.
Kot omožene ne veljajo vdove tn žene. ki ;*'ve ločeno od moža radi zakonskih razprtij.
Glede rodbinske doklade za otroke veljajo analogne določbe kakor za aktivne nameščence.
Rodbinska doklade pripada za vsakega otroka, rojenega v zakonitem braku aH pozakctnjenega, in znaša: a) 110 Din me.
- ->c -v> tri otroke, b) 120 Din mesečno^ бе tma vpokojönec več ko 3 otroke.
Oebna in rodbinska doklada ne pripada-
vpoktotfenoem, ki imajo od posestva aLi osebnega dela mesečni dohodek, ki presega v L dragi njskem razredu ЗцОО Din. v Ы. raz. 2.ООО I*n in v «Ш. raz. l.OOO Din.
Pripravniki in dnevničarji
Plače uradniških pripravnikov v prvem diaginjskem razredu za 4%, v drugem dra-ginjskem razreduza 5% in v tretjem dra-gmjskem razredu za 6%.
Poleg plače pripada uradniškim priprarv-mikom tudi rodb koška doklada za otroke, pod pogoji, ki veljajo za ostale državne uslužbence.
Te določbe ne veijajb za poročene žene, katerim se izplačujejo zmanjšane plače na podlagi rešitve ministrskega sveta žt. 14.301/1 od 11. aprila 1934 leta. Ce pa preneha na tej osnova razlika v izplačHu zmanjšane plače, valjajo tudi zanje določbe 1. odstavka
Pogodbenim uradnikom, honorar, uslužbencem in dne viličarjem, se znižajo mesečne brutto nagrade, in sicer: a) za 8%, če znašajo nad 4.000 mesečno, b) za 7%, či nagrade presegajo 3.000 Din mesečno, c) za 6%, če nagrade presegajo 2.000 Din mesečno, d) za 5%, če nagrade presegajo L300 Din mesečno, e) za 4%, če nagrade presegajo 900 Din mesečno.
Specialne doklade v denarju, stalni honorarji in nagrade, kakor tudi tantieme, ki se na kakršnikoli osnovi izplačujejo drž. uslužbencem in vpokojencem poleg njihovih rednih prejemkov se znižajo za 20%.
To ne velja za tiste posebne doklade, ki so namenjene pokritju materialnih potreb, kakor n. pr. doklade za vzdrževanje avtomobila, doklade za obleko, za slugo, za konje in podobno.	и
V -vseh določbah, ki govore o osebnih m rodbinjskih dragMijsikih dokladah, je treba besedo »draginjske« črtati.
Pooblašča se minister financ, da objav« poenostavljeno izdanje uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev št. 10.990/1 iz 1932 leta, uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev št. 11.330/1 od 1923 leta pod naslovom »Uredba osebnih in draginjskih dokladah državnih uslužbencev« in »Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah državnih vpokojencev«.
Glede ureditve prejemkov banovinskih in občinskih uslužbencev in vpokojencev, kakor tudi uslužbencev direkcij rečne plovbe, državnih posestev Belje in Topolovac in državne tovarne za sladkor na Cukarici bodo izdali pristojni ministri in bani v svojem delokrogu potrebne naredbe tako. da pripadajo znižani prejemki od 1. oktobra 1935.
Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah« in jo je izvajati od 1. oktobra 1936.
Grški rojalisti proti Zaimisu
Atene, 18. septembra, n. 120 rojalfstič-nih poslancev je podpisalo proglas, s katerim pozivajo predsednika republike naj Poda ostavko, da bi Se proglasila monarhija-
Voditelji Vberalne stranke in naprednia-kov so skleni® sodelovati pri plebiscitu T republikanskem dfuhu.
Dileme v ženevi
Angleški argumenti proti Italiji in italijanski proti Angliji — Opasnost konflikta med Nemčijo in Litvo
La vala. Bil je previden in moder, prav nič ni čudno, če se mu očita, da je premalo jasen in enoumen. Toda eno je prinesel kljub temu: javnost je po pravici dobila vtis, da se Francija svojim obveznostim do ženevskega pakta ne bo mogla izogniti, kar pomeni praktično, da se bo morala hočeš nočeš postaviti na angleško rigorozno stališče. Zato so se odtlej začele konkretneje ponavljati napovedi o italijanskem odhodu iz Ženeve, ki jih je končno zelo določno potrdil znameniti zaključek rimskega ministrskega sveta.
Za Lavala pa je bil očividno najvažnejši fakt iz čim dalje ostrejše kampanje ta, da se je Anglija v svoji abesin-ski vnemi zavzela tako energično za striktno izvedbo določb Društva narodov in pa za kolektivno varnost. Saj to je bila ves čas francoska teza, toda ravno Anglija je bila ona država, ki se je branila najbolj in ki je najtrdovratneje odklanjala kolektivno varnost, kolektivne garancije. Seveda, takrat je šlo za razmerje do Nemčije, kjer je bila angleška vlada vedno previdna, boječ se, da bi se morala znova zaplesti v splošne evropske konflikte. Tudi v tem pogledu je interesantna razlika med britansko vnemo nekdaj in sedaj, kar na vso moč sili v komentarje o vzrokih. Ali Laval je vzel stvar s oraktične strani ter ie seveda zastavil Hoareju važno vprašanje, če misli Anglija enako energično načelno stališče zavzeti v vseh primerih.
še bolj kočljiva postaja abesinska afera zato, ker se ji utegne priključiti nova, klajpedska afera. Hitler je v svojem nUrniberškem govoru na nedvoumen način govoril o klajpedski zadevi ter pretil Litvi na način, ki ne more pustiti dvoma, da se preti z vojno. Pri tem je s posebnim poudarkom primerjal 65 milijonski nemški narod z malim dvomili-jonskim litovskim narodičem. Povsem pravilno so v občestvu malih in srednjih držav zaznali izredno važnost in fatalnost te Hitlerjeve izjave, smatrajoč jo za pretnjo, ki se more tako rekoč mimoerede realizirati v slučaju, da nastanejo kakršnekoli komplikacije v zvezi z abesinsko afero.
V	Ženevi se politični razplet, ali vsekakor bolje: zaplet, bliža kulminaciji. Nikakor se ne more reči, da bi se bila nasprotja v teku zadnjih dni, odkar zasedata svet in skupščina Društva narodov, količkaj ublažila, marveč ravno nasprotno. In prav nič ni pretirano, ako poročila domala brez izjeme situacijo presojajo nad vse pesimistično.
Če vzamemo v pretres facit dosedanjega ženevskega dogajanja, moremo navesti kot važen moment pred vsem govor britanskega zunanjega ministra Hoareja, ki je izzvenel v krepko afirmacijo angleškega stališča, ne da bi se pri tem postavile v evidenco kakršnekoli konkretne olajšave. K temu se mora kot jaiko značilno označiti poročilo onega poročevalca, ki je v razgovoru z Mussolinijem dobil vtis, da v Rimu niso računali s tako resnim in trdovratnim odporom Velike Britanije glede abesinskih projektov italijanske politike.
Dobro si je pri tej priliki poklicati v Bpornin, kako je tudi sicer po Evropi prevladovalo mnenje, da gre samo za nekako formalne moralistične pridržke angleške tradicije, da pa se v Londonu ne bodo resno upirali italijanskim načrtom. Da se je taka sodba mogla uveljaviti, temu je Velika Britanija sama največ kriva. Saj se ni prav nič vznemirjala, ko je Japonska marširala v Mandžurijo, dasi so se bile takrat prav tako kršile določbe Društva narodov. In tudi ko je Nemčija enostransko razveljavila mednarodne določbe glede razorožitve, ni London morda predlagal sankcij, marveč je s presenetljivo naglico hitel sklepati na osnovi novega stanja z Berlinom srx> razum o bodočem razmerju med Nemčijo in Anglijo v pomorski oborožitvi. To sta dve dejstvi, ki se ne dasta spraviti s sveta in ki ju politični kritiki danes s pridom obračajo zoper angleško nepopustljivcst v abe-sinski aferi.
V	Rimu angleško stališče ni premaknilo storjenih odločitev niti najmanj. Njemu nasproti se trdovratno kaže na neskladnost med dejanskim stan;'em in politično moralo, češ: četrtina sveta je pod britanskim gospodstvom, pa vendar se Anglija zgraža nad tem, da bi si Italija vzela majhen košček, ki je tako rekoč še na razpolago. Ne more se zanikati, da bi ne bilo v tem areumenti-ranju logike. To je čutil tudi Hoare, ki je v svojem velikem ženevskem govoru uvrstil nekako napoved možnosti, da se svetovne sirovine, zlasti kolonijalni proizvodi, po nekem dogovorjenem načrtu razdelijo racionalneje med potrebne interesente. Toda k tej izjavi, ki je bila seveda zelo splošna in le okvirna, je smatral za potrebno malo kasneje dostaviti pojasnilo, da s tem seveda nikakor ni mislil morda kake prerazdelitve kolonij.
Važen dogodek v Ženevi je bil veliki govor francoskega zunanjega ministra
Ta nevarnost gotovo ni !e teoretična, marveč prav konkretna in prav nesim-patično blizu. Nemčija se bi mogla s pridom sklicevati na abesdnski prece-dens ter kratkomalo izvesti sankcije na svojo roko zoper Litvo, ki čividno ne bo mogla imeti realnih pokroviteljev. Da je Litvinov brž po Hitlerjevem govoru konferiral s predstaviteljem Litve, se je sicer močno opazilo, toda varnost s tem še ni podana.
Spričo vsega tega je razumljivo, da je obče vznemirjenje v Ženevi jako na-rastlo in da so v akciji tako rekoč vsi pravni ter moralni momenti ženevske institucije in njenih članov. Kak bo rezultat se mora pokazati že v najkrajšem času.
Bolgarija vstopi v Balkansko zvezo
Pariz, IS, septembra w. Iz Aten poročajo: V dobro poučenih krogih govorijo, da je po poteku diplomatskih razgovorov, ln so se vršili v ženevi med zastopniki Turčije, Jugoslavije, Grčije in Bolgarije, sedaj pričakovati, da bo Bolgarija kmalu vstopila v Balkansko zvezo-
Mednarodni kongres vojnih invalidov
Beograd, 18. septembra, p. Danes se je pričel mednarodni kongres vojnih invalidov. Ponoči so prispeli v Beograd bolgar* ski, belg "-j ski in še drugi delegati, davi se je pripeljala še francoska delegacija, ki je bila posebno svečano sprejeta. S Francozi je prispelo tudi večje število inozemsk h novinarjev. Ob 9. dopoldne so bile delegacije na dvoru, kjer so se vpisale v dvorno knjigo, nato pa so se takoj odpeljale na Avalo, kjer so položile lep venec na grob Neznanega junaka, od tam pa na Oplenac, da se poklonjo na grobu Velikega kralja. Popoldne so se vrnile v prestolico. zvečer se je sestal glavni odbor federacije.
Iz državne službe
Beograd, 18. septembra, p. Za višjega uradnika v VI. skupini je bil pr Državni hipotekami banki imenovan Dragotin Ba-njac, doslej v VII. skupini.
D rektor Zveze zavarovalnih družb kraljevine Jugoslavije Nikola Stanarevič pa je bil imenovan za načelnika novo ustanovljenega valutno-bančnega oddelka pri finančnem ministrstvu.
V šji davčni kontrolor v srezu Ljubljani okolici Ivan Grčar je bil upokojen.
Premeščen je višji poštni svetnik Nikola Paolič od poštne direkcije v Ljubljani k direkciji v Skoplje.
Intervencija zaradi drakonskih obsodb v Fieriju
Tirana, 18. septembra. AA. Naglo sodišče v Fieriju je končalo svoje delo. Obtoženih je bilo skupno 539 oseb. obsojenih pa 213, od teh na smrt 53, na dosmrtno je« čo 39. 121 na kazni od 10 do 20 let. N"ad 300 oseb je sodišče oprostilo.
Zaradi teh drakonskih ukrepov so šefi tuj:h poslaništev z dovoljenjem svojih vlad poslali albanski vladi skupen poziv, naj v interesu človečnosti in miru v Albaniji ublaži rečene kazni in pomibsti na smrt obsojene.
Po poročilu lista »Bese«, ki pogostokrat izraža naziranje uradnih krogov, 'e malo verjetno, da bo akcija tujih predstavn kov imela uspeh.
Železniški popust za državno prometno osobje
Beograd, 18.. septembra. AA. Prometni minister je spremenil določbe čl. 17 pravilnika o popustih na državnih želozn cah za državno prometno osebje. Nova redakcija se glas;:
Aktivni nameščenci in vpokojenci z legi« timacijo v platnicah dobe za svojo deco, ki redno hod v šolo, ali se uči obrti (trgovine) zunaj kraja kjer prebiva, stalne brezplačne listke za progo od kraja stanovanja do kraja šolanja. Ti listki morajo imeti označko »dijak« ali »vajenec« n jih izdajajo oblastva po čl. C. pravilnika na podlagi potrdil šolskih oblasti, da se otrok uči obrti ajj trgovine. Listki se izdajajo za dijake za šolsko in za vajence za koledarsko leto. in siicßr za tretji razred potniških in mešanih vlakov, če pa ni ugodne zveze, tudi za brze vlake. V spremstvu roditeljev imajo ti listki veljavo tudi za tisti vi&j: vozni razTed, v katerem imajo i4>dite» lji vozni l stek.
To ugodnost imajo tudi dijaki prometnih in železniških obrtnih šol.
Trgovinska pogajanja z Madžarsko
Beograd, 18. septembra, p. Nocoj prispe v Beograd madžarska trgovinska delegacija v svrho pogajanj za novo trgovinsko pogodbo med našo dr2av0 in Madžarsko. Delegačjo vodita svetnik pri ministrskem predsedstvu Alfred Nicki in državni podtajnik Fcrretbi. Madžarska dele* gacija se pripelje v Beograd iz Rima, kjer je baš zaključila pogajanja z I tal jo.
Teniška tekma med
Zagrebom in Lvovom
Varšava, 18. septembra. A A. Na teniški tekmi med Zagrebom in Lvovom je Kukuljevič porazil Wittmanna 6:2, 6:4, Hebda pa Palado 6:4, 6:4. Dano« «e odigrajo še ostal,i matchi.
Varšava, 18. septembra, č. Bazenska tekma med jugoslovensko in varšavsko reprezentanco se je končala z rezultatom 5:1 za Jugoslovenke. Izkazal se je posebno jugoslovenski napad.
Nogometne tekme za fond kralja Aleksandra
Beograd, 18. septembra, p. Jugoslovenski nogometni savez je odredil da se morajo 6. oktobra po vsej državi prirediti nogo» metne tekme za fond Viteškega kralja Aleksandra I. Ujed nitel.ia. V Ljubljani • bosta nastopila Primorje in Ilirija.	•
Beležke
JRZ v Sloveniji
Beograjsko >Vreme< objavlja razgovor svojega dopisnika z ministrom dr. Krekom po njegovem povratku iz Slovenije, kjer je bil na agitacijski turneji za organiziranje JRZ. V tem razgovoru je dejal g. minister dr. Krek med drugim, da je >za časa svojega bivanja v Sloveniji im«l nekaj prav lepo uspelih zborov v duhu organizacije JRZ.. Shodi v Križevcih, pri Sv. Lenartu in v Mariboru so bili prav lepo obiskani. Organizacija JRZ v Sloveniji je perfektna in je v dogovoru i ostalimi skupinami, ki tvorijo JRZ v Sloveniji, popolnoma urejena*.
Politični zakoni
Kakor poročajo zagrebške »Novosti«, je izjavil neki član vlade njihovemu dopisniku, da je izdelala uradniška komisija že osnovne linije za revizijo volilnega, društvenega in tiskovnega zakona. Ti osnutki so bili izročeni ministru notranjih del, da jih pregleda ter jim da formo, ki bo odgovarjala intencijam vlade. Vsekakor pa je pričakovati, da bodo osnutki teh zakonov objavljeni še pred definitivno redakcijo v vladi, ker se želi čuti mnenje vseh prizadetih krogov.
Iz krogov vodstva JRZ se tudi širijo govorice, da je pripisati pred vsem osebni intervenciji g. Асе Stenojeviča, da se je pospešila revizija političnih zakonov, ker je po mnenju g. Stanojeviča ta zadeva najbolj nujna.
Pohorci v Liki
V	Gračcu se je vršil okrožni sestanek pobornikov pohorske akcije za gračački in donjeLapaški srez. Iz vseh krajev obeh sre-zov izredno dobro obiskanemu sestanku so prisostvovali tudi senator dr. Pera Zec in narodni poslanci gg. Ivančevič, Cvetič 'n Tišin. Prvi govornik je bil dr. Zec, ki je pozval zbrane Ličane, da se zberejo v jugoslovenski fronti; ta fronta visoko drži prapor iskrenega in odločnega jugoslovenstva,^ ki hoče zadovoljiti vse dele naroda in države v enaki meri ter izvesti popolno enakopravnost. Za njim so govorili narodni poslanci gg. Ivančevič, Cvetič in Tišin. Končno je bilo sklenjeno izvesti organiziranje pristašev jugoslovenske fronte v srezlh Korenica, Donji Lapac, Udbina in Gračac. Sedež okrož-neea odbora bo v Gospiču.
Konferenca je bila izfedno lepo obiskana in je po številu udeležencev daleč presegla število poslušalcev na istočasni konferenci združene opozicije, ki jo je sklical tudi v Gračcu bivši narodni poslanec g. Sava Kosa novic. »
Nemci se pridružujejo novi stranki
Poročali smo že, da se je organizirana nemška narodna manjšina v Jugoslaviji kor-porativno pridružila JRZ, zvesta svojemu načelu, da se ne vmešava v notranjepolitične borbe, temveč se vedno pridruži vsaki stranki^ odnosno kombinaciji, ki je na vladi. Kakor poročajo beograjski listi, je sedaj sklenila vstopiti v JRŽ tudi skupina dr. Haslingerja, ki je nastala iz opozicije proti oficielnemu vodstvu Nemcev v Jugoslaviji z dr. Kraftom in g. Moserjem na čelu. Haslinger jeva skupina, ki se nazive za »mla-donemški pokret«, utemeljuje svoj sklep s tem, da so v okrilju JRZ najbolje zaščiteni interesi nemške manjšine v Jugoslaviji.
Kdo bo vodil Radikalsko zajednico v Prekmurju
Iz Prekmurja nam pišejo:
Naše politično življenje sicer ni tako razgibano, kakor to vidijo radikalski časopisi, ker narod tarejo vse hujše skrbi za vsakdanji kruh, vendar pa tudi ni brez vseh zanimivosti. V vrstah bivše SLS je mlajši 6vet vstal proti voditeljem okrog »Novin« proti katerim iznaša dokaj hude očitke. Tudi oportunizem, ki je bil meroda-jen za politično udejstvovanje prekmurskih voditeljev nekdanje SLS za časa Jevtiče-vega režima, se jim šteje zelo v zlo. Borba je precej ogorčena in so »Novime« na veliko začudenje vseh začele navijati hrvat« ske strune, kakor je »Jutro« to že zabeležilo. Za JRZ se »Novine« sprva kar niso mogle navdušiti m so kar naravnost napisale, da »to ni katoliška stranka, kak je bila prvejša« (prejšnja SLS).
V	zadnji številki tega lista pa čitamo zopet zanimivo odkritje; rečeno je namreč: »Tüdi od našega poslanca dr. Klara so ni» šterni (nekateri) tej mladi znali gučati, da je prej proti voli dr. Korošca Šq v volitve i da zatogavolo mora zdaj nekak driigi gra-fcafci poslanec. K tomi samo pripomnimo: Naš dr. Klar je šo v volitve na soglasno prigovarjanje in prošnje našega lüdstva i na prigovarjanje vodilnih oseb iz najbližjih vrst dr. Korošca. Dr. Klara je njegov stopaj v politiko vnogo koštao .. Cela njegova zadeva je pa z dT. Korošcom najlepše vrejena i što dnes kaj nači guči (drugače govori), ne gučd istine.«
Ako tedaj smemo verjeti temu poročilu, bodo v novi JRZ v Ртектитји imeli vodstvo zopet gospodje »Novm«, mladini pa se bodo lahko še партеј jezil'.
Kritičen glas od morja
»Novii glas«. List namenjen interesom gornjega hrvatskega Primorja, objavlja v zadnji številki uvodnik v katerem med drugim pravi:
»Čeprav je nastopilo s formiranjem Radikalske zajednice neko novo stanje, vendar se ni nič spremenilo. To ni nika/ka nova stranka, tu m nič novega. Vse to je v bistvu staro. G. Spaho si je mislil, da bo napravil dobro kupčijo z radikali, a g. dr. Korošec kot staT realist gleda, da bo izbü za svoje ljudi iz vsega, čim več se bo dalo. Vsi pa vidijo, da se stvar s tem ni prav nič premaknila z mrtve točke. Na nrzi stoji še vedno vroča jed — hr>atsko vprašanje. — Nihče ne mara zagrizti vanj. Vsak s« zadovolji le s tem, da malo piha nanj, da bi se morda malo ohladilo. Okoli njega se enako vrste tisti, ki so na vladnih položajih, kakor oni v opoziciji. Vsi pa zahtevajo od Mačka, da izpregovori in izpove svoi program. To je smešno, ker je dr. Maček že dovolj govoril. O vseh teh vprašanjih se govori, kar obstoji Jugoslavija. Dt. Maček ve prav dobro, kaj hoče. Njemu danee po vs«m, kar je že povedal, ni treba več govoriti. Besedo tomajo sedaj ет-bi ja n ski politiki, da odgovore dr. Mačku, kai oni hočeio. Zbor v Kragujevcu ie bil bled in slab. Iz te moke ne bo kruha. In tudi nova rad:kalska zajednica ni orav no- •' bena rešitev^
Mestni svet ljubljanski
Sporočilo o inkorporaciji okolice — Izprememba tramvajske tarife — Živahna razprava — Važni sklepi tajne
seje
LJubljana, 18. septembra.
Po daljšem odmoru se je danes popoldne aopet sestal ljubljanski mestni »vet k redni seji. Po otvoritvi je župan dr. Ravnihar sporočil, da so opravičili svojo odsotnost mestni svetniki dr. Pipenbacher, Šterk in Josip Türk.
" V svojih predsedstvenih poročilih je župan nadalje sporočil, da je prejel od dvome pisarne zahvalo za udanostno brzojavko, ki jo je poslal za rojstni dan Nj. Vel. kralju Petru П. v imenu mestne občine. Obenem se je župan zahvalil vsem, ki so sodelovali pri veličastni proslavi kraljevega rojstnega dne v Ljubljani. V svojem poročilu se je župan tudi spomnil pokojnega deželnega glavarja Franceta Šukljeta, ki je bil ljubljanski častni meščan. pokojnega veleindustrijca Dragcsti-na Hribarja, ki je bil veliik pobornik domače industrije, ter pred kratkim umrlih mestnih nastavijencev Alojzija Slanovca, Stepiniška in gaisilca Kuneja.
Deda za dograditev osnovne Sode v bežigrajskem okraju so v polnem teku. Potrebno posojilo zanjo je že odobreno od finančnega ministrstva Med šolskimi počitnicami je mestna občina poslala r svoje poletne kolonije v Kamni gorici, na Poljani, v Mednem in sv. Jakovu pri Crik-venici okoli 500 obrok.
Inkorporacija okolice
Župan je končno omenil inkorporacijo okoliških občin k megtu. To je važen dogodek v razvoju Ljubljane mesta. Inkor-paracijsfco vprašanje je rešeno posrečeno, ker se ni povzročila nobena sila obstoječim razmeram. Z inkorporacijo je mestno prebivalstvo naraslo za 19.135 daš, tako da šteje Velika Ljubljana sedaj 82.768 prebivalcev. Izdana so potrebna navodila magistratnim uradom da pripra-vi jo vse potrebno za sestavo skupnega proračuna Za prihodnje leto. Nove ljub-ljanske someščane pozdravlja župan v imenu ljubljanskega meščanstva najpri-srčneje. Naj bi združila vse ena misel, da bi Ljubljana po pravici nosila naslov tretje prestolnice Jugoslavije ter kulturnega in gospodarskega središča Slovencev.
Po županovih poročilih. je bil zapisnik zadpje seje mestnega, sveta odobren brez ugovora.
Finančne zadeve
Za finančni odbor je poročal njegov načelnik Ivan Tavčar. Mestni svet je zavrnil razne prošnje za odpis predpisanih občimskov davkov. Odobril je dalje odprodajo nekaterih mestnih parcel in nakup neke parcele ob Ljubljanici.
Državna uprava bo tlakovala Cojzovo in Aškerčevo cesto v širini 6 metrov, ostanek 2 m pa mora tlakovati, mestna občina na svoje stroške, ki bodo znašali 90.000 Dim in ki se imajo pokriti iz proračunske rezerve.
Banska uprava je svoj čas kupila od akademskega kiparja Dolinarja Mojzesov kip za 70.000 Din. Dolinar je prejel na ta račun 45.000 Din, sedaj pa je ponudil kip mestni občini v last za 13.000 Din, da bi ga postavila na enem izmed javnih prostorov v Ljubljani, če bi na to pristala ban-ška uprava Vsota 13.000 Din je potrebna predvsem za prevoz kipa iz Beograda v Ljubljano. Mestni svet je sklenil kip odkupiti, ako ne bo banska uprava ugovarjala. Zatem so bili še dovoljeni nekateri krediti iz proračunske rezerve.
V svrho regulacije svetokriškega okraja prevzame mestna občina od Luckmanovih dedičev zemljišče v izmeri 18.084 m2, za zemljo bo plačala 192.420 Din v gotovini ter odstopila mestno hišo v Prekmurski ulici št. 6 v vrednosti 350.000 Din.
Nova tramvajska tariSa
Predsednik maloželezniške družbe dr. Fettich je poročal o predlogu za reformo tramvajske tarife. Proti dosedanji tarifi se je pojavil odpor, ker je bila zgrajena na sistemu prestopanja. Zato ni drugega izhoda, kakor vrnitev k sistemu pasovne tarife. Po novi reformi bo znašala najnižja cena za 3 pasove 1.50 Din, najvišja preko 6 pasov pa 3.50 Dip. Za kratko vožnjo, na razdaljo 4 postajališč, se uvaja ne glede na pasove cena 1 Din. Določene pa so tudi druge znatne olajšave. Zjutraj ko tramvajski vozovi niso napolnjeni, se uvaja razen tega enotna cena 1 Din za vsako vožnjo, kar bo zlasti prišlo prav delavabvu. Gospodinje, ki hodijo na trg bodo dobile povratno karto za 1 Din v času od 8. do 11. dopoldne, ako pokažejo prejšnji vozni listek. Mesečni vozni listki za progo do 4 pasov bodo ne glede na število voženj veljali po 60 Din na mesec, preko 4 pasov 90 Din, za vso progo pa 120 Din na mesec. Dijaški vozni listki bodo veljali ne glede na število voženj po 30 Din na mesec. Nočno doplačilo 1 Din se bo plačevalo v poletnem času od 22.
иге dalje, v zimskem časa pa od 21. are. Kdor pa se hoče izogniti tem« nočnemu doplačilu. lahko dopiača k mesečnem« voznemu listku 10 Drn na mesec. Dokler ne bo rekonstruirana dolenjska proga, bo vožnja po njej veljala do magistrata. 1 Din ne glede na dolžino.
O predlogu uprarcniega odbora, fcramvaj-gke družbe se je razvila ži<vahna debata v katero so posegli m. s. Rebek, Podgoršek. Seunig, Zemljič, Kosem, dr, Cepuder, Tažvčar in Pičsman. Deloma so se izrekli za odobritev nove tarife, deloma so &zra-žaii razne pomisleke in staviE spraminje-vatoe predloge Poročevalec dr. Fet/tich je vse spreiminjevalne predloge odklonil in vztrajal na tem, da se nova tarifa odobri ▼ celoti. Pri glasovanju je bil njegov predlog sprejet z vsemi prati petim glasovom. V enakem razmerju so bili odkkx njeni spremkijevalni predlogi. Podrobnejše poročilo o tramvajski defoati bo objavil da-našnrfi »Slovenski Narod.«
Tlakovanje tramvaja do Št. Vida
Izven dnevnega, reda je mesto! erst še
obravnaval tlakovanje tramvajske proge do št. Vida. Maloželezniške družba je prevzela svoj čas pogoj, da bo, ko se bo modernizirala drža/vina cesta Ljubljana— Kranj, prilagodila cestišče tramvaja uarvl cesti. Po zadnjih računih, bi veljaio to delo okroglo 775.000 Din. ilaložeiezniška družba je pripravljena prevzeti to breme, vendar тй v stanj« zaradi finančcSi težav nositi teh troškov na enkrat. Zato se Je v Beogradu dosegel sporazum, da bo stroške za tlakovanje plačala država, me. stna občina pa prevzame garancijo, da bedo sitrcski odplačali v pcffietnlh obrokih po 100.000 Din začenši z letom 1936. Predlog je bil odobren.
Razne zadeve
Nato je poročal v imenu tehničnega ua. bora načelnik inž. Pavian. Na njegov predlog je mest svet odobrffi ^ргетешйж» načina zazidave pri zgradbi šolsike poiL klindke, rešil več zaprošenih parcelacij, ter slednjič sklenil opustiti in zatvuržti ulico sZagatoi ki teče iz Igriške ulice paralelno z Erjavčevo cesto. Na dnevnem redu je bdla še točka o sklepanju glede opustitve pokopališča pri Sv. Krištoifia, ker pa zadeva ni še popolnoma raačiščeoa je mestni svet odložil sklepanje o tem. vprašanju.
Nato je načelnik personalno pravnega odbora meet svet dr. šufbic poročal o raznih zadevah glede zagotovitve ia sprejemanja v domovinsko zvezo, v komisijo za ugotovitev stanja Mestne delavske zavarovalnice sta bila imenovana m. & Rupnik in Adamič. Mestni svet je tucfi. vzel na znanje imenovanja članov disciplinskega sodišča L stopnje, kakor jih je naznanila banska uprava, in je potrdil dopolnitev pokojninskega pravilnika za nameščence Mestne hranilnice ljubljanske.
Po izčrpanju dnevnega reda je predsednik dr. Ravnihar prečrtal več samostojnih predlogov in jih oclkazal kosmpe-tentnim odborom.
Mi a Aceton Adamič je -vivSA samostojna predlog glede redukcije plač državnih in samoupravnih nameščencev. Slednjič je predsednik prečita! še tri vprašanja podžupana Jaica, Prvo se nanaša, na napravo mednarodnih prometnih znakov v Ljubljani, o čemer je že mestni svet svoj čas s^-lepal. Drugo vprašanje zadeva letalski promet z Ljubljano, tretji pa terjatev ljubljanskih obrtnikov do društva »Trgovska akademija«, ki še niso plačane.
Važne osebne spremembe
Javni seji je sdedüa tajna seja mestnega sveta, na kateri so se obravnavale razne personalne zadeve, Med drugim je bilo sklenjeno, da se namesto pokojnega Lojzeta Slanovca postavi kot vodja kulturnega odseka dr. Rudolf Mole, profesor mestne realne gimnazije. Nadalje je Ьйо sädle-njeno, da se zopet pokliče na aktivno službovanje ravnatelj Mestne hranilnice dr. Fran Černe in da se zaradi bolezni upokoji kontrolor Mestne hranilnice g. Zor k o Pre-lovec. Po položenih predpisanih izpitih je bila .priznana stalnost uradnikom dr. Groš-Iju, Branimiru Petrovčiču in prof. Andri KuLjiisu. Profesorju ženske realne gimnazije dr. Janku Plretnarj« se podaljša doptet za šolsko leto 1935/36. Profesoricam ženske realne gimnazije Prunkovi Kseniji m dr. Blinčevi se odpove služba zaradi redukcije prvega razreda ženske realne gimnazije.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, mestoma deževno.
Dunajska vremenska napoved za Setrtek:
Naprej še deževno vreme.
»Riviera« zobna pasta
daje ustam prijeten ta osvežujoč vonj, temeljite -■ai ifldra odstrani aitro zobni kamen in ohrani zdrave ia bele zobe. To pasto uporabljajo f vseh frni*.»-»«^,
Maši kraji in ljndfe
Zbori vojnih žrtev
V Beogradu se zbirajo delegati mednarodne zveze bojevnikov in žrtev svetovne vojne — Najvažnejše
zahteve naših invalidov
Beograd, 18. septembra.
Za 11. kongres Siamaca, mednarodne «veze bivših bojevnikov, ki se bo vršil v Beogradu do 22. t. m., so dovršene vse priprave. Včeraj so že prispele številne delegacije iz inozemstva, tako, da so bili že snoči zbrani predstavniki invalidov in bojevnikov Češkoslovaške, Rumunije, Poljske, Belgije, Bolgarije, Danske in Anglije. Danes bodo prišli Francozi, za njimi pa italijanska delegacija. Tudi posebna delegacija bolgarskih invalidov bo danes prispela. Delegati so se danes ob 9 zbrali pred kraljevskim dvorom in so se potem vpisali v dvorsko knjigo. Potem so se napotili na Aval o ter položili venec na grob neznanega junaka. V spremstvu naših odbornikov in članov mednarodne organizacije so danes delegati poromali na Oplenac, kjer se bo vršila prva seja Siamaca. Jutri bodo delegacije v Beogradu posetile kostnico 'beograjskih braniteljev ter druge nase in tuje vojaške grobove. Odbor bo po-ipoldne obiskal predsednika vlade, vojnega ministra, ministra za socialno po-Hitiko ter predsednika beograjske mestne občine. Ob 9 zvečer se bo zbral k «seji mednarodni komite Siamaca. Za petek in soboto so napovedane razne seje, zaključek mednarodnih zborovanj pa bo у nedeljo.
V nedeljo bo tudi slovesna otvoritev m blagoslovitev invalidskega doma, ki je ena od najlepših stavb prestolnice. Taikoj po blagoslovitvi se bo v domu vr-бй 11. državni kongres vojnih invalidov Jugoslavije. Vse organizacije vojnih invalidov so se pripravile na ta kongres ▼ upanju, da bo pripomogel k rešitvi najvažnejših invalidskih zadev. Od kongresa pričakujejo, da bo odpravil mnoge nedostatke pri dosedanjem reševanju invalidskih -vprašanj. Razen invalidskega doma nimajo naši invalidi prav nobene zaščite, mkon sam, ki velja v sedanji obliki za 6 let, pa ima velike hibe. Mnosi invalidi nimajo priznania o svoji invalidnosti po tem zakonu. So kraji in celo pokrajine, kjer sploh vsi invalidi
še niso dosegli tega priznanja. Razmerje med priznanimi in nepriznanimi vojnimi invalidi gre danes že na polovico. Mnogo invalidov je nepriznanih ali reduci-ranih in igra pri tem glavno ulogo davčni census, ki ni vzet po današnjem stanju, marveč po razmerju v času vojne. Za priznanje invalidnine prihaja v poštev oni davek, ki ga je plačeval invalid, odnosno njegova rodbina takrat, ko je postal invalid. Gmotni položaj od nekdaj pa seveda ne more biti merilo za danes v nobenem pogledu, najmanj pa pri invalidih, ki so baš zaradi vojnih poškodb še to izgubili, kar so nekdaj imeli Merodajno bi moralo biti stanje, v katerem se invalidi nahajajo danes, ne pa razmere, v katerih so živeli nekdaj, ko še niso bili vojne žrtve.
Tudi način priznavanja invalidnosti, ni pravičen. Invalid, ki ima manj kako 60 odstotkov invalidnosti, sploh nima pravice do ponovnega pregleda, tudi če bi se mu še v toliki meri poslabšale posledice vojne poškodbe. Invalid, ki mu je bila invalidnost črtana na manj ko 30 odstotkov, ne more biti več invalid, tudi če bi se njegovo stanje tako poslabšalo, da bi mu ponovni pregled mogel priznati celo 100-odstotno invalidnost. Taki invalidi so kratkomalo reducirani. Po sedanjem invalidskem zakonu izgubijo vse pravice do priznanja in podpore tudi oni invalidi, ki se izselijo v inozemstvo in se v treh letih ne vrnejo. Tudi oni invalidi, ki v januarju 1930 niso vložili prijave po invalidskem zakonu, so bili za vedno izbrisani iz seznama invalidov.
Invalidske organizacije so že večkrat in tudi sedaj pred kongresom stavile predloge za revizijo invalidskega zakona. Beograjska organizacija je med drugim tudi zahtevala, naj se vzame za najnižjo invalidnost 20 odstotna nesposobnost za delo. Tudi 20 odstotni invalidi naj bi bili deležni invalidskih podpor. Ostali predlogi pa se tičejo prej navedenih hib invalidskega ocenjevanja in postopanja pri odmeri invalidnine.
Nase enotne šolske knjige
Drage so, pomanjkljive in slabo opremljene
Prvi plodovi uredbe o uvedbi enotnih Žiolskih knjig, o kateri se je v začetku letošnjega leta toliko razpravljalo, prihajajo na dan.
Pri nas smo imeli dobre šolske knjige in je bila njihova prodajna cena pre-kalkulirana tako, da je stala posamezna stran knjige povprečno 10—18 par. Knjige so bile seveda, zlasti v zadnjih letih, tiskane na odličnem papirju, stavek lepo čitljiv in razločen, prav tako tudi klišeji, ki so pojasnjevali tekst. Vzlic temu se je govorilo, da so naše iknjige predrage, ker je v resnici naneslo vsako leto nekaj sto dinarjev, če je hotel kdo kupiti za svojega otroka parne nove knjige. Še huje je bilo seveda, če je imel na različnih zavodih iveč otrok.
Ko so se začeli širiti glasovi o uvedla enotnih šolskih knjig, je pač marsikar teri oče pričakoval, da bodo te knjige vsaj nekoliko, če ne občutno cenejše. Zgodilo se je pa narobe. Nove šolske knjige, ki izhajajo po večini v Beogradu in Zagrebu, so povprečno za najmanj 40% dražje od dosedanjih, in to v dobi, ko se pri nas prepeva o srološnem znižanju življenjskega standarda. Pred kratkim so izšle v Beogradu pri založbi, ki nosi blagoglasno ime »Narodna Prosve-ta«, zgodovinske knjige beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Vasilija Po-
poviča za nižje razrede srednjih šol in za meščanske šole. Vse te knjige imajo obseg po 120 do 150 strani, njihova cena pa je 33 do 38 in pol dinarja, tako da stane vsaka stran nad 25 par.
Toda to še dolgo ni vse! Te knjige во v nasprotju z našimi dosedanjimi, ki so jih izdale slovenske založbe in tiskale slovenske tiskarne, po svoji zunanji in notranji opremi take, kakršnih pri nas doslej nismo bili vajeni. Papir zaostaja daleč za dosedanjim, stavek je neenoten, še celo v istih vrstah, slike nejasne, ponekod naravnost razmazane ali pa z velikimi belimi lisami, vezava pa v navadni lepenki brez platnenega hrbta. Lahko si mislimo, kakšne bodo te knjige čez mesec ali dva, če bodo naši študentje ravnali z njimi tako, kakor so bili doslej vajeni.
Nova uredba, ki je zbudila ob razglasu toliko hrupa, si pridobila toliko vnetih zagovornikov in še več vnetih nasprotnikov, je torej pokazala, kaj zmore Nedvomno bodo vsi tisti, ki tiskajo v Zagrebu in Beogradu slovenske učne knjige, zaradi nje precej zaslužili, ker so knjige pač obvezne in jih mora vsakdo kupiti. Vprašanje je pa, kam bodo dajale naše agilne založbe veliko število prvovrstnih učnih knjig, ki so izšle zadnja leta in ki so zdaj postale praktično brez vrednosti.	B. R.
Pred tridesetimi leti v Istri
Spornim na delo in žrtve naše šolske družbe
Ob zlatem jubileju Ciril Metodove družbe niso ostale nezabeležene družbkie šole na štajerskem in na Koroškem in omenjena so bila imena požrtvovalnih ljudi, ki go se brigali za to, da so zrasle trdnjave slovenske prosvete na severu. Toda Istra je ostala pozabljena. Kdo je pred vojno širil narodno prosveto, kdo je takrat dvigal hrvatsko šolo v Istri, kdo se je brigal za bednega seljaka istrskega? Kratek odgovor; Družba s v. Cirila in Me-
toda za Istro.
Bilo je to davno, pred 30 leti, ko me je pokojna mama prvič vedla v šolo. Z očmi nedolžnega otroka sem gledala šolsko poslopje in bila sem razočarana. Zakaj? šla sem bila mimo drugačne šole, ki je bila lepa in z velikim vrtom, pred njo otroki lepo oblečeni, razigrani, prepevajoči: Ko me je neko dekletce uzrlo, je kliknilo: Eieco una schiava! Prijela sem mamo čvrsto za roko; Mama, ča mi je rekla?
—	In že smo bili koj nato pred družbino šoio v šijani. Bilo je tako tiho, vsi otroci so govorili, kakor smo govorili doma, ali to je bilo majhno enonadstropno poslopje,
—	meni pa so bili doma pravili, da je na tisoče in tisoče otrok, ki govore isti jezik kakor mi. . Samo dve sobi sta bili v poslopju. Skoro jokavo sem vprašala: Ampak mama to ni tako velika šola, kakor druge! In mama mi je odgovorila: Moraš vedeti, da so to šolo kupili dobri ljudje sami, e trudom so zbirali denar, da ao jo i
kupili za tebe in za vse naše otroke.;
Naša majhna četa pod vodstvom pokojnega Jelušiča in naše razrednice Ma. jerjeve se je hrabro držala in spoznavala, da simo tudi mi ded velikega naroda. Drugo leto je dobila Družba sv. Cirila in Metoda v šijani še eno poslopje v najem. Otrok je bilo vedno več, učitelji in učiteljice so prihajali k nam, gojit prosveto in budit narodno zavest. Vsako leto je bilo več družbinih šol. v osmih letih jih je zrastlo samo v Puli in okolici 10, vse z žrtvami Ciril-Metodove družbe. To je bilo veliko žrtvovamje. Imena Spinčič, Laginja, Trinajstič, Stihovič, Krmpotič, Mogoro-vič, Matejčič in še mnoga druga ostanejo slavna in svetla. Ti možje so, prevzeti z idealom svete pravičnosti, bili živa poštenost, najzvestejši čuvarji materinščine. Slava in hvala jim! Cirilmetodovska šola je vsadila v mlade duše zvestobo in ljubezen do materinščine, učila nas je spoštovati tuje in dičiti se s svojim Letos, ko slaviš Družba sv. Cirila in Metoda zlati jubilej, zberi zveste svoje čete in ostani še nadalje voditeljica in vzgojevaika mladih src. V neki ugledni obitelji nedaleč od Ljubljane živi mati (zdaj že stara, mati), ki nad 30 let dam za dnem uči otroke moliti; Sv. Ciril in Metod — varujta naš rod! Klanjajmo se spominu slovanskih apostolov in zvesti ostanimo delu in žrtvam družbe njunega imena!
Marica.
Tudi Ana Markudjeva
vv
oproščena
Maribor, 18. septembra.
Umor nekega neznanca pred 15 leti ▼ Benediškem gozdu je imel danes svoj zadnji epilog pred mariborskim sodiščem. MaH senat je obnovil proces proti Ani Marku« cijevi, ženi že 22. avgusta oproščenega Ivana Markucija, ki je bila takrat, kakor njen mož, svak in Miha Žemljic obsojena na 3 leta ječe. Ta leta je 'Ana prebila v kaznilnici v Begunjah. Obtožnica je pred le» tri navajala, da je svetila, ko so nalagali umorjenčevo truplo na voz. Po kratki razpravi je bila danes Ana Markucijeva te obtožbe oproščena.
S tem je zaključen eden od najbolj zamotanih procesov pred mariborskim okrožnim sodiščem v povojni dobi, ostale pa so še mnoge skrivnosti zločina v Benediškem gozdu.
Denar so ponarejali
Maribor, 18. septembra.
Razprava zaradi ponarejanja ^dinarskih kovancev se je vršila včeraj pred malim kazenskim senatom. Obtožena sta bila brezposelni mehanik Marko Divjak m brezposelni hlapec Ignac Valentinčič, ker sta delala in razpečavala ponarejen d©riar, Ivan in Frančiška Roje iz Arje vasi pa zaradi tega, ker sta dajala ponarejevalcema zavetje, hrano in tudi denar г& nabavo potrebnega materiala. Ker je ponarejevalcema dajal zavetje, je bil obtožen tudi po» s^stnik Jožef Kovačič iz Zgornjih Jablan, tri ženske iz Gornjih Stopic pa eo se morale zagovarjati, ker so baje vedele za ponarejanje, a ga niso prijavile. Divjak im Valentinčič sta krivdo priznala ter zatrje-'vala, da sta delala denar v največji stiski. Divjak je bil obsojen na 4 leta robije, Ignac Valentinčič na 2 leti in 6 mesecev. Jožef Kovačič je dobil 5 mesecev strogega zapora. vsi ostali pa so bili oproščeni.
KINO SLOGA
Ljubljanski Dvor — Telef. 27-30
Danes nepreklicno zadnjikrat Ob 16., 19ЏЛ in 21K uri opereta
F R A S К I T A
Jutri! Premiera
Oskar Nedbalove operete POLJSKA KRI	Jutri!
Jfoßiou mota£fUuUc
Schicht
ftiaJto-iisescuM-R ЪиШтигт

v
Schichtov
pere sam
Za javna dela so potrebna nova nakazila
Zagorje, 18. septembra.
Že nad mesec dni popravljajo na Rovah in v Kotredežu oporni zid ob strugi Kotre-dežice. Dela so v polnem teku. le žal, da so denarna sredstva izčrpana in'se pričeto delo ne more dogotoviti. Vkljub intervencijam občinske uprave dozdaj mso prispeli nadaljmi prispevki.
Občinska cesta Zagorje—Rov«, ki jo vporabljajo vozniki iz Cemšenika, Sv. Pia» mine in ondotne okolice, je nujno potrebna popravila, posebno ob strugi Kotredežice na Rovah, kjer se dela oporni zid, ki bo branil pomikanje ceste v strugo. Ртау na tem kraju se vsako zimo dogajajo razne nesreče, ko vozniki z natovorjenimi težkimi vozovi drčijo pa ledeni cesti v strugo. Zelo nujno potr®bno je razširjenje ceste pri posestniku Ivanu Drnovšku v Potoškn vasi. Cesta je široka le 2 m, kar tolikšen promet zelo ovira, posebno pri vožnji lesa k rudni« ku. Tudi tu bi bil zaradi varnosti potreben oporni zid, ki bi razširil cesto na 4 m, kar je zlasti potrebno za ublažitev velikega ovinka v obliki črke S. Za vsa ta dela pa je potrebnih še kakih 25.000 Din. Brezposelni, ki zdaj zaslužijo nekaj kruha pri teh javnih delih, so v strahu, da bodo morali znova ostati brez zaslužka, a jesen je tu in kmalu bo potrkala tudi zima.
Odobreno poslovanje ptujske občinske uprave
Ptuj, 19. septembra.
Na zadnji občinski seji je poročal predsednik g. J er še, da je upravni odbor državne hipotekarne banke odklonil prošnjo občine za podelitev večjega hipotekarnega odnosno meničnega posojila, ki naj bi se uporabil za odplačilo dolga pri mestni hra» nilnici ter je ponudil občini neomejen lom-bardn kredit ali kredit po tekočem računu, oboje po državnih vrednostnih papirjih. Ker pa občina takih papirjev nima, je ponudba za občino brez vrednosti. Ministrstvo financ je ponovno odklonilo odobritev zvišane uvoznine.
Ob poročilu upravnega odseka ее je obravnaval računski zaključek za leto 1934, ki izkazuje 255 Dim dobička. Iz lanskega proračuna in obračunov izhaja, da znaša pribitek rednega prometa nad 94.000 Din in to kljub izpadku ne dohodkih m®st-"| h davščin, ki znaša 112.011 Din. Pri splošni meseni upravi se je prištedilo 38.000 Din. Mestna podjetja izkazujejo večjo izgubo, kakor je bila po proračunu predvidena. Izdatki za odplačilo dolgov so ее zmanjšali za 14.117 Din zaradi podaljšanja amortizacijske dobe nekaterih posojil od 15 na 20 let. dohodki na aktivnih obrestih pa 8o porasli za 5.411 Din. Občinski svet je soglasno odobril računski zaključek za minulo poslovno leto.
Bencinska črpalka na Florianskeni trgu se je ponovno oddala najboljšemu ponudniku Vacuum Oil Company za letno najemnino 6.000 Din. Športnemu klubu »Dravi« se prepusti brezplačna uporaba igrišča na Bregu za dobo nedaljnih 10 let. pod pogoiem. da sme Dijašlei dom uporabljati igraHšče dnevno, razen nedelje do 15. ure.
Glede rva številne prošnie najemnikov v mestnih hišah (velika vojašnica in dounoi*
kanski samostan), je občinski svet primer» По znižal revnim strankam najemnine, ostalih prošenj pa ni mogel upoštevati, ker bi sicer ne bilo ravnovesja v proračunu. KonjerOjskemu društvu za dravsko bano-
vino se je nakazala za premije podpor«
500 Din.. Nekaterim mestnim saroтакоя se je povišala mesečna podpora, nekaj siromakov pa so oddali v hiralnico v Mure-tinedh.
Poljski zadrugarji v naših krajih
Nad 40 bratov s severa presrčno sprejetih
Ljubljana, 18. septembra.
Na vabilo Zadružnega saveza v Beogradu je dospelo danes v Ljubljano 40 odličnih zastopnikov poljskega zadružništva, da prouče naše zadružne ustanove, se seznanijo z našimi zadr. in si ogledajo lepoto naše države. Pri popoldanskem dunajskem brzovlaku jäh je prisrčno sprejel komite naših zadružnih organizacij: za Zadružno zvezo ravnatelj g. dr. Basaj in tajmik g. Kralj, za Zvezo slovenskih zadrug ravnatelj g. Trček in tajnik g. Schauer, za 2e-lezniičarsko nabavljata o zadrugo g. Pun-čuh e številnimi odborniki, za Kmetijsko družbo načelnik g. San ein, za Nabavi jaino zadrugo državnih uslužbencev g. načelnik Deržič. Bansko upravo je zastopal g. inž. Jelačam, Društvo prijateljev poljskega naroda pa predsednik prof. dr. Mole in dr. Time Debeljak
Goste je pozdravil g. dr. Bas a j poudarja^ joč: Sledili ste klicu srca in se niste ustrašili težav im naporov, da obiščete svoje brate na jugu in navežete z njämi prijateljske stike. Očitajo nam Slovanom, da je prepir med brati naš stari greh. Vi ste
na delu dokazali, da hočete navezati a brati na jugu prijateljske stike Jezik, ki ga govorite, in jezik, ki ga slišite pri nas, sta nam živ dokaz našega krvmega bratstva. To bratstvo mora postati živo.
Za pozdravne besede se je zahvalil predsednik poljske državne zadružne zveze Pomialski, naglašujoč potrebo čim tesnejših bratskih gospodarskih stikov. Nato je pozdravil goste v poljščini g. dr. Mole, želeč jim lepega vremena, da bi se mogU diviti našim prirodm.im krasotam. Po sprejemu so gostje odšli v Akademski kodegij, kjer bodo stanovali aha dneva bivanja med nami. Večer je potekel v prijetnih pomen-kih in izmenjevanju nazorov o zadružnem delu.
Jutri gl bodo gostje ogledali Ljubljano in njene zadružne ustanove, v petek pojdejo na Gorenjsko, potem pa odpotujejo v Zagreb in dalje na naše Primorje, kjer ostanejo 14 dni, nakar obiščejo še Beograd, kjer bodo gostje zadružnega saveza. Odličnim zastopnikom zadružništva bratskega poljskega naroda želimo prijetno bivanje v naši sredini.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čaSo
Franz Josefove
Registrirano od ministrstva sa aoe. poHtflco ta nar. zdravje S. br. 15.485 od 2б. V. 198».
Nov izum za poslušalce radia
O najnovejšem jugoslovanskem patentu je »Jutroc že poročalo. To je radto-ura, ki vam avtomatično priključuje in izključuje vaš radijski aparat, da ni več nevarnosti, da bi vso noč izkoriščal električni tok. Kadarkoli hočete, vam ura aparat izključi in priključi ga spet, ko pride na vrsto program, ki ga žeflite poslušati. Radio-ura, ki jo vidimo na sliki, predstavlja lep izdelek znane tvrdke Jimghans v v Novem Sadu.
obliki hudlltay dolbi pa se pri fcvtrdki Bratje Hirš
Izjalovljena sleparija z mrtvaškim listom
Tržič, 18. septembra. Ne zgodi ее vsak dam, kar ее je pred dnevi pomerilo v tržiškl okolici. Dva prevejanca sta prtšla v vae k neki družini, ker eta vedela, da imajo polico za starostno zavarovanje Za 20.000 Din. Priče' la sta na vee načine izvabi je tf. polico za nakup ta ponujal^ zanjo 2000 Din. Ker ее za to vsoto niso mogli pogoditi, sta primaknila še 1.200 Dinarjev. Kmet, videč toliko denarja, se je vdal ln jima prodal polico za 3200 Din. Do tu bi bila stvar ▼ redu. Toda sleparje eta jo drraga-öe pogodila. Z »«teža namreč nista čakala, da bi zavarovanec, na čigar trne je bila Polica izstavljena, v resnici umrl, temveč sta odšla v župnišče. Tu eta pod pretvezo, d« gre za neke važne in nujne podatke,
med iskanjem na tfhean izmaknila žig župtnega urada. S točnimi podatht zavarovanca in z žigom eta nato izginila iz vasi. Potvorila sta mrliški list in ga Poslala zavarovalnici v Split kot doka®, da je zavarovanec v resnici umrl. Ree Ы bila zavarovalnica kmalu nasedla in poslala denar če ее ne bd našim vrlim orožnikom pod vodstvom spretnega komandirja g. Vjdica posrečilo preprečiti pravočasno to grdo prevaro. Ker во ее slič-ni primeri mogoče že kje pripetili jn bo v bodoče ta aM on'- kaj etičnega Poietai-§ак ороиагјато prebivaistvo, naj bo pred raznimi agenti previdtno.
Spominjajte se CMD'
Domače vesti
*	Iz »Službenega lista«. »Službeni list кг. . banske uprave dravske banovine« št. 75 z
dne 18. t. m. objavlja ukaz o postavitvi banov, dunavske in dravske banovine, pravilnik o uvozu in tranzitu živih rastlin in rastlinskih delov sadnih in gozdnih sadik, ključev, grmičja, okrasnih rastlin, potaknjencev, odrezanega cvetja, krompirja, čebulic, sadnih in drugih plodov pravilnik o proizvodnji, uvozu in prometu sredstev za zaščito rastlin, barvanje semenja luceme in rdeče detelje, odločbo o pobiranju take za pregled, analizo in plombiranje semenja, iz-premembo pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, izpremembo pravilnika o zdravilnih in zdravilnih specijalitetah (ipojiasnilo. izprememba uredbe o finančni kontroli) popravek, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in raane objave iz »Službenih Novinc.
♦	Na kongres jugoslovenskih zdravnikov v Beogradu bo prišlo tudi večje število zdravnikov iz češkoslovaške, Bolgarije, Rumunije, Holandije in §e iz nekaterih drugih držav. S kongresom bodo združene tu«: skupščine Zveze Stoma toli-ških društev in raznih drugih zdravniških društev, včlanjenih v Jugosloven-ekem zdravniškem združenju. Vsem udeležencem kongresa во odobrene rz i žane vožnje in sicer za državne ScLravnike četrtin&ka, za ostale udeležence kongresa Pa polovična vožnja. Tudti na parnikih Jadranske in Dubrovniške plovbe »majo udeleženci kongresa polovično vožnjo. K0n gresistom bodo priredili v beograjskem gledališču poseibno predstavo, potean pa bo organiziran izlet na Djerdap in mogoče tudi v Ohrid, še prej pa bodlo kongresisti poromali na Oplenac.
•	Jubilej narodnega borca in mučenika.
V Bijelini slavi 35 letnico duhovniške službe protojerej Drago Uroševič. Rodil se je leta 1875. v Visočniku pri Srebrenici ter je vneto deloval v predvojnih časih kot nacionalni delavec v Bosni. Avstrijci so ob izbruhu svetovne vojne njega in njegovega očeta zaprli domačijo pa razdejali. Na ve« leizdajniškem procesu v Banjaluki je bil obsojen na 15 let težke ječe in ga je šele prevrat rešil muk.
PRIMARIJ DR. JUG zopet redno ordinira
+ Opozorilo narodne odbrane. Oblastni odbor NO v Ljubljani nas naproša za naslednjo objavo: V zadnjem času se zopet pojavljajo primeri, da razne osebe zbirajo prispevke, prodajajo razglednice ai stoke jn kar je še »ličnega, ter s>e ри': tem sklicujejo na osrednji odbor NO v Beogradu, ^češ da so od njega pooblaščeni ali vsaj priporočeni. Oblastni od>-bor N0 v Ljubljani oPozarja, da po dogovoru z osrednjim odborom NO nima na ozemlju dravske banovine nihče praoče zbirati prispevke ali karkoli prodajati v imenu NO, ako nima za to pismenega Pooblastila oblastnega odbora NO v Ljubljani ali — za ozemlje bivše mari-riborske oblasti — oblastnega odbora NO v Mariboru.
Dober večer	^ " "*■ "" LotZ
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VIL
+ Priznanje gasilcem iz Zgornjega Kašlja. Gasilska četa iz Zgornjega Kašlja je pri nedavnem požaru v vevški papirnici prva prihitela na pomoč ter se je s svojim brezhibnim gasilskim orodjem odlično udejstvovala pri reševanju, v našem poročilu po naključju ni bila omenjeno, zato pa podčrtavamo sedaj, da so se kašeljski gasilci tudi pri tej nesreči izkazali s svojo požrtvovalnostjo iin točnostjo ter bili deležni hvale in priznanja.
ŠOLA ZA MODERNO PLESNO
UMETNOST METE VID M A RJE VE
za poklicne — za lajike Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure, Gajeva 9, Ljubljana.
♦	Abiturientski tečaj Zbornice TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanj« na abiturientski tečaj se vrM
vsak dan do vštevši 30. t.m. od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni trgovske akademije. Istotam se dobi vse potrebne pismene ali ustmene fcnformačije in prospekt Predavanja prično dne 1. oktobra ob 8. zjutraj.
♦	Postaja za psihohigijeno. Zagreb je
dobil zelo važno fo koristno zdravstveno Postajo. Ustanovljena je postaja Za pei-bchigijeno, ki je Podrejena odseku za socialno politiko pri upravi savske banovine. Ta postaja se bo brigala za iz duševnih bolnišnic odpuščene Paciente, posebno pa še za otroke epilsptičn/h in duševnim boleznim podvrženih staršev. Organizirala fco sploh varstvo vseh prebivalcev, ki eo duševno zdravstveno ogroženi. V Zagrebu že deluje dolgo časa društvo za duševno higieno, ustanovljen pa sta, bili tudi organizaciji «psihiatrov in socialne pomoči duševnem bolnikom. Ге organizacije bodo Imele v novi banovinski postaji najtocfljšo oporo.
♦	Iz avtomobila je padlo 200.000 Din denarne pošte. Iz poštnega avtomobila, ki vsak dan prevaža pošto iz Podgorice v Ko-lašin in od tam v Berane, je na poti od Mateševa do Kolašlna padla vsa pošta, v kateri je bil0 2CO.OOO Din večinoma v srebrnem denarju. Kondukter in šofer sta, kakor navadno, spravila pošto v kovčeg, ki je zadaj privezan na avtomobil. Denar je bil namenjen v Berane za izplačilo uradniških plač. Kovčeg s tolikim denarjem pa je bil pretežak in se je odpel med naglo vožnjo, ne da bi bila šofer ali pa kondukter kaj slišala. Da je kovčeg izginil, so opazili šele pred poštnim uradom v Ko-lašimu Med tem pa je po isti poti s svojimi voli vozil kmet Filip Medenica iz neke okoliške vasi ter našel razbit poštni kov* čeg in naokrog po cesti in v jarkih razmetane vrečice denarja. Vse je skrbno pobral in s svojim vozom odpeljal v Kolašin. Njegov prihod je pomenil prijetno presenečenje, zakaj avtomobil, ki je iskal izgubljeno denarno pošto, se je bil že vrnil brez uspeha. Za svojo poštenost je dobil Medica od kolašinskega poštarja za nagrado celih 50 Din.
it Poročila sta se v Mariboru dr. Vla-disiav Kerže, zdravnik v Mariboru, in gdč. Štefka Dolček, hčerka uglednega posestnika in trgovca v Mariboru. Priči sta bila, ženinov brat in». Pavlin Kerže in trgovec g. Marini. Novoporočencema iskreno čestitamo.
♦	Umrla je gospa Pepina Sardočeva Po rodu škofova, soproga šolskega upravitelja g. Adama ■ Sardoča v St. И ju v Slovenskih goricah. S soprogom objokujejo smrt dobre matere tri hčere. K več-nemiu počitku jo bodo položili jutri ob 8. Lep ji bodi вроашп, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	lzietniški vlak na morje. V noči od
21.	do 22. septembra bo ob 0.12 odpeljal »:z Zagreba gL kol. posebni izletniški vlak za Sušak, ki se bo vrnil s Sušaka
22.	septembra 'ob 20.40 ter bo dospel v Zagreb gl. kol. dne 23. septembra ob 2.30. Voznina je globoko znižana. Vee informacije dobite pri potis'skih blagajnah
♦	Pri revmatizmu v glavi, ledjih plečih, živčnih bolečinah v kolkih,'usedu (Hexen-schuss) se uporablja naravna »Franz Jo-Sefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Re-gistr. od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25. maja 1935.
*	Tavčarjevi spisi v izdanju vseučiliške-ga profesorja dr. Prijatlja so prava zakladnica pristnega slovenskega pripovedništva. Ali jo imate v svoji knjižnici? Če ne, nabavite si jo nemudoma pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16/1. Vseh šest zvezkov s kritičnimi uvodi prof. Prijatlja stane vezano 586 Din, v usnju 634 Din. Pri prevzemu cele zbirke 30% popust in možnost obročnega odplačila.
*	Nov korak. Postavljamo se na lastne noge! Kakor smo doznali, se je konfekcijsko podjetje »SOKO« oblek, katerega lastnik in predsednik vsega koncerna je znani industrijalec g. Vlada Ilič, odločalo, da je dalo svoje konfekcijske izdelke, kateri se v Sloveniji prodajajo, tudi v Slo venSji izdelati. Da je prišlo do tega sklepa je ne mala zasluga ljubljanskega trgovca g. Ivan Kos-a, ki je kot zastopnik in organizator Soko prodajaln v Sloveni/ zastopal stališče, da ее mora nuditi našim ljudem možnost zaslužka ln to na tak način, da se obleke, ki se podajajo v prodajalnah »SOKO« oblek v Sloveniji tudi v Sloveniji izdelujejo. Pozdravljamo z veseljem to odločitev, ker vemo, da je pomagala mnogr'm krojačem v Sloveniji do zaslužka in obstoja, ki jim je bil rad>l konkurence -In premale zaposlitve že resmo ogrožen. Z veseljem ugotavljamo, da so nas izdelki naših domačih krojačev prijetno Iznenadili, ker njih izdelava ne zaostaja ali celo prekaša marsikatere izdelke, ki padejo z bombastično reklamo na trg. Priporočamo, da si vsakdo ogleda in v slučaju potrebe nabavi oblačila pri tej res domači tvrdki.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Svoj 60. r°jstni dan obhaja danes gospa Ana Turkov a, lastnica znane stare gostilne v Streliški ulici. Gospa Turkova, rojena Tomčeva, ima za seboj pridnega in vestnega dela polno življenje. V Dragi pri Loškem potoku je preživela težke čase, a je vendarle vztrajala kot značajna in pridna slovenska žena in gospodinja. Pri pridnem delu uspehi niso izostali in svedoSi o tem tudi dober sloves njene gostilne v Ljiubljami. Hudo bridkost je po-vzročiSa letos dobri materi smrt njenega sina Stanka, konjeniškega častnika, v tolažbo pa ji je Ostal sin Vlado, ki vodi restavracijo v častniškem domu. Gospe Tumkovi čestitajo ob rogstnem dnevu mnogi prijatelji in znanci, ki cenijo njeno značajnost in njene gospodinjske vrline, ter ji želijo še mnogo srečnih let.
u— Zveza knltnrnih društev bo otvorila sezono filmskih predstav jutri, v petek. Filmi, ki jih bomo letos videli v njeni režiji, so sama izbrana dela z lepo vsebino Cene bodo seveda tudi letos zelo nizke, da bo pač vsakemu dano videti nekaj lepih kulturnih filmov, posebno one iz prirode in iz kraljestva živali. ZKD opravlja važno kulturno delo po kmetih kakor v mestih. Svoje skromne dohodke črpa skoro izključno od teh predstav. Želeti je zatorej, da bodo predstave ZKD tudi letos dobro obiskane. Vsak dinar, ki se steka v blagajno ZKD, je namenjen narodni prosveti. Prva predstava bo jutri ob 14. v Elitnem kinu Matici. Na programu je film »Pesem pomladk s slovitim tenoristom Tauberjem. Vstopnina je od 3.50 do 6.50. Temu filmu bo sledil krasen kulturni film iz živalstva.	«
u_ Vaclav Talich bo dirigiral. Ш. sjn-fonični koncert Ljubljanske Filharmonije bo 16. oktobra v veliki dvorani hotela Union pod taktirko svetovnega dirigenta Vaclava Talicha. Glede informacij o podpornem članstvu naj se blagovoli c. občinstvo zglasiti v pisarn". Podsaveza muzičara, Ljubljana, opera, vsak dan od 11.30 do 12.30. Podporni član/, imajo pri vstopnini popust.
u— Prvi jesenski nalivi, še v torek je bil lep solnčen dan in vse je kazalo, da bo tudi druga polovica septembra solnčna in topla. Ponoči pa je začel pihati jugozapadnik in zjutraj smo dobili dež, pravi jesenski naliv, obenem je občutno padla temperatura. Nad mestom, še zlasti pa v strugi Ljubljanice so se tudi danes spreletavali veliki roji lastovic, ki se letos nenavadno dolgo pripravljajo na odhod. Menda jih zadržujejo roji mušic, ki so se pojavili zaradi regulacije Ljubljanice nad mestom in so za lastaviČji rod izvrstna paša.
u— Razgled po strngi Ljubljanice. Za 75 metrov širine so napredovali z betonira-njern od šentjakobskega mosta dalje. Vzpe-njačo za oddajanje praznih vozičkov so podrli, ker bi le še ovirala kopače, zato opravlja sedaj njeno službo glavna vzpenjača, seveda s precejšnjo zamudo. Sredi Ljubljanice nad staro zatvornico so ta teden postavili oder, na katerem bodo zabijali močne hrastove pilote za zagatno steno, ki bo ločila betonirano dno od ploščadi, ki bo položena dalje po strugi. Desni opornik ob ustju Gradaščice so pravkar pričel? kopati. Bo eicer za štiri metre krajši od levega, a
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Očka, ne prodaj me! — prosi mala SHIRLEY TEMPLE MATERE! Ali hočete videti najganljivejšo pesem otrokove ljubezni?
Oglejte si velefilm: „SAKGHaJ - ЛЁНЮиК - PARIS"
s čudežnim otrokom Shirley Temple in Gary Cooper in Carole
Lombard. Predstave ob 4, 7.15 in 9.15 zvečer ! ! •
шшшшяшшишяшшшшшяшшшшшшшшшшшшшшшшшшшшшяшшшшшяат
vendar utegne celotni vtisk napraviti prav čedno lice. Tudi na prulski strani že betoni rajo podaljšek opornega zidu. Več delavcev so morali odpustiti, ker se je vozovni park zmanjšal nad polovico.
u— 0 regulaciji Emonske eeste se je v ljubljanskem občinskem svetu že mnogo; krat obširneje govorilo. Slednjič so si tudi občinski svetovalci osvojili nujnost preureditve te zelo prometne ceste in so pred nekaj meseci sklenili odkup vogalne hiše št. 25, ki je last slikarskega mojstra Alojzija Špeletiča. Mestna občina je po dolgotrajnth pogajanjih z lastnikom zamenjala to hišo z neko drugo. Vsi stanovalci so se morali izseliti do 15. t. m. In teko so pričeli v ponedeljek delavci podirati to stavbo, ki je bila v pravo napotje razširjenju Emonske ceste, ki bo potemtakem pridobila na širini okrog 20 metrov.
u— Pogreb Josefa Stradnerja. V torek PoPoldne je nastopil pokojni tajnik avstrijskega poslaništva v Varšavi g. Josef Stradner svojo Zadnjo Pot. Na krsto so mu položili (tukajšni avstrijski konzul g. Hans Hammer, zvezni kancelar-eki urad za zunanje zadeve na Dunaju, avstrijski poslanik v Varšavi g. Hoffin-ger kakor tudd ta mošnje poslaništvo m pa avstrijsko pomožno društvo v Ljubljani pet krasnih vencev z rdečo-belo-rdeči-mi trakovi. Za užaloščeno soprogo in hčerkico so stopali v žalnem sprevodu tukajšni avstisjeki konzul g. Hans Hammer, zastopniki SK Ilirije, katere navdušen član je bil, in razen osebnih prijateljev številni ljubljanski Nemci. Pokojnika bomo vedno obranili v lepem spominu!
n— Zveneči signali trobentača na avtomobilu, na katerem bo vihral prapor Rdečega križa, bodo danes dopoldne med 9. in 12. ter popoldne med 16. in 18. po ljubljanskih ulicah naznanjali, da je nabiralni avto že prišel in že čaka na svežnje s ponose no frbleko, perilom, pokrivali, obutvijo, odejami 'in podobrfm, ki so jih dobrosrčni: Ljubljančani pripravili za Rdeči križ, da ta porazdeli Za zimo med resnično potrebne ljubljanske siromake in brezposelne kar bo te dni — v Tedwu Rdečega kriia _ zanje nabral. Ker bo jnabiralr* avto mogel prevoziti vsako Uilfc-o samo enkrat, prosimo, da gospodinje odnosno njih eiužkinje nekoliko Popazijo.
I
Hudožestvenifcl s
V. R. Gardin-om
pridejo v LJubljano!!!
Dobrodelna tombola v korist siromašne ljubljanske mladine je pred pragom! Srečke za to prireditev mestne občine se že z vs0 vnemo prodajajo. Tudi šolska deca ве je lotila te naloge in prav pridno razprodaja srečke svojim staršem in sorodnikom Ljubljansko občinstvo prosimo, da prav pridno sega po srečkah, ki jih je še mnogo v zalogi, čim več bo prodanih, tem več revnih otrok bo deležno tople obleke in obutve za zimo, za kar vse je namenjen čisti dobiček te tombole. Mestno poglavarstvo.
u— Tečaj ruskega jezika. p0 primeru prejšnih let priredi tudi letoe Ruska Matica tečaj ruskega jezika Za Slovence. Ta tečaj se deli v tri skupine: I. za Začetnike, П. in HtL za naprednejše. Za drugo skupino so predvidene tudd vaje iz ruske klas/čne literature Puškinove dobe. Za III. skupino p® iz literarne dobe Po Puškinu. Ukovina znaša 20 Din mesečno in enkratna vpisnina 10 Din. Podrobnejše informacije daje osnovna šola na Ck>j-zovem grabnu v torek četrtek in petek od 18.30 do 20.30.
n— V. R. Gardin, slavni ruski hudože-stvenik se nam predstavi te dni v originalnem rusko—sovjetskem velefilmu j>Gospoda Golovljevi« po znanem romanu Saltikov—ščednlna. Ta film spada med ona redka dela sovjetske umetnosti, ki nam pokažejo življenje v stari Rueijj ter propast nekdaj bogatih ljudi. Siromaštvo „»'h vrže v vrtinec življenja in tu propadajo drug za drugim. Alkohol, prostitucija morfij razvrat store svoje. Plim Golov-Ijevi je umetnina globoke vsebine in dovršene filozofi! je življenja, delo, vredno samo velikih umetnikov.
n— Dijaki! Obiščite knjižnico »Tiskovne zadruge« na Miklošičevi cesti št. 16/1. Tu si lahko ogledate številne edicije te založbe in dobite vsa potrebna pojasnila o izrednih popustih in drugih olajšavah, tako da si tudi Vi nabavite lastne knjižnice.
u— Otvoritev plesnih vaj Jugoslovenskega naprednega akademskega društva JADRAN bo v četrtek 3. oktobra ob 8. uri v veliki dvorani Kazine.
u— škatlo z volno in vezivom je izgubila včeraj dopoldne med Kopališko ulico ln trnovsko cerkvijo siromašna vdova Pošten najditelj naj jo odda pri zobozdravniku dr. Mustru na Novem trgu,
u— Izložbe ob priliki kongreea Jadranske straže. Prejeli smo: S pomočjo trgovskega gremija in društva izložbenih aranžerjev so številne ljubljanske trgovine okrasile svoja Izložbena okna povsem v jadranskem diuhu. Iz njih je dihal topli vonj jtuiga in so klicale cvetu naše življenjske potrebe. Posebej bi ЬПо treba orne-«'ti na Mestnem trgn tvrdke Kol-rn an, Krieper, Rot, Samec, Souvan in 21 ender, v žfdovski ulici drogerijo Kane, na Starem trgn trg0vtno Olup. v Stritarjevi ulici veletrgovino I. C. Mayer in na Aleksandrovi oastf detfkabeso Jan©š ter modni trgovini Kette in Magdšč. Ve-й'по teh Ыо^Ъ so uredili člani druištva izložbenih aranžerjev gg. Culk, Engel-man, Gos ar in Habič, ki во znova pokazali svoje odlične zmožnosti, k čemer jEm iskreno čestitamo! — Zadnjo velP-eejmsko nedeljo so počastile požrtvovalne naše dame v slikovttih dalmatinskih in primorskih narodnih nošah. Bile šn predmet vsesplošnega občudovanja. V folkloris#.čnem oddeckn Jadranske straže
so se süücale skupno z dvema etasitima
članoma slovtte bokeljske mornarice tn junaškim šibenčanom v osebi ravnatelja Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt g. Božo Ra«rča. Zasviral je Pred velesejmskCm evetilnikom v frulo in pi-sai> ženski svet je zaplesal kolo, kar je živahnost razsrabane nedelje le še povečalo.
u— Pri policijski raciji je Ш včeraj zjutraj na Večni poti ustavljen brezposelni, že oPek>vano kaznovani in tud>l zdaj od oblastev zasledovani 29-letni Ludvik Kolman, pristojen v Lesce. Menda je prenočeval v gozdu kakor Tarzan, zjutraj ga je pa premotil dež in je pobral svojo robo — odejo in rjuho — in Zašel v mrežo zasledovalcev. DzroVli so ga sodišču. •
Iz Celja
e — V cinkarni vlada red in mir. Stavku-joči delavci so zbrani v tovarni. Svojci jim nosijo hrano v podjetje. Delavstvo pričakuje, da se bo kljub težkočam kmalu našel povoljen izhod iz sedanjega položaja v podjetju.	•
e_ Pred ustavitvijo obrata v apnenikn v
Pečovniku. Uprava apnenika v Pečovniku je vsem delavcem s 1. oktobrom odpovedala delo. Tako se bo pomnožilo število brezposelnih, ki zro s strahom v jesenske in zimske mesece.
e— Gradba železobetonskega mosta že* Ložnico. Dne 3. oktobra ob 11. bo na tehničnem razdelku sreskega načelstva prva pismena licitacija za gradbo mostu čez Ložnico. Gradbeni stroški so preračunani na 231.000 dinarjev.	•
e— Dobrodelni koncert bo priredila že-lezničarska godba v nedeljo ob 11. v mestnem parku v prid slepemu celjskemu skladatelju g. Edvardu Interbergerju. Na sporedu so tudi skladbe slepega skladatelja, posebej velja omeniti njegov koncertni tango, ki doslej še ni bil izvajan. Zaradi plemenitega namena koncerta je želeti številnega obiska.	i
e— Požar v Pečovniku. V torek ob 13.45 je bila mestna gasilska četa obveščena, da gori v Pečovniku pri Celju Žena posestnika Franca Gajška je bila zakurila za peko, nato je šla za nekaj minut v ^bsednje poslopje k otrokom. Pa se je ta čas vnel leseni dimnik in ogenj se je tako hitro razširil, da je bila vsa hiša mahoma v plamenih. Gasilci zaradi pomanjkanja vode niso mogli gasiti, pač pa so razdrli ostanke hiše in požar omejili. Ob 15.30 so delo končali. Škoda je v glavnem krita z zavarovalnino.	i
e— Ali ste si že nabavili srečke za novo
kolo državne razredne loterije? Dobite jih v podružnici >Jutra«.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Rdeči cvet« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— 250 novih stanovanj v Mariboru.
Bilanca letošnje gradbene akcije v Mariboru izkazuje naslednje šte-tflke: Man-, bor je dobil letos 40 novih zgradJb v vrednosti 30 milijonov dinarjev med temi je 11 visoko pr i tlič:«'h, 13 eW>na dstropnih, 6 dvonadstropnih, 6 tri nadstropni h in 2 štirinadstropne s skupno 250 moderno urejenimi stanovanji.
a— Mrliču zvonil In sam umrl. öuxien primer se je pripetil na Sladki gori. Mežnar Jurij Novak, star 68 let, ее je vzpel v zvonik in zvonil mrliču, čim je odzvonil, ga je zadela kap in je umrl.
a— Nova avtomobilska cesta se dograjuje na avstrijski strani in sicer na progi Ivnik> Lovrenc, Jernej, Sv. Ožbalt, •Ivnik.
a— Izdale se bodo vstopnice. Radi velikega zanimanja za šušteri.čev proces, ki bo jiutrd v petek, se bodo izdale posebne vstopnice.
Zvočni kino Ideal —
Danes ob 4, 7. in 9Ы zvečer Renata Müller in Willy Fritsch
v velefilmu valčkov, smeha, zabave im petja.
„Kralja valčka"
Boj med Lannerjem in Strausom za
najboljši valček. Najnižja vstop.: Din 4JO, 6-50 in Ю.
V nedeljo ob Уг 11 Matineja Dve srci — en utrip

a— Novi razgledni »tolp pri Pankracl-
ja bodo blagoslovili v nedeljo 22. tm.
a_ Vole pr®ko meje je tihotapil najemnik Peter O. Ko pa je prišel да в-vetajsko stran, so mu vole zaplemih, razen tega se bo še moral zagovarjati pred našimi oblastmi.
a— Ljzo! je pila 28 letna R F. ta Vodnikove ulice v Studencih. V bolnišnici во j* rešili življenje.
a_ Našim naročnikom v Studencih.
Ker raznaša Po Studencih »Jutro* in »Ve-černik« пота ra znašal ее, naproša uprava сецјепе naročnike, da oprostijo, ako ne bi dobivali lista nekaj dni redno kakor dosedaj.
Iz Sevnice
в— Gradnja železnice št. Jani—Sevnica.
Dne 25. t. m. bo oddajna Hcitacija zemljišča, kjer je trasirama železniška proga. Trasa železnice teče po levem bregu reke Mirne. Delavci so mestoma že očistili teren vzdolž Mirne, posekali so drevesa in grmičevje, V Dolnjem Boštamjn so pol Savi postavili motorno sesailko, kjer črpajo vodo iz izkopame jame, iščoč pri tem poslu žive skale, kjer bodo postaval opornike projektirajiega železniškega mosta čez Sa*r° Pri delu je zaposlenih kakih 10 delavcev. Pričakovati je, da bodo Sla vsa dela Mbto izpod rok.
Iz Kranja
г— Skupščina združenja trgovcev aa srez Kranj v Kranju bo jutri 19. t. m. ob
13. v gledališki dvorani Narodnega doma v KramjU. Vabimo članstvo, da se skupščine udeleži v polnem števSta. Ist» ae udeleže tudi odlični goepodarsfevesnžki 1» Ljubljana Uprava.
Iz Zagorja
z— Smrt pridnega rudarja. Pokopali smo
511etnega oženjenega rudarja Jožeta Tonj-ka, ki je umrl za rakom. Bil je zaradi žilave delavnosti pri vseh priljubljen. Živel pa je zelo skromno, saj mu zaslužek ni zadostoval niti za življenje, a kje neki n zdravljenje.	»
z_ Soe'alistični shod. V nedeljo je pripravljalni odbor za ustanovitev socialistične zveze delovnega ljudstva sklical na Lokah shod, ki se ge je udeležilo okrog 400 oseb. G. Sedej iz Ljubljane je poročal o političnem položaju v državi in o zahtevah delovnega ljudstva. Sprejete эо bile resolucije glede obrambe delavskih pravic in zboljšanja položaja vseh delovnih siL Shod je potekel v lepem redu.
Nase gledališče
Opera
četrtek, 19. septembra, ob 20- Traviata. Izven. Globoko znižane oene od 30 Din navzdol.
Najuspeiejša opera lanske eez°ne, Verdijeva »Tremata« ее ponovi drevi otb 20. izvem abonmana, po globoko zniižaTilh opernih cenah. V glavnih vlogah: gospa Zlata Gjungjenac in gospoda Gostič in Janko.
Gledališka blagajna v dramskem gledališču sprejema še vedno priglase abonen-tov Nar. gleda3nšča, dnevno od 10. do 12. ta od 15. do 17. ure. Sezona se prične 28. it. m. Opozarjamo na. ugodnost abonmama in vabimo interesente, da se priglasijo Se pred pričetkom sezone. Na željo lahko plača novo priglašeni afcaneait prvi obrok šele do 10. oktobra.
milo za zobe
se mnogo ponareja, ker je odlično. Varujte se teh cenenih po-tvorb, ki škodljivo delujejo na Vaše zobe. - Zahtevajte povsod izrečno pravi Botot. Generalno zastopstvo: D. Pech maj on & Cie. Zernun.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob tragični smrti našega iskreno ljubljenega sina, nečaka in bratranca, gospoda
FRICA PUČELKA
industrijalca,
kakor za Številne krasne vence in cvetje se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo prečastiti* duhovščinL Za ganljive poslovilne besede gg. dekanu Saga ju, županu Kodriču, šoL upravitelju Ivanušu in Mirku Kranjcu, načelniku gasilnega društva, ki je obenem požrtvovalno vodil ves pogreb. G. dr. Kralju za vso prijateljsko skrb in pomoč, za prelepo žalno petje v cerkvi in na grobu zboru pekovskih mojstrov v Mariboru in pevskemu društvu v Framu. Nadalje gasilnim društvom za mnogoštevilno udeležbo, gg. lovcem za zadnji pozdrav, šolski mladini, domačim uslužbencem in končno vsem številnim prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so dragega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti.
Fram, dne 18. septembra 1935.
Družine:
Pučelik, JöbetI, Meschnitz In Šetinc,
Gospodarstvo
Zahteve slovenskega trgovstva
B.
Splošne zahteve
Občni züo 1' J e na predlog zborničnega Ikreoseonika g. lvana jelačina sprejel tudi
naslednje resolucije:
1.)	PoöojUiircam јд hranilnicam v Sdo-ven-ji, ki so po sili izrednih po drugf.h сшнеШћ Povzioče^h razmer postale imo-biine, uaj se stavijo na razpolago potrebna denarna sredstva, ker s samimi uredbami tem cienai'iAm zavodom ne bo pomagaao. Kraljevska vlada naj čimprej« pristopi k rešitvi tega аишја.
2.)	Slovenija naj dobi čianpreje železniško zvezo z morjem ter naj se započeto deio za gradnjo transverzalne železniške proge Sevnici.—61. Jani nadaljuje z gradnjo ostalega dela žedezniške proge preko Kočevja do Sušaka, kakor je bila ta železniška proga že vzakonjena.
3.}	Kraljevska vlada naj odobri gradnjo
moderne avtomobilske ceste Ljubljana_
Sušak, obstoječa slaba in zanemarjena državna cesta od št. JLlja preko Man.bora, Celja do Ljubljane pa naj se modernizira, da ne bomo odvračali inozemske avtorno-biliste od vožnje v našo državo in ovirait pravilen razvoj domačega avtomobilizma. Pravtako naj se mode mi z>' ra državna cesta od Podkorena prek0 Jesenic, Ljubljane, Novega mesta proti Zagrebu do Beograda, da dobimo končno po 17 letih obstoja Jugoslavije moderno avtomoi.« Is ko Cesto iz Slovenije v našo prestolico- investicijski kredit za javna dela, ki ga je kra* ljevska vlada namenila za Slovenijo, je mnogo premajhen in nezadosten ter ne ustreza ni j' glede na število prebivalstva Slovenije, niti glede na njeno gospodarsko tn davčno moč on i tangenti, ki jo upravičeno smemo zahtevati.
4.)	Pospeševanje tujskega prometa naj se vrši z večjo brižl>vostjo kakor do sedaj. Kraljevska vlada naj skrbi za sklenitev pravočasnih sporazumov o tujskem prometu, da se ne bodo ponavljale podobne motnje ob času glavne tujske sezone, kakor je bilo to v tekočem letu. Gostinstvo v Sloveniji je zaradi takih zakasnelih sporazumov v tujskem prometu utrpelo ogromno mateRjalno škodo, zato apeliramo na kraljevsko vlado, da prepreči ponavljanje sličnih dogodkov.
6.)	Kraljevska vlada se naproša, da čimprej i z posluje obnovitev pogajanj z Italijo glede urecitve našega lesnega izvoza, ki je za Slovenijo življenske važnosti in od katerega prometa ima v Sloveniji stotisoče oseb svoj zaslužek.
d.) Kraljevska vlada naj čimprej« izvrši decentralizacijo potom najširše sasmo-aprave, ki pa mora bjtt izvedena tudi v po gledu 'dodeljevanja pravičnih tangent finančnih sredstev, ker Slovenija dosedaj letno mnogo več plačuje v centralno finančno biagajno, kakor pa se ji daje na razpolago za nujne «lvesticfije v javne gradibe in za izpopolnjevanje raznih kulturnih in gospodarskih naprav, ki j»'h zahteva tok časa. Decentralizacija mora iane-t»i svoj izraz ne samo v upravnih uradno — pctslovalnih razmerah, temveč v prvi vrsti v decentralizaciji finančuTi sredstev, ki naj se tudi v Sloveniji dajo na raz Polago v oni pravični meri, kakor to ustreza njeni davčni obremenitvi. Pri tem nujnc zahtevamo, da ee pretirana in škodi-ljQva centralizacija slovenskega denarja v Beogradu čimpreje ustav»', ker bo sicer postopna pavperizacija Slovenije v do-glednem času neizogibna. Piravtako zahtevamo decentralizacijo državBth dobav, ker smatramo, da je ne samo v interesu zasebnih Podjetij, temveč tudi v interesu države, da se pritegne še večje število ponudnikov k državnim licitacijam Zaradi velike oddaljenosti in velikih stroškov, se številna podjetja državnih li«'-ta<rfj ne morejo udeležiti.
7.)	Kraljevska banska uprava v Ljubljani naj sredstva iz banovaškega bedno-stnega sklada (ki bi se moral pravilno imenovati zaposlitven!1, sklad) uporablja v bodoče izključno v produktivne investicije in gradbena dela, pri kateri bo mogoče zaposliti znatno število danes nezaposlenega prebivalstva Slovenije-
Les
Na predlog predsednika sekcije lesnih trgovcev g. škrbca je bila sprejeta na-slednja resoluei j a:
1.) Zahtevamo takojšnje sklicanje gospodarskega sveta, ki je predviden po ustavi.
2.) Prevozne tarife se morejo revidirati in se priiago-t-' b današnjim razmeram predvsem pri tarifi rezanega in tesanega lesa, pri čemer je rela>ja prevozniih stroškov pogosto večja, nego vrednost le%.
3.) Najemnine ležarinskih prostorov na železniških postajah naj se prilagodijo sedanjemu položaju. Previsoke najemnine s0 povzročile, da so leža/nski prostori prazni, kar je v škodo dohodkom železnice.
4.) Zahtevamo, da se od merodajnih či-
i' teljev uvažujejc predlogi Centralnega
VELEFIRMA IŠČE ZA PRODAJO KVALITETNIH ŠIVALNIH STROJEV PRIDNE RAJONSKE ZASTOPNIKE proti fiksumu in proviziji. 2e v tej stroki vpeljani imajo prednost, lajiki se v delo vpeljejo. Obširne ponudbe pod »Stalno« na Aloma Company, Ljubljana.
Trgovci in obrtniki!
Vsakemu delovnemu podjetju je potreben pisalni stroj. Za Vaše podjetje je prikladen mali REMINGTON Portable ali srednji model Remington Rand. Prodaja tudi na zelo ugodna odplačila pri Remingtonovem repre-zentantu: DRAGUTINU GRÜNBER-GERJTT, Ljubljana, Gajeva ulica štev. 6-1. nadstr., telefon 34-19.
odbora lesnega gospodarstva kr. Jugoslavije v vseh težkočah, ki se nanašajo na lesno trgovino in industrijo-
5.)	Zahtevamo, d« se imenuje od lesnega predstavništva v upravo razlaščenih gozdov toda po enega Zastopnrka lesne trgovine in enega zastopnika lesne industrije, ki >i bodo predlagale lesne organizacije.
6.)	Pri mojstrstvu za šume in rudnike naj se osnuje posebni propagandni odsek za pospeševanje večjega komsuma lesnih proizvodov v državi 6ami.
7.)	Pospešijo naj se trgovinska pogajanja z V6emi državami uvoznicami našega lesa, zlastj z stalijo in Francijo, ob Sodelovanju gospodarskih strokovnjakov po predlogih naših legitimnih organizacij.
8.) Država naj pospešuje uvoz onih avtomobilov ki uporabljajo za pogon bukova drv* ali oglje, in naj za take avto mobile da posebne ugodnosti.
Kro&njarstvo
Trgovstvo se je mnogo borilo proti krošnjaretvu in ugotavlja, da je bila ta borba brez uspehov. Glede na to- da je krošnjarjenje tn brezpravno delo zavzelo velik obseg v škodo legalnih trgovcev, zahteva trgovstvo, naj pristojne oblasti najstrožje izvršujejo predpise zakona o obrtih. Preganjanje in kaznovanje kroš-njarjev je treba v notranjosti države prenesti na občinske uprave, tako, da imajo občinske uprave pravico odvzeti kroš-njarjem blago «n jiih kaznovati z denarno globo.
Gospodarske vesti
= Velik uvoz svinj v Češkoslovaško.
Zaradi zboljšanja cen na češkoslovaškem trgu se je zadnje mesece prav občutno povečal uvoz svinj v češkoslovaško. V avgustu je znašal 22.660 komadov nasproti 10.610 v lanskem avgustu in 6.890 v avgustu leta 1933. Najobčutnejše se je dvignil uvoz iz Jugoslavije, od koder je češkoslovaška v avgustu uvozila 10-276 svinj (lani 1947), iz Rumunije je znašal uvoz 9880 svinj (3950), iz Madžarske pa 1500 (2230). Tudi uvoz masti se je precej povečal, in sicer na 1158 ton (lani 887), od tega iz Jugoslavije 329 ton (35).
= LikvidacUa. Tvrdka Kemična tovarna »Medacet« družba z o. z. v Ljubljani je po sklepu občnega zbora od 31. avgusta t. 1. prijavila razdružitev in prešla v likvidacijo.
= Gradnja mostu preko Ložnice. Sresko načelstvo v Celju razpisuje oddajo gradbenih del za gradnjo železobetonskega mostu preko Ložnice v kilometru 73.017 državne ceste številka 50. Proračun znaša 231.000 Din.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o
imovini F ran ja Straha, trgovca v Gornji Radgoni, Podgrad štev. 3 (poravnalni upravnik dr. Lenart Boezio, odv. v Gornji Radgoni; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Gornji Radgoni 9. oktobra ob 10., prijavni rok do 4. oktobra kvota 60е/»).
= V zadružni register se je vpisala: Produktivna čižmarska zadruga ▼ 2iir®h, t.z.zo.z. (zadruga skupno nabavlja za svoje člane sirovine, orodje in potrebščine in izdeluje vse v čižmarsko-čevljarsko stroko spadajoče predmete. Delež 5000 Din.).
žrebanje srečk Rdečega križa. V soboto 14. t. m je bilo 91. žrebanje srečk Rdečega križa, na katerem so bila za amortizacijo izžrebane naslednje serije: 555 692 1170 1613 17&2 2274 2919 3875 5017 5043 5074 5908 5973 6686 6938 7144 7547 7708 8557 8761 — Pri žrebanja za dobitke pa so bile izžrebane naslednje srečke (prva številka označuje serijo, druga pa Ste. vilko srečke):
2 dobitkom 25.000 Din: 3762—78; z do bitkom 1000 Din: 5506—61; z dSBltki po 500 Din: 2283—33; 7366—56; z dobitki po 200 Din: 1654—87 ; 2409—95 ; 2949—96; 7258—79 ; 9261—87; z dobitki po 50 Din:
484—60 ; 653—86 2443—84 2504—54;— 2910—91; 2933—88; 2949—63; 2951—19; 3754—57; 3914—90; 4419—95; 4648—53; 4839—55; 5613—51; 5780—95 ; 6884—38; 7049—41; 8490—74; 8875—29; 9446—90;
= V zadružni register se je vpisala vodovodna zadruga v Kranjski gori r. z. z. o. z. (načelnik Ivan Arih, Kranjska gora 165).
Dobave. Pri ekonomskem oddelku ministrstva za promet v Beogradu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 11. oktobra glede dobave 873 komadov kožuhov, 16. oktobra giede dobave 1 trofazne-ga sinhronskega motorja, 17. oktobra pa glede dobave 3243 kg jeklene pločevine, 3615 kg okroglega peresnega jekla in 2553 kg jeklene žioe. Dne 18. t m. se bo vršila pri komandi 39. pešadijekega polka v Celju javna ustmena pogodba za dobavo kvasa za čas od 1. oktobra do 31. dec. 1936. Dne 23. t. m. ge bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemmui ofertna licitacija glede dobave 5000 kom. brisač, 1000 kom. zdravniških plaščev in 1000 kom. bolniških plaščev. Dne 23. t. m. ee ho vršila pri Komanda IH. armij-ske oblasti v Skoplju licitacija glede do bave pisarniškega materijala.
= Dobave. Direkcija drž. rudnika Ke_ каш sprejema do 26. septembra ponudbe glede dobave 25 vodokazndh kl Innerste k ei. Komanda pomorskega arzenala Tivat eprejema do 9. oktobra ponudbe glede dobave 2100 m jadrenine, 2200 kg bombaža za čiščenje, raznega kovinskega materijala, lesa, 50 kg lahkega bencina, 700 kg motornega bencina, 50 kg benooj la, 600 kg petroleja, 10 kg kostnega olja, 25 kg bučnega olja', 240 kg konsistentne masti, 200 kg strojnega Olja, 16 kg rjavega vazelina, 50 kg masti za orožje ln 150 kg motornega olja. Dne 4. oktobra se bo vršila pri komandd mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 70.000 kg fižola, 50.000 kg riža, 50.000 kg testenin, 20.000 kg ješprenjčka, 20.000 kg zdroba In 20.000 kg leče. 11. oktobra glede dobave raznega železnega materijala, 22. oktobra glede dobave jeklenih vrvi, 26. oktobra pa glede dobave motornega čolna-Dne 2. oktobra se bo vršila pri komand', diravske divizrijeke oblasti v Ljubljani 11->citaoija glede dobave 100.000 kg fižola. 52.000 kg riža, 30.000, kg zdroba, 30.000
kg ješprenjčka, 46.000 k* testenin. KLOO«
kg masti 11.000 kg olja, 80.000 kg krom.
pirja, 86*000 kg zelja, 26.000 kg r€pe, 21.000 kg čebule, «00 kg paprike, 700 kg kave, 800 kg kavioth konzerv, 700 kg pra-ženega ječmena, 130 kg čaja, in 60 kg ci-
fcorije.
Dne 3. oktobra se bo vršfia pel L oddelku vojn o-tehničnega, zavoda v Sarajevu licitacija glede dobave kartona. Komanda pomorskega zrakoplovetv» v Divuäjato sprejema do 20. t m. ponudbe glede dobave raznega gumijastega materi jata
Borze
18. septembra.
Na ljubljanski borzi so poskočile deviie na Amsterdam, Bruselj, London, New York, Pariz, Prago in Trst Le Berlin in Curih sta nespremenjena. V privatnem kliringu so bili avstrijski šilingi malo čvrste jši. No-tirali so: 8.55 — 8.G5. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.57, grški boni po 34.1260 in angleški funti po 234, a španske pezete so se ponujale po 5.66. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda za malen kost slabša. Za kaso se je zaključevala po 368. Drugih zaključkov ni bilo.
Devize
Ljubljana Amsterdam 2961.01 — 2973.61, Berlin 1766.08 — 1769.96, Bruselj 740.60 — 745.67, Curih 1424.22 — 1431.29, London 216 12 — 218 18, Newyork 4354.64 — 4390.96 Pariz 289.25 - 290-69, Praga 181.19 -182.30, Trst 357.17 — 360.26.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.3150, London 15.2175, Newyork 307.3750, Bruselj 52.08,
Ako Te šef baš ob 7. uri zadrži, ko Tvoja zaročenka čaka na Tebe . . . ne razburjaj se ... . |ej
M
bonbon.
IZDELEK: UNION, ZAGREB
Milan 2514, Madrid &.0750, Amsterdam 208, Berlin 123.90, Dunaj 57.36, Stockholm 78.45, Oslo 76.45, Kobenhavn 67.90, Praga 12.7360, Varšava 57.9260, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 368 —369, za sept, okt., nov., dee. 370 bL, 7% in vest 79 — 80.50, 7% Blair 70.25 — 72, 8% Blair 80 — 81.50, 6% begluSke 68.76 _ 64.50; delnice: PAB 230.50 — 233, Trbovlje 100 — HO, Isis 40 bL
Beograd. Vojna škoda 309.50 — 870.50 (369 — 370), 7% inveet. 82.25 — 82.75 (83), 7% stabil« 8150 — 82 (81.60 — 82), 7% Blair 71 — 72, 6% begluSke 66.76 _ 67 (67), Narodna banka 5880 — 6000, PAB 232.50 — 233.50 {'234).
Blagovna tržišča
HMELJ
-i- Žatec (18. t m.) Kupčija trnja dalje pri zelo čvrstih cenah. Z najboljše bl^go plačujejo 1750—1800 Kč za 50 kg. za srednje in boljše blago 1500—1650 Kč. Cene za prvovrstni hmelj so čvrste. V «merilci bo kvaMtativiV) m kvercttativno slab pridelek.
ŽITO.
+Chicago <18. L m.) Začetni tečaji: plenica: za sept. 97.76, za dee. 90.26, za maj 99.75; koruza: za sept 78.75, sa dec. 50.3750 za maj 59.50.
+ Winnipeg (17. L m.) Začetni tečap: pšenica za okt. 94, za dec. 94.75, za maj 97 6250
+ Novosadska blagovna bon». (18. t m) Tendenca övrata. Promet srednji. Pšenica (78 kg): baška 135—138; baäka ladja 140—142; baška, ladja Begej 139— 141, šlavaneka 132—134; sremska 132— 139; banatska 134—138. Oves: baški, sremski in slavonski HO—112.50. Ječmen: baäfel in sremski 64 kg 122.50—125. Turščica: baška in sremska 94 — 96, banatska 92 — 94. M°ka: baška tax banatska, »Ogc in rtgg« 200—220; >2« 180—200; >5« 160—180; >6« 140—160; »7« 120—130; »8« 102.50— 107.50. Otrobi: baški, sremski in banataki 85—87.50. Fižol: baški in sremski beli 275—285.
-f Budimpeštanska t er minska bona (18.
t. m.). Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica: za okt. 15.58—15.39, za m«rc 16.41—16.42. Turščica: za maj 15-62—15.63.
BOMBAŽ
-f- Liverpool (17. t m.). Tendenca staJna. Zaključni tečaji: za okt. 5.76 (prednji dan 6.73), za dec. 5.66 (6.63).	'
-}- Newyork, (17. t. m.) Tendenca dobro vztrajna. Zaključni tečaji: za eept. 10.43 (10.28), za dec. 10. 45 (10.30).
Sokol
Sokolsko drnštvo Ljubljana »I. je preneslo redno telovadbo iz telovadišča na Prulah
▼	telovadnico na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Telovadne ure eo razdeljene takole: V ponedeljek, sredo ln petek od 18. do 19. moška deea, od 19. do 20. moški naraščaj, od 20. do 21.90 člani. V torek in četrtek od 18. do 19. ženska deea, od 19. do 20. ženski naraščaj In od 20. do 21.80 Sanice. Deea se bo sprejemala le, če pride
▼	spremstvu staršev.
Nov sokolski dom v DahnaeijL Sokol ▼ Mandalini blizu Sibenika je pričel letoe graditi svoj dom Članstvo je najprej samo zravnalo vse stavbišče in letno telova-dišče in potem nalomilo okrog 300 prostor-ninskih metrov kamenja za dom. Zdaj pa 90 pričeli zidarji z delom in bo menda dom že letos gotov ter bo služil Ze drugo leto svojemu namenu.
2ivahno delujoča sokolska četa je ▼ Ba-ranjskem Petrovem Sein v lelomanastirskem okrožju župe Osijek. Ta četa je Йк pri madžarski meji, iteje samo 25 članov, pa je postavila k župnim tekmam eno vrsto članov, dve vrsti naraščaja, dve vrsti narašča jnic, tri vrste moške in dve vrsti ženske dece. Skupno 10 vrst z 62 osebami. Tekmovala pa je tudi v odbojki in posta-
je- Kako dobro sveti danes
naša žarnica?
—	Da, kupila sem novo
žarnico..
—	To je vendar nepotreben strošek!
—	Ni, to je žarnica ki daje več svetlobe, pa vendar ne porabi več toka.
—	Kaaj?
—	Da, to je Tungsram žarnica z nitko v dvojni vijačnici. Tudi drugi rabijo sedaj le t e.
—	Res?
—	Res!
Ia prvak svojega okrožja. Koliko je društev, ki kaj takega ne zmorejo! Četo vodi učitelj br. Do^al.
Sokolska četa v Gndnriei ▼ Banatu, žu-
pa Petrovgrad je priredila svoj pešizlet z naraščajem in deco. Ob povratku skozi vas Sičeoa so tamkajšnji vaščanje naprosili vodnike, naj bi jim napravili javni telovadni natop. Izletniki so kaj kmalu bili pripravljeni za to in nastopil je moški in ženski naraščaj ter moška in ženska deea s predpisanimi prostimi vajami z velikim moralnim uspehom. Lepšega sredstva Za propagando telovadbe in Sokolstva gotovo ni, kakor taki nastopi. Zaležejo mnogo več kakor lepe besede.
50 letnico je praznoval v P hm ju žopnfi starosta, hrat dr. Avguštin glp, edtai izmed najaelnejših sokolskih delavcev na češkem jugozapadu, ki je z ostalimi nav_ dušenimi brati privedel plzenjsko sokolsko župo v vrsto najboljših češkoslovaških žup. VSe svoje znanje in marljivost je v vzorni požrtvovalnosti posvetil edino SokoJgtvu.
Tekme članic za prvenstvo ČOS bodo 29. septembra v Tyrsevem domu v Pragi ln «ю proglašene istočasno za izločilne tekme za sestavo češkoslovaške sokob-eke oKmipijake vrste za Beriin. Obsegale bodo predpisane in prostovoljne veSL be na bn£31£ z neenako visokimi žrdmi, na krogih in konju šir, proste vaje, ргок stovcOjme vaje na gredi in vzorne prostovoljne proste vaje, tek na 60 m, meta» nje diska In skok v daljuno * zaletom. Bo torej najtežja tekma članic do eedaj » ae pričakuje, da bo dobro obiskana od najboljših tekmovalk izmed češkoslovaških Sokolic. Prvih osem sester bo nato določenih za zastopstvo na Olimpijadi.
Ker sokolski dom v Plznjf. Četudi ima Pl-*enj večje število sokolskih društev in je po ogromni večini tipično veleindusrtrijsko mesto s pretežnim delavskim prebivalstvom, vendar predstavlja v sokolskem življenju med češkoslovaškimi Sokoli eno najmočnejših postojank, kar je mak, da se za sokolo-vanje zanimajo resnično vsi sloji naroda, de faivstvo pa 5e posebe, vkljub temu, da je tudi DTJ v Plznju zelo močno. Delavnost pl-zenjskih sokolskih društev se najbolje zrcali v lepih javnih nastopih, pridnem zbiranju sredstev za čim boljšo opremo Lastnih telo vadišč in seve za čimprejšnjo postavitev društvenih sokolskih domov. V nedeljo 8. septembra je ©tvorilo društvo Plzenj IV. svoj dom, četrti v mestu.
Bojne tekme OOS bodo 15. septembra. Sestavljene so iz teka preko zaprek na 6 in pol km, streljanja iz vojaške puške na figuro na 200 m, metanja ročnih granat na 35, 40 in 45 m. Zapreke bodo lesena, 2 m visoka stena, vzpenjajoč in padajoč teren, prevoz z ladjicami preko Vltave, 3m širok zakop itd. Tekmujejo ■štiričlanske družine, ki morajo dospeti na cilj v skupnosti, drugače izgube nad četrtino točk, ako manjka en tekmovalec, v primeru, da manjka polovica mož, je tekma sploh izgubljena. Dosedaj se je priglasilo 16 družin.
Japonski vfSokošolcI, ki so sredi avga. sta Obiskali Tyršev dom v Pragi in tamkaj pri javnem nastopa pokazala visok nivo telesne vzgoje njihovega naroda so se ofo povratku Iz Nemčije ponovno za^ držali več dni v Pragi ter ee udeležili va dfiteljgke šolo OOS in njenega rednega dela.
Drobne novice iz Italije
Vojaške brzojavke. Poštna uprava spo*4>-
roča, da bodo v kratkem uvedene posebne vrste brzojavk med vojaštvom v vzhodni Afriki in njihovimi sorodniki ln znanci ▼ Italiji. Brzojavke bodo že tiskane ln se bodo nanašale na vse važnejše dogodke v življenju posameznika bodisi na fronti «C pa doma. Kdor bi hotel v bodoče braojaviti svojcem o kakem važnem dogodku, ne bo mogel sestaviti po svobodni volji teksta br zojavke, nego bo enostavno plačal takso za primerni, že sestavljeni formular.
•z Gorice je v torek odpotovalo v vzhodno Afriko 300 vojakov, ki so pripadali 23. in 24. pešadijskemu ter 6. artiljerijskemu polku. Na postaji so jim fašistične organizacije priredile velike ovacije. Prisoten je bil tadi goriški nadškof Margotti.
V Trstu se je v nedeljo mudil mtnhter za javna dela Oobolli-GigiL Na postaji so ga sprejeli zastopniki oblasti. Minister fin je zagotovi L da bo deloval po navodilih Mns-solinija v korist tržaškega mesta
Prekinjen promet. Sredi tržaškega mesta je v ponedeljek opoldne zaradi prekinitve tramvajskega električnega toka nenadoma zastal ves promet. Na trgu Goldoui so obstali vozovi 3., 4, 5. in 11. proga Tudi na drugih mestih so številni tramvajski vozovi blokirali prehode čez ulico.
Smrtna nesreča. V bližini pomola m. Karla, v Trstu je neki tovorni avto povozil 8-letno deklico Štefanijo Pribarčevo is Pi* rana. Njen oče, ki je bä z otrobom v mestu in se je baš nameraval vrniti a per-nikom v iPirah, je skušal sicer otroka, kä je sälü s hodnika na cestišče, v zad> njem hipu še zadržati, vendar ma ga je avto iztrgal iz tok in povosnL Otrok je pošel z glavo pod kolesi, ki sta mu jo zdro» biiu
RADIO
Četrtek 19. septembra
Ljubljana 12: Skrranskfih mojstrov a&v-na dela (plošče). 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: Od Ptoage do Tatre (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Za zabavo m za ples — prenos iz nebotičnika. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič). — 19: Öas, vreme, poročale* spored, obvestila. — 1930: Nac. ura. 20: Prenos tiz Beograda. — 22: Сав, чтете, poročila, spored. — 22.15: Citraski turo »Vesna«.
Beograd 16. 20: Orkester. — 17: Narodne pesmi. — 20: SSmfomam koncert godbe kraljeve garde. — 2220: Lahka m plesna godba. — Zagreb 1210: Plošče. — 17.15: Orkester. — 20: Koncert iiz Beograda. — 22.15: PJee. Praga 20.40: Večer narodnih pesmi. — 21.20: Orkestralni koncert. — 22.30: Plošče. — Varšava 20: Lahka glasba. — 21.1(5: Simfoničen koncert. — 22.30: Ples. — Dunaj 12: Lahka godba. — 16.05: Plošče. — 1736: Klavirske skladbe — 1930: Bellinijeva opera жРигнгатес«. — 32-20: Lahka glasba. — 23.45: Dunajska glasba — Berlin 20.10: Plesni večer. — 2230: Orkester. — München 19: Pfr3jufelje-ne melodije. — 20-50: Mešan program. — 23: Koncert orkestra. — Stuttgart 20.10: Gledališki večer — 2230: IPeemi. — 23: Lahka godba orkestra. — 24: Nočni koncert. Rim 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert. 20.40: Prenos opere »Samson 4n Da-HžL«
Z IZBRANIMI VZORCI

Ji
NAŠE CENE S U K N A ZA OBLEKE
od 80"-do 180е-
SUKNA POSEBNE KVALITETE NUDIMO IZDELEK. KI BO ODGOVARJAL TUDI NAJBOLJ RAZVAJENEMU OKUSU.
■■■VLADA	А	I KOMP. I
teOKAROVic
Ш 0 U STILU A VQLN E N Ш TKANIN - PA ВАШ*
Kdaj se bodlo spcpadli?
Spomenik žrtvam poraza pri Adui iz LI896. - Podaljšana dežev na doba — Priprave za prodiranje v
Spomenik L 1896. padlim italijanskim vojakom pri Adui v Addi-Canni
v Premagancem, ki ne sprejemajo pora-aa, tisti, ki bodo zmagali.«
Na najvišji točki adikanaških vrbov (2113 m), so Italijani postavili možem, ki so padli 1. marca 1S96., 50 km dalje, okrog Adue, spomenik piramidaste oblike, ki nosi na eni svoji strani ta maščevalni
napis.	,
Baterija 14. skupine položaj^ega topnf-gtva, ki je razmeščena na levi strani spomenika, je sposobna vzeti pod ogenj ozemlje, ki je še dlje od prvih etiopskih črt. Uganeš jih z daljnogledom na drugi strani mejnega potoka Mareba. To so srednje-vrstni zakopi. ki jih je dal ras Sejum, vodja tigreških ' armad, izkopati po svojih vojščakih, nespretnih za takšno delo. Vidiš jihi na razritih pobočjih, ki se dvigajo stopr ničasto do prvih hiš Adue.
Toda za sedaj ni nobenega govora o tem, da bi bombardirali sosedni breg. Topovi imajo nagobčnike in v njihovem dosegu potujejo pokojno karavan« iz Tigra, ki se upaio še vedno trgovati z eritrej-ekim ljudstvom.
Ko sem se zjutraj povzpel do baterije ▼ Adi-Kani, je malo manjkalo, da nisem ©stavil voza sredi poti, ki jo je snočnje
Italijanski delavci pri gradnji ceste
neurje spremenilo v prekop pretakajočega ее blata.
»Pa delaj vojno v takšnem vremenu!« Je skomignil nekdo z rameni.
»I>a bi ta vražji dež že končno nehal?« je odgovoril neki drugi častnik.
In v resnici, v vsem avgustu ni bilo niti enega dne, da bi se z neba ив zlivali vsaj za dve, tri ure pravi potoki, pod katerimi ne bi mogla korakati niti žival.
>Pravijo, da se je deževna dota zamudila za cel mesec dni,« je rekel naš tovariš.
Odprimo eno izmed redkih knjig, ki razpravlja o vremenskih prilikah v teh deželah:	____,___
Oddelek topništva v poziciji
Doba velikih nalivov, čitamo v njej, traja od Iß. junija do 1. oktobra. Od 1. oktobra do 1. januarja traja doba stalnega lepega vremena, ki ji sledi doba spremenljivega vremena do i. aprila in doba manjših deževij do 15. junija.
Ce bi upoštevali, da se deževna doba ni zakasnila, bi bilo tedaj malo tvegano fiksirati datum dejanskih sovražnosti pred 1. oktobrom.
Џ.
Treba pa je upoštevati tudi druge stra-tegične in taktične momente, ki nalagajo italijanskemu vrhovnemu poveljstvu resne dolžnosti.
Pred vsem ceste. Gotovo so izvršili italijanski inženjerji in delavci glede njih nadčloveško delo. Njih omrežje pa potrebuje vendarle še nekoliko tednov, preden bo sposobno zdržati ogromni promet, ki se bo pojavil po prvih operacijah.
Vprašanje cest je za armado, ki je opremljena s težkim in mogočnim modernim materialom, vse težje, nego bi si človek predstavljal. Delalo bo preglavice ves čas ekspedicije.
Ko bodo Italijani prekoračili Mareb в svojo pehoto v smeri proti Adui, jim bržkone ne bo mogel slediti noben tovorni avto in njih 150 malih tankov bodo edine motorizirane naprave, ki bodo spremljale njih čete. Zalaganje z municijo ln živežem pa se bo moralo izvršiti s pomočjo mezgov.
Cesta bo nastajala za italijansko vojsko, ki bo morala počakati, da jo izdelajo do Adue, preden jim bo moč misliti ш nadaljnji pohod
Glavni stan se zavoljo teh težav ne razburja, ker jih je videl že v naprej in se pripravil z vsem, da bi jih zmagal z vsemi pripomočki Toda te težave so vendarle vzrok, da za letos ni računati z globokim italijanskim pohodom v etiopsko ozemlje. Mislijo tudi, da bi italijanska vojska, ki ta čas ne šteje več nego 130.000 mož, potrebovala še ojačenja, da bi mogla v nekoliko dneh z odločilno zmago osvojiti Aduo.
Ne smemo pozabiti, da sestoji etiopska vojska iz neštevilne vojaške množice. Ta množica je oborožena gotovo zelo skopo, a njeno junaštvo je veliko in njenih sposobnosti se je zelo bati v ozemlju, kjer je treba gorjanskega srca in atletskega telesa, da te ne uniči napor.
Italijani hočejo z mogočnim ognjem bi brzino svojih uspehov dokazati Etiopcem, da jim bo nemogoče kljubovati moderni ar madi. Računajo tudi s tem, da jim bo mogoče po prvi zmagi razviti spretno politično delo med etiopskimi poglavarji in si osvojiti tako njihovo srce, ne da bi jim bilo treba še kakšnih novih bitk.
Jean Perrigault.
Strahovalec Podkarpattke Rusije mrtev
njegov najboljši pomagaš pa ranjen
Iz Kosic poročajo, da je neka orožniška patrulja v soboto ustrelila razvpitega ban-dita lika Lepe ja, strahovalca Podkarpatske Kusije. Lepejeva desna roka, ropar Klevec je sicer zbežal, a so mu na sledu.
Srečanje med orožniki in razbojnikoma je bilo zelo dramatično. Bilo je že ob enajstih zvečer, ko so orožniki prišli roparjema čisto blizu. Začeli so streljati in so pozvali bandita, naj se ustavita. Bandita seveda nista ubogala, temveč sta se spustila v beg. Bežala pa sta v smeri, kjer sta naletela čez kratek čas na drugo patruljo.
To je bilo ravno ob vodi. Razbojnika eta, videča svojo zadrego, takoj začela streljati na zalezovalce. Naposled sta planila v reko. Računala sta, da se bosta na ta način umaknila svinčenkam orožnikov. Lepeja je v tem položaju pogodilo osem strelov. Prebrodil je pač vodo do brega, tam je stopil na kopno. pa se je sesedel. Potem se je še enkrat spravil na kolena in je v tem položaju ponovno streljal na orožnike. Ti эо mu odgovarjali in so ga dobesedno preluknjali s na daljnimi streli.
Medtem ko so si orožniki dejali opravka t Lepejem, se je njegov tovariš Klevee skril za grmovje ob vodi ter se plazil tako dolgo vzdolž reke, da je prišel na varno. Čeprav ranjen, je ušel, upajo pa, da ne bo dolgo užival svobode.
Ubogi samci!
University of sociologie, državni raziskovalni zavod v Los Angelesu, objavlja rezultat dolgoletnega proučevanje o neoženjenih moških. Zavod je ugotovil, da je samec, ki je prekoračil 35. leto starosti, nesposoben za 2iakon, ker je poleg fizične otopelosti tudi v duševnem pogledu 70 odstotkov manj vreden kakor oženjenec. To duševno infe-riornost je zavod v tisoč in tisoč primerih raziskal in prišel vedno do istega zaključka. Američanke so gotovo vesele tega »dognanja«", kajti zdaj bodo leteli samci proti koncu 34. leta kakor ribe v nastavljene mreže za aakon...
Proti vitki liniji
Angleški zdravniki so se začeli z veemi sredstvi, ki so jim na razpolago, boriti proti vitki liniji, ki se je tako udomačila med ženst-vom, da postaja nevarna bodočnosti angleškega imperija. Pri tem jih vodi пиве! da živčni sistem potrebuje hrane, ta vsebuje mnogo dušika in foetorja. Te snovi pa so najobilnejše zastopane v mleku in maslu, torej v hrani, ki dela Slovaka debelušnega.
Oba razbojnika sta leta in leta gtrahovala Podkarpatsko Rusijo. Potegnila sta večkrat iz kaznilnice in živela od tega, kar sta izsilila od ljudi, katerim sta neprestano grozila z orožjem. Podkarpatska Rusija si bo zdaj pač temeljito oddahnila, ker je eden izmed strahovalcev ubit, drugi pa ranjen in bo prav gotovo prišel pravici v pest.
Legija potepuhov
Policija v Addis Abebi je zbrala vse ne-zaželjene elemente ter jih z močnim oboroženim spremstvom odrinila v mesto Bale, ki leži sredi puščave. V tem kraju bodo iz vagabundov sestavili posebno legijo po nasvetih guvernerjev južnih provinc. Legija šteje zdaj približno 50.000 mož, med katerimi je desetina poklicnih vojakov. Slišijo se glasovi, da se bo Abesinija s to legijo posiavila v bran v provinci Ogaden, kjer so vojaki že izkopali vse polno levjih jam in pripravili pasti za tanke. i
Rekord letalca Severskega
Major Aleksander Severski, ki je bil med svetovno vojno eden najboljših ruskih letalcev, je dosegel z letalom, ki pristane na kopnem in v vodi, nov hitrostni rekord. Čeprav je imelo letalo samo en motor, ki je razvijal 710 k. s., je dosegel brzino 370.2 km na uro. Dosedanji rekord te vrste je držal ameriški letalec Stone.
ALI VAŠE ZDRAVJE IN PRIJETEN OBČUTEK NI VREDNO 700.— DIN ?
Od 25. avgusta dalje Vas stane lOdnevno bivanje v Radencih Din 700.—. Vse vračunano! Stanovanje, hrana, vse takse, dnevna kopel v znameniti zdravilni vodi »RADENSKA«, zdravniški pregled, analiza seči, postrežba.
Srce, ledvice, živci, ženske motnje, skleroza, neryoza, obča in spolna slabost. Po 7 dneh brezplačni povratek z železnico. Potrdilo se mora vzeti pri odhodni postaji. Vsa navodila in informacije daje radevolje: KOPALIŠČE
SLATINA RADENCI
Hitler govori množicam
■-	■ ■ -M Ji H U.M.......■ ,д.«|јЈ.џ »V ■ ...i ...<*?* •
Nemšld državni kancelar med svojim govorom na letošnjem kongresa narodno socialistične stranke. O sklepih kongresa in rajhstaga je »Jutro« poročalo na
__ drugem mestu
Obetajo nam hudo zimo
Vremenski ciklus 372 let v sodbi francoskega
astronoma
Francoski astronom Joseph Cassiopee, strokovnjak za sončne in mesečeve mrke. nam obeta za letos izredno hudo zimo, to pa zavoljo tega, ker je bila tudi zima 1563/64 izredno mrzla, tako mrzla, da je vino ledenelo v sodih in so ga morali ser-virati v trdi obliki.
Kakšno zvezo pa ima zima 1563/64 z našo zimo?
Na to odgovarja francoski zvezdoslovec, da imajo sončni in mesečevi mrki neki ciklus 372 let, po katerem se konstelacija obeh nebesnih teles ponavlja. Proučavanje starih kronik in vremenskih poročil pa mu je ustvarilo prepričanje, da se s tem ciklom ponavljajo tudi vremenske prilike, nn,
in ker je bila zima v omenjeni sezoni ena najhujših, kar jih je učakalo človeštvo, je pričakovati, da tomo imeli tudi letos dovolj razloga pritoževati se nad mrazom.
Z upoštevanjem 372-letnega cikla, pravi Cassiopee, je mogoče napovedovati vreme za dolgo časa naprej s skoraj matematično točnostjo. Potrebno je le proučiti arhive v kakšnem kraju in ugotoviti, kakšno je bilo vreme pred 372 leti. Dokumenti iz vseh delov Evrope, ki jih je pregledal francoski astronom, pa označujejo zimo pred 372 leti za res hudo. V ostalem je Cassiopee prepričan, da ima luna na vreme dosti večji vpliv nego sonce in da je ta vpliv najmanj tako velik kakor nje vpliv na morja.
Vsak deseti Abesinec mobiliziran
Mnogi pa imajo namesto puške pištolo ali sulico
Dopisnik londonskega »Stara« navaja v svojem pismu iz Adis Abebe, da ima Abesinija trenutno pod orožjem 1 milijon sto tisoč mož, t. j. enajst odstotkov celokupnega prebivalstva. Med njimi pa je samo 150.000 vojakov oboroženih z modernimi puškami. Ostali imajo svoje orožje, ki je večinoma starinsko. Mnogi pa nimajo niti pušk in so oboroženi samo s pištolami in sulicami. Zaradi tega pa niso nič manj nevarni, ker so to najboljši vojaki za gverilsko vojno.
Abesinska vlada je dirigirala pretežni del svojega vojaštva na vzhodno fronto. Ne-
guš bo v primeru vojne sigurno oetavü
prestolnico in se паэеШ v drugam kraja države. Dejstvo, da je pred cesarjevo palačo v pripravljenosti na stotine mezgov potrjuje sum, da bo vladar vsak čas zapustil prestolnico.
»Exchange Telegraph« meni, da Italija ne bo začela s sovražnostmi pred sredino oktobra, ker le vedno nagaja deževno vreme, Tudi ko bo deževje prenehalo, bo tro^ ba še nekaj časa počakati, da se vsaj га silo osušijo prometne zveze, кет ne bi po razmočenih poteh prišla vojska nikamor naprej.
Roj do zadnjega moža
Abesinski cesar je sprejel te dni odposlanstvo abesinskih trgovcev in voditeljev karavan. Delegacija mu je obljubila zvestobo in mu je dala na razpolago ves svoj ime-tek, če ti to zahtevala obramba domovine. Cesar se je odposlanstvu zahvalil in pri slovesu zatrdil, da se bo Abesinija proti tuji invaziji borila do zadnjega moža.
Izkrcavanje Angležev na Malti jr
Zlato v Francoski Zapadnl Afriki
Francoski minister za kolonije sporoča javnosti vest, da je prejel od guvernerja Francoske Zapadne Afrike konkretne predloge o gospodarskem izkoriščanju zlatih zakladov na ozemlju zgornjega Nigra. Najdišča zlata so baje velika in bodo, če jih bodo začeli izkoriščati, zelo izdatna.
— Hladna jesen
že prihaja —
Ko boste Izbirali oblačila za jesen, w dite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA
ANEKDOTA
Francoski kipar Rodin se je sprehajal nekoč s svojim Eckermannom Paulom Gsel-кип. po svojem vrtu v Mendonu.
Prišla sta mimo ribnika, po katerem sta plavala dva laboda. Ptici sta pred šetal-cema dvigniti glavi na dolgih vratovih v via in dati od sebe jezen glas. Gsell se je začudil temu m obžaloval, da tako lepe živali nimajo lepega glasu. Rodin pa je dejal: Labodi imajo namestu druge inteligence inteligenco linij, m to jim popolnoma zadostuje«.
Nanet položaj v Evropi je Izzval ж angleški vladi odločitev, da mora čim bolj utrditi in zavarovali Malto. lokaj vidimo
bteapnje angleškega topništva
VSAK DAN ENA
Možakar, ki je šele tri dni potem ko je slišal šalo, aapopadel njen pravi pomen.
(»Vari Hem«)
Kulturni pregled
šola kot kulturni problem
Pod tOm naslovom, ki naj bi otvoril važno anketo, je 4. septembra t. 1. v »Jutru« profesor St. napisal članek o »naši šoli ih pozitivnem znanju«. Problem zadeva mlado povojno vzgojiteljsko generacijo, predvsem lingviste in naše srednje šolstvo sploh. K prvi točki v članku si dovoljujem nekaj pripomb in izpopolnitev. V prvem odstavku g. profesor pravilno razgalja dve dejstvi: niti srednja, niti visoka šola ne dajeta v vzgojiteljskem naraščaju ( o tem samo se tukaj govori) pozitivnega uspeha. 'Ali je kriv srednješolski profesor? Ali univerzitetni? Ali današnji učenec? Ali kaj drugega? Ali ustroj šole?
Srednješolskega profesorja vežejo poleg učnega načrta, ki sicer dosti predpisuje, še: redki šolski dnevi (pred kratkim smo brali v časnikih, da je bilo v nekem šolskem letu le 165 šolskih in 200 prostih dni, ali na. 33 šolskih pride 40 prostih dni), proslave m^d poukom, kratko odmerjene učne ure po 45 minut, prenapolnjeni razredi, premalo učnih moči posel z razredništvom med poukom, dalje predpis, aa naj se učenci vsega nauče v šoli, da niso z učenjem doma preobremenjeni (kako je bilo nekdaj?), da naj doma prepisujejo le krajše lekcije itd. Učenec je torej le r^dko v šolskem poslopju, kratek čas pri pouku, redko pride na vrsto z odgovori ali le s kratkimi, za dom sme dobiti le lažje lekcije- Vse gre v prid učencu, četudi pri hitrem spraševanju pade kopa »dvojk«; pasti jih itak ne sme preveč. Šolske naloge pišefjo v enakem razdobju: svoje dni smo (pisali po dve na dan. Vse za učence — in Vendar slabi uspehi.
Univerzitetni profesor predava n. pr. pemščino francoščino angleščino v sloven-
f:m (srbohrvatskem) jeziku, kar je ško-a tudi pravilno, saj imaino vendar last-narr dne un verze. Na tuj h univerzah
davajo o slovanskih jezikih v svojem
iku. Lingvist se muči s staro slovnico, jezika se ne nauči. To naj t>. ?am izpopolnil. Ali je zmerom mogoče? Nastopi namreč še drugo dejstvo: že na srednji šoli se je naš revni dijak boril za obstanek (če ni ravno obdarjen z boga*.mi starši) s poučevanjem; le tega si ne more "zbirati po Zanimanju in je večkrat duhomomo ter le Tedkokdaj širi obzorje. Na univerzi se šele prične zani prava trnje /a pot: instruk-cije brez načrta, statiranje, prepisovanje in včasih prav ivzki posli — vse za kruh in obleko in takse. Vel'ko dela za mal denar. Akademiku je študij šele na drugi stopnji, na prvi je kruh. Žal da univerzitetni profesorji to tako malokdaj uvideva jo.
Iz gornjega sledi tudi, da se večina revnih dijakov vpiše ravno na trtozofsko fa-kuteto. kjer je najcenejši študij (razen par skupin), mnogi celo brez zmožnosti za vzgojiteljski poklic ali kar proti notranjemu prepričanju. Mar naj se muči na jusu 5 do 6 let, ali na dragi medicinski ali tehniški fakulteti? To je dejstvo, ki si ga ne moremo prikrivati. Da s tem vzgojiteljski stan trpi na višini, je jasno.
Ko se kandidat z vso muko prerije do d piome, kam potem? Najbolj je pač potreben kruha. Dobro bi bilo, da se izvežba v inozemstvu v tujem jeziku in svoje znanje poglobi. Nemških štipendij nimamo; Tomanisti imajo svoje. Vtem so na boljšem, ne kakor pravi članek, da so na slabšem. »Prejšnja generacija« se je nemščine lahko naučila »perfektno« skoro pri vseh predmetih (tega si danes menda ne boste želeli?) in še zaradi zgodovinskega položaja (tudi tega si več ne želimo, četudi na račun »racionalnega in praktičnega«) . Moramo upoštevati. da je danes nemščina mladini skoraj tako tuja, kakor drugi nesiovanski jeziki. Da bi se kdo naučil na srednji šoli ali visoki šoli jezikov pefektno, je danes iz navedenih razmer izključeno. Abiturient in diplomirani filolog pa imata toliko pasivnega slovničnega znanja, da se bosta v tujini kmalu znašla. »Da se nauči vsaj enega svetovnega jezika« na srednji šoli, ne od treh vsakega malo, je močno umesten in pameten predlog, ki pa se ne izvaja. Kar se tiče prebiranja znanstvenih knjig na univerzi, vemo iz prakse, da imamo pri nas največ nemških na razpolago.
Ali si torej diplomirani germanist naj doma najame (brez sredstev) konverzacijo? če nima sorodnikov v tujini, je izključeno, da bi se doma iz knjige ali iz okolice iz-vežbal v pravilni izgovorjavi tujega je-z ka. S tem. da sliši nemško besedo »kdaj pa kdaj«, se ne smemo varati; sliši namreč
tako potvorjeno, da komaj izlušči pravilno obliko iz nje. Dijak sliši francosko besedo redko kdaj in bolj točno izgovorjeno, kar je zopet prednost romanistov. Dokaz, da »cestna« nemščina učencu ni v prid, je to; učenci v Mariboru in Celju, ki znajo nekaj nemščine, pišejo nemogoče pravopisne napake. Od izobraženca pa moramo zahtevati, da govori in vsaj piše književni jezik.
Ko dipl. phil. po primernem oddihu dobi službo, se v razredu težko znajde. Neredki so primeri, kakor ga je povedal g. profesor. Že smo obrazložili njegovo ravnanje zaradi ravnanja na srednji in visoki šoli. Krona vsega pa naj bo vprašanje; ljudje, povejte vendar, kako naj se mlad suplent (proti 30 letom že sicer ni več tako mlad) z rodbmo (te pravice mu ne boste odrekli že radi zvišanja rojstev ne) vživi in ves posveti pouku, ko ga do šolskih vrat spremlja skrb, kje bo še kaj »po strani« zaslužil, saj si s plačo ne sme privoščiti malice? Veste, mlad vzgojitelj iz naše dobe utegne postati tudi nekoliko bolan; etradal je med vojno kot otrok (oče slučajno ni bil vojni dobičkar), stradal kot dijak na srednji in visoki šoli; rezultat je torej ta, da zdaj, ko je v službi, stradajo trije ali štirje saj mu ne boste odrekali, da tudi tako dela za narod, čeprav se trdi, da so vzgojiteljev! otroci najslabše vzgojeni.
O današnjem učencu, ki porabi mnogo časa za razvedrilo in šport, ki zvečer ves zmučen vrže knjige v kot in zgspi, se je že mnogo govorilo. Rabim0 pa baje krepak športni naraščaj, in tudi to ima svoje prednosti.
O razmerah, ki mogoče vplivajo na negativni uspeh šol, je med vrstami dovolj povedano.
Kdo je po vsem tem kriv? Vsi činitelrji ali nobeden? Ljudje po navadi krivijo profesorje, profesorji učence. Ljudem bi privoščil, da bi eno leto sami poučevali, in še ono leto bi jim navrgel, ki bo dalo največ počitnic, da bi med njimi mogli prebirati poročila, kam drugi hodijo na letovišča, na oddih.
Vse to govorim v zagovor mlade povojne vzgojiteljske generacije, predvsem lingvistov, ker resnično čutim, kakšen prepad je do prejšnje generacije po obzorju in še po marsičem. Našteta s0 sama »pozitivna« dejstva negativnih dogajanj.
Drugi del članka se bavi z vprašanjem šolstva sploh. V šoli »uče vse mogoče reči, ki jih v življenju sploh ne potrebujemo«. T0 ne drži! Nekdo potrebuje to, nekdo ono, vsega seveda nobeden. Mislim, da ni predmeta na srednji šoli. ki bi ga ta ali oni ne rabil v življenju, kar po vrsti , jih preglejte! Napačno je »načelo«, da se učimo česa odveč Uspešnejše bi bile potemtakem ločene šole, da bi se kemik učil od prve šole samo kemije, tehnik računstva, jurist in medicinec to, kar potrebujeta. To bi bile strokovne šole, ki nam jih itak manjka. Kje pa ostane potem splošna izobrazba, ali po domače »ne tič ne^ miš« ki nas veže na preteklost? Tej pač ne ubežimo. Gimnazija nima smotra praktičnega izvežbanja, daje le teoretsko po* dlago. Če si torej »slovenski pesnik«^ ne zna popraviti voda. ni kriva srednja šola, ampak on sam. Ce je vod pokvarjen, naj se ga loti sam; če ga je zmogel hlapec, ga bo on tudi sčasoma. Jasno pa je, da visi zraku težnja po smotrneje urejenih šolah; prej, ne šele po osmih letih, se b0 treba odločiti za poklice in se bolj temeljito strokovno izobraziti. Preveč energije gre v zgubo za preobširen, posamezniku nepotreben študij. Prenapolnjenost v službah pa zopet zahteva čimdaljši in seveda tudi čim temeljitejši študij. Kdo se znajde v stiski? Držimo se pač starih kalupov in ne pridemo iz njih. «Preosnova je potreb« na«.Kako si jo zamišljate in v koliko je možna, ker je odvisna od tisoč činiteljev? Nemara bi že od šestega rfczreda gimnazije začeli izključno pripravo na strokovni študij? Ali bo treba v srednje šole dati več predmetov iz praktičnih ved? Ali naj na gimnazijo prihajajo pozneje, zrelejši, recimo šele s 14 letom?
V drugem članku pod isto rubriko »Učilnica »mučilnica« izpod peresa lajika R.K.- ne drži trditev, da od šole »ostaja le malo stvarnega, v življenju uporabljivega znanja«. Ker je v tem času še aktualna borba proti antiki, vzamem ravno primer grškega in latinskega jezika Učenci se jeze nad glagoli, pravili i. dr. Ali mislite, da res nobenega stvar ne zanima, da nobeden ne
bo mogoče poetai slaven filolog. nzrafco-
valec starih kultur? Ali more reči jurist ali medicinec, da sta mu latinščina in grščina bili brez haska? Od ostalih predmetov pa je itak vsak svoje izbral sebi v korist	P. S.
Sonatni večer
Prvi letošnji intimni koncertni večer je bil posvečen sonatam in se je vršil v ponedeljek v Hubadovi pevski dvorana GLas-, bene Matice. Izvajala sta ga pianist Anton Trost in pa violončel ist Bogomir Le-skovic, profesor na tukajšnjem drž. kon-servatoriju. Spored je obsegal troje sonat skladateljev Brahmsa, Schuberta in Rah-maninova ter je bil glede na glasbeno-focrmalno stran enoten. Stilski koncerti —- mimogrede povedano: mnogo lažje je sestaviti stilno enoten koncert, kot pa pester, a smiselno razvrščen koncertni spored — so prišli v zadnjih letih pri nas nekam v modo, dasi so za poslušalca mnogokrat enolični in utrudljivi zaradi svoje nekoliko vsiljive didaMičnosti im doktri-narnostl. Tudi temu sporedu ne morem odreči nekaj dolgoveznosti, ki se je na zunaj javila v precejšnji rajztegnjenosti — koncert je trajal preko dve uri —, navznoter pa v precejšnji gostobesednosti in današnjemu času močni odmaknjenosti.
To velja že za prvo točko, Brahmsovo tredeino sonato za violončelo in klavir op. 38, čeprav ima prvi stavek predvsem poleg temeljne mračnosti in zaverovanosti vase tudi mnogo zanositih, eksplozivnih mest. Manj jih je v drugem stavku, ki je mestoma prav udoben, še manj pa v tretjem, fugiranem, ki že v tematiki ne kaže dosti samobitnosti. Schubertova sonata v b-duru (op. posth.) za klavir vsebuje poleg krasnih mest tudi mnogo
premnogo slovitih »nebeStcSti dodžtn« tn ponavljanj ter spada po svoji pretežno vedri. In neproblematični vsebini bolj v domači krog kaikor na koncertni oder. Inwencioz-no najšibkejši pa je seveda Rahmaninov — »eeveda« zarto, kar doslej vzlic veliki pnocJuktAvnosti бе al razveselil sveta z nasprotnim. Tudi njegova tokrat izvajana sonata op. 19 za vkdončeilo ki klavir je podvržena tej h£bi ter vzHc янпивтгад! ognjevitosti in zanosu ne more prav vžgatL
Temu nekoliko nehvaležnemu in zeäo
napornemu sporeda sta posvetila vee '—oje moči pianist Trost in vioJončelist Leakovic. Prvi ee Je izkazal kot solist in kot obziren, teiikoslušen spremljevalec ter je bil v obeh svojstvih nagrajen z navdušenim odobravanjem mnogoštevilnega občinstva, ki ni v njem pozdravilo le klavirskega virtuoea, temveč tudi rojaka, ki zastopa našo reprodulctivn© umetnost z uspehom v tujini. Poklotnjen mu je Ьй šopek cvetja in na izrečno aabtevo je moral še dodati Schubertov menuet iz g-<ku rove sonate ter za zaključek Rahmaninov a preludij v g-molu — s čimer so četo dodatki ostali v stilnem okviru. Violanče-Est Leskovic je pokazal vebtko kutoao muziciranja ter vzorno stopnjo toterpretaci jske izklesanosti, ki Je e svojo zadržanostjo prišla najbolj do veljave v Bratom-sovem melanholično razrvanem delu. Tudi njemu je veljal dobršen del navdušenja občinstva, ki je ozkoprsno in za koncertne prireditve drastično neuporabno dvoranico napolnilo do zadnjega prostora Kaikor izvem, se bodo intimni koncerti preselili v doglednem času v primernejši prostor, kar bo vsekakor veliik korak dalje k oživa, tvor jen ju naše komorne glasbe. — Dober kla/vir je dala na razpolago za to prireditev tvrdka R Warbmek	L M. 8.
ORT
Začetek državnega prvenstva
S tekmo Jugoslavija—BASK, ki jo je Jugoslavija zadnjo nedeljo zgubila, se je šele končalo letošnje tekmovanje za državno pivenstvo. Medtem, ponekod še prej, se je pa začelo grupno tekmovanje za novo prvenstvo. Sicer je menda ta sistem edinstven na vsem svetu, da se novo tekmovanje prič ne še pred koncem starega, vendar se moramo pri nas z marsičem sprijazniti, pa je treba vzeti tudi ta sistem tak kot je.
Predtekmovanje za državno prvenstvo je razdeljeno, kakor znano, v pet grup, d katerih je, hvala Bogu, najzanimivejša peta t. j. naša grupa. V tej sodelujejo: Primorje, Ilirija, Gradjanski in Hašk. V naslednjih nedeljah bomo torej imeli stalno na sporedu po kako močnejo tekmo, šesit važnih
in lepih prvenstvenih tekem bomo imeli v Ljubljani priliko gledati
To nedeljo sta na sporedu v naši grapi oba derbyja: V Ljubljeni Primorje-Ilirija, v
Zagrebu pa Gradjausski-Hašk.
Ostali spored je še:
V	prvi grupi BSK-Jugoslavija, prvak Nir Ša proti prvaku Kragujevca.
V	drugi grupi prvak Novega Sada proti Basku in prvak Petnovgrada proti prvaka Beograda.
V	tretji grupi Hajduk, Sarajevo, proti Hajduiku iz Splita, že v soboto v nedeljo Slavija S.-Hajduk.
V	četrti grupi prvak Banjafluke proti prvaku Osijeka.
V nekaj vrstah
Trboveljski Amater, ki si je pod vodstvom svojega delavnega predsednika g. Varge priboril, i>.ar se športne velikopote-znosti tiče, važno mesto med klubi v provinci, je za soboto čn nedeljo pripravil veliko nogometno prireditev, pri kateri bodo razen domačih khubov sodelovali tudi prvak zagrebškega nogometnega Podsaveza Sparta iz Zagreba, Primorje iz Ljubljane in Kovinar z Jesenic. Al»ting se prične v soboto ob 15. 6 tekmovanjem Amaterja, Retje, Trbovelj in Daska za pokal inž. Debeijaka. V nedeljo ob 9. ee bodo srečali ju,:« »rji domačih klubov v borbi za pokal predsed. Varge. Ob 14. sled1 tekma Amater : Kovinar, nato pa ob 16. glavna tekma med Sparto in Primorjem, in bo nudila atrakcijo, kakršnih je publika izven športnih središč redkokdaj deležna. Za dejstvo, da ее je vabiiiu na sodelovanje odzval tudi tako odličen klub, kakor je Sparta,, gre v veliki meri zasluga nedavnemu uspešnemu gostovanju Ama-tercev v Zagrebu, zlasti pa njihovemu predsedniku, ki je znal zagrebške športne kroge živahno zainteresirati za nogometno gibanje v revirjih. Zvečer se bo prireditev zaključila z vinsko trgatvijo v Delavskem demu. Lahkoatletske točke eo morale zaradi nepripravljenost', domačih igralcev tokrat odpasti zato pa se bodo člani Amaterja v tej panogi toliko temeljiteje pripravili za prihodnje leto, ko bodo praznovali 10—letnico evojega kluba.
Serija kvalifikacijskih tekem ofcrožnfti prvakov aa vstop v podsavezno &go. Je bila zaključena v nedeljo popoldne z drugo kvalifikacijsko tekmo med Atletiki iz Celja in Korotanom iz Kranja, kl je lila odigrana v Kranju. Celjski Atletiki, ki 6o predzadnjo nedeljo premagali Koro-tana e 4 : 0, so tudi v Kranju zasluženo zmagali z 2:0. Igra je bila v prvem polčasu izenačena, po odmoru pa je Korotan pritisnil, a brez vidnega uspeha. V zad-njuh 16. minutah je Atletikom uspelo zabiti dva gola Tekmo je sodil g. <5emer-nik, točno in objektivno.
O sestavi naše lahkoatletske reprezentance, ki bo zastopala naše barve na IV. balkanskih igrah v Carigradu, smo že nekaj poročali. Vendar je prišlo v sestavi do nekaterih izprememib. Letošnja reprezentanca je zelo oslabljen«. V Carigrad niso odpotovali Sprinter Kovačič, ki je še vedno poškodovan, dalje Krevs, ki je pri vojakih, a ni dobil dopusta, dr. Buratovič, Ivanovič, ki je baje odšel na Angleško študirat, in dr. Jamnicky. Od Slovencev bodo nastopali Bručan na 5000 in 10.000 m, Sporn na 5000 m, Stepišnik M. v metu krogle m eventuelno diska (vsi Ilirija) ter Primor-jaša Czurda na 800 in 1500 m (mesto Krevsa) in Goršek. Naši izgledi so po vsem tem malo rožnati in tudi računamo, da bomo le težko zasedli vsaj drugo meko.
V nedeljo se je vršila v Zagrebu glavna skupščina ZNP. Za predsednika je bil zo-
pet izvoljen g. Borger, dlan Gradjanske-
ga. ZNP je še vedno v rokah Gradjanskega in klubov ki ga podpirajo.
V	Sofiji je umrl po težki operaciji na želodcu znani športnik, predsednik bolgarske športne federacije Dimitrije Ivanov. P^ed 14 dnevi je še sodeloval na konferenci, na kateri se je razpravljalo o ustanovitvi tekmovanja za »Slovanski pokal«. Na zadnji konferenci »Balkanskega cupa« je bil izvoljen za predsednika.
V	Newyorku je na ženskem lahkoetlet-skem mitingu gdč. НеЫеп Stefemeon postavila v teku na 100 m z 11.6 nov svetovni rekord.
Naši boksači bodo nastopili
Ponovno opozarjamo našo sportsko javnost na nastop boksačev, ki se bo vrsü v nedeljo ob 20.30 v Delavski zbornici v Ljubljani
Is Maribora pride državni prvak Ipavec ter bo nastopil proti Maj спи iz Hrastnika, ki je zadnje čase treniral s profesionalnim državnim psnvakom Rizroanom. - Najzanimivejša bo borba med stalnima rivaloma Strek 4 jem in Helierjem. Prvi je prvak Maribora ter se je plasirali na državnem prvenstva v srednji kategoriji na tretje mesto. Drugi je prvak Ljubljane. Na državnem prvenstvu se je plasiral v srednji kategoriji na drago mesto, torej pred Štrekljem. Imela sta že dve borbi, pri katerih je enkrat zmagal Ljubljančan, enkrat pa Mariborčan.
Vnedeljo gre torej za revanžo. Ofca sta v prav izborni formi. ■
Po daljšem presledku bosta stopdla v rmg Pavlic rn Zupan. V TvelteikategorQi bosta nastopila Dodenec in Golob iz Kamnika, ki je pred kratkem porazni ▼ K «umiku Silovanovca SokJiča. Slovanovec Skoi dober tehmičar, bo nastopil pro ta Kanmi-časra Lerohu.
Največje zanimanje pa vlada seveda za nastop črnca Kida Cunneva, ki ее bo т ekshlbiciji boril proti HeMerju in Ipavon.
Vstopnina bo kljub velikim stzo&om nizka. Stojišča Din 6. sedeži od D4n 12 navzdol.
SLUŽBENE OBJAVE LNP. 4. seja a <x dne 10. IX. 1935. Vsem sodnikom se idskvejo vsi do sedaj dovoljeni dopusti. Pozivajo *e naslednji kandidati, da v roku treh dni nakažejo izpitno takso v znesku 100 Din: Kniet Marjan, Bašin Romeo, Jenko Vladimir, Doreee Ivan, Reitmajer Mirko, Božič Adalbert, Puntar Janko, Gernedl Milan, Krh-likar Žane. V istem roku naj dostavijo pravilno izpolnjene prijavnice in tasko naslednji kandidati: Kosi mak Mirko, Logar Stane, Koser Josip, Benedetič Stane, Jur-kas Viktor, Gurina Aleksander, Trtnik Ciril, Dra.sler Ivan, Lipor Peter, Elioe Josip, Sondag Evgen, Hobacher Valter, Matu! j Franc. Vsi našteti razven državnih uslužbencev morajo priložiti tudi zdravstvena spričevala. Takso zunanji kandidati lahko nakažejo na račufc poštne hranilnic© št. 12.706.
Službeno iz LNP. Drevi ob 19.30 eeja k. o. Na sejo ee vabijo: Zomada Josip, Pti-morje, Žargi Anton, Ilirija, Perko Dane, Mars, Cotič Franc, Mladika, Orehek Franc, SHavija, Pavšek Albin, Elker Anton, Ko-rotan-Lj.
Klub slovenskih kolesarjev ▼ Celju priredi v nedeljo 22. t. m dirbo za klutoo-vo prvenstvo za leto 1935—36 na prog»: Celje — Grobi je — Celje — Frankolovo —Celje (€0 km). Start bo ob 14. na K reko vi cesti pred Gtazijo, cilj okrog 16. pred gostilno Svetel na Mariborski cesti.
Vremensko рогосЗо
16. septembra Ljubljana 1. 767.б 15, 90, O, 0 10, del, ®Л; Ljubljana 14. TöSX 15.6, 87, « 10, —, —; Maribor 7. 755.4 16.0, 90, Sil, 10 —, —; Zagreb 7. 756.7,' 18.0 »0, SW12 dež, 0J; Beograd 7. 756.9 21.0, 40, SB2,' 8, —, — ; Sarajevo 7. 760.Š, 12.0, 80, O, 10 —, —; Skopi je 7. 761.4, 14.0, 70, O, 0' —, —; Kumbor 7. 75S.7 20.0, 80, NE3, — Split 7. 7S7.7, 22.0 50, N334 10, ——; Rab 7. 758л, lio, 60, S3, 10, — —; Rog. Slatina: Ni depeše.
Temperature: Ljubljana 17.0, 1S.0; Maribor 26.0, 16.0; Zagreb 26.0, 16.0; Beo grad 30.0, 17.0; Sarajevo 29.0,' 10.0; Skop-lje 30.0, 9.0; Split — 18.0; Rab —, 17.0.
H. E. Werner:	3
lür.Thorsten hoče bol!
Roman
skomignil je z rameni. «Njegovi nasprotniki se ne plašijo niti najbolj drznih sredstev, da bi mu prekrižali račun! — Rop listnice je bil še razmeroma nedolžna stvar» — pri tej besedi je resno po-kimal — «a bojim se hujšega, Regina! — Zaklete sovražnike ima — seveda pa tudi prijatelje, ki ga varujejo —»
«To vem!»
Nasmehnila se mu je, a malce strahu je vendarle plavalo na dnu tega smehljaja. Nato sta urno krenila za Thorstenom in Glorijo, ki sta že stopala proti vhodu postajnega poslopja.
«■Posebni vlak sem naročil!»
Načelnik postaje je ponesel roko k senčniku svoje čepice: «Mr. Thorsten?»
«Nihče drug!»
«Naročili ste brzo lokomotivo in voz prvega razreda?»
«Tako je.»
«Vlak čaka na zadnjem tiru! — Trenutek, prosim, tamle stoji izprevodnik. Naj vas povede tja!»
«Hvala!» Thorsten je ravnodušno pokimal. «Še nekaj — kdaj se lahko odpeljemo?»
«Čez četrt ure bo proga prosta».
«Prav!» Obrnil se je k Wessentinu- «Stopite še v restavracijo in nam dobodite kako malenkost za želodec. — Pa časnikov ne pozabite!»
«Takoj, gospod Thorsten!»
Nato je prišel izprevodnik, ki so se mu pridružili.
Ko so odšli, je načelnik slišal, kako je nedaleč od njega neki
železničar rekel tovarišu: «PrejI e sta tudi že dva vprašala po posebnem vlaku!»
Pomislil je, ali ne bi tega povedal Thorstenu. Vendar je ob službenih dolžnostih, ki jih je imel preko glave, kmalu pozabil to podrobnost.
Cez deset minut je vlak odxirdral s postaje.
Douglas Thorsten je raztreseno gledal skozi okno oddelka, kamor je bil sedel s svojimi ljudmi. Kup razgrnjenih časnikov je ležal pred njim na odklopili mizici Neogibna smotka mu je po taktu koles migala med zobmi.
Kakor da bi mu bilo mahoma prišlo nekaj na misel, je spustil oči proti Gloriji Garronovi, ki je slonela na drugem koncu pod-blazinjene klopi in brez posebnega zanimanja obračala liste svojega angleškega magazina.
Wessentin je držal črno listnico na kolenih in jemal iz aje papirje, ki jih je naglo pregledoval in skrbno urejal v nopiče. S tem delom ni prenehal niti zdaj, ko je Thorsten spet pogledal skozi okno ter rahlo zakašljal in vprašal: «Koliko je prav za prav ura?»
Regina je hitro vzdignila oči iznad ilustriranega mesečnika in pogledala na zapestno uro. «Tri četrt aa štiri, papa.»
«Hm — po tem takem bi bfl menda čas, da kaj použijemo! — Do Berlina imamo še več kakor uro. in nič me ne miče, da bi prest radal ta čas!» Thorsten se je namuznil m pomikal tajniku: «Upam, da ste kaj priskrbeli?»
Wessentin je zložil spise. «Seveda — v sosednjem oddelku je vse pripravljeno-»
«Prav; sestavite nam, prosim, preprost obed — Regina naj se pa malce poizkusi v gospodinjstvu in vam pomaga! Ko bo vse n&red, prideva z Miss Garronovo za vama,»
«Prosim!» Tajnik je hitro spravil papirje v listnico. Nato je vstal in položil listnico v mrežo za prtljago.
Regina je bila stopila k njemu. Ko se je po naključju še enkrat ozrla skozi okno, je nehote zavzeto vzkliknila.
«Kaj pa je?»
«Avtomobil — papa. —- spet je tu!»
«Kateri avtomobil?» je začuden vprašal Thorsten in pogledal za njenim iztegnjenim kazalcem. «Kaj hočeš reči?»
«Taanle!»
A že je videl, kaj mu je hotela pokazati. Zunaj, po drevoredu, ki je že nekaj časa spremljal železnico, je dnevi! -višnjev dirkalni voz z isto brzino kakor vlak.
«Dirka za stavo!» se je nasmehnil Thorsten in stisnil oči, da bi bolje videl. «Dirka za sta-vo z našim vlakom — res sem radoveden, kdo bo hitrejši...»
Regina je razburjesno zmajala z glavo. «Ne, peupa, prav gotovo da ne gre za to! — Voz se nam je pridružil takoj za Hamburgom — čeprav je časih izginil! — Vselej se je spet pokazal — in zdaj...» Oče je zamišljeno zastrmei skozi okno.
Nato ae je tiho zasmejal in vrgel ogorek svoje smotke v medeninasti pepelnik- «Današnja indijanska pustolovščina te je popolnoma zbegala, dete! — Sama povej, kaj naj bi pa kanil ta mož v avtomobilu s svojo dirko? — Ali morda meniš, da hoče vprizoriti železniško nesrečo?» Spet se je zasmejal in si pobegnil z roko po glavi. A gib njegove desnice je bil čudno nemiren, kakor da bi si hotel otreti gube, ki so se mu bile zadolble v čelo.
«Sum vaše hčerke morda ni tako nespameten, Mr. Thorsten!» se je zdaj oglasil Wessentin. «Sami veste, koliko sovražnikov imate in česa so zmožni...»
«Še vi mi začnite z zlovestnimi prerokbami,» je zaropotal Douglas Thorsten in zmajal z glavo. «Kaj pravite o tem skrivnostnem avtomobilu, Gloria?» se je obrnil k lepi spremljevalki.
Skonaig z rameni je bal ves njen odgovor.
Thorsten se je naslonil nazaj na blazine. Smehljaj okoK njegovih ust morda ni bil čisto odkritosrčen.
«Seveda — po današnjem dokazu ne smem prenizko cenili svojih nasprotnikov! Vražje podjetni so — a to še ni razlog, da bi za vsako malenkostjo domneval njihovo roko! — Kaj nam pa more ta avtomobil tamle zunaj? — Ne, človek tudi s previdnostjo ne sme iti predaleč! A zdaj bi bil res že za to, da kaj založimo!»
ößtoc, ki vab ttißoCi не puhti на cediCu!
VIKTOR BOHINEC, Ljubljana, Tyrseva cesta 21 - Telefon št. 25-09
MALI OGLA
Slu/bo dobi
Be>eda i Uio Ja vek 1 Din. za šifro ali dajanje _aslova 5 Din. Najmanjši rnesek 17 Din.
Pomočnika
Hčera. starega 19—40 let, ta trgovino z ne Jan m blagom aa deželi. MesečDa piača in kompanjon pri žitni trgovini Po-treben kapital Din 26.000. Ponud be na ogl. odd. Jutra Dod >Dvojni zaslužek«.
20931-й
Rudniški paznik
zanesljiv, absolvent rud. šole, oženjen, je sprejme. Ponudbe, spričevala, pod »Paznik« na ogl. odd. Jutra.	31028-1
Službe išče
Vsak- beseda SO par; davek Diu, ta dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din.
Za vzgojiteljico
gre ibsol vira.na učiteljica z odličnimi uspehi. Izpričevala na razpola-go. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Brezposelna absolventka«.
30894-8
Za malo
»rospodrnjstvo
iččem mlad« dekle - gospodično, prikupne zuna-л' »ti. Ponudbe po možno-eti з fotografijo na ogl. odd. Jutra pod »Skromna lil vdana«.
21016-1
2 pletaljska
pomočnika (ici >
sa stroja 9 in 10. sprejmem takoj. Po<nudbe poslati na: Ivan šmituc, Vin-kovcL	20991-й
Inteligentnejše
dekTe
k malim otrokcvm, sprej-
m-m. Xa#!ov v vseh poslovalnicah Jutra.
21031-11
Več čevljarskih
pomoei^kov
errrejm-e KapitJer Jernej,
Ostrožno - Celje.
21039-Л
В rivsko-frizerski
pomočnik
z znanjem trajne, vodne in
žeJezn« ondulacije in moške stroke, išče mesto v odgovarjajočem salonu v j Sloveniji. Nastop 1. oktobra. Ponudbe na: Zivojin Serafinovič, frizer, Zagreb, ILica 101.
210Э0-2
Postrežnica
išče dela za vee dan. Zna kuhati in nekoilifco šivaiti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
aioao-2
Trgovska pomočnica
začetnica, dobra moč, išče službo za Ljublje.no. Takojšnji nastop. Klemen Anica, Rožna dolina, cesta Ш. 1.7, Vič.
21001-2
Plačilni natakar
prvovrstne reference, kavcije zmožen, želi mesta v večjem podjetju. Cenj. ponudbe pod »Prvovrstna moč« na ogl. odd. Jutra.
21002-2
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mala obitelj
sprejme na dobro domačo hrano 3—i boijše gospode ali dame. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30986-14
Glasbila
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Planine in
harmonije
prvovrstne, i večletno garancijo, tudi na obroke, j dobite najceneje na Gospo-j svetski cesti št. 12 dvorišče. Popravila, oglašenje najceneje!
20901-36
Pfcmmo
klasične oblike, črn hrast, nov, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra..	31Ш1-36
Beseda 1 Din, davek 3 L za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 lin-
Majhen avto
krepim. Ponudbe z navedbo starosti, znamke, KS in potrošnjo bencina na 5i-J теле, Tacen 38.
21008-10
Avto
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z označbo znamke: Stehničar, Aleksandrova S, I. nad.
21045-00
rm
Potniki
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova j 5 Din. Najmanjši znesek iččem, 17 Din.
.Potnika z avtom
*Testo hišnika
odda.rn zakonskemu parn, ki je zmožnn tudi vrtnarskih del. Porave se: Špedicija Türk. Ljubljana.
31044-1
Shisra
ki bo obenem skladiščnik,
гт-ožec kavcije, dobi takoj m ost o pri špediciji Türk, Ljubljana.	2104&.1
Tapetniškega
pomočnika
spretnega in marljivega, takoj sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na ogl. odd. Jutra pod >1 a; et nit c.
31034-1
Gospod v Sarajevu
sam. bogat, potrebuje dru-žabnico. mlajšo, lepe postave, duševno nepokvar-jeno. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Osi- j
15 Tet sftar fant
z 2 razredoma meščanske šole, želi mesta v trgovini. Kamnik ar Alojzija, Trbovlje I.	30994-2
Mlada
nesrečno poročena, iščem službo v trgovini z mešanim blagom, v mestu ali na deželi. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Skromna«.
21088-21
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zopet smo cenej»
i. športni suknjiči 95 Din, treneh coatb-i 42l Din. Specijalna izbira pump, modne hlače, perila std-Presker, Sv. Petra e. 14.
31-«
(furana eksistenca«.
21017-1
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Danes začetek rednega vpisa v Dopisno trgovsko šolo.
V ča«o rednega vpisa (15.—35. septembra) izjemne ugodnosti. Pišite po najnovejši prospekt. Dopisna trgovska Sola v Ljubljani, Kongresni trg
am. ■	232-4
G. Th. Rotman:
Življenje Jakca Такса
Zaprasketalo je, plamen je švignil, zoprn smrad se je dvignil v zrak. Brada je gorela! »Pomagajte k je zavpil stari gospod, ki se je takoj zbudil in prestrašen planil s klopi. Z obema rokama je tolkel po bradi in res se mu je posrečilo, da je zadušil ogenj in rešil gornjo polovico_ svoje lepote.
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Peč xa pisarno
dobro ohranjeno, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21000-7
Pršilnik
(Spritzaparat) za barvanje in lakiranje, srednje velikosti, kompleten s kompresorjem ev. elektromtotoT-jem, kupimo. Najnižjo ceno ponuditi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Brezhiben c.
20995-7
Sokolski kroj
slavnostni, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sokol«.
21036-7
9янттм
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Naimanjši znesek 17 Din.
Pohištvo
od enostavnega do najfinejšega izdelka po lastnih aii danih načrtih dobavi znamo mizarsko podjetje proti hranilnim knjižicam Mestne hranilnice ljubljanske. Dopise pod »Najsolid-nejša postrežba« na ogl. odd. Jutra.
31006-12
EЗНЙВЯ8
Beseda t Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Damska in
moška kolesa
odprodajamo radi končane sezije po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Tyrseva cesta 36.
31034-.Й
Knten
kupim večjo količino. »Eta« tovarna gorčice in konserv, Kamnik.
21016-34
Bosanske slive
i orehe, trčan med, jajca in I živali, razpošilja po zmernih cenah Franjo FanduTo-vič, Tuzla,
20070-34
Beseda t Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
, kateri bi obiskal
Slovenijo kot sopotnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pletenine«.
21004-5
Opremljeno sobo
oddam solidni gospodični. Sv. Petra cesta 44.
аоеэт-2в
Beseda 1 Din, davek S D'n, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nsimaniši znesek 17 Din.
Rentabilna hiša
Beseda t Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova S Dia. Naimanjši zne ek 17 Din.
Sobico
NOVO ! NOVO !
RADIO URA,
ki vestno priklopi in odklopi Vaš radio aparat v vsakem poljubnem času. Mirno boste lahko zaspali, ura bo vse uredila sama. Dobite jo v vsaki boljši radio-prodajalni ali neposredno pri izgo-tavljalcu
I. HIRSCH, Novi Sad
zz	ji Н8ИИВД IIKBRS	
Ш	Ш1	m
Seseda t Oin. lavek 3 Din-11 Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zoesek 17 Din.
Hranilne knjižice
Kreditne, Zadružne gospodarske, Praštedione. Podonavske banke itd., kupujemo po najviS'ih cen ab. ADAMIČ, zastopnik »Ste-dovne zadruge«, Ljubljana. Gospoevetska 8.
30951-16
Knjižice
vseh zavodov kupim po
najvišji ceni. Sporočite zavod. znesek !ч ceno na naslov GRASEK JOŽE (zastopnik »Financier«; Ljubljana. Gledališka 4. Tplefoo 33-04.	20874-16
Družabnika
ali trg. pomočnika mešane stroke s kavcijo, sprejme veletrgovina. Ponudbe na ogla-sni oddelek Jutra pod »Kranj 100«.
21014-16
čedno, v centru, iSče za 2 noči tedensko (sobota, nedelja) uradnica na de-ieli. Ponudbe pod šifro »Center« na ogl. odd. Ju-z velikim vrtom, r Ljub- ' tra.	21007-ЗЗа
liani, ugodno najirodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21033-20
Bngari vrtlari!
8'A jutara ea zgrada-ma, izdaje se kraj Drave. Ravan, visok teren, od Osi-jeka 4 km na dru mu. — Gomciarz Ivan, Osijek 4.
2008(2-20
Stanovanje
тттгпзяпття
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, oddam s 1. novembrom. Rožna dolina е. I., št. 9.
21035-21
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kmpoj» И najvišji* eenaD
Černe —r jnvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Med mestom ш deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Sobo
za 5 osebi, e kopalnico, т centru, iščem za takoj. Ponudbe pod »Zračna« na ogl. odd. Jutra.
3l036-33a

ensi;ctiati
Beseda t Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kislo zelje
repo, novo, prvovrstno, in ceie glave za sarmo у sodčkih dobavlja po brez-konkurenčni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Ko-deljevo 10, telefon 35-91.
340-33
Hranilne kn iižiee
zneskov, ki во naloženi v reifeiisnovki v Kočevski Reki. predam prooentualno najvišjemu ponudniku. Zneski: 22.580 Din, 8.933 Din, 1.0,50 Din. Skupaj 32..578 Din. Ponuibe na ogl. odd. Jutra pod »4«.
31022-16
Posojilo Din 150.000
iščem proti hipoteki. Večkratno ja.mstvo. Obresti 9%. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21033-16
m
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NalmanUi znesek 17 Din.
Šivalni stroj
lep, pogrezljiv, ugodno prodaim. Ogleda se ga lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin. Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 2.
21006-39
Najfinejše štajer. čajno maslo
ovčji lo paški sir als parmezan.
Sir v hlebčkih
kg 10 Din. CEBNE OSKAR Ljubljana, Sv. Petra 35.
19248-33
Bel krompir
kupujemo na vagone. Ponudbe s ceno frainko nakladalna postaja na: »Jugo-pol« d. z o. z., požtni predal 12, Celje.
31042-33
Kislo zelje
letošnje, fino rezano, imam v zalogi, po konkurenčni ceni. Oražem, Moste.
2ioiž-as
Pražene stadne kave
(ječmena) potrebujem mesečno 3000 kg. Ponudbe z vzorcem na ogl. odd. Jutra pod »Kava«.
21013-33
Beseda 1 Пп. davek 3 Din, za «ifro ali dajanle našlo- т 5 Din. Nafmanišl zne-.-k 17 Din.
Mizarsko delavnico
oddam v najem. Ponudbe
na podružnico Jutra v Celju pod značko »Prometen kraj«.
21040-17
Pekarno
vzamem v najem aH kupim na prometnem kraju. Obširne ponudbe na A. C. Trbovlje I, Retje 4. Rev-ško.	20093-17
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Visokošolko -
filozofko
mirnega značaja, sprejmem v vso oskrbo proti inštruk-ciji. Na razpolago tudi glasovir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31019-32
Beseda 1 Din, davek S Oin. za šifro aii dajanje naslova 5 Din. N?'m?njši znesek 17 Din.
Sobo
opremljeno, s teparlranlm vhodom, oddam stalnemu gospodu. Knafljeva 13/11.
80631-28
Lepo sobo
e posebnim vhodom, uporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Na željo tudi e hrano, v centru. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra.
20990-33
Dunajski najbolje priporočani dekliški penzijonati:
Penzijonat v vili po švicarskem vzorcu — Bertha Freyler"s — Nachf. Anna Metzger, Wien XIII. Maxing-gasae 6 telefon R 35275 z vsakim poukom, za vsako starost. Velik park. Času primerne cene.
Dekliški penzijonat -(Töchterpensionat) C. v. Kastaly, Wien VIII. Langegasse 65, telefon A 27422. -Centralna lega — v bližini univerze. Nadaljevalna izobraževalna šola z vsakim poukom, tečaji za kuhanje in gospodinjstvo Poseben dom za zunaj učeče se deklice, času primerne cene.
Sobo
lepo opremljeno, separira-no, v centru, oddam (najrajši uradniku). Pod Tran-бо 2JVL. desno.
20989-33
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje <<a«!ova 5 Din. Na;manjši znesek 17 Din.
Trgovski lokal
8 3 sobanii( skladišči) in pritiklinami na Tyrsevi cesti št. 41, nasproti cerkve ev. Krištofa, oddam s 1. novembrom 1936. Naslov у vseh poslovalnicah Jutra.
30996-19
Sobo
oddam dvema solidnima
gospodoma pri glav. кЫо-[voru. Naelov v vseh po-
с'слеЫс&Ь Ji tra.
ai013-23
Sobo
lepo opremljeno, z elektriko in parketi, oddam. Fri-škovec 8.
21029-23
Opremljene sobe
oddam, в posebnim vhodom, lift, centralna kurjava. Dam tudi hrano. Nebotičnik V. nadstropje.
21009-23
Dražbe
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Najmanjši zoesek 17 Din.
Dražba
Na javni dražbi bo prodana 34. sept. 1985 ob ld. uri v sobi št. 8 okrajnega sodišča Sevnica, velika trgovska hiša z gospodarskimi poelopji v trgu Sevnica, 8 pripadajočimi zemljišči. Pojasnila glede plačilnih pogojev itd. daje Hranilnica in posojilnica r Sevnici.
80951-30
Telefon
§i
premog £Rva in KAKBO-PAKETI
SCHUMI Dolenjska cesta
uspehov
na
en oglas
Pripravljeni in odločni dospe vedno
Zdravstvo
Besedi I Otn, Ja vek 3 D*n. za šifro al) daianje - aslova i Din. NajmanjSI znesek 17 Din.
Moški
ki trpite na seksualni ne-
vrasteniji, ozir. imputenci, nez.iik-sft' trn kciji spolnih žlez, duševni depresiji. Citkusite
OKASA TABLETE
Prospekt na zahtevo. Cena 110.— Din. Razpošiljamo diskretno
Lekarna Delinl
Beograd. Knez Mihajlova 1. Ог'ае registriran 8. br. 38.' Ш.	206-40
[
GOSPE — ako želite, da vam zobje naglo zadobijo bleščeče beli sijaj ...
začnite jih snažiti s KOLYNOSOM. Videli boste, kako hitro postanejo edinstveno beli in bleščečL
KOLYNOS vam bo polepšal zobe, kakor ni v stanu tega napraviti noben drug proizvod. Prepričali še boste, v kako kratkem času bodo postali vaši zobje za nekoliko tonov bolj beli. Poskusite KOLYNOS po-čenši z današnjim dnem!
KO 1YNOS ZA ZOBE
NA CILJ.
TUDI VI s« boste izkazali v poklicu in družbi, ako boste obvladali dobro kak taj jezik.
Mi Vam nudimo edinstveno priložnost, da se doma r lastni hiši, brez učitelja, naučite korektno
nemški
Srancoski	v 6 mescc!h
italijanski
angleški	▼ 4 mesecih
srb. stenografijo v 2 mesecih
Predavanja, tiskana v latinici na najfinejšem papirju vam poSlJemo na dom na naše stroške.
Tisoči originalnih zahvalnic so najboljši dokaz velike uspešnosti naše originalne metode.
Celotni stroški učenja po metodi „PERFEKT44 znašajo
t DINAR dnevno.
Sporočite nam takoj, za kateri jezik se zanimate, pa vam pošljemo popolnoma zastonj predavanja za prvih osem dni in obširne prospekte.
DOPISNA ŠOLA TUJIH JEZIKOV
„PERFEKT"
Kr. Aleksandra 10 — Beograd, pošt. pret. 557
Ploščice za štedilnike
in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah in lokalih prodaja in polaga najceneje
„M A T E R I A
f
Globoko užaloščeni naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena mamica, gospa
Pepina Sardoc, roj. škof,
soproga šol. upravitelja,
dne 17. t. m. po dolgi in mučni bolezni
Pogreb nepozabne se vrši v petek, dne 20. t. m. ob 8. uri v Št. Пји v Slov. goricah.
Št Пј v Slov. gor., dne 17. septembra 1935.
Globoko žalujoči soprog Adam Sardoč, šol. uprav, in otroci Nada, Sonja in Miri ca.
Urejuje Davorin Ravlje* - Udaja a konzorcij »Jutra, Ado« Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot ttokamar* Prane Jezeršek. - Za tnseratni de» Je odgovoren Alo* Novak. - Val , ^ubijam