Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, 1. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DHEVHIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 8. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-60 četrtletno ... K 6'80 mesečno ... K 2'10 Za Nemtljo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 277. Teiciomif itevuhaMT| Celje, v pondeljek, 5. decembra 1910.
■B «8.817.
Leto II.
Poliličn! odsevi. |
Za Miklavža in Božič — nove davke. — Iz sobotne seje državnega zbora. — Vseučiiiška vprašanja. Kompromis? — Di San Giuliano o razmerju med Avstrijo in Italijo. — Volitve na Angleškem.
Baš za Miklavža je razveselil v soboto finančni minister Bilinjski avstrijske davkoplačevalce z novico, da bo treba misliti 1. 1911 na nove davke. 2e novi proračun je sestavljen tako, da se bode pri največjem varčevanju moralo porabiti rezerve, katere so se nabrale v nekaterih resorjih zadnja leta. V letu 1912 pa bi moral na vsak način nastati deficit in država bi n^orala najeti novo deficitno posojilo kakor se je to zgodilo za letošnje ieto. Ergo.
treba novih davkov. To je kratka in tako vražje
jasna ministerska logika. L. 1911 bodo torej naši ljudski poslanci sklepali po izjavi Bilinjskega o monopolu na vžigalice, o zvišanju davka na žganje in dedščine. Z neko zadovoljnostjo lahko konsta-tiramo, da je izginil iz davčnega buketa, ki nam ga prezentira Bilinjski za Miklavža in Božič tako-zvani vinski davek, kateri je vzbujal lansko leto po naših deželah toliko hude krvi. Glede monopola na vžigalice je izjavil minister, da je rešitev tega vprašanja tehnično in socijalno zelo težavna. L. 1912 stopi namreč prepoved fosforja za rabo v tovarnah v veljavo in tedaj se bo treba odločiti za to. ali se pusti manjše tovarne za vžigalice poginiti aii pa jim omogočiti eksistenco z njihovimi delavci vred. Dohodki iz višjih dohodkov davka na žganje pa bi se naj porabili za sanacijo deželnih financ ... Škoda, da se finančni minister ni bavil s »socijalnimi< težavami tega davka in pa z nekoliko čudno mislijo, da bodo odslej žganjarji dobrotniki in rešitelji deželnih financ. No — zadnja beseda še ni rešena ne o enem ne o drugem davku. Saj se je pokazalo pri vprašanju o emisiji zakladnic in šele pred nekaterimi dnevi v draginjski debati, da vladna »večina« ne stoji na bogve kako trdnih nogah. Najbolj komično ulogo igra pri tem nedvomno nemško-nacij. zveza: danes je vladna, jutri za ulico in volilce proti vladi. Novi davki, draginja — vse to se nam obeta iz parlamenta. Pravi se, da sede tam voditelji naroda in njegov »cvet«: pa videli smo, da se je končala draginjska debata samo z dovoljenjem uvoza nekih tisoč kg argentinskega mesa, od katerega ne bodemo imeli na Sp. Štajerskem prav ničesar in če bi se tudi meso spravilo sem k nam, bi imelo malodane isto ceno ko domače. Reklama z argentinskim mesom je navaden švindel — in še tega tako lahko dovoljivega falsi sredstva proti draginji se je branila vlada. Draginja kruha in vsega drugega ostane v veljavi kakor poprej... Nikdo v celem parlamentu ne ve za njo druge odpomoči ko kričanje in premlevanje fraz ali pa sredstva, ki so neizvedljiva... In eto, pridejo davčne predloge. To bo zopet demagogije, krega, prepira! Vlada bo
čakala, da se pene demagoških govorov razgube in ker ne bode nikdo vedel pomagati, nikdo si ne upa! predlagati reforme sedanjega zavoženega davčnega sistema — pa bode zbornica z nekako tragikomično rezignacijo dovolila celi ali vsaj delni vladni davčni buket.
*
Z istim neprijetnim čustvom rezignacije in obupa smo čitali tudi poročilo o sobotnem Verstovše-kovem deviškem govoru v parlamentu, ^tare, navadne in vedno ponavljane tožbe o naših sodnih razmerah. Fraze, tuintam tudi kaki novi ocvirki o sedajni justici na Sp. Štajerskem — malo krika nemških nacijonalcev zraven in vse ostane pri starem. Kajti jeden član naše večine »protestiram v parlamentu, celota pa ne gane z mazincem in da celo po časopisju našemu dobremu in vernemu ljudstvu pripovedovati, da so ji ljubši nemški ko slovensko »liberalni« sodniki. Poleg Veistovška je govoril v soboto prvič v parlamentu tudi prvi dalmatinski naprenjak dr. Smodlaka. Češki listi pod-črtujejo njegov siguren nastop, politično verzira-nost in pa krasen govor. Zapisati je tudi treba Syl-vestrovo izjavo, da hočejo Nemci zavzeti v Avstriji isto pozicijo, katero so imeli, poprej — v dobi avstrijskega patrijotizma v predmarčnih časih ...
*
Jutri se vrši seja klubovih načelnikov, v kateri se bode govorilo o delovnem programu parlamenta. Proračunski provizorij pride po sredi najbrže že v odsek; potem pa se bode zbornica bavila z bančnim vprašanjem. Referent za bančno predlogo je dr. Ploj. Mnogo političnega interesa se posveča sedaj seveda vseučiliškemu vprašanju. Prvo branje proračunskega odseka bo, ktkor omenjeno, v sredo končano in treba bo misliti ra delazmožnost proračunskega odseka, v katererrt je še de facto vedno v veljavi obstrukcija proti predloženi zadevi glede italj. pravne fakultete. Rušim' se te drH zelo trudijo, da bi dosegli junktim med ustanovitvijo rusinskega vseučilišča in italj. pravne fakultete. Vlada se pro-tivi — ali mogoče se bo dalo zbiti za nje kaj koncesij. Jutri gredo k Bienerthu v avdijenco zastopniki jugoslov. vseučiliškega odbora, dr. Ploj, Povše in Šusteršič. Nemški listi vedo včeraj povedati, da vlada pripravlja kompromis v tej smeri, da bi se dovolile slovenske docenture v Pragi ali Krakovu in pa priznali izpiti na zagrebškem vseučilišču tudi za avstrijsko državno polovico. Po naših tozadevnih informacijah še jugoslov. vseučlliščnemu odboru ni ničesar znano o kakem kompromisu In se mu tudi še ni predložil noben tozadevni predlog. Zdi se nam, da se bode cela zadeva poravnala mirnim potem — tako vsaj, da bodemo zopet za korak
bližji uresničenju naših želj po vseučilišču ..
*
Kljub ozko odmerjenemu prostoru si ne moremo kaj, da se ne bi nekoliko obširnejše dotaknili
govora, ki ga je imel italj. minister za zunanje zadeve Di San Giuliano v petek dne 2. decembra v italjanskem parlamentu. Govoril je o razmerju Italije do trozveze, osobito do Avstrije. Bil je to običajno »diplomatičen« govor, kateremu nikdo ne veruje in ki je, kakor se pravi derriere-pensee vsakega ministra vnanjih zadev po enkrat na leto, kakor se spominjamo, celo turškega. Cel svet ve, da napenja Italija do skrajnosti svoje finančne sile za oboroževanje na morju in kopnem; sovražne namere kaže neprestana dislokacija čet v Benečijo, vsak čas slišimo o sovražnih izjavah irredentov in prijatelj irredente je bojda sam sveti oče Pij X.; Italija izpodriva naš izvoz v Črni gori, Albaniji, Turčiji in na Balkanu sploh ... Koliko časa je od tega, kar so resni možje v Italiji študirali na to, kako bi popolnoma zaprli Jadransko morje z utrdbami na italjanski in albanski strani? Naši oficijozi malo pišejo in poročajo o tem, za to pa tem več francoski listi. A markiz Di San Giuliano je v petek zatrjeval, da nima italj. zunanja politika nobenih zahrbtnih misli in da je edini cilj trozveze zasigu-rati mir in statusquo v Evropi kakor na Balkanu .. V interesu Italije je, da ostane močno Avstrooger-sko in narobe; obema državama je le na tem, da si ohranita moč in ugled velevlasti... Torej — več vojakov in več vojnih ladij. V Italiji in Avstriji. In mi davkoplačevalci nosimo ogromne stroške tega
miroljubnega oboroževanja.
*
Do četrt na dve v soboto je bilo v Angliji izvoljenih 34 liberalcev, 62 unijonistov, 5 socij. in A Irci (Redmondisti); vsi ti poslanci niso imeli protikandidatov. Izvoljen je tudi Redmond sarn. »leader« Ircev in pa unijonista Chaplin, biv. minister in odličen pristaš obrambnih carin, ter Aclandhood, jeden izmed glavnih unijonistič. priganjačev. Irskih poslancev, izvoljenih brez protikandidatov, bode brezdvomno še mnogo več. Novejša poročila pravijo, da je volilni boj miren. Omejuje se sedaj največ na govorni dvoboj med šefom sedanje liberalne vlade Asquithom in vodjem unijonistov, lordom Balfourjem. Razpoloženje na borzi, ki je docela konservativna, je proti liberalcem; vladni papirji so nekoliko padli. Sodi se, da bo število liberalcev zopet nekoliko padlo in da bo liberalna vlada še bolj odvisna od Ircev ko je bila doslej. Sicer pa unijonisti nimajo več toliko uspeha z agitacijo za tarifno reformo in proti »nemški nevarnosti«.
Dnevna kronika.
Češko sokolstvo proti klerikalizmu. Kakor smo že poročali, je občni zbor češke Sokolske zveze sklenil, da se v sokolska društva ne sprejemajo člani klerikalnih organizacij. Najprej je govoril dr. Scheiner o sokolstvu in klerikalnih telovadnih društvih, in se je postavil končno na stališče, da bi
1T E*
Večer pred Miklavžem.
Dan se umiče zimskemu mraku, tistim pošastnim sencam, ki pridejo nenadoma kot usoda in prestrašijo srce. Še pred trenotkom so razločevale oči obronke daljnih gora in obrise po beli krajini raztresenih koč, sedaj pa vidijo v daljavi le enolično temo in nizko nebo nad seboj, ki visi, kakor raztrgan siromakov plašč. Bogve kaj se godi gori nad temi teme sitimi oblaki. Nemara leskečejo zvezde, lepše in sijajnejše kot v majevih nočeh. Med njimi plove mesec in nevoljno godrnja nad trmastimi oblaki, ki se nočejo niti za hip razmakniti, da bi pogledal na svojo ljubljenko zemljo. Ali pa se lovijo tam gori angelji, okroglolični krilatci božji, in nagajajo dobremu starčku Petru, ko si zaman prizadeva, da bi jih spravil spat. Otroci, pravi, ubogajte, če ne vas zatožim pri Bogu Očetu! In pridni krilatci ubogajo; sklenejo roke na molitev in splavajo v dolgih, belih vrstah skozi nebeška vrata v svetli raj. Nekaj razposajenih pa ne uboga; še bi radi skakali, lovili se, skrivali se med zvezdami. Tiste razposajene mora poloviti urnopeti nadangelj Gabriel. Pod pazduho jih znosi pred nebeški tron, kjer morajo izmoliti za kazen pet očenašev prav počasi in na glas.
Ampak nocoj je tam gori med nebom in oblaki praznično in slovesno kakor v naši farni cerkvi pred polnočnicami. Vse je pometeno in svetlo, nadoblačni mežnar, mrzli veter, je opravil vestno
svojo dolžnost. Nobenega angelja ni, !e zvezde so in mesec med njimi, če je. Svečana tišina pričakuje dvoje odličnih gostov, svetega Miklavža in ne-svetega hudička. Hudiček je pravzaprav že tam, saj je sirota komaj čakal na nocojšnji večer. 2e ob treh popoldne se je podvizal po peklu, delal frizuro, krtačil rožičke in rep, zijal se v zrcalo in končno ogrnil svoj peklenski ornat. Ni šala z mogočnim Miklavžem! hoditi po svetu! Po bliskovo je zletel iz pekla k nebu in se prav čedno in ponižno postavil tik nebeških vrat. Med potoma se je ujelo na njegov Ičosmati rep nekaj zgodnjih čarovnic, misleč, da je tudi nocoj razpoložen za njih pregrešne burke. Toda parkeljček jim je razložil pomen današnjega večera, in ko le niso odjenjale, jih je prav peklensko osuval. Bil j,e že tudi skrajni čas, zakaj nebeška vrata so se začela odpirati. In je prišel...
O j, kako lep je sveti Miklavž! Da ima škofovsko kapo, palico in dolge, bele ruse, to veste vsi, da nosi seboj nocoj velikih reči, to tudi vesta. Ampak tega ne veste, da je z vsakim letom starejši, letos ves shujšan in klavrn. Pa vsejedno, še zmirom lep, še zmirom vreden radostnega pričakovanja! Peter mu je pomagal čez nebeški prag, kjer ga je čakal hudiček in se mu spoštljivo poklonil.
—	No, tajfelj, ali si pripravljen na pot? ga vpraša Miklavž dobrovoljno.
—	Sem, sem! jeclja hudiček in pade Miklavžu pred noge, tako ponižno, kakor zna samo ubog hudiček.
—	Pa pojdiva! A kam naprej, kaj misliš?
—	Ko bi mogel, ko bi smel...
—	No le povej, nič se ne ženiraj!
—	V Slovenijo naprej! Ta je najbolj krščanska in največ otrok je tam. Tam so namreč tudi odrasli ljudje po večini še otroci. Celo leto prosijo, tarnajo, tožijo, pa nič ne dobijo. Da vsaj danes ne bodo prikrajšani!
Vidite, kako je takle hudiček dober. Edino takle hudiček še spregovori za nas dobro besedo!
—	Naj se zgodi po tvojem nasvetu in po moji volji! pravi oholo Miklavž in zajaše hudička.
Preletela in šiloma predrla sta oblačne ovoje visoko nad nami obtala. Miklavž vpraša osorno:
—	Ali je tu Slovenija?
—	Tam doli!
—	Zdi se mi, da naju že itak čakajo. Pogledam, kaki ljudje so to!
Vzame iz žepa daljnogled in ga nastavi. Hudiček vzdihuje pod njim, ves znojen je že...
In doli čaka Slovenija. Ta naša uboga, pri-davljena, uplašena, zasužnjena... Dežela, ki zmirom uboga in prosi, zemlja čudežev in žalostnih pesmi. Presladka Kanaan naših nemirnih src, krajina zahajajočega solnca, nad katero krožijo preplašeni golobje, hrepenenja pijani in svobode željni. Čaka Slovenija čudeža, veseli se svetega Miklavža!
Zbrali so se ljudje po stanovih, po starosti, strogo se ločili po veri in srcu.
Po holmih, po bregih, po mičnih dolinah mrgoli črnega ljudstva, valovi uboga raja, naš kmet, naši otroci ,naša beda, mi!
—	O, sveti »Miklavži —
—	Kake so vaše prošnje?
ne bilo prav, izločiti koga od sokolstva vsled tega, ker je član klerikalnega društva. »Sokolstvo bi se s tem vzdalo svoje vzgojevalne naloge. Ne bilo bi niti demokratično postaviti okoli sebe zid duševnih plemenitašev. Z zmerjanjem in odstranjenjem se še nikogar ni prepričalo o njegovi zmoti. Sokolstvo je za ves narod in njegova naloga je, vzgoje-vati ves narod. S tem, da se jih izločuje, bi se nudil klerikalcem samo izgovor in pretveza za ustanavljanje »Orlov«. — Po dolgi debati se je končno sprejela sledeča zanimiva rezolucija: »Sokolstvo, izppolnjujoče naloge, katero mu je narod poveril, s pospeševanjem telesnih in nravnih moči češkega ljudstva, skrbi za to, da bi se na podlagi zboljša-nega telesnega zdravja in kreposti omogočil in pospešil svobodni razvoj duševnih zmožnosti češkega človeka. Ce se naj to godi na naravni način, tedaj se mora v obeh smereh varovati individualne zmožnosti posameznika, kateremu naj telovadba na eni strani nudi svobodno polje za vsestranski razvoj njegovega telesnega organizma, na drugi strani mu naj pa društvene naredbe nudiio možnost, da si vzgoji in obvaruje svobodno moralno prepričanje v mejah splošno priznanih moralnih načel. Sokolstvo se je ravnalo vedno po teh načelih in jih varovalo v svojih vrstah in gojilo svobodno nravno prepričanje posameznika z ozirom na socijalno na-ziranje ali politično, gospodarsko ali versko, v kolikor odgovarja prej omenjenim zahtevam in narodnemu poslanstvu Sokolstva, Obenem je pa zahtevalo od svojih članov razen nravne n jomadeže-vanosti tudi ozir na prepričanje drugih. To velja torej tudi o verskem prepričanju posameznika, in zato z vso eneržijo zavračamo umetno in strankarsko ustvarjeno trditev, da se v naših vrstah agi-tira za sovraštvo proti verskemu prepričanju, in to tembolj, ker moramo na to delovati, da postane vera privatna zadeva vsakega posameznika. V zadnjem času so se opomogla v našem ljudstvu stremljenja, ki izrabljajo versko mišljenje širokih vrst za strankarske namene v prospeh stanovskih interesov in ustanavljajo na verski podlagi različne organizacije, s katerimi skušajo doseči vpliv na javne zadeve in na narodovo življenje v škodo pravice, prosvete in napredka njegovega. S temi stremljenji se hoče uničiti zaupanje našega ljudstva v najvažnejše narodne institucije. Tako se na temelju nerodnih laži v poslednjem času ustanavljajo društva takozvanih »Orlov«, ki stoje v službi nam sovražnih faktorjev, z jasnim namenom, da se zmanjša pomen in ovira delovanje sokolskih društev, proti katerim se na nemoralen način agitira in vodi na vseh straneh boj. S svojim delovanjem škodujejo »Orli« celokupnim interesom našega na-roga naroda. Njihova organizacija je zgrajena na načelih, ki nasprotujejo razvoju našega naroda, duhu narodne samozavesti, demokratičnosti in svobode vesti, ki veje iz gibanja husitskih dob, in z uničevanjem Sokolstva ne škodujejo in pretresajo samo enotnosti naroda na zunaj, temveč škodujejo tudi njegovemu notranjemu jazvoju. Sokolstvo, zbrano na današnjem shodu, iznova proglaša svoje stališče absolutne svobodomiselnosti v vprašanju verskega prepričanja vsakega svojega člana in obsoja to počenjanje klerikalne stranke sploh, kateremu hoče nasproti postaviti večjo skrb, svojo lastno delovanje, sistematično širjenje in vglabljanje svojega dela za izobrazbo in zboljšanje češkega ljudstva. Obenem se pa strinja s tem, da se v nobeno sokolsko društvo ne sprejemajo člani klerikalnih društev in taki, ki vedoma služijo klerikalnemu stremljenju.«
Kaznjivost govora, ki se — ni držal. Veliko pozornost je vzbudila razsodba najvišjega sodišča na Dunaju. Ono je namreč pred kratkim izreklo, da se lahko kaznuje govornika, ki ni držal govora, ako je imel namen govoriti in ako je vsebina bila proti kazenskemu zakonu. Pri deželni sodniji v Trstu je bil zatožen nek soudeležnik kongre-
sa »Democrazia sociale italiana« radi vsebine govora, kojega je — hotel držati, a ga ni držal, ker se je zborovanje prej razpustilo. Koncept tega govora je prišel v roke vladinega zastopnika in potem državnega pravdnika, ki je v njem našel dejstvo razžalitve Veličanstva s tem, da je nameraval govornik nastopiti in držati govor. Bil je radi tega obtožen, a deželna sodnija v Trstu je oprostila dotičnika, ker je v tem slučaju videla le ne-kaznjivo pripravljalno dejanje. Kasacijski dvor je ugodil ničnostni pritožbi drž. pravdništva ter zavrgel oprostilno razsodbo in stvar se je spet odka-zala na prvo inštanco na zopetno obravnavo. S tem, da je soudeležnik kongresa vzel koncept govora s seboj na kongres iti s tem da je bil govor napo vedan in na programu, se je volja dotičnika držati govor pokazala na tako karakteristični način, da bi se govor gotovo držal in bi se tako izvršilo kaznivo dejanje. Obtoženec je napravil po § 8. k. z. kaznivi poskus, čegar izvedbo je preprečila policija. Za udejstvitev kaznjivega namena ni bilo potrebno, da bi bil obtoženec faktično moral začeti govoriti. Ali je koncept govora sestavil sam, ali ga dobil od tretje osebe, da ga prečita pri zborovanju. ni odločilno.	''llJ^fll
Škoi Buconjič v Mostaru — umira. Kakor se poroča iz Mostara, umira 801etni škof Paskal Buconjič. Še do pred kratkim je bil starček telesno in duševno čil. Škof Buconjič je zavzemal med bosanskimi Hrvati odlično stališče; v zadnjih letih se je politično izkazal kot prijatelja »Zajednice« in je bil nasprotnik politike nadškofa Stadlerja.
Meksikanski predsednik Porfirio Diaz je dne 1. t. m. v osmič nastopil mesto predsednika kot 801eten starček a še čil in zdrav. Prvikrat je bil Diaz leta 1876 izvoljen predsednikom republike in sicer za dobo štirih let. Ker po takratnem zakonu ni mogel nikdo biti več nego dvakrat zaporedoma izvoljen predsednikom republike, je nasledoval Di-aza od 1. 1880 do 1884 general Gonzalez. Med tem so tozadevni zakon spremenili in !. 1831 je bil zopet izvoljen Diaz, ki je od tedaj neprenehoma na čelu meksikanske rapublike. Ker traja volilna pe-rijoda 6 let, ostane Diaz predsednik do 1. decembra 1916. Ker pa njegovi nasprotniki zahtevajo, da se Diaz odpove predsedstvu, je izbruhnila najnovejša ustaja. Meksika je pod vlado Diaza splosno napredovala, gospodarski in kulturno. Glavno mesto Meksikc šteje s predmestji vred 750.000 prebivalcev ter ima veličastno katedralo, več sijajnih'palač, gledališč itd. Iz Meksike je došlo uradno obvestilo, da vlada sedaj popolen red v vsej republiki, izvzenjči nekaterih okrajev Chi-huahue, kjer vladne čete zasledujejo posamezne revolucionarne skupine .
Odborova seja »Matice Slovenske« dne 2. dec. 1910. — Predsednik Omenja zasluge g. prof. Ple-teršnika ter mu čestita za njegovo 70 letnico. — Ker je v mestnem doiflu lovska razstava, se >Vrs-zova Akademija« priredi v veliki dvorani Narodnega doma (V nedeljo,'dne 11. dec. ob po! 11. uri).
—	Dopis ravnateljstva dež. muzeja o študijah o slovenski hiši pride v meritorno razpravo v tehniškem odseku. — Prezidij c. kr. finančnega ravnateljstva je dovolil, da g. prof. Pleteršnik pregleduje uradne mape v krajepisne svrhe. — Delo za jugoslovansko Enciklopedijo je precej napredovalo. -Publikacije za 1. 1910. so natisnjene in se bodo v 10 dneh začele razpošiljati; obsegajo 74 tiskanih pol. Nakažejo se honorarji pisateljem in urednikom.
—	Sklepa se o redižiranih in nanovo došlih rokopisih. — Določi se program za 1. 1911.: 1. Zbornik (z razno vsebino. Urednik dr. Ilešič.). — 2. Štrekelj, Narodne pesmi. — 3. Mencingerjevi »Zbrani ^pisi« (Pugelj). — 5. Hrvatska knjižnica, V. zv. (vpoštev prihaja neka hrvatska novela ali »Moderna srbska lirika« — eno kakor drugo bi izdali skupno »Mat. Slov.« in »Mat. Hrv.) — 6. Knezova knjižnica (dr. Iv. Lah, Brambovci, II. del). — 7. Slovanski Zivoto-
—	Daj nam dobro letino, vina in sadja obilno, napolni nam žitnice, živino nam čuvaj pred njimo!
—	Po vaših željah! Pa nič druzega?
—	O, še nekaj, sveti Miklavž!
—	Povejte, kaj?
—	Nekaj lepega, nekaj velikega nam daj!
—	A kaj je to?
Molčijo valovi črnega ljudstva!
—	Stopiva bliže! zapove Miklavž Juidičku in po bliskovo šineta k zemlji.
—	Povejte ml torej kaj si želite lepega, velikega?
—	Ne vemo, ne vemo! se čuje mrmranje od gor do gor.
—	Ce ne veste... Pa kaj se premetuješ, hu-diček? vpraša Miklavž hudička, ki je postal nemiren.
—	Zvezda nebeška, sveti Miklavž, jaz'vem, kaj bi rado to ljudstvo! govori hudiček in se prijema za rogove.
—	Kaj bi ti vedel?
—	Zdi se mi, da sem bil tu doma... kakor v sanjah se mi zdi, da sem živel nekoč med tem ljudstvom. Zato vem, kaj bi rado, v dušo ga poznam!
—	No?
—	Svobode si želi, pa je še premajhno, ne more izgovoriti te besede.
—	Svobodomislec, potepuh, liberalec, predrznost peklenska! se je razhudil sveti Miklavž in zamahnil s škofovsko palico pa našem priprošnjiku, po dobrem hudičku.
—	Milost, milost! je kričal hudiček in se za-ril z rogovjem v zemljo.
—	Vstani! Pojdiva dalje, in ne delaj neumnosti!
Šla sta med dolgimi vrstami. Do tal se jima je priklanjalo ljudstvo. V svetem strahu je trepetala pred tema vladarjema naših src.
Ustavljala sta se pri vsaki skupini. Sveti Miklavž je povpraševal po željah stanov in se marsikje marsikomu nasmehnil. Hudiček je pa žalostno gledal in se kesal, da je predlagal Slovenijo prvo. Najbolj žal pa mu je bilo, ko sta pristopila h grupi slovenskih pisateljev.
—	A, kaj pa vi? se je nasmehnil Miklavž mogočno.
—	Kos kruha in pa svete inspiracije, za letos dovolj!
—	Vsaka krščanska skromnost je hvalevredna, izpolnijo se vaše želje! jih je pohvalil iAiklavž in jezno pogledal hudička, ki se je jokal.
Skoro vsakemu je izpolnil njegove želje, lahko je bilo, kajti tudi v željah so naši ljudje zelo skromni. Ko sta pa pristopila k zaljubljenemu paru, za katerim je stala straža sokoljih pogledov, se je Miklavž začudil in se skoro raztogotil:
—	Kako si še vidva upata kaj teleti?
—	Brez straže! sta prosila onadva in povesila
oči.
—	To pa ne, straža je zmirom dobra! je rekel Miklavž in podaril straži goldinar. To priložnost je porabil hudiček in jima zašepetal rešilno sred-
pisi (naslov knjigi se še določi), kakor:rŠuman. Go-golj, Obradovič, Macha, Tolstoj (ki mu je izdati en posebno značilen spis v celoti), tudi Medved, Orzeszkova, Konopnicka. — Doslej jjt plačalo nekako 3600 članov.	Is"1'
----zr-r.-:--
Danes, dne 5. decembra 1910 Miklavžev večer t Nar. domu v uelju.
Štajerske novice.
Razmere pri 87. peš polku v državnem zboru.
Socijalnodemokratski poslanci Resel, Pongratz in tov. so stavili na deželnobrambnega ministra sledečo interpelacijo: Pred dvema mesecema je bil poddesetnik Feliks Tovornik od 87. pešpolka izročen tržaški garnizijski sodniji, ker so^našli pri njem stenografično skico nekega članka,, ki je" bil objavljen v »Narodnem Dnevniku«. V dotičnem članku se je poročalo o raznih nerednostih glede nakupa in prodaje neke slame. Poddesetnik Tovornik ne stoji s člankom v nobeni zvezi in ga je samo iz radovednosti in šale za sebe stenografiral Kakor smo zvedeli, je Tovornik obdolžen »izdaje vojaških tajnosti«, ker se smatra, da je on pisal dotični članek. Kakor se iz aktov razvidi, Tovornik odločno zanika, da bi bil s člankom v kaki zvezi. Kako ne-dostatni so proti njemu dokazi, se razvidi iz tega, da garnizijsko sodišče tudi v drugi smeri išče pisca dotičnega članka. — Dolgi preiskovalni zapor Tovornika dokazuje, kako brezobzirno se pri tržaškem garnizijskem sodišču postopa napr^jn,. osebni prostosti in zdravstvenemu stanju vojaštva. Samo na podlagi domnevanja je pridržan .poddesetnik Tovornik na mesece v preiskovalnem zaporu in tako izpostavljen vsem fizičnim in dnevnim $ko-datn, ki so posledice tega zapora. Poftpjfiani stavijo vprašanje: Ali je deželnobrambni minister pripravljen ukreniti, da se proti poddesetniku Tovorniku od 87. pešpolka od garnizijskega sodišča uvedena preiskava vodi objektivno in kakjjr najhitreje izvede?« (K temu samo pripominjamo,.,da se pripravlja o razmerah pri 87. pešpo^ti ..tudi še daljša interpelacija. Op. uredn.)	Jt)U
Vse one cenj. naročnike, ki še niso poravnali naročnine za „Narodni Dnevnik", opozarjam« zopet vljudno tem potom, da store to v kar najkfajšea času. Pri vplačevanju naj se blagovoli vedno pripisati številko, ki jo ima ovojnica. Upravništvo.
v Sodnijska imenovanja. Za okrajnega sodnika v Celju je imenovan sodnik dr. Fr. Kranfcič istotam. — Prestavljen je okrajni sodnik dr. Do-lezell (alias Doležal) iz Konjic v Ptuj in glasovi ti okrajni sodnik Alfons Gallinger iz Velikovca v Celje. K tem imenovanjem se še povrnemo.
Telovadba »Orlov« v Petrovčah se je Vršila včeraj 4. t. m. ob 3. uri pop. Pred kakimi 90 gledalci je otvoril program kaplan Fr. Jehart z govorom, v katerem se je zahvaljeval kmetom, da so bili tako naklonjeni(!) mladim »Orlom«, da so jih zastonj (a z veliko nevoljo) vzeli na stanovanje in hrano. Za njim je govoril neki Jeločnik iz Ljubljane. Povdarjal je, da se čuki bojujejo, telovadijo itd. vse v »znamenju križa« (glej slučaj župnika Šorna!). Vedel je celo povedati, da je oče(,0.J?Or-lov«, znani dr. Evangelist Krek, našel v sodttiiskih aktih, da naša katoliška mladina nič več.itakb ne popiva in se ne pretepa, kot se je včasih, in Ao vse da je pripisovati organizaciji »Orlov« .. .ovfiSmeh med onimi, ki čuke natančneje poznajo.) Vsuk je bil sedaj radoveden, kako bodo šele telovadill^ŽkO že znajo tako lepo govoriti. Po njihovi ponižnosti bi vsak sklepal, da bo njih delo še lepše. Pa kakor vselej je, bila tudi tokrat lastna hvala, ceua^rtlala! Telovadba je obsegala: drog, bradljo, skok z en-
stvo. Lica so se jima zjasnila in njiju pogledi so bili polni sreče.	1(1
Hudiček je bil ves nor, da je storil;vsaj nekaj dobrega. Skakal je zdaj po eni, zdaj pd.,afugi nogi, prekopicaval se in se zmirom bolj oddaljeval od svetega Miklavža, ki se je zatopil v presladke pogovore s pobožnimi devicami. Slednjič se je vzdignil do oblakov, in ko se je Miklavž po njem ozrl, ga ni bilo več. Strah je postalo svetega Miklavža, kaj bo počel nocoj brez hudička po širnem svetu. Premišljeval nekaj časa, kaj bi počel, potem pa je togotno odkrevsal proti nebu.
—	Oče in Gospod, hudiček mi je ušel! je toži!
Miklavž.	, ,
—	Hm, saj jih je še več! — Kje sta pa bila?
je vprašal usmiljeni Bog.
—	V nekaki Sloveniji!
—	V Sloveniji? Aha, že vem! A kako je tam?
—	Vse dobro. Ljudje pobožni, skromnij ponižno, čedno ljudstvo. Upornega duha ni veliko...
—	Ze dobro! je dejal strogo in udaril z nogo ob tla. Švignil je plamen iz tal in se hipoma spremenil v lepega hudička.
—	Ti pojdeš nocoj z Miklavžem! Ubogi slovenski hudiček mu je ušel, ti pojdi!
Priklonila sta se in izginila. V nekaj trenotkih sta preletela vsemir in prišla na zemljo. Miklavžu se je zdelo, da je ta hudiček veliko gibčnejši in veliko boli dovzeten za krščansko maniro.
A. Novačan.
-- „*8
kratno menjavo in za nameček čukarski unikum takozvani »moreško« in pa rajalni pohod. Na račun orodne telovadbe, ki je bila milo rečeno pod vsako ktritiko, se je od časa do časa med gledalci razlegal glasen krohot. Slišale so se vedno primerjave med telovadbo Sokolov in pa Orlov, in povpraševalo se je začudeno, če ne znajo nič boljšega. Ne, ne znajo več, to ste videli že vse, saj to so novi »nadčuki«, torej najboljši izmed najboljših! — »Moreško« je izvajalo 20 Indijancev. Prosim, izraz je na„mestu, saj tako so jih imenovali somišljeniki sami. Moreško je nekaka bojna igra in kot taka zahteva tudi eksaktnost in premišljenost v gibih in udarcih. A tukaj si videl namesto izpadov le tieko poskakovanje, ki je delalo le velik šunder in namesto kratkih udarcev nekako brušenje. Menda so predstavljali kralja Matjaža, ko je na podstrešju brusil meč! Konec je bil rajalni odstop, na kar se je marsikdo oddahnil. Bilo je zares mučno za vsa-cega, ki je že videl kedaj vzorno sokolsko telovadbo. Ugleda si čuki v Petrovčah niso pridobili. Bilo jih jt 'komaj 30 — a to iz vseh kotov ljube Spod. Štajerske. Vesela je njihovega obiska morda edino Fanika, pri kateri so nekaj pokupili »za Miklavža« — kmetje so se nadležnih »gostov« prav radi znebili.
Par besed v pojasnilo in obrambo »Prve češke splošne zavarovalnice na življenje«. Znano je, da je »Prva češka« sprožila pri nas na Slovenskem idejo zavarovanja vprid Ciril-Metodovi družbi. Počasneje, ko se je mislilo, napreduje cela ta akcija, nekaj pač zato, ker prevladuje prepričanje, da je boljše, če se gotov znesek plača CMD takoj, — miših h) pravi se tako — a stori se potem navadno m?1-— nekaj pa tudi vsled tega, ker se je žarela "proti ' »Prvi češki« ponekod na Slovenskem neošriovaria gonja. Najprej še je očitalo zavodu, da ifc le- filijžHka »Assicurazioni generali«, pozneje se je vedelo povedati, da je zavod popolno odvisen od laškega in nemškega kapitala. Resnici in dobri stvari Tra ljubo pa moramo povedati, da je »Prva češka« popolno samostojen češki zavod, v njega uprMvnem svetu so le odlični češki možje (kakor ' posl. '"Fiedler). Večino delnic ima češka obrtna banka1 k6t ustanovnica, večjo množino jih ima tudi osrednja češka hranilnica. Je to prva slovanska delniSka zavarovalnica, na katere zdravi in veli . kansistnfazvoj že koj v prvih letih obstoja lahko z vesg^m gledamo. Ako na Slovenskem kar dva slovanska zavarovalna zavoda (Slavija in Prva češka) delujeta, je le pozdravljati, želeti je le, da bi se predvsem borili proti tujim zavarovalnicam, ne pa da skušamo z neresnicami ovirati delo »Prve češke«, kakor se to godi ponekod ter se ta ko bega ljudi. Da je upeljala »Prva češka« zavarovanje vprid CMD, da kolkuje vsa pisma z narodnim kolkom in vse slovenske police z narodnim kolkom po 1 K vprid slov. šolske družbe, da jo najdemo v vrsti naših »CM brambovcev«, je to le hvale vredno delo, da služi zavodu tudi v rekla tih}, je umevno, simpatična pa nam je doslednost in radodarnost, s katero se spominja naše šolske matice. Zadnji čas je sklenila »Prva češka« tudi pogodbo z učiteljstvom, kar le pozdravljamo.
v Iz Celja. Prihodnjo nedeljo uprizorijo naši diletaptje »Dolskega župnika" od Anzengruberja („Der Pfarrer von Kirchfeld"). Podrobnosti še pri občimo.
Elsnerjev naslednik. Za provizoričnega sod-nega'ihišpektorja pride na Elsnerjevo mesto za Celje M&rlbor, Ljubljano in Novo mesto nadsvetnik v Celju Adablert Kotzian.
Ndvo posojilo štajerske dežele. Delavska zavarovalnica v Gradcu je sklenila posoditi št.ijer-ski deželi en miljon kron pod pogojem, da to do-voli -fainisterstvo.
Iz! Vojnika. Pred kratkim so napadli 3 neznani fantalini^pos. Franca Pungerca iz Lahovne v go zdu, ga vrgli na tla in preiskali. Našli so le mal znesek denarja in z njim odkurili. Dan pozneje so napadli pos, Babiča, kateri pa se jim je s palico ubranii. Nek iantalin je napadel v istem gozdu tudi posestnico C« iz Lahovne, da bi jo posilil. Dosedaj še se ni posrečilo prijeti teh nasilnežev.
Iz Konjič. (Surova sinova.) Pred nekaterimi dnevi sta prišla sina. posestnika Arbeiterja v oplot-niški občini zvečer domu. Sin Peter je začel očeta psovati in je konečno davil ubogega moža tako dolgo, da se je skoraj zadušil. Potem ga je sunil s tako močjo proti oknu, da je razbil šipe in konečno sta zbratom Gašparjem vrgla očeta pred hišni prag. Oba suroveža so zaprli.
Iz Sevnice. Orožniki so prijeli tu dva begunca iz ljubljanske prisilne delavnice, katera sta dvema kmetoma v okolici pokradla denarja in obleke v vrednosti 300 K.
v Iz sodnijsko pisarniške službe. Deželna višja sodnija v Gradcu je imenovala sodnijskega oficijalaiipri okrožni sodniji v Mariboru Antona Pnngra$?ža sodnijskim nadoficijalom pri okrajni sodniji v Velikovcu.
v Deželni odbor je imenoval zdravniškega asistenta na otroški bolnišnici v Gradcu dr. Ferdinanda Kuneja zdravnikom na bolnišnici v Slov. Gradcu
v Slovenskega urarja in krojača se išče za mesto na Sp. Štajerskem. Kje, pove uredništvo našega lista.
v Iz Slovenske Bistrice poročajo listi: Našemu okrajnemu zastopu je že meseca julija 1910
potekla triletna funkcijska doba. A niti njegov načelnik, v Mariboru blizo glavarja stanujoči notar dr. Wiesthaler, še manj pa okrajni glavar pl. Weiss, se ne zmenita za to, da bi se razpisale nove volitve. Znamenito je, da še sedaj v decembru niti računi za leto 1909 niso gotovi, ni se še sestavil proračun za leto 1911°itd.|Wiesthaler-Weiss Stiegerjeva. partija bi rada potom sedanje slovenstvu in kmetom nasprotujoče večine poslala v okrajni šolski svet za dobo šest let nove člane, ki bi se izvolili potom nemško-nacijonalne meščanske večine. A topot se je nasprotnik hudo urezal. Dobra tretjina članov okrajnega zastopa je odložila svoje mandate in s tem napravila zastop nesklepčen. Odložili so svoja mesta: vsi zastopniki kmečkih občin, od njih izvoljeni okrajni odbor, en član veleposestva, dva zastopnika trških občin Studenci in Makole in celo en zastopnik mesta Slovenske Bistrice. Vsi so poslali ckr. mariborskemu okr. glavarstvu skupno izjavo, da vsled ne-postavnega ravnanja okrajnega načelstva odlagajo svoje mandate. Zanimivo je tudi, da slavno mariborsko okr. glavarstvo niti ni že dozdaj razpisalo nadomestne volitve po mesecu juniju 1909 umrlem članu okrajnega zastopa g. Francu Mlakarju. Naše poslance prosimo, da na pristojnem mestu opišejo delovanje mariborskega glavarstva in njega zaljubljenost v nemške nacijonalce.
v Brezsrčna mati. Dne 1. dec. je pripeljala v Maribor neka ženska iz Bregenca 3 otrok, katere je njihova mati, neka v Št. Jakob v Slov. gor. pristojna dekla Dušič zapeljala v Kolin ob Reni in je tam brez kruha in strehe pustila. — Nemške oblasti so spravile deco v Bregenc in od tam so jih spravili po izgonu v Maribor in potem k Sv. Jakobu v Slov. gor.
v Iz Slovenske Bistrice. Po Čitalnici prirejeni zabavni večer dne 27: m. m. imel je za naše razmere še dosti lep vspeh. Uprizorili ste se veseloigri „Stara mesto mlade" in »Čitalnica pri branjevki". Da ste igri ugajali, je v prvi vrsti zasluga gospoda Merdiča iz Maribora, ki je gostoval v obeh igrah. To velja sosebno o »Čitalnici pri branjevki", sami ob sebi zelo suhoparni igri brez prave vsebine, kateri pa je g. Merdič (Kor-fula) pridal dosti zdravega humorja ter ji pripomogel s tem do vspeha. Splošno so bile vloge dobro razdeljene in smo se kar divili sigurnosti, s katero so nastopili v tete slučaju naši domači diletanti. Gospa Založnikova (Repkovska, Kosma-čica) je nam že znana kot dobra gledališka moč, ki se hitro vživi v vsako vlogo. Tudi gospica Danica Starovašnikova (Želinska, Charlotta) ni novinka in je kakor navadno tudi sedaj igrala izborno, posebno kot Želinska. Na novo so nastopili gospica Janežičeva (Cenka), g. Damšak (dr. Jelovski) in g. Steinberger (Steblovski, Ostrovr-har), ki so vsi rešili svojo nalogo z največjo preciznostjo. V manjših vlogah sta nastopila g. Rožič in gospica Minka Avstrijska. — Gospa Hribarjeva je za svoja solospeva žela splošno pohvalo. Spremljala jo je na glasovirju gospica Lizika Serajni-kova. Med posameznikimi točkami igrali so pohorski šramlerji. Kar se tiče obiska, omenimo pohvalno Mariboržane, ki so nas posetili v precejšnem številu, ravnotako pa moramo grajati slovensko občinstvo iz bližnjih krajev, ki je to slavnost popolnoma prezrlo. Da kmetsko ljudstvo ni prišlo v večjem številu, je zasluga g. kaplana 0., ki je po šolarjih agitiral zoper slavnost, koje čisti dohodek je namenjen ravno za — čolarje. Kaj strankarska zavist vsega ne storil Sicer pa sme »Miklavžev odbor" biti precej zadovoljen z vspehom tega večera, ki je vrgel nad 130 K za nboge šolske otroke. Hvala Vam vsem, ki ste se potrudili za to prireditev, hvala posebno zunanjim sotrudnikom! »Miklavžev večer" bo pri nas letos 8. tega meseca zvečer v hotelu Avstrija, kjer bodo tudi obdarovani ubogi slovenski šolarji.
v Mariborska moška C. M. podružnica je odposlala meseca listopada v Ljubljano sledeče prispevke: Narodni davek (nabr. g. Majer) 40 K. Nabiralnik v Medenovi gostila! »Pri pošti" 23, v Nar. domu" 16, v Čolnikovi gostilni 2, v Šparov-čevi gostilni v Podovi 2 in pri g. Rapocu 1 K. Darilo g. dr. Fr. Rosina 20;J$, Skupaj 104 K. Nabiralnik v »Nar. domu" je nesel lani enakega meseca 33 K.
Davčni upravitelj Karel Taučar v Krškem je imenovan za višjega davčnega upravitelja za službeno t okrožje finančnega ravnateljstva v Ljubljani. — Praktikanta tukajšnje tobačne tovarne Pavel Ger-čar in Franc Golob sta imenovana za asistenta. — Višji gozdarski komisar Karel Jelen v Ljubljani je poklican v poljedelsko ministrstvo.
v Dlnamitna eksplozija. V Zagorju ob Savi je dne 3. tm. v kamnolomu nastala eksplozija zmrznjenega dinamita. Strelni mojster Fran Češno-var je bil na mestu ubit, dva delavca težko, dva pa lahko poškodovana.
v Hladilnice v Trstu. Na Molo San Teresa bode zgradila privatna družba velike hladilnice, kjer se bo moglo hraniti argentinsko meso.
v K spravi v narodno-napredni stranki na Kranjskem. Ostri osebni spori, ki so se pred meseci vršili med pristaši narodno napredne stranke [ na Kranjskem,fso se včeraj poravnali v tem oziru, da se je dalo tudi dr. Oražnu popolno zadoščenje za krute žalitve, ki so po krivici padle nanj. Na izrednem občnem zboru ^Političnega društva za dvorski okraj" se je namreč včeraj soglasno in ob velikem odobravanju sprejela na predlog strankinega predsednika dr. Tavčarja resolucija, v ka-eri se izreka dr. Oražuu neomajano zaupanje. V drugi resoluciji poživlja občni zbor dr. Oražna, da se zopet aktivno udeležuje političnega življenja.
Mestna hranilnica ljubljanska izkazuje stanje hranilnih vlog koncem mesca novembra 38,587.934 kron.
»Ljubljanska kreditna banka« izkazuje skupno stanje vlog koncem novembra 12,043.055.37 kron.
Izlet novomeške mladine v umetniško jubilejno razstavo. Dijaki novomeške gimnazije so priredili pod vodstvom g. prof. Šerkota izlet v Ljubljano, kjer so si ogledali umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu in lovsko razstavo v mestnem domu.
Delitev ženskega učiteljišča v Gorici po narodnosti. Italjanski drž. posl. Ussai je stavil te dni v poslanski zbornici interpelacijo, v kateri vpraša naučnega ministra, je-li voljan storiti vse potrebno, da se že začetkom šolskega leta 1911/12 izvrši delitev goriškega ženskega učiteljišča po narodnosti in sicer tako, da se ustanovita dve samostojni učiteljišči, jedno slovensko in jedno italjansko.
Tiskarno v Krškem je prevzel g. Hofler, doslej faktor ljubljanske »Zadružne tiskarne«.
Bivši krški škof dr. Kahn se nahaja sedaj v Opatiji. H i i, '.;
Ustanovni občni zbor hrvaškega časnikarskega društva se vrši 18. t. m. v Zagrebu.
Ban Tomašič za hrvatsko šolstvo v Istri. rjr Tomašič je podaril iz sredstev hrvaške vlade Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro 5000 K.
Krajepisna imena. V tekočem letu so dozdaj za »Matico Slovensko« nabrali zbirke krajepisnih imen naslednji gg.: E. Bohinc, nadučitelj v Cerkljah na Dol., A. Škulj, nadučitelj v Tržiču, J. Ber-not, naduč. v Vel. Podlogu; s Koroškega M. Krej-či, župnik v Štebnu in I. Horvat, naduč. v Goričah, dalje dijaki: Ant. Matelič z goriške gimnazije (VII.), Al. Vovk (VII.), Fel. Gregorec, H. Tscha-mernik, Jak. Gerčar, Fr. Peček (VI.), z II. gimnazije (izročil g. prof. Wester) in Fr. Vavpotič (VIII.) s I. gimnazije ljubljanske (izročil g. dr. Zmavc). Vsem tuimenovanim gospodom izreka v imenu Matice Slovenske njen zemljepisni odsek iskreno zahvalo za njih trud in prizadevanje.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Druge slov. dežele.
v Imenovanje na Kranjskem. Okrajni sodnik dr. Oto Papež v Ljubljani je imenovan za deželnosodnega svetnika na dosedanjem mestu. —
CAR NIKOLAJ V SOFIJI.
Belgrad, 5. dec. »Tribuna« poroča iz Sofije, da se govori v bolgarskih dvornih krogih o obisku carja Nikolaja v Sofiji, ki bi trajal kake 3 dni.
PRESTOLONASLEDNIK NE ODLOŽI PROTEK-TORATA AVSTRIJSKEGA DRUŠTVA ZA POVZDIGO VOJNE MORNARICE.
Dunaj, 5. decembra. Korespondenca »Wil-helm« zatrjuje, da je poročilo ki je bilo te dni razširjeno po listih o odložitvi protektorata pre-stolonaslednikovega nad avstr. društvom za povzdigo vojne mornarice, absolutno neresnično.
DVOJE NOVIH MINISTERSTEV NA KITAJSKEM.
Peking, 5. decembra. Oddelka za armado in vojno mornarico se spremenita v samostalni mi-nisterstvi. Mnogi smatrajo to za znamenje, da se upelje na Kitajskem ustavna era.
VELEIZDAJNIŠKE OBRAVNAVE.
Duna], 5. decembra. Danes se prične obravnava proti Colpiju, Danteju in tovarišem radi vohunstva v Avstriji na korist Italije, radi razžaljeni a veličanstva, radi skrivanja razstrelilnega orožja in radi razpečavanja veleizdajniških spisov. Obravnava bo trajala v celem 5 dni.
Gradec, 5. decembra. Pred porotnim sodiščem v Gradcu kot delegiranim sodiščem se je pričela danes porotna obravnava proti 13 osebam, cd katerih je 12 iz Trsta in 1 iz Gorice. Obtožene so ve-leizdaje s tem, da so hotele nabrati prostovoljcev
za napad Lahov na italjanske kraje v Avstriji. — Ena oseba je obtožena tudi razžaljenja veličanstva.
SLOVANSKA AVIJATIKA.
Sofija, 5. decembra. Letalnih poskusov ruskega avijatika Maslenikova so se udeležili tudi car Ferdinand, prestolonaslednik Boris in princ Ciril, ki so se drug za drugim udeležili poletov, fz-krcavanja so se izvršila brez vsake nezgode.
NADALJEVANJE ČEŠKO - NEMŠKIH
SPRAVNIH POGAJANJ NA DUNAJU.
Olomuc, 5. decembra. Kakor poroča glasilo poslanca Hrubana »Našinec«, je bil načelnik motnega češkega kluba biv. min. dr. Fiedler določen za prvega contra-govornika v proračunski debati in kot tak tudi vpisan. Dr. Fiedler pa bo nastopil kot govornik šele potem, ko pade odločitev v enotnem češkem klubu o tem, ali naj se češko-nemška spravna pogajanja na Dunaju nadaljujejo ali ne. Upa se, da se doseže sporazumljenje in da ne nastane nikaka disharmonija.
IZGREDI V TRIDENTU.
Trident, 5. decembra. V pozni noči je izvršilo več opitih ljudi v restavraciji Rebecino jako velike izgrede. Nekateri od njih so se spravili nad nek plakat, ki je visel v restavraciji in na katerem je bila tudi podoba našega cesarja, ter so plakat popolnoma raztrgali. Pri tem so strahovito razgia-jali. Poklicana je bila policija, vendar so razgrajači zapustili prej lokal, predno je došla policija tja. Drugi dan je policija poizvedovala o izgrednikih in dosedaj 5 od njih aretirala.
K VOLITVAM NA ANGLEŠKEM.
London, 5. decembra. Unijonisti niso včeraj dosegli pri volitvah tako lepega uspeha kakor so ga pričakovali. Do pol 3 .ure zjutraj je bilo izvoljenih 51 liberalcev, 62 unijonistov, 7 socijalistov in 5 Redmondistov (Ircev). Liberalci dobijo doslej 4, unijonisti 7 mandatov. — Vendar pa, ako ostane razmerje isto, bo vlada došla v zelo mučen položaj, ker volilstvo, dasi tudi voli liberalno, ne mara, da bi se liberalna večina sestavljala s pomočjo Ircev. Vlada Asquithova bo potem najbrže primorana demisijonirati. Med volilstvorn vlada tuintam velika nevolja, da se vrše volitve baš pred Božičem, ob času živahne kupčije, ki sedaj trpi vsled agitacije in splošne vznemirjenosti.
IZ PORTUGALSKEGA.
Lisabon, 4. decembra. Sodi se, da se sestane velika ustavodajna skupščina šele meseca aprila.
KOLERA V CARIGRADU.
Carigrad, 4. decembra. Kolera se širi v m'e-stu naprej. Vsak dan se javi kakih 15 novih slučajev kolere .
POSKUSI ZA BREZŽIČNO TELEFONIRANJE.
Pariz, 5. decembra. Med dvema francoskima vojnima ladijama so napravili na daljavo 150 km poskuse z brezžičnim telefoniranjem, ki so izborno uspeli. Slišalo se je jako jasno in lahko. Z neke druge ladije so napravili z močnim električnim tokom poskus za motenje občevanja, ki pa se ni posrečil.
ANGLEŠKI KRALJ V SMRTNI NEVARNOSTI.
London, 4. decembra. Kakor poroča ->Liver-pooler Daily Post«, je došel kralj Jurij na lovu blizu Windsorja v smrtno nevarnost. Ob mraku je nekdo sprožil puško in kroglja je letela le nekaj centimetrov daleč od kraljeve glave mimo. — Lov so takoj ustavili. Kralj je bojda zapovedsl molčati o dogodku.
13.627 oseb. V Argentinijo je odpotovalo 1. 1908 iz Španije 125.497, iz Italije 93.479 oseb, v Brazilijo 1. 1908 iz Portugalskega 37.628, iz Španije 14.862, iz Italije 13.873 oseb, v Kanado 1.1908/09 iz Anglije in Irskega 52.901, iz Avstro-Ogrskega 10.615 oseb, v Kubo leta 1909 iz Španije 24.662 oseb. —
Po svetu.
v Belgrajska občina najine 15 miljonov posojila. Belgradska občina je razpisala za 20. januar 1911 ofertne pogoje za najetje 15 miljon-skega posojila, s katerim izvede kanalizacijo in vodovod.	»
v Dalmatinski frančiškani in stranka prava. Pred kratkim se je vršil v Splitu kapitel dalmatinske frančiškanske province, na katerem se je tudi izvolilo vodstvo province. Dalmatinski listi se bavijo s to volitvijo, ki ima čisto politični značaj, ker so v vodstvo bili voljeni izključno pristaši stranke prava, ki igrajo tudi v strankarskem življenju važno ulogo. S to volitvijo se potrjajo vesti, da se hoče v Dalmaciji stvoriti močna in trdna klerikalna organizacija pod plaščem stranke prava. Kakor znano, so drugim strankam pripadajoči posvetni duhovniki odstopili in se pridružili klerikalni organizaciji.
v Podučni jezik v ruskih ljudskih šolah. Ruska duma je sprejela zakonski načrt, vsled katerega se vpelje v vseh ruskih ljudskih šolah ruski poučni jezik. Samo veronauk se bo poučeval v materinem jeziku učencev. Čudno je, da se ni oziralo na najštevilnejši manjšinski narod v Rusiji, na Ukrajince ali Maloruse. Za Ukrajince, ki so se zbudili še-le pred par leti iz dolgega spanja k samostojnemu življenju, se začenja s tem zakonskim načrtom težek boj za varstvo narodnega čuta.
v »Doktorska diploma" Karla Maya. Kakor znano, je proti romanopiscu Karlu May-u naperjena kazenska obtožba radi krive prisege. Te dni je prišel v njegovo vilo „Shatterhand" draždanski državni pravdnik ter med drugim konfisciral tudi Mayevo doktorsko diplomo, ki se je izkazala za ponarejeno. Fabricirana je bila v Ameriki na neki fingirani „univerzi", ki je bila prav za prav samo diplomska tovarna. ,.Rektor magnificns" te univerze" je bil neki brivski pomočnik.
v Kazen za poljub. Pred kratkim sta bila prestavljena ravnatelj višje dekliške šole v Sege-dinu dr. Kari Szimer in profesor literature dr. Edmund Bakos. Povod temu je bilo, da je profesor Bakos javno poljubil najlepšo učenko šestega razreda. Ravnatelj je zvedel o tem, a je vkljub svoji strogosti bil prizanesljiv profesorju, ker ima drnžino. Ko pa je zvedlo o tem naučno minster-stvo, sta bila oba kaztiovana, Bakos je prestavljen na višjo realko v Temesvar, dr. Szimer pa za profesorja zgodovine na višjo realko v Segedinu.
»Plemeniti« pohotnež. Pri Bolcanu na Tirolskem se je vstrelil v prsi ter se težko ranil ože-njeni veleposestnik baron Seyfariz. Motiv je bil strah pred kaznijo, ker je oskrunil več šolskih deklet.
Iznajdba poljskega zdravnika. Novi asistent v berolinskem domu za pohabljence dr. Ireneusz Wierzijejski je konstruiral aparat, ki omogočuje nastavo obvez z mavcem pri operacijah brez vsake nevarnosti.
Češki poslanec dr. Henrik Štemberka, edini zastopnik čeških realistov v češkem deželnem zboru, je javil izvrševalnemu odboru češke napredne stranke, da odloži svoj mandat kot češki deželni poslanec in se odtegne javnemu življenju. Ta rezi-gnacija je posledica diferenc med dr. Štemberkom in vodstvom češke napredne stranke. Dr. Štemberka je pred nekaj časom vstopil v deželnozbor-ski klub radikalnih in narodno-socijalnih poslancev, čeravno je vodstvo realistične stranke izjavilo soglasno svojo nezadovoljnost. Sedaj je konflikt z odstopom dr. štemberka poravnan.
Razlastitev poljskih posestev. Nemški listi se vedno bavijo z razlastilnim vprašanjem. »Leipzi-ger Tagblatt« trdi, da se bo razlastilni zakon v najkrajšem času uveljavil in da se bo pri tem upoštevalo samo poljsko veleposestvo. »Hamburger
Nachrichten« pravijo: Opozoriti moramo na izjavo državnega kancelarja proti nekemu politiku pred nedavnim, da se mora v politiki vzhodnih dežel začeti resno baviti z mislijo nakupa nemškega veleposestva, da se z istim ustanove nemške malo-mestne naselbine. Tudi na ta način bi se utrdilo nemštvo na vzhodu.
Prepir za Crippenovo zapuščino. Za Crippe-novo zapuščino je nastal prepir. Mis Le Neve je najela nekega odvetnika v Bristolu proti zahtevam polsestre umorjene soproge dr. Crippena, Belle Elmore. Tudi ena v Ameriki živeča se?tra Belle Elmore stavi zahteve.
Državnozborske volitve v Nemčiji. Berolinska »Tagliche Rundschau« je zvedela iz krogov zveznega sveta, da se bodo nove volitve v nemški državni zbor vršile v drugi polovici 1. 1911.
v Nemški jezik v turških šolah Bolgarski poslanik v Carigradu Sarafov je protestiral proti temu, da je Turčija uvedla nemški jezik v turške šole. Prej je bil v njih bolgarski jezik obligatni predmet, a sedaj je odrinjen in na njegovo mesto uveden nemški jf-zik.
Obrambni vestnik.
Družbi sv. Cirila in Metoda sta darovala za miklavževo Gojimir in Dušan Pipenbacher vsak po 5 kron, skupaj 10 K. Ta mlada rodoljuba bodeta prijetno miklavževala v družbi ljubljenih roditeljev, privoščita pa mladim slovenskim bratcem in sestricam ob mejah tudi nekaj tega veselja.
G. Fr. Štele je pripeljal iz Kamnika celo vrečo — več kot en mernik — rabljenih pošt. znamk in stanjola. Pri nabiranju so mu pomagale razne gospice in gospodje — in seveda odlikovali so se zopet naši malčki.
Iz Severne Amerike, Winter Quarters, je poslal g. Anton Terbovc rabljenih poštnih znamk in prav ljubeznivo pismo, ki svedoči o vzglednera rodoljubju pošiljačevem. V Winter Quarters imajo naši rojaki podružnico sv. Cirila in Metoda št. 9„ ki šteje že 71 članov in članic, nekaj jih še pristopi. Na glavno podružnico v Novem Jorku št. 1. so odposlali letnine 35.50 dol. G. Terbovc obeta, da hoče tudi v bodoče pri vsaki priliki delovati za našo miljeno šolsko družbo in nam pošilja prav lepih pozdravov. Mi g. Terbovcu hvaležno odzdrav-ljamo, g. Steletu in njegovim sotrudnikom ter vrlima Gojimiru in Dušanu Pipenbacherju se prav iskreno zahvaljujemo. Ziviol
Družba sv. Cirila in Metoda ima še dokaj božičnih razglednic v zalogi. Cena je nizka. Prosimo naročil.
LoterijsKe številke.
Trst, dne 3. novembra 1910: 13, 16, 90, 24. 84. Line, „ „ „	* 60, 12. 61, 38, 24.
Učenka
14 letna, krepka in zdrava, z dobrimi spričevali se sprejme takoj v večji trgovini z mešanim blagom. Znanje obeh deželnih jezikov. — Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo tega lista.	649 3-1
Dve separirani, elegantni in solčni meblirani
sobi
v Celju, Šolska ulica štev. 21, II. nadstropje, se oddata samcem s postrežbo in hrano ali brez hrane takoj s 1. decembrom ali pozneje. Vpraša se pri RNari Farčnik ravnotam.
642 3-3
-1-——---
Narodni gospodar.
a Evropsko izseljevanje. Navada je, da se iz številk izseljencev sklepa na gospodarske razmere držav. V tem oziru bileži Nemčija jako ugoden rezultat. V razmerju s številom prebivalstva ne izkazuje razun Francoskega nobena evropska država tako malo izseljencev kakor Nemčija, kjer je leta 1909 prišlo na 10.000 prebivalcev povprečno samo 3'9 izseljencev. Sledijo Nizozemska (leta 1908) s povprečno 5'2 izseljencev, Švica (1908) z io'3, Danska (1909) s 171, Finska (1908) z 19'4, Avstrija (1908) z 211, Švedska (1908) Z 231, Ogrska, (1908) z 237, Belgija (1907) z 24 6, Norveška (1908) z 36'3, Španska, (1907) z 66 8 Portugalska (1907) z 74*2, Angleška in Irska (1908) z 74 2, Italija (1909) z 182 6 izseljencev na 10.000 prebivalcev. Za Rusijo, Rumu-nijo in Bolgarijo je znano samo število izseljencev iz nemških pristanišč. Leta 1909 se je isto zna-čilo za Rusijo 89.718, Rumunijo 985, Bulgarijo 1069 oseb. Število nemških izseljencev iz Nemčije črez nemška in tnja pristanišča je 1. 1909 znašalo 24.921. Skupno se je iz navedenih evropskih držav izselilo 1,350.000 oseb. Največji del izseljencev pride na Italijo (635 637 oseb), Veliko Britanijo in Irsko (263.199 oseb), Španijo (130.640), Avstro-Ogrsko, Rusijo, Portugalsko. Večina izseljencev iz Anglije in Irskega se je izselila v angleške kolonije, v prvi vrsti v Kanado, Indijo, Avstralijo in južno Afriko. Sicer pa se podaja največji del evropskih izseljencev v Zedinjene države. Leta 1908/09 se je izselilo v Zedinjene države iz Italije 182.218 oseb, iz Avstro Ogrskega 170.191, iz Rusije in Finskega 120.460, iz An gleškega in Irskega 71.826, iz Nemčije 25.540, iz Švedije 14.474, iz Grškega 14.111, Norveškega
U
I I
297 -37	Šubieeva slika
praneeta Prešerna
ter Groharjev
.*. Primož Trubar
v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Telika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki ———na zahtevo franko. -—

n
jihii:
XI