175. Stev.
Poifnlna platana v gotovini.
V Llubllani, v petek 5. avgusta 1921.
Po&stmesssa šžew. K f.
Leto V.
kfcej« resen »e^eij En praanžlt©« vsak tSan eh IG« ur5 fJsjjioCcSne.
Oredništvo je v Ljubljani,
?ran?iJI:anska ulica ut 6/1.,
Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicei' se jili ho Pji* obci. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K i‘50. Uradni razglasi, poslano ter notico isti prostor K 2*—,
Pri večjem naročilu popust.
*"BHES8BMaiea«3HMHMMxmmm■aat—a—
! % m
Am
Glasilo Jugoslev. secilaino-demokratična stranke.
Tetetensfta š2* 312,
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem no dom sa
es!o icto K 2S8, za pol leta K 144, za cehi leto K 72, zn mesec E 24. Za inozemstvo K 4S0,
Reklamacije za i i s t so poštnine proste.
Opravaišlvo e v L. ubiianl, Frančiškanska uiiea §t.6 i, (Jei!fii 6 ts tiskarna.
Kdo podpira draginjo?
V	Belgradu je finančni odsek razpravljal o vladnem zakonskem predlogu, da se ukine izvozna carina za živino, za razna druga živila pa da se znatno ublaži. Vsled ukinjenja oziroma nblažitve izvozne carine bo država izgubila letnih 100 milijonov dinarjev dohodkov, katere pa hoče vlada pridobiti po drugi strani potom precei visokih doklad na direktne davke
Na kratko smo vso stvar že včeraj razjasnili in prišli do sklepa, da bi uveljavljenje takega vladnega zakonskega predloga pomenilo dvakratno podražitev že itak dragega življenja. Seveda prizadeti bi bili pri vsem te zopet predvsem najširši krogi konsumentov: delavstvo Ln nastavljenstvo. čez čas pa tudi kmet sani nove davčne doklade. v> Z ukinjenjem izvozne carine za živino se bodo ccue živini, ki so sc Predvsem vsled velike suše in pomanjkanja krme. potem pa tudi vsled te^a. ker se živina od prevrata sem že v veliki meri pomnožila in pa vsled nastale konkurence na inozemskem trgu sedal znatno znižale, tako du nrekupovalej in izvozničarij plačujem kmetu že po 5—10 kron za en kilogram žive teže. le ustalile na sedanji višini. Nikakor pa ne bodo kmetje izvozničarjem mogli prodajati živine po višji ccni. ker so cene živini in mesu na svetovnem trvu dejansko že itak izenačene in Jugoslovanski izvozniearii živine In Hic$a že doslej njso mogli konkurirati na inozemskem trgu.
Ukinjanje izvozne carine bi torej pomagalo le izvozničariem. ne bi pa kmetu omogočilo, da dražje prodaja svojo živino: prvič vsled tega. dru-Kič na. ker bo prisiljen, da živino vsled pomanjkanja krme proda za vsako ceno. Prekupčevalci in speku-lantski izvozničarjj to dobro vedo in tudi ne bodo mogli med seboj konkurirati v tem. kdo bo kmetu plačal višjo ceno za živino, ker io na inozemskem trgu vsled konkurence in vsled preobilice ne bodo mogli dražje prodajati kakor doslej, temveč bodo preje cene morali znižati in to kljub ukinjenjtt izvozne carine. Izražali bodo torej le v večji meri od cosar pa kmet ne bo imel nobene koristi. Pomagano bi mu bilo le, če bi Imel obilo živine in obenem tudi obilo krme. Tedaj edino bi ukinjenjc izvozne carine moglo pomagati kmetu. da svojo živino drago proda.
Kaj je pomagal dosedanji svobodni izvoz živine kmetu? Cene ži-yme je moral kmet bolj in bolj nizali; na višini jih jc mogel vzdrževati le dotlej, dokler še ni na inozemskem trgu nastopila konkurenca. Kmetu pa pravzaprav tudi tedaj to tli nič koristilo, ker so se vsled draženja na domačem trgu sorazmerno
daziie druge potrebščine, ki jih kmet rabi.
To na eni strani. Na drugi strani pa bo izvoz živine in inesa brez carine občutno zadel delavstvo in na-stavljenstvo: cene mesa se na domačem trgu sicer ne bodo mogle en ali dva meseca zvišati (pa tudi ne znižati!) zato pa se bodo zvišale v ho-rendoo višino Potem, ko bo vsled preobilega izvoza začelo .primanjkovati živine! in zato mi v interesu kmeta samega zahtevamo, da bodi le omejen izvoz, in prepovedan izvoz krme, da bo lahko kmet prodajal svojo živino po stalni, prijperno visoki ceni. ne pa da jo ejikrat mora prodajati po sramotno nizkih cenah drugič na po silno visokih, in da bi moral potem kda.i prav pp horend-nih cenah kupovati si novo živino!
Živina naj se po določenih maksimalnih cenah (spomnimo sc pri tem Vnovčevalnic!) postavi v večji meri na domači trg (predvsem v pasivne kraje!) in naj se meso tudi konser-vira za tisti čas, ko bi pričelo klavne živine primanjkovati.
Tako pa. kakor dela sedai vlada, bo na domačem trgu ostalo zaenkrat pri starih cenah, čez par mese-ccv na bo večja draginja mesa. primanjkovalo bo kmetu živine in tudi denar ki ga bo dobil za živino, bo liiiro porabljen, ker bo istočasno nastala splošna draginja v mestih.
Za druga živila namerava vlada kljub suši izvoz znatno — ublažiri, iz česar jasno sledi, da se cene teni živilom na domačem trgu r.viSaJo.
No. veliki žitni .špekulantje so pokupili v žitnih krajih že vse žito. Zakaj so pred nedavnim ‘e zabavali zatrtje izvoza ie jasno: da bi jim kmet moral poceni prodati, oni bi si napravili velike zaloge, potem pa bi zahtevali izvoz in bi drago prodajali svoje zaloge. Vlada sicer špekulantom tu ni pomagala na ta način, toda jim tudi ni nič škodovala. Špekulanti so zaloge vseeno nakupili in jih kljub temu.-da je izvoz ublažen, ne bodo izvažali, dokler ne nastopi pomanjkanje doma in na inozemskem trgu; tedaj pa bodo cene navili in ublaženo carino izrabili.
Tako gospodarsko politiko dela sedanja vlada demokratov, radikalcev iij samostojnežev. In kdo jih pri tem še podpira? Kdo drugi .kot klerikalci! Včerajšnji »Slovenec« poroča namreč, da so klerikalni poslanci zahteval] Izvoz živine brez carine. »Slovenec« je o tem poročal, se s tem pobahal, ker ga bero večinoma le klerikalni kmetje, ni pa si tega upal povedati takozvani delavski list klerikalne stranke »Novi čas«. Zakaj molči? Ker klerikalci podpirajo draginjo ln profitarstvo svoje »Vnovčevalnice« in Izvozničarjev.
Država najame 500 milijonov dinarjev posojila,
LDU. Beograd, 3. avgusta. (ZNU.) (j,
*edna seja. Predsednik dr. Ribar. Začetek °b Pot U. Prisotna 5e bila večina inini-®'tr°v. Vlada Je sporočila skupščini, da so zakon o zaščiti javne varnosti ministri podpisali in da je bil včeraj objavljen v •^lužbcuih uovinali«. Nato Je prešla skup-Ila dnevni red: Poročilo finančnega , fVra 0 načrtu zakona, s katerim se po-u^a vlada k najetju državnega posoji
a.	Poročevalec posl. dr. Gregor Žerjav
, t>oroiil° finančnega odseka, nakar je govoril finančni minister dr. Koda Kumanudi, ki je naslajal potrebo, da se posojilo uporabi po predlogu za velike
Investicije, zlasti železnice, predvsem pa za progo, ki bi šla preko sredine države <er bi spajala Beograd /. morjem. Izgraditi pa je treba fiidi našo lastno Inko. Treba je Plačati dolgove pri naši Narodni banki ter <l‘di odplačati dolgove v inozemstvi!, k: SO ^•istali pred vojno, za vojne in po vojni, tem, kar bomo dobili zlata v našo drža-
vo in ker državi ne bo več treba kupovati tuje valute na tujih borzah, se bo dvignila naša valuta. — Ze-mlioradnik posl. Voja Lazič Jc v svojem imenu in imenu svojega tovariša posl. Stojiča predložil oddvo-jeno mišljenje: Graja posamezne točke, zlasti pa, da ni razvidno, kolika vsota od posojila se namerava porabiti za investicije in kolika za pokritje raznih državnih obveznosti v tujini. Pravi, da se skupščina ne more odločiti za posojilo, ker ji niso znani računi o državnih dohodkih in izdatkih. Namesto posojila bi bilo predvsem potrebno spraviti proračun v ravnotežje, Strditi pri raznih uradih, povečati produkcijo fn izvoz. Ako se bo sedaj naš denar po-pravil, se bo zopet oslabil, ko bomo morali vrniti posojilo v isti moneti. Radi tega ;e ho s tem koristilo samo špekulantom. Giaviio pa je to, da zakonski načrt dovoljuje vladi, da more posojilo, najeto za investicije, rabiti tudi za pokrilje deficita in dolgov, kar more najetje posojila v ino-
zemstvu le otežkočR!. — Proti posojilu Je nato govoril v imenu Jugoslovenskega kluba posl. dr, Ante Dulibič, ki je Izjaivil, da Je načrt železnice, ki bi spadala prestoMco z morjem, vsekakor dobra stvar, vendar pa je to veliko delo fn bi bil o pred njim treba popraviti In izgraditi proge, {tl že obstoje. Skupščina se ne more odtočiti za posojilo, ker nimamo točne bilauce o Izvozu in uvozu, niti nimamo takozvanc plačilne bilance hi bi bila potrebna statistika, koliko so naši posamezni državljani dolini inozemstvu kako je z delnicami trgovskih in industrijskih podjetij, v katerih rokah se nahajajo In kdo dobiva dividende. Obenem bi bila potrebna tudi točna gospodarska bilanca. Govornik pravi, da se pvi nas vodi finančna in gospodarska politika delitantsko. Kritlkoval je nadalje postopanje pri izmenjavi nežigosanih kron v osvobojenem delu Dalmacije. Tudi politični činitelM, ter splošno stanje in pomanjkanje varnosti pri na*, vplivajo neugodno na tečaj denarja, isfcotako tudi inflacija bankovcev. Govornik sodi, da bi se seda] moglo s posojilom pomagati državi in da bi bilo primerno, vendar pa bo radi navedenih razlogov glasoval njegov klub preti zakonskenni predlogu. —- Finančni minister dr. Kumanudi Je nato odgovarjal obširno na izvajanja predgovornika. Predgovornik Je dvomil na dejstvih, kakor so službena poročila Narodne banke, o katerih se more vsakdo prepričati In ki se lahko verificirajo. Bilance In poročila Narodne banke niso bila nikdar potvorjena ter izjavila minister kategorično, da je samo toliko bankovcev v prometu, kakor je bilo uradno objavljeno. Minister jc nato tolmačil postopale oblasti pri izmenjavi novčan!c v Dalmaciji, ki se ni mogla Izvršiti drugače, kakor za sedaj na račun odplačil,'ker
5c ni evakuiran tretji pas in bi špekulanti, če bi bilo že sedaj določeno definitivno razmerje, iz tretjega pasu ali iz tujine v tretji pas spravili mnogoštevilne vsote nežigosanih kronskih novčanlc. — Zatem je govoril posl. Ivan Djonovlč (republikanec), ki sc je Izjavil proti posojilu, ker bi bretne padlo na one, ki so gospodarsko slab*,Si. Namesto posojila bi bili potrebni novi davki na vojne bogataše. — Posl. Čeda Stankovič (zemljoradnik) je govoril o posameznih točkah, lcl jih že naglašal posl. Lazič v svojem govoru. — Posl. Zvonimir Bernot (soc. deni.) Jc izjavil, da bodo socialni demokrati glasovali proti, ker ni točnih podatkov, v kake svrhe se bo upora* bilo posolilo. — Seja se Je zaključila ob 12.50 ter je bilo nadaljevanje napovedano za 18. — Ob 18.45 se je seja nadaijevaia. Prvi je govoril popoldne posl. dr. Momč:to Ivanič (radikalni disident), ki sodi, da Je zakonsko pooblastilo za najetje posojila nepotrebno Vlada je tudi brez tega dolžna, da predloži pogodbe za naietje posoj i narodni skupščini, ako so se take pogodbe sklenile. Izjavil je, da bo glasoval proti.
—	Zatem Je govoril narodni socialist posl. Ivan Deržič, ki se Je Izjavil proti zakonskemu predlogu. — Finančni minister dr. Kumanudi je na kratko odgovarjal na izvajanja posl. Ivaniča. — Po govoru posl. Nika Miletiča (radikalec) se Je vršilo glasovanje. Zakonski predlog ]e bil v načelu sprelet z 157 glasovi proti 29 glasovom. Za predlog Je glasovala vladna večina, proti pa Jugoslovenskl klub, zemljoradnik!, republikanci, narodna socialista, soc. demokrati ter radikalca Ivaulč in 2uJovlč. — Seja se je zaključila ob 20.35. Prihodu'« seja bo Jutri ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu bo podrobna debata o tem zakonskem predlogu.
Razgrnitev volilnih imenikov za ljubljansko
obrtno okrožje.
Razglas mestnega magistrata z dne 4. avgusta 1921, ad št. 10.666, se glasi:
Vsled razpisa ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani z dne 1. avgusta 1921, štev. 5297/21 naznanjamo v zmislu §§ 3., 6. in 20. iz ministrske naredbe z dne 23. aprila 1898. drž. zak. št. 181, da bodo volilni Imeniki za volitev prl-sednikov in namestnikov v obrtno iu vzklicno sodišče razgrnjeni vsakomur na vpogled v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani od 9. do 13. avgusta in od 16. do 18. avgusta vsakokrat od 8. do 13. ure popoldne.
V	tcui reku ie podati reklamacije zoper volilne imenike, katerih je osem:
v I. skupini so vpisani veleobrati (izvzemši trgovski),
v II. skupini mali obrati (Izvzeni-ši trgovski)#/
v IH. skupini trgovski obrati,
v IV. skupini Pa obrati, na katerih spore se je razširila^ pristojnost obrtnih sodišč v zmislu § 4J . zakona z dne 16. januarja 1910. drž. zak. štev. 20.
Hvaljena dežela.
Moritev in mučenje, glad in tisočero pomanjkanje, vedno bolj polne ječe. špionažni sistem, pod katerega silo nima nihče svobode, da bi povedal svoje mnenje — to ie prava slika komunističnega gospodstva v Rusiji. Ta sramotna gonja Podi ljudi iz mest in ovira industrijo: vse to se skriva v gostih oblakih časniških poročil za inozemske liste, iz kateri!! se vsiplje ploha psovanja proti soeijaln.i demokraciji in pristašem neodvisnih strokovnih organizacij, kakor da bi ti bili priprega burZo-azije in zagovorniki belega strahu. To hinavščino razkriva oklic ruskih secijaluili revolucionarjev, ki poziva vse socialistične stranke in vse strokovne organizacije na skupni protest proti rdečemu terorju. Po njem posnemamo naslednja dejstva:
»Voditelji komunistične stranke so svečano obljubili, da omilijo preganjanje socijalistov ali pa ga opu-ste. čim bo zagotovljen mir. Vedeli smo. da je to samo hinavščina. Zadnji dogodki potrjujejo našo sumnjo. Ko so široke plasti ljudske množice po zavjrnitvi zunanjih in notranjih navalov reakcije zahtevale od komunistične stranke radikalno izpre-membo notranje politike, je komunistična stranka skušala poslužujoč se vseh državnih sil. socijalno demokracijo zasužnjiti.
Stotine in tisoče scciialistov ln anarhistov so v mestih in vaseh republike aretirali, jih zaprli v ječe in koncentracijske tabore samo zato, ker so bili socijalisti in anarhisti. Mesece in mesece so ostali v zaporu. ne da bi se proti njim naperila obtožba. Nezaslišane stvari so sc godile z ujetimi; socijalisti so bili izročeni krvavim nasilstvom.
V vsaki skupini so vpisani:
v I. razredu: delodajalci. v II. razredu: pa delojemalci. Reklamacije se smejo nanašati na to:
L da se n! upoštevala lastna volilna pravica reklamantova.
2. ker so se sprejele v volilni imenik osebe, ki nimajo volilne pravice,
3. da se komu lastno podjetje z vsemi delojemalci prideli gotovi volilni skupini in
4. radi krajevne in stvarne pristojnosti obrtnega sodišča glede gotovega podjetja.
V	orvem slučaju morajo biti reklamacije opremljene s prilogami ln listinami, potrebnimi za presojo upravičenosti reklamantove.
Radi sestave kandidatnih list se opozarja:
I. da more biti izvoljen le tisti moški:
a) ki je vpisan v volilnj imenik,
b) ki je jugoslovanski državljan.
c) ki je nad 30 let star.
d) ki je samopraven (ki ni pod skrbstvom, kuratelo itd.).
II. Ne more pa biti izvoljen tisti, ki vsled kaz. razsodbe no bi mogel biti nastavljen pri sodišču.
Ponoči od 25. do 26. aprila so ud* dciki izredne komisije prišli po ujeti nike v moskovski ječi. sociialne revolucionarje., sociialne demokrate iti anarhiste, ter jih naložili na tovorne avtomobile in jih prepeljali z raz-, ličnih kolodvorov v ieče v Jaro-I slav. Vladimir. Orel itd. Socijalisti so hoteli vedeti od čekistov vzrok svoje odvedbe in kraj. kam morajo iti. Odgovarjalo pa se iim .ie s surovimi žalit.vami, pretepanjem s palicami in neverojetnimi surovostmi. Tiste, ki so se obotavljali obleči, so vlekli poloblečene s silo na dvorišče, med njimi žene. Njih prtljago so oropali čuvaji. Mnogo ujetnikov so do krvi pretepli: nekemu menše-viku so razbili glavo.
Štiristo socijalistov in anarhistov. ki so bili pod carskim gosj)od-stvom zapirani, pregnani in obsojeni v prisilno delo, strada sedaj brez sredstev v carističnih kaznilnicah. Nasilstva. ki so se dogajala v, nafboli črnih dneh carstva prpti so-* cijalistom. ne dosezajo na surovosti teh dogodkov, ki so se vršili v noči od 25. do 26. aprila 1921 v ječi Bou-tyrkl v Moskvi, glavnem mestu s socialistične« republike, resklencl »komunistične »internacionale.«
To je dežela svobode, to je obljubljena dežela »revolucljonarcev«: socialistična sovjetska republika. To ie svoboda mišljenja, svoboda govora, ki je dalo tisoče delavcev zanjo svoje življenje. Ali so agenti ruske sovietske republike za las boljši kakor inkvizitorji, ki jih jo nekdaj pošiljala katoliška cerkev na lov za krivoverci? ______________________
Politične vesti.
+ Jugoslovanski lažlzem. Pod okriljem vlade se je v Belgradu konstiuiral osrednji odbor »Narodne Obrane«, ki jc po poročilih belgrajskih listov takoj pričel z delom na razširitvi organizacije po celi Jr. žavl. — Tako pornasa naša vlada kakor ie Italijanska, organizirati orgnizacljo fašl-i stov, ki naj bi s terorjem ustrahovale ecll narod ln »branili državo pred notranjimi sovražniki*. Mi samo vprašamo, čemu plačuje narod orožnike, policijo, tajne agcuto Itd, Alj samo za varstvo par oseb? Kaj pa je pravzaprav za »Narodno brambot? To naj bo po vzorcu italijanske lašistovstte organizacije teroristična organizacija, katere se bo vlada posluževala v boju prott strankam in osebam, ki nočejo biti hlapci In lakaji vladnih strank. V Italiji jc fašizem povzročil državljansko vojno, ki še ni prav končana In ki Je vladi in vladnim strankam sedaj samim zrasel čez glavo. Zato let dolžnost vseh naprednih strank, da stopijo v naostrejšo 'kritiko take organizacije iu skušajo preprečiti njeno ustanovitev. Via* da bi rada državljansko vojno, da bi laži« v kalnem ribarila. Toda do tega ne sme priti!
+ Krsta ClcvariiS se z zakonom o zaščiti države popolnoma strinja, predlaga mu pa dopolnilo, »da se njegove sankcija nanesejo tudi na špekulante in državne lopove vseh strank. Drugače bo ostal zakou enostranski, a država in narod premalo* zaščitena. Pod nož naj se postavijo tudi tisti, ki vzdržujejo daginjo ln korupcijo*. To je pač skoro naivna, čeprav pravična zahteva.
+ Belgija, Jugoslavija ln Romunija bo*
do pozvane naj se udeleže konference vr^
hovnega sveta.
+ pomoč avstrijskih socialnih demokratov Rusiji. Dunajski socialisti so doslej zbrali 1,876.051:01 K za gladujoče ljudstvo v Rusiji. Kemični delavci so sklenili dve1 delovni uri nakloniti v korist Rusiji.
+ Delo francoski sindikalistov. Sindikalistični (komunistični) soudeleženci na kongresu francoskih strokovnih organizacij
v	Lilleu sov okvirju splošne zvze strokovnih organizacij ustanovili ožjo organizacijo, ki ji bo namen, da se bo nadalje borila proti sedanjemu vodstvu te zvze i;i če mogoče ... do prihodnjega kongresa izvoje-vaja — večino. No, francosko delavstvo jim je večino že sedaj pokazalo, v času* ko jc francoski komunizem na vrhuncu — začetkom konca
Stran 2.
S——  ---------
NAPREJ.
Štev. 175,
Brljavi,
VSI KOMUNISTIČNI MANDATI RAZ-VEL JAVLJENI.
LDU. Belgrad, 4. (ZNU.) Sedmi redni sestanek zakonodajne skupSčine je otvoril predsednik dr, Ivan Ribar ob 10.30 dopoldne. Sprejel so je zapisnik zadnjega sestanka, nakar so se čitale prošnje in pritožbe. Nato se je čitalo poročilo verifikacijskega odseka o ukinjenju mandatov komunističnih poslancev. Pred prehodom na dnevni red so se čitali še različni drugi akti. Na dnevnem redu je bila razprava o posameznostih zakonskega predloga o po-oblaščenju vlade za najetje državnega posojila. Ko ie prečita) posl. dr. Gregor Žerjav prvi fileti, je povzel besedo radikalec Aleksa Žujovlč, ki je razlagal, zakaj še glasoval proti in zahteval, naj se najprej sestavi proračun, potem šele naj se najame posojilo. Pravi, da je prepričan, da je treba sestavki se eno kontrolo, ki bo parlamentarna kontrola. Izvoli na] se odsek, ki bo kontroliral trošenje teh kreditov. Pod temi pogoji bi tudi on glasova! za to pooblastilo. Finančni minister odgovori, da bi tak parlamentarni odber, kakor ga zahteva posl. Žujovlč, Imel nalogo, da kontrolira trošenje posojila. Na dnevnem redu nj nadzorstvo nad trošenjem posojila, ampak pooblastilo, da se more vlada pričeti pogajati za najetje posojila. Sicer pa bi bil tak parlamentarni odsek odveč. Radikalec Miletič prosi poročevalca in finančnega ministra, naj se sprejmejo njego-
vi	predlogi za lzpremembe, to je, da se zamenja v napisu beseda »zakon« z »zakonsko pooblastilo za najetje državnega poso}!ias. Finančni minister to poročevalce menita,	da	bi bilo to	odveč,	ker da je
to cr,a in isto.	Prvi člen	je bM	sprejet v
redakciji odseka z večino glasov, istotako drugi ia tretji člen. Pri četrtem členu je bila spreleta predlagana Izpremomba v napisa, ki jo jo predlagal radikalec Miletič. Predsednik nato objavi izid glasovanja. Zakotiski predlog o pooblastilu vlade za najetje posojila je bil sprejet s 146 proti 17 glasovom. Glasovalo le 162 poslancev, Predsednik sporoči, da Je predlog zakonskega pooblastila sprelet v celoti. S tem	je	bil dnevni	red izčrpan. Prihodnja sela	je	bila sklicana za	popoldne
ob !<5.
NOVI SKUPŠČINSKI POSLOVNIK.
!J)U Belgrad, 3. avgusta. (ZNU.) Popoldne se je vršila seia zakonodajnega odseka, na kateri so se pre-čitali vsi členi novega poslovnika, ki je bil sprejet z večino glasov brez razi-rave z ozirom na to, da so poslovnik že sprejeli zastopniki klubov Na predlog posl. dr. Simraka morejo odslej novinarji, ki imajo skupščinsko vstopnico, pjisostvovati sejam zakonodajnega odseka. Prihodnja seja odseka bo sklicana pismeno. Jutri dopoldne se bodo določili člani za posamezne sekcije, ker se zakonodajni odsek deli v pet sek-cji ter se mora izvršiti konstituiranje
PATRIOTICNA MADŽARSKA.
LDU. Budimpešta, 4. avg. Narodna skupščina. Skupščina ie v tretjem branju sprejela zakonski načrt, da so veleizdajalci odgovorni s svojim premoženjem ter je potem začela razpravljati o zakonskem načrtu glede izprerriembe vojaških šolskih zavodov v državljanske šole. kakor zahteva to trianonska mirovna pogodba. Po dolffi debati ie bil predlog sprciot v splošnem in v podrobnosti. Konec seje ie poročevalec justičnega odseka poročal o zakonskem načrtu glede izjemne odgoditve ali prekinje-nfa izvršitve kazni. Poročilo se Je stavilo na dnevni red popoldanske seje in seja zaključila.
fašisti in SOCIJALISTI SO SE POBOTALI.
LOU. Rim, 3. avg. Po pogajanjih, ki jih jc predsednik parlamenta De Nieola vodil več tednov, se je danes popoldne sklenil mir med fašisti in socijaiisti. Dogovor vsebtije določbe. da morata obe stranki vrniti oro-
Izjava.
ObJalujem, da sem dne 6 julija t. 1. j	pri Kolencu v Sp. Sirki ob-
p č'l,ca LoEnikcrja, Kurjač; juž. JEel. 1	kolo	utin.del.	Oo-
dol^tev |e popolnoma neosnovana Zahvaljujem se Francu ločnikarju da mi i« od,„111.	M|h>el	Kk(>kj
mizar v Sp. Š13 k i.
Velika zaloga: ZZnčZ
žički, živalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F.
o* Stili lr| K. ZP. Sprejme so v polno popravo, ;a ca:<ijli.acje z cgnj a in ppniklaaje: dvokolesa, otročji vozički, šivalni in razni stroji in coli. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4.
pajte predmete, da se mora odstavljenim socialističnim županom vrniti župansko mesto in da se morajo emblemi obeh strank medsebojno spoštovati. Mussoini ie v »Popolo d’lta-lia« izjavil, da napram odporu posameznih fašistovskih skupin prevzema popolno odgovornost za dogovor.
TUD! RUMUNIJA IMA OBZNANO.
LDU. Varšava. 4. avg. Po semkaj došlih vesteh ie rumunska vlada socijalne komunistične stranke proglasila za nepostavne. da bi mogla
Upravičiti proti njej izjemne odredbe. Vse strokovne organizacije so bile razpuščene ter je bilo aretiranih mnogo komunistov.
IZ RUSIJE,
LDU. Moskva. 4. avg. »Izvestija« pišejo o lakoti; Ukrajina ima. kakor vsako leto. tako tudi letos velik prebitek ječmena in koruze. dočim ji primanjkuje krušnega iita. Zaradi tega ie vlada sklenila, da bo inozemsko žito plačevala z ječmenom in koruzo mesto z zlatom.
NEMIRI V RUSIJI.
LDU. Moskva, 4. avg. Po poročilu iz Cite so vsled terorja rdečih čet ponoči 26. julija v Vladivostoku izbruhnili nemiri. Razstreljena sta bila dva vodovoda. Vstaši so zavzeli železniško križišče 26 vrst vzhodno od mesta. Posamezni oddelki vsta-šev se bližajo Vladivostoku. V mestu ie bilo aretiranih mnogo delavcev. Vse ladje prostovoljne flote so pripravljene s polno paro. Delavci v strojnih tovarnah so stopili v stavko.
LDU. Helsingfors, 4. avg. 27. in 28. julija so bili v Petrogradu veliki upori, ki pa so že zadušeni.
RUSIJA HITI.
LDU. Pariz. 4. avg. Ministrski predsednik Briand je zaveznikom predlagal, da bi se na seli vrhovnega sveta nudila zaveznikom prilika, da bi z Zedinjenimi državami sodelovali pri ukrepih za takojšnjo preskrbi te v Rusije z živili, da bi se pobijala lakota. ki vlada ob Volgi. Nj pa govora o tein. da bi se vzpostavili i Ru- ; slio normalni trgovsko - politični od-nošaji. kor bi to utegnilo pomeniti dejansko priznanje sovjetov.
LD(j. Moskva, 4. avg. Svet ljudskih komisarjev je izdal natsmčna določila o otvoritvi in izvrševanju trgovskega delovanja in navodila za nadziranie trgovine. Vsak državljan ima pravico trgovati s poliedelskemi proizvodi in industrijskim blagom. Izvzeti so samo taki proizvodi, proti katerim se na podlasri posebnih dogovorov dobavljajo surovine.
LDU, Washlnsrton, 4. avsc. Uradna objava ruske viade zagotavlja, da so vsi ameriški državljani že izpuščeni na svobodo. Kdaj in kje bodo prekoračili mejo, v objavi ni nič rečeno.
NEMIRI NA ŠPANSKEM.
LDU. Barcelona, 3. avg. Zadnje čase je zaprla policija več delavcev, ki so bili osumljeni, da snujejo teroristično organizacijo. Civilni guverner je izjavi!, da bi bilo treba zapreti vse člane teroristične organizacije. Tekom obravnav so oblasti dobile puogled v zločinske naklone teroristične organizacije. Eden izmed obtožencev jc izpovedal, da je bil na dan atentata na župana pripravljen avtomobil z atentatorji, ki bi bili umorili guvernerja in policijskega predsednika, ko bi bila ta dva prišla obiskat ranjenega župana.
r*<!VR© vesti.
Ml SMO RES HUDOBNI?
Včeraj smo očitali ministru g, Puclju, da je ob znižal oziroma odpravil Izvozno carino na meso In druga živila. Priznati
moramo, da smo mu delali nekoliko krivice. Zakaj včerajšnij »Slovenec« poroča bogatim kmetom, da ie poslal Korošcev jugo-* slovanski klub (klerikalne) poslance Kranjca, Pušenjaka in Nemaniča, da izsilijo od trgevinskaga ministra odpravo carine. Krščanski delavski »Novi čas« pa o toni molči, da bi delavci ne izvedeli, da so klerikalci za draginjo.
*
Živina je zaradi suše padla v ceni za
več nego 50 odstotkov in že sedaj občutnega pomanjkanja krme. Cene mesti so pa še vedno po 30 K kilogram. Konsumenfl se čudijo temu, ker ne vedo, da ima vsak nag mesar v svojem hlevu po parsto volov, ki Sli ie nakupil takrat, ko je bila živina na)-dražja. Torej, konsumenti, imejte usmiljenje z mesarji.
*
Gostilniška zadruga ali kdo že, to nam ue poročajo, je imela sejo. Ker vse cene rasejo tako, da se kar sliši, so tudi ti gospodi« sklenili, da podraže kavo, čaj, jedi itd. Popolnoma pozabili so pa, ker niso strokovnjaki, povedati, zakaj so podražili svojo dišečo kavico itd. Po seji so šele Prišli na to napako pa so rekli: *V razglasu, ki izide te dni, povejmo kar naravnost: podražili smo kavo, ker sta se kava la sladkor pocenila itd. In boste videli, kon-simienti nam bodo verovali! 1
Potne legitimacije. Iz Belgrada poročajo uradno: Da se omogoči potrebna evidenca potujočega občinstva v notranjosti države in mu olajša wiskrbo potnih Izkazov, so bila Izdana oblastem po predhodnem sporazumu z ministrstvom za notranje stvari naslednja navodila: 1. Namen uvedbe potnih izVjtzov v notranjosti države je omogočiti, da se pri vsaki osebi lahko ugotovi indentiteta ter tako prepreči pohajanje vsakršnih sumljivih individuov po državi in olajša kontrola tujcev. 2. Temu namenu ie zadoščeno, *ko ima posamezna oseba z veljavno fotografijo opremljeno legitimacijo, izdano od kake pristojne oblasti v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki pa ne sme biti stara nad leto dni. ali pa. ako Ima z veljavno fotografijo onretnljen potni list za inoze.mstvo, vidirjin po 20. juliju 1921. Za potovanje v notranjosti državnih mej ni treba osebam, ki se morejo policijskim organom legitimirati na ta način. še nosebnih dovoljenj. 3. Dovoljenje. ki ie izdano kaki osebi za potovanje v kak kraj in nazaj, ni treba preJ povratom ponovno vidira ti.
4. Osebam, ki so znane kot popolnoma zanesljive, more pristojna policijska oblast Izdati legitimacijo s fotografijo. s katero se jim dovoljuje potovanje v mejah države za čas ene^a leta in ni treba lastniku take legitimacije posebnega dovoljenja.
5. Kmetom iz okolice večjih mest do 30 km oddaljenosti, ki nosijo dnevno na tre živlienske potrebščine, morejo pristojne občinske in okraine oblasti izdati stalne legitimacije, ki jih pooblaščajo za potovanje v mesto In nazaj za dobo dveh mesecev ter jim ni -potrebno ponovno vidirauje za vsako posamezno potovanje.
»HrvatsM list« v Osjeku je policija ustavila, ne da bi navedla razloge, ki so jo pravzaprav vedli k temu, a najbrže zalo, ker ie list pisal proti terorističnemu gospodarstvu vladnih strank. List je bil glasilo Hrvatske zajednice.
Moša Pljade, komunistični novinar in bivši tajnik novinarskega udruženja je bil v Beogradu aretiran.
Griža precej razsaja v Ljubljani, zelo pa jc okužHa Vič, kjer so na njej cele rodbine obolele in ni skoraj hiše, v kateri ne bi imeli po več slučajev griže.
Legar v Sv. liju v Slov. Goricah. Zaradi pomanjkanja vode ki sline vročine se Jc pojavil v Sv. liju legar. Obolelo je že več oseb. Odrejeno ie vse potrebno, da se legar ne razširi.
Tedenski zdravstveni izkaz. V Ljubljani je v tednu od 24. do 30. m. m. umrlo 42 oseb, rodilo pa se jih je 31. Domačinov ie umrlo 15, tujcev 11, v zavodih pa 16 ljudi. Od nalezljivih bolezni so obolele v Ljubljani v tem tednu 3 osebe na griži, 1 pa na trebušnem legarju.
Gosp&tfar&itf©,
— Stauie Narodne banke SHS. D.ic 22 julija: kovinska podlaga 442,585.655.43 dinarjev (— 22i.6S6.Sl), posojila 203,457 tisoč 354 din. 33 para (-j- 6,223.319,20), držav hi dolg 44^573,205.424.67 (— 302.417 dm. 75 para), bankovci v prometu 3 „341,029.405 dinarjev (+	12,276.030). Številke v oklepajih pomenijo spremembe proti enemu tednu nazaj.
— Pariška žitna borza, ki je bila od leta 1914 zaprta, je bila v ponedeljek zopet otvorjena,
= Avstrijski predvojni dolgovi.
»Neue Freie Presse« doznava: Pogajanja. ki so jih vodili avstrijski odposlanci v Parizu o predvojnih dol-eovih. so se končala s sporazumom tako. da se za eno krono predvojnega dolga plača 30 francoskih centimov.
P® svetu.
—- Anarhističnega voditelja Malatesta in druge, proti katerim so vodili v Milanu veliko razpravo radd znaisfc bombnih dogodkov, so oproščen! vsaka krivde in so jih Izpustili.
Sodrug Karol Mlel, edea nadstarej&fa vodij strokovnega gibanja v Avstriji (rojen leta 1848!) la vodja ter »organizator stare organizacije stavcev v moderno organizacijo, Se tssBrf te dof tis Dunaja.
— Češki listi pišejo, da se je stavita bančnih nameščencev popolnoma ponesrečila. S strani bančnih podjetnikov se Je izvršil najliujši teror.
Čeikoslovaftkl rudarji se pripravljajo aa veliko splošno stavko. Radarski odsek v ostrovskem revirju js Izda! proglas na delavstvo, v katerem pravi med drugim: Kakor veste, nameravajo podjetniki odprodati kolektivno pogodbo, podaljšati delovni čas ter znižati plače. Čaka vas težak br*j s podjetniki. Rudarska stavka izbrnhne v revirju ic seveda tudi po vsej republiki.
— Loudonsko gledališče »Hls Majesty Iheater« je pr&šle sezone priredilo 2238 predsatv. To je rekordi
— Ameriških okupacijah čet Je v Evropi še 13.775.
Iz stranke.
Diskusijski večer se bo vršil danes ob 8, v mali dvorani Mestnega doma.
Vestnik Svobode.
Delavsko izobraževalno društvo
»5%oboda« v Colju daje tem potom vsemu organiziranemu delavstvu Celia in okolice v vednost, da ie zopet odprlo svojo knjižnico, katera ie popolnoma na novo urejena in zelo bocata na vsakovrstnih slovenskih, nemških, znanstvenih, poučnih In zabavnih knjigah. Knjižnica ie začasno v delavskem tainištvu. Vodnikova ulica št. 3. Odprta je vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne in ob sredah od pol 7. do pol 9. ure zvečer. Ra/ven tega se dobivajo vsa tozadevna pojasnila v konsumnem društvu (sodr. Bdhm).
Podružnica Izobraževalne delavske »veze »Svobodas Vodmat - Moste, naznanja vsem so čiru &onJ in s odru žicam v glavnem odboru podružnice, da se vrši dat
6.	avgusta t. j. v soboto zvečer »redna seja« v društvenem prostoru pri Mausarju. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Pridne vsi, ki ste zato poklicani! — Predsedstvo.
Dopisi.
Vrhnika. Dodatno k čiaaku o ravnatelju tovarne konzerv Alfredu del Fabro v Časopisu »Naprej« z dne 22. julija t. 1 oalasfl se je na Vrlraiki v nedeljo 24. m. m. star naročnik naScsa Usta ter Izjavil naSemu zaupniku: '»Alfred de? Fabro 5e služboval v letu 1*315 v Saržl »rltmojstras kot »eta-penkomandatits v Kranjski gori. Nekega dne je pred hotelom »Razor« St. 39 neusmiljeno pretepaval mlad korpora! izstradano živino, na kar sem ga posvaril, da jc ucumestno, živino tako pretepavatl. Pogovor je slišal Alfred del Fabro, ki le Skozi okno zakričat:	»Fiihren Sle mir den
Tenfel herauf«. (PripeUlte mi Iiudiča gor.) Priiedši v njegovo sobo me Je tialirulll, kakor so to že znali taW zagrizeni nem-
čursko - avstrijski častniki: AVas Inben Sie mit unsern Leuten zu tun, Sie vvlud. Hunda.- (Kaj iniat VI za opravili z naš!,ni iiudmi. Vi slovenski pes?) Nato mi je dal vč krepkih zaušnic ter pristavil: »Ich wer-j e Sie aufhSngen lassen, Sie v/hsdischsr
•	' (Pi,st™ 'ras obesiti, Vi slovenski j Pes) Upamo, da verujejo sedaj merodajni j krogi da ravnateli Alfred del Fabro ni j človek, ki spada na čelo tovarne konzerv j v Jugoslaviji, posebno pa, ker ni strokov-j njaii, dunajski kapitalist in milijonar zid Wctzlar naj sl izbere za to mesto kosa drugega. Imamo še več podatkov na raz« polago o njegovem sedanjem delovanju ter Izjavljamo, da ne prenehamo z napadi, dokler ne pobere ta naduti nemško - av« strijski oficir rodom in posestnik v Nem« ški Koroški svoja šila in kopita.
Poslano.*
V	dobi kislih kumar so eno po-eruntali tudi nekateri »neprizadeti mojstri iz šelenburgove ulice 6«, hoteč se ovekovečiti ter so začeli z »vici« v »Jugoslaviji«. Začeli so z menoj. Nimam sicer mnogo časa ba-viti sjj z neokusnostmi, vendar hočem dati nekaj pojasnil.
Dne 2. avgusta sem se vrnil Iz Kamnika domov, ko mi pove moj krojiteli, da je prišel g. Bajt — pijan seveda — v mojo pisarno izzivajo popraševat po meni češ. da jn se rad z menoj stepel. Čeravno poznam k. Bajta, da je večkrat pijan in da vsled tega često ne ve. kai dela, sem se čutii primoranega iti v nje-sravo trgovino, kjer sem ga opozoril na izzivanje. In res ie začel g. Bajt tu nekaj mahati z rokami; ali do kakega pretepa ni prišlo. Pač ga je pa vrRel po tleh njegov brat ter ga zaprl kot divjaka v trgovino. To ie bilo vse.
Gospodom »neprizadetim« pa bi povedal le 5e to: Pometajte pred svojim pragom, da ga očistite, do tedaj pa bodite lepo mirni, da ne spomnim nekoga izmed Vas na one avstrijske čase — kazinota! — ko Se slovensko govoriti ni hotel. In neka gospa enega izmed Vas. ki je s prezirom zrla na naše narodno osvo-bojente, je zaničljivo zalučala za menoj, ko sem na dan prevrata oblekel sokolski kroj. te-le besede:	Al
nima dni zna dela. kot se it’ afne. ta nore! Tako nekako končujem tudi jaz svoj odgovor gospodom »neprizadetim«.
Srečko Potočnik.
kroj. mojster in učitelj krojenja, Šclenburgova ulica 6/1.
*	Za vsebino je uredništvo odgovorno le v zmislu tisk. zakona.
== PROSU Si =
velika enonadstropna stanovanjska hiša z velikim vrtom v bližini tobačne tovarne. Naslov pri Anoučni družbi ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni irg 3.
t
mm. mn m srn s
===== IKKIMVm Z£B.i)B i DMEJffi mili ==*
TiSKOVIKS 2A SOLE, ŽUPAN.
st¥& m usiftss, MftiM©oea-
KSiSS PLAKAfE m mMiLlk za SKOOE IN VESCLISK
LETNE ZAKLJUČKE
SFKEBBA ZA TISKANJE CAS&PESOV, KM15«,
amina it©. STEftE&riPIJA. LiYO<3RaFi3a.
Zopet
1
ogromno pošiljrtev manufakture naravnost Iz inozemstva Je prejela tvrdka R. Stericecki v [*lju,
__
In ilcer volnt, ceflrje, tiskanine, etatniti/t, batista za ženske obleke, sukna
kJimgsrna In tdfičrvine ’/a moške chlelce, belega In pisanega platna za perilo, klotrs, cviiht, robtev, svile in že mnreo raznega ilntzega blaga, 1 katero se prodale, zarad! nsktipa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Rszcntega, Vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, n;oških in iantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev.	220
iluslrcvcn! cenik zastonj!	Na	debelo	samo v i. nadstropju
Rc zpošiljalua R. STRMECKI €E-UK RT-514*
I
i
I
\mws3mvR
Slovenija.
1
i
MedK, Rakove & Zanki.
^r«j iJ, Sahkl tifiotf.
Taverna IceinicnSh m ru<in» berv ter fakev
€eittrBia:Liubi|ane. d s o. s. Sk!adS8€e: H&vised.
Telefon 64.	Brzojavi: MKltAKL, Ljubljana.	Telefon	64,
giftaiešsi ialii.
Prewi firnal. Barva xa pede.
Prignano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse Vrste barv, suhe in oljnate, mavoc (Gips), mastenec (Federvveifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor iudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak zn pode, rMERAKL“, Unoleum lak za pode. „MEHAKL“, Emajlnl lak. „MERAKL% Brunoline. Seniki se kUfa^d »a rs^oeiljajo I
UKefo
Silili
Ponudbe s pogoji na upravo »Napreja* pod št. 24.
m
z t* h /siiSnico Stuni
.Snlolur.lMaiia. Se^3e6ieva c. 5.
I ^	'.i	t	v	i	i.	ivaa
Tisk Ufiiuifeite U^uiiia v Uubliaivu
Odgovorni urednik; Jak, .Velioveo,