Poitnina plačana v gotovinL Leto IX., št, 40 ujutro" xvii., st. 230 a) Ljubljana, ponedeljek 5. oktobra 19)6 Cena 2 Din aVliULVli oUN tudi s svojo csebno prisotnostjo. Ugotavljam, da smatra Francija slej ko prej pakt DN za podlago svoje zunanje politike in da vztraja tudi v sedanjem trenutku krize DN povs'rn na smernicah ženevskih dogovorov. To so bili motivi mojega prihoda v Ženevo. Njegovi rezultati segajo sicer še nekoliko preko tega, izražam pa pred vso svetovno javnostjo popcln optimizem v presoji položaja. Leon Blum se je dotaknil v nadaljnji izjavi tudi vesti o nesoglasjih, ki so se baje pojavila med Francijo in njenimi zavezniki, pri čemer je mislil v prvi vrsti na odnošaje med Francijo in Sovjetsko unijo. Morem reči, je dejal, da so vs? vesti o kakih nesoglasjih ali zgclj izpremembi naših prijateljskih odnošajev povsem napačne. Kar se tiče 1'karnskega problema, morem reči, da konferenca petih držav še ni izjalovljena, ker jo pripravljamo že od sesftanka v Londonu z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Lokamo smatramo kot izhodno točko -rscfe nadaljnjih jamstev za mir. fTi tem pa prav nič ne prikrivamo, da fiam je nov lokarnskj sporazum izredno važen. Mogoče se zdi paradoksno, če v dobi oboroževanja pripravljamo novo razoro-žitveno konferenco, pogostokrat pa je tudi ta paradoks naraven. Vedno je oboroževanje nanovo vzbujalo misel o razorožitvi, »edn0 j® nevarnost vzbujala misel o varnosti. Blum je nadalje opozoril na valutni dogovor med Anglijo, Ameriko in Francijo ter je izjavil; Ne gre za nobeno osamljeno dejanje, ki smo ga podvzeli. Stopili smo na novo pot, ki naj bi dovedla do svetovnega gospodarskega miru. Zgodovinsko je dejstvo, da loore gospodarska pacifikacija med državami, ki jo izvajajo', pripomoči tudi k politični pacifikaciji. Izjavljam p:novno, da zapuščam ženevo z velikim zadovoljstvom in živahnim optimizmom, ker smatram rezultat zasedanja skupščine DN, ki se je pričelo brez določenih ciljev, zaradi dejstev kot konkreten, namreč zaradi renesanse razorožitvene misli na vojaškem področju, kakor zaradi renesanse razorožitvene misli na gospodarskem področju. Komentar)! francoskega tiska Pariz. 4. oktobra. AA. Davi ob 8.15 sta se vrnila v Pariz ministrski predsednik Leon Blum in minister za gospodarstvo Spinasse. Listi mnogo komentirajo izjave, ki jih je Blum podal v Ženevi. Posebno poudarjajo pomen naslednjih besed: »Imam vtis, zelo jasen vtis, da bodo vsa prijateljstva Francije ostala ohranjena«. Poleg tega razpravljajo o učinkih valutnih ukrepov režima. »Petit Journal« pravi, da je Francija jasno zavzela svoje stališče glede na nova pogajanje o lokarnskem problemu. Pogajanja, ki se bodo vršila o finančnih vprašanjih. gotovo ne bodo v nobenem pogledu vznemirila držav, ki so se s posebnimi sporazumi zvezale s Francijo. Po mnenju fran coske vlade bi bil renski pakt prva etapa nove akcije za ureditev evropskih problemov. ki jih ima francoska vlada vedno pred očmi. *Oeuvre« naglaša. da je Blum o priliki svojih ženevskih razgovorov obravnaval tudi gospodarska vprašanja. »Journal« ugotavlja, da so se bili ženevski razgovori vršili v znamenju bližnjega popuščanja mednarodne napetosti. List naglaša, da so posebno Poljaki za obnovo prejšnje trdne poljsko-francoskc zveze. »Echo de Pariš« sodi. dn se bo francoska politika v primeru neuspeha pogajanj o lokarnskih vprašanjih povsem logično usmerila v akcijo za vzajemno pcmoč. s čemer se bo ustvarili sistem držav, ki so vezane medsebojno z že sklenjenimi sporazumi in ki bo z lahkoito branil mir. Nevarnost nemškega oboroževanja Pariz, 4. oktobra. AA. Iz Nimesa poročajo, da je na sestanku vodstva radikalno socialistične stranke govoril tudi podpredsednik glavnega odbora stranke Leon Ar-chambaud, ki je najprej obeležil vlogo radikalno socialistične stranke v vladi ljudske fronte, nato pa se je dotaknil zunanje politike in naglasil. da js glavna naloga francoske zunanje politike doseii triumf ideje kolektivne varnosti, ki jo posebno ogroža Hitler. Nemčija je že p:.novno prekršila versajsko pogodbo, zlasti pa z zasedbo Porenja. Nemčija se tudi z vso naglico oborožuje in bo v nekaj mesecih v orožju že povsem enaka največjim silam. Hitler hoče prepričati svet, da se pripravlja za vojno proti boljševizmu, toda ne sme ?e pozabiti, da se je prvotno zavzemal za sodelovanje z Rusijo proti zapadnim ; silam. Njegovo sovraštvo proti boljševi-\ kom datira odtlej, ko je bil sklenjen fran-cosko-ruski pakt. Govornik sc je nato bavil z notranjimi političnimi vprašanji in je zlasti pobijal mnenje, da izgublja radikalno-socialistična stranka v moči, odkar jc zavladala v Franciji ljudska fronta. Nasprotno nialomeščan ske množice, ki so iskreno republikanskih nazorov, se priključujejo radikalnim-socia-listom. Stranka podpira lojalno sedanjo vlado in je v ostalem to tudi dolžna, ker vlada tako po svoji sestavi kakor tudi po svojem političnem delovanju očividno ustreza volji večine francoskega naroda. Končno sc je Archambaud dotaknil valutne reforme in je med drugim dejal, da naloga vlade v tej zadevi ni bila lahka, ker jc^bilo ljudstvo vznemirjeno zaradi defeti-stične propagande političnih nasprotnikov. španske obtožbe Zastopnik madridske vlade v ženevi je objavil komunike, ki dolži Italijo, Nemčijo in Portugalsko, da kršijo dogovor o nevtralnosti Madrid, 4. oktobra, d. Komunike, ki žijo v vrstah upornikov inozemski oficirji, ga je objavila španska vlada o dogodkih j Komunike je objavil v Ženevi diplomatslu od 8. julija do 29. septembra, navaja med drugim: Dne 20. septembra je pristalo v Tetuanu 12 velikih nemških letal, ki so jih uporabili za transport tujskih legijonarjev v 'Se-villo. Dne 12. septembra je pristal v Rio Martinu nedaleč od Tetuana italijanski tovorni parnik »Alieantono« iz Trsta, čegar tovor je obstojal iz plinskih bomb, sestavnih delov letal in orožja. Dne 6. septembra so pristala tri italijanska letala za bombardiranje na Mallorci, kamor je prispel tudi parnik »Nereide« iz Genove, ki je pripeljal 350 ton vojnega materijala, predvsem težkih bomb. V Sevillo je prispel 7. septembra vlak 23 vagonov iz Portugalske, ki je pripeljal sestavne dele za 14 letal iz Hamburga. Portugalske tvornice orožja so dobavile upornikom veliko večino strojnic in topniške municije. Španska vlada je tudi zvedela, da so 27. septembra poslali iz Lizbone na špansko mejo vojni materi-jal in vojne pline, kar je bilo dobavljeno iz Italije. To objavo izpopolnjuje seznam dejstev, ki so bila navedena v diplomatskih notah od 15. septembra, poslana podpisnicam dogovora o nevmešavnaju v španske notranje zadeve, kakor tudi Italiji, Nemčiji in Portugalski. Dejstva, ki se navajajo, so neovr-žen dokaz, da dobavlja več držav, ki so podpisale dogovor o nevmešavanju, še nadalje vojni materijal španskim upornikom, ki jih podpirajo tudi na razne druge načine. španska vlada ima dokaze, da slu- zastopnik španske vlade Proučevanje obtožbe v Londonu London, 4. oktobra, d. V angleških uradnih krogih izjavljajo, da vlada skrbno proučuje spomenico, ki jo je predložila madridska vlada DN in v kateri trdi, da sta Italija in Nemčija prekršili dogovor o nevmešavanju v špansko državljansko vojno. Bombardiranje Madrida Madrid, oktobra. AA. Uporniška letala so se včeraj popoldne pojavila nad Madridom in so bombardirala nekatere strateško važne objekte v madridski okolici, svoje naloge pa niso izvršila. Predvsem jim ni uspelo bombardiranje letališča Getafe. Vladna letala so bombardirala neko uporniško kolono, ki je prodirala proti Al-calini Salu. Vladnemu protiletalskemu topništvu jc uspelo sestreliti neko uporniško letalo. Vladni prostovoljci v Toledu postreljeni Madrid, 4. oktobra. AA. Skupina 90 vladnih prostovoljcev, ki se je zabarikadi-rala v bogoslovnici v Toledu, se je predala, ko so nacionalisti zgradbo zažgali. Vsi prostovoljci so bili postreljeni. Vojno ministrstvo je objavilo komunike, po katerem so vladne čete pri Toledu zavzele postojanke nasprotnikov na desnem krilu fronte v bližini Bargasa. Občinske volitve v savski banovini Zagreb, 4. oktobra, o. Danes so se vršile občinske volitve v 50 občinah savske banovine. Po doslej znanih izidih je karakteristika ostala ista, kakor je bila pri prejšnjih volitvah v tej banovini. Povsod so sicer zmagale oficielne liste HSS, vendar pa ob zelo majhni udeležbi volilcev. Najmanjša udeležba je bila v občini Hercegovac v srezu Garešnici, kjer je znašala 6.7%, dočim je bila v samem sreskem mestu Garešnici 9.7%. Največja udeležba je bila pri Sv. Ivanu Želim (notranjem), kjer je dosegla 74%, vendar pa je to osamljen slučaj, ker je bila povprečna udeležba le 30%. Banska uprava je imela zvečer zbrane le delne rezultate. V mnogih občinah so bile postavljene tudi neoficielne liste HSS. V občini Brdovcu v zagrebškem srezu je zmagala neoficielna lista HSS. Pred devalvacijo lire? Kini, 4. oktobra, o. iz ro poučenih krogov se doznara, da so v teku pogajanj med Londonom, Parizom in Rimom o devalvaciji lire. Preden se bo italijanska r'ada odločila za devalvacijo lire, zahteva, da se prej doseže sporajum v teh pogajaš njih. Italijanska lira bi se devalvirala za 35 do 40 odstotkov. Če omenjena pogajanja ne bodo uspela, bo italijanska vlada ohranila sedanji tečaj lire. 0 poteku pogajauj je bi'a obveščena tudi vlada Zedinjenih držav. Avstrijski šiling ne bo devalviran Dunaj, 4. oktobra. AA. Finančni minister Drachsler je izjavil, da devalvacija češkoslovaške krone ne bo prisilila avstrijske vlade k izpremembi stališča glede šilinga. S lično izjavo je podal tudi guverner Narodne banke Kinbock. V političnih krogih živahno komentirajo prihod bivšega francoskega finančnega ministra Paula Renaulda na Dunaj. Splošno menijo, da se bo z zastopniki avstrijske vlade pogaja! o avstrijskih valutnih problemih. Ceruttijeva misija v Budimpešti Budimpešta. 4. oktobra- \v. Italijanski poslanik v Parizu Cerulti je včeraj pri* spel v Budimpešto, kjer bo ostal več dni. Novinarjem je izjavil, da je njegov obisk docela privatnega značaja, vendar pa domnevajo v vseh političnih krogih, da ima Cerrutti posebno misijo v zvezi z reševanjem podunavskega problema. Wolde Manam v T urinu T urili, 3. oktobra, b. Semkaj je prispel s svojo rodbino bivši abesinski poslanik v Parizu Wolde Mariam, ki je nedavno prisegel zvestobo italijanskemu kralju. Na postaji ga je sprejel Rarlassina, vodja italijanskih mi6ijonov v Afriki, katerega gost bo. Proslava obletnice abesinske vojne Rim, 4. oktobra, b. Včeraj so po vsej Italiji na zelo svečan način proslavili obletnico začetka vojnih operacij proti Abesiniji-Prebivalstvo je poslušalo še enkrat govor, ki ga je imej Mussolini pred letom dni po eeji velikega fašističnega sveta, ki je ekles nil, da se začne z vojnimi operacijami. Nemški novinarji v Zagrebu Zagreb, 4. oktobra, o. Z jutranjim br-zim vlakom jc prispela iz Splita v Zagreb skupina nemških novinarjev, ki potuje po Jugoslaviji, med njimi zastopniki nemškega propagandnega ministrstva, DNB, lista »Volkischer Beobachter« ter drugih nemških vodilnih listov. Na postaji so jih sprejeli zastopniki oblasti in zagrebški novinarji. V teku dneva so si v spremstvu tiskovnega atašeja v Berlinu g. Crnjanskcga ter zastopnika Presbiroja v Zagrebu g. Par-mačeviča ogledali zanimivosti Zagreba in okolice. Ob 13. jim je mestna občina priredila v Gradskem podrumu banket, ki sta se ga udeležila tudi komandant IV. armije general Jurišič, podban Mihaldžič in podžupan Kaufman.Popoldne so nemški novinarji obiskali z avtomobilom Sljeme in Šestine, ob 20. pa jim je priredil ban dr. Ružič večerjo v hotelu »Esplanade«. Ob pol 23. so odpotovali z brzim vlakom v Ljubljano, kamor so prispeli okoli pol 2. ponoči. Jutri si bodo ogledali Ljubljano in Bled. nato pa se bodo vrnili v Nemčijo. Koncert trboveljskih slavčkov v Beogradu Beograd, 4. oktobra, p. Mladinski pevski zbor trboveljskih slavčkov bo priredil po svojih uspešnih turnejah po Češkoslovaški. Avstriji in Franciji 6. i. m. v Kolarčevi univerzi koncert, za katerega vlada v beograjski javnosti veliko zanimanje. Zunanja politika Rumunije Antonescu o sodelovanju Runranije z zavezniškimi in prijateljskimi državami Pariz. 4. okt. d. Rumunski zunanji minister Antonescu je izjavil ženevskemu dopisniku »Figara« o ciljih rumunske zunanje politike naslednje: Zveza s francijo je podlaga rumunske zunanje politike Poslednja konferenca Male antante v Bratislavi in ženevski razgovori so pokazali popovo enotnost Male antante. Prizadeval si bom. da še bolj ojačim te stike, ki družijo naše tri države ,ia političnem in gospodarskem področju. Prav tako bom skrbel, da se nadalie razvijejo naši odnošaji z dr/avami Balkanska zveze, s katerimi hočemo živeti v najboljšem prijateljstvu. Znano je. da mamo tudi zvezo s Poljsko ter si hočem prizadevat', da ostane v dosedanji veljavi. Z našim ve- likim ruskim sosedom bomo nadalje izpopolnili svoje odnošaje na podlagi sporazumevanja in ojačenja prija cijs:v.i. Z Ita'i-jo se bomo znašli na k-j'tumern m gospodarskem področju. Z Nemčijo vzdrzujemo dobre gospodarske odnošaje Kar se tiče reforme, DN. jc to eno izmed najvažnejših \prašanj, ki je na dnevne.;, redu zasedanja skupščine DN. Izjave, ki jIstra število umetni ■ ov, kritikov in predstavnikov naše kulture in družbe. Goste je v imenu razstavljalcev pozdravil najprej predsednik Društva likovnih umetnikov G A. Kos, ki je poudarjal, da trojice sicer ne veže skupna usmerjenost, pač pa zavest, da je delo tisto, ki daje umetnosti in umetniku pravice do obstanka in do nlačila V imenu lige je prof. Ivan Vavpotič izrekel zahvalo domačim raz-stavljalcem, da so povabili v svojo sredo tako uglednega predstavnika mlade češke likovne umetnosti, sina enega največjih genijev češkega naroda, velikega Antona Slavička. Pozdravno besedo je prof. Vavpotič zaključil z željo, da bi kaj .-:malu doživeli skupno razstavo vseh onih slovenskih in jugoslovenskih umetnikov v Pragi, ki so v metropoli mlade bratske republike svoj čas študirali, obenem pa, da bi pršlo tudi do velike vseslovanske umetnostne razstave v Parizu, PTagi ali Moskvi. Razstavo je nato po daljšem govoru, v katerem je razčlenjal krizo v odnosu sodobne umetnosti do sveta in pa v odnosu občinstva do umetnika in umetnine, otvoril ku-i stos Narodnega muzeja dr. Ložar. Med drugim ie dal aktualno pobudo, naj bi prireditelji umetnostnih razstav uvedli tudi permanentne vstopnice, ki bi umetnost ljubečemu občinstvu nudile priliko do čim pogostejših obiskov razstavljenih del, hkratu pa je podal kratko karakteristiko vseh razstavljalcev. Po otvoritvi, ki jG je prenašala tudi radijska postaja, si je veliko števil? obiskovalcev ogledalo razstavo, ki je napolnila srednjo in obe stranski veliki dvorani paviljona. V srednji je zbran h 25 plastik Franceta Goršeta, 9 sepij in kred Jana Slavičva in še nekaj Maleševih del, v desni in levi dvorani pa razstavljata Maleš in Pala je, pala slanica • • • Muhasta jesen se je vsaj za nekaj dni spet unesla in po rahlih potresnih spominih smo dobili krasno nedeljo. Ozračje je bilo mirno, nebo jasno. son«e je le kar izdatno prigrevalo in spravljalo v dobro voljo iz* letnike po bližnjih in daljnjih poteh okrog Ljubljane. Toda jasna jesenska noč je opra-vHa svoje: legla je 6lana in uničila bujno cvetoče grede. Vsesvetniee, krizanteme. da-lije, vse je bilo zjutraj skuhano in uničeno. Reševalna postaja in policija sta ves dan uživali mir. Hrupnih prireditev ni bilo, zelo dostojno se je obnesla lepa spominska prireditev Idrijčanov v Trgovskem domu. Društvo izložbenih aranžerjev postane klub Pred štirimi leti ustanovljeno društvo izložbenih aranžerjev za dravsko banovino e sedežem v Ljubljani je po uspešnem uvodu v naše javno življenje sklenilo dati strokovnemu delu še jasneje začrtano 6mer, kakor so 'o predvidevali prvi delavci v društvu ob ustanovitvi. Na izrednem občnem zboru 6o naši izložbeni aranžerji sklenili spremembo imena organizaciji v »Klub izložbenih aranžerjev v Ljubljani«, ker nas meravajo s tem doseči večjo povezanost pri de]u in organizatorno združiti v en krog le one aranžerje. ki se s to stroko trgovskega dela v resnici pečajo. Veliko število članstva, ki se dosedaj razen pravih aranžerjev ni dovolj zanimalo ne za društvo, ne- za interese specielno aranžerekega stanu, se bo z ustanovitvijo samostojnega kluba aranžerjev sicer zmanjšajo, zato pa upajo naši marljivi aranžerji doseči čim več uspeha na svoji novo začrtam poti s šte« vilčno manjšo, a zato bolj izbrano četo, ki ji ostane do nadaljnjega na čelu še g. En-gelman, dosedanji predsednik društva. Izredni občni zbor je potekel v polnem soglasju ob polnošteviini udeležbi članstva mnogih predstavnikov iz trgovskega sveta, ki so tudi v debati pokazali marsikatero zdravo smernico. _ Nova pravila 60 že bila te dni predložena pristojnim oblastem v odobritev, takoj zatem pa bo novi klub pričel obsežen delovni program- Za kožo je šlo Ljutomer, 4. oktobra. Posestnik Martin Smodiš na Podgradju je doživel hudo presenečenje. Ko je namreč zjutraj stopil v hlev, je moral ugotoviti, da mu je pomoči izginila iz njega najlepša krava. Nikjer ni bilo za njo sledu, poti in ceste so bile takrat še suhe in stopinj ni bilo videti. Mlatiči soseda Trioka, ki s0 spali na skednju, so sicer 6uli ponoči, kako je nekdo gnal neko živinče po cesti in ga pretepal. Slišali so celo glas: »Udari vraga, če neče iti!« Kljub temu so bila vsa poizvedovanja zaman. Zdaj pa so našli kravo v brezju nad cesto, ki drži iz Ljutomera v Radomerje. Tatova — bila sta najbrž dva — sta jo bila strokovnja-gko zaklala, nato sta jo obesila na drevo j in odrla. Kožo sta vzela s seboj in jQ najbrž prodala. Meso pa sta pustila, šlo jima je torej samo za kožo. V zadnjem času se množe take tatvine. Tako so nekemu posestniku v Veličanih odpeljali kravo celo na avtomobilu. Ponoči je slišal, kako je neki avto pri njegovi hiši obrača, zjutraj pa ni bilo krave v hlevu. Tatovi so v obeh primerih neznani, škoda za prizadeta posestnika pa občutna. Delo Glasbene Matice v Celju Celje, 3. oktobra Glasbena Matica v Celju je imela sinoči ledni občni zbor, na kateri.m je položila obračun svojega emotienega, požrtvovalnega in uspešnega kulturnega dela. Predsednik g. dr. Milan Orožen je poročal, da je <:avod v preteklem letu po zaslugi odlične ga ueitejskega zbora lepo napredoval Rav-nateLi zavoda g. Karlo Sancin je napravil leto? na graškem konservatoriju izpit urnet« aiške zrelosti in violinsRe mojstrske šole. L novim šolskim 'etom se je učiteljski zbor pomnožil za eno moč. ko je bila nameščena bivša operna pevka altistka gdč. L)o» ra Kopasova za pouk solopetja in za mla= dinsko zborovno petje. Tajnica gdč I. Zupančičeva je poročala, da so bile v preteklem letu pod okriljem Glasbene Matice v Celju naslednje glasbene prireditve: dne 21 januarja koncert Praškega kvarteta s sodelovanjem pianistke ge. Mirce Sancinove, dne 7. maja koncert godalnega kvarteta Glasbene Matice v Celiu, dne 27. maja koncert slepih gojencev iz Za* greha in matineja Prj letošnjih javnih produkcijah, ki so vsestransko uspele, je nastopilo 57 posameznih gojencev in gojenk ter orkestrski ansambl. Nadalje je Glasbena Matica sodelovala pri koncertu CPD dne 1-decembra, pri jubilejni akademiji CMD dne 14. februarja in '26. septembra pri akade« miii RK. gojenci z ravn. g. Sancinom pa so nastopili pri proslavah na celjski gimnaziji dne 1. decembra in 28. junija. Glasbena Matica prosi mestno občino, da bi po-. svetila vso skrb vprašanju prostorov Glasbene Mat.ce. ker 6o sedanji prostori nezadostni. Odločilni činitelji naj bi tudi pod* pri i šolo Glasbene Matice v njenem stremljenju, da doseže pravico javnosti. Iz poročila blagajnika g. ravnateba Turnška je razvidno, da je imela Glasbena Matica v preteklem letu 137.181.50 Din dohodkov in 130-299.50 Din izdatkov. Prebitek znaša to* rei 6.882 Din. Nadzornik šole g. prof. Fink je pohvalil vestno, natančno in marljivo delo učiteljevega zbora pod vodstvom ravn. K. Sanci-na Bivši gojenci Glasbene Matije doseza* jo na višjih glasbenih zavodih lepe uspehe, ki so Glasbeni Matici v Celju v pono6. Za nameravano reorganizacijo Glasbene Matice v Celiu služita kot vzor glasbeni šoli v Beogradu in Skoplju. Glasbena Matica naj bi ee pretvorila v nekak srednješolski zavod kot priprava za konservatorij in naj bi imela pripravljalni, nižji in višji oddelek. Poleg vseh glasbenih naj bi se poučevali tudi teoretični predmeti. Zavod naj bi dobil pravico javnosti in bi bil potem pod nadzorstvom ministrstva proevete. V primeru reorganizacije bi potreboval zavod Mala tableta z velikim učinkom nosi vedno BAYER-jev kriil ASPIRIN proti vtem bolečinam In boleznim, ki izhajajo iz prehlada. OjU« l* >«£ pod S. B* 23/62 od 19 XI. 1914. brezpogojno več prostorov- 0 inventarju je poročal gospodar g. ravn. Jerič. Gosp. ravnatelj Karlo Sancin je poroča', da se je na Glasbeni Matici doslej vpisalo 127 gojencev in gojenk, in sicer 75 za klavir 48 za violino in 4 za solopetje. Ob koncu preteklega šo*skesa leta je bilo na zavodu 145 gojencev. Ravn. Sancin se je zahvalil vsem, ki so z zanimanjem sledili razvoju zavoda, zlasti pa ministrstvu prosvete, han-eki upravi, mestni občini in Dramatičnemu društvu za podporo. Zavod je v tesnih 6tLkih s celjsko gimnazijo, s katere je na zavodu največ gojencev. Učiteljski zbor Glasbene Matice ima vedno Dred očmi tudi vzgojno de^o. Zavod pomaga in sodeluje v javnosti, kjer more. Glasbena Matica je za to poklicana, da postane nekak kulturni center za Celje. Na predlog pregledovalca računov g- direktorja Mravljaka ie prejel ves odbor raz-rešnioo, blagajnik pa pohvalo. Nato je bil izvoljen ves dosedanji odbor. Ob zaključku 6e je g. direktor Mravljak zahvalil g. ravn. Sancinu za vez, kj spaja gimnazijo z Glasbeno Matico. Elitni kino Matica Telef. 2124 r____ g Prekrasni film čarobnega petja H in nepozabne vsebine g AVE MARIJA ■ (Osamljeno srce) — — Poje kralj I tenorjev BENJAMIN GIGLI. 1 Predstava samo ob 16. uri. V torek, ■ 6. oktobra predstave ob 16., 19.15 -,in 21.15 ZADNJIKRAT. | Maribor preko nedelje Maribor, 4. oktobra. Krasna, idealna jesenska nedelja Zaživelo je v okoliških vinogradih in zidanicah. kjer se pripravljajo za bratev. Izletniki so izbrali bližnje okoliške postojanke za izlet in se še dobro ogretLi na soncu. Sinoči je bila v gledališču premiera »Pohujšanja v dolini šentflonjanski« Predstava je izborno uspela in so vsi sodelujoči bili deležni živahnega aplavza. 1'red predstavo je spregovoril uvodne besede o Cankarju in njegovem delu dramaturg mariborskega gledališča dr. Ivan Dornik. Premieri je prisostvoval tudi znani češki literat dr. Oto Minarik. čigar komedija »Zorka« se je ob njegovi navzočnosti vprizorila nocoj. Odhod živali je bil danes na god živalskega patrona sv. Frančiška po Mariboru. Tradicionalni obhod s požrtvovaliim predsednikom Društva za varstvo živali višjim svetnikoip Pir naitom na čelu je v slikoviti pestrosti krenil iz Zrinjeskega trga, po Aleksandrovi cesti in Gosposki ulici preko Državnega mostu na Kralja Petra trg. od koder se je vrnila nazaj na Zrinjskega trg. Za vozom so imenitno stopicali trije kužki s cvetlicami. Zborovanje mariborskih gospodarskih krogov V spodnji dvorani pri »Orlu« je biio danes dobro obiskano zborovanje mariborskih trgovcev obrtnikov in gostilničarjev, da izrazijo svoje stališče k aktualnim gospodarskim problemom. V imenu akcijskega odbora je otvoril današnje zborovanje predsednik Trgovskega gremija g- Ferdo Pintar, ki je naglasa!, da je danes obrtniški stan brez lastne krivde proleiarizi-ran in ki ie poudarjal, da prinaša favoriziranje Nabavljalnih zadrug državi vel:ko škodo. Dejal je. da manifestirajo pridobitni sloji na današnji dan zato da se vzame končno in odločno v roke rešitev problemov trgovstva, obrtništva in gostinstva-Potem ko je bil za predcedni.ka zborovanja izvoljen g. Franjo Bureš. je povzel besedo predsednik marborske kovinarske organizacije g. Franjo Kumerc. ki ;e dejal da je potrebno, da se pridobitni sloj< zberejo v složnosti in. dvignejo svoi g\as v svojo obrmabo in obrambo življenj svojih družin. Izrekel se je proti veleblagovnicam. katerih obstoj škoduie pridobitnim sloiem katerih stanje je danes težko in žalostno Zlasti se ie izrekel proti inozemskemu kan:talu Za4em so se na zborovanju sprejple resolucije ki se bi^veno strinjam z rp^ucitimi. ki so se rejelp na vseh današnjih zborovanjih n"š'h pridobitnih in gospodarskih krogov v državi. Ocenjevanje sadja na mariborskem sadnem sejmu Včeraj popoldne so se zbrali člani ocenjevalne komisije sadja k seji in je komisija določila naslednje ocene: odlično oceno je dobilo sadje šentpetrske podružnice Sadjarskega društva kot posamezniki pa kmetovalci Anton Knuplež in Franc Verlič iz St. Petra ter Serainik — Črnko, St. Peter — Ruše: prav debro oceno je dobilo sadje podružnice Sadjarskega društva v Framu ter banovinska vinarski in sad-larska šola v .Mariboru debro pa podružnice Sadjarskega društva pri Sv Juriju ob Pesnici. Sv. Benediktu v Slovenskih goricah in Sv Lenartu. V komisiji so bili zastopnik bonske uprave inšpektor Trampuš, kmetijski refe-ent Vlado Kuret. zastopnik Vinarske in sadjarske šole v Mariboru prof. Aplenc, wstop»!k sadnih e-sporter- jev g Srečko Kranjc ter inž. Teržan iz Ruš. Okoli skrivnostnega ruškega umore Kakor smo svojčas poročali je bil 4. septembra v zvezi s skrivnostnim umorom dedavca Ignacija Vrbljača v Rušah pod sumom udeležbe aretiran 36!etni delavec Konrad Podgornik- Pred dnevi pa je bil Podgornik izpuščen iz preiskovalnega zapo ra zaradi pomanjkanja dokazov pri udeležbi umora Ignacija Vrbljača. Kio pa je Podgornik izvedel, da se kljub temu preiskava nadaljuje, je hotel skrivaj prekoračiti državno mejo pri Dravogradu ter hotel pobegniti v Avstrijo. Naši graničarji pa so ga pri tem zasačili in ga izrodili orožnikom, ki so Podgornika spet prepeljali v Maribor ter ga oddali v sodne zapore. Aretacija starega grešnika Orožniki so aretirali 351etnega posestniškega sina Franca Gobca iz Spodnjega Gaber nika, ki so ga oblasti zasledovale 8 let. Gobec je namreč leta 1928. nakupil aa nekega trgovca 150 hrastovih pragov za železnico. Te prage pa je prodajal naprej, denar — okoli 7500 diiarjev pa je obdržal zase. Ko je stvar prišla na dan. je Gobec pobegnil v Belgijo, od koder se je te dni spet vrnil, pa so ga kmalu prijeli. Nase gledališče DRAMA Ponedeljek. 5. oktobra: Kralj Lear. Red B. Torek, 6. oktobra; zaprto (generalka). Sreda, 7. oktobra; Florentinski slamnik. Premierski abonma. OPERA Ponedeljek, 5. oktobra; zaprto. Torek. 6. oktobra: Pod to goro zeleno... Premierski abonma. Sreda, 7- oktobra; Matija Gubec. Red Sreda. Drevi hodo ponovili Shakespearejevo tragedijo i-Kralj Lear« za red B. Ta tragedija nehvaležnosti je umetnina iz svet tovnega repertoarja ter nosi v sebi vso veličino Shakespearejevega duha. silo njegove dramatike in lepoto verzov. Predstava bo od grana v običajni zasedbi. V glavnih vlo-srah; Levar. Skrbmšek, Cesar, Lipah, Jer« man. Jan, Stupica, Greaorin. Debevec, Da« neš in Potokar, ter ciame: Mira Danilova, Šaričeva in Boltarjeva. Režiser: Ciril Debevec. V sredo bo premiera francoske komedije »Florentinski slamnik« od Labicha. Cesar, Kralj, Sancin, Drenovec, Danes, Jerman, Bratina, Potokar. Gabrijelčičeva, Levarjeva, Boltarjeva- Pevske vložke na besedilo Frana Albrehta ie skompouiral g. Sušteršič. Režiser in inscenator; inž. arh. Bojan Stu* pica. Predstava bo za premierski abonma. Opera Za premierski abonma bo jutri predstava revijane operete j Pod to goro zelena«. Delo je komponiral češki skladatelj Jaro Beneš, ki je postal popularen s svojo ope* reto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa-tronc. >Pod to goro zeleno..pa jo po humornosti in razgibanosti dejanja in glas* be prekaša. Zasedba je običaja. Dirigent; dr. Švara. V Elitnem kinu Matiej bo danes pred« stava sarrio ob 16. uri, ker bo zvečer ob 20. koncert Glasbene Matice. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Zaključek balkanskih iger v torek Zaradi deževja se včerajšnji program bafkaniade nI vršil — Nerazpoloženje med našimi in bolgarskimi atlet; Atene, 3. oktobra. Na povabilo prirediteljev letošnje balkaniade so se naši tekmovalci včeraj udeležili zleta po kopnem in morju. Izletniki so st daneb vrnili nekaj ur pred tekmovanjem izredno nezadovoljni in nekateri od njih tako utrujeni, da niso mogli nastopiti Organizatorji izleta so našim tekmovalcem obljubili 1. razred, morali so se pa rta povratku voziti v nabito polnem III. razredu, kjer niso imeli prilike, da bi sedeli Ni čuda. da je zaradi takega postopanja zavladalo med našimi atleti ka-;or tudi v vodstvu našega moštva nasproti Gr kom silno nerazpolovenje. Očitajo jim da so namenoma organizirali izlet tako. da bi naše tekmovalce utrudili. Posledice so »e takoj pokazale pri današnjem tekmovanju. Domala vsi naši atleti so zatajili in niso doseeli niti svojih pov prečnih rezultatov. Postopanje Grkov je tem manj razumljivo, ker jim nihče nr more ogražati prvega mesta, pač pa je današnji neuspeh Jugoslovenov povzročil da se bo .lugosiavija morala z Rumunijo boriti za 2 mesto. Zaradi postopanja Grkov kaže. da bo ponovno priš'o med na-im m grškim savezom do nesoglasja, ki so o= razen Naši tekmovalci še na nobeni balka-nijad: niso dosegli tako slabih rezultatov. Odpovedali so na celi črt, Tako -e Krevs, naša nada na 500{i m. sploh ni p'asiral in ie tekel za celo minuto, slabše od svojega rekorda Bručan. četudi ;e nastopil bolan, se je boril in zasedel 4. mesto Stevanovič je bi! po balkanski =tafeti tako onemogel, da so ga morali nesli v garderol*) 200 m: 1. Frangud;s (Grčija) 22-9 2. Sa-kel-iriu (G), 3 Lis (Romun ja). 4. Pleter-šek (Jug.) 24. 6 Bauer (J) 5000 m: Christea (R) 15:51.8. 2 Mahrun (Turčija), 3 Arvantis (C), 4 Bručan (J) 1601 Met diska: 1. Silas (G) 48 44 m. 2 Plavalec (R) 44.2n m. 3 Kleut (J) 43-06 m 400 m zapreke: 1. Mantikas (G) 54.4 2 Skades (G) 53.2. 3 Vesku, (R) 58.3 4 Banščak (J) 58 6 Skok v daljavo: 1 Jonescu (R) ^82 cm 2 Lambra kis (G) 3 Buratovič (Ji 659 Met kopja- 1 Paptgeorgiu (G) 64.69 m nov grški in balkanski rekord 2 Uskupo-!os (G). 3 Vamasu (R). 4 Markušič 58.38 metra Balkanska štafeta: 1 Grčija 3:24.2. 2 Jugoslavija 3:2S.4 3 Romunija 3:31.4; 4. Turčija 3:37, o Bolgarija 3:44. Stanje točk: Grčija 102. Jugoslavija 51. Romunu« 4t>. Turčija 22. Bolgarija 5. Jutri sa bo odločilo Atene, 4. oktobra. Zaradi močnega deževja, ki se je deloma spremenilo v prelom oblakov, je bilo sklenjeno. da se današnji program balkanskih iger origodi na torek Kasneje pa se je nepričakovano vreme tako izboljšalo, da je bilo naravnost idealno za športne prire-d.tve. Proti ugovorom naših in bolgarskih lahkoatletov pa so zastopniki Grčije in Rumunije vztrajali pri tem da se balkanske igre zaključijo v torek. Rumuni so upali da Dodo med tem še dobili nekaj ojačenj iz Bukarešte. V resnici so s posebnim letalom danes prispeli njihovi atleti Biro. Lupan. Dejenearu in Kovacs v Atene. Pri naših in bolgarskih lahkoatletih je sklep o odgoditvi povzročil precejšnje nerazpoloženje Neksteri naši atleti ne bodo mogli ostati v Atenah ker nimaio več dopusta. Nocoi se ie sestalo vodstvo naših atletov, da sklopa o tem alj bodo Jugoslo-veni ostali do torka, ali pa se bodo vrnili v domovino Zanimivo je. da s" je maratonski tek že pričel in da so ga kasneje prekinili. Simpatičen izgled dame! iVa;Vec f»f*«f»cf»*c«*efc temu redne solije s Tekme za fcjid blagopokojnega kralfa Aleksandra niso nudile zanimivega športa — Najbrž tudi gmotni uspeh ne bo prevelik Ljubljana, 4 oktobra. Na Prmorju sla bil; u okviru prireditev 7*i kraljev ion d na sporedu dve tekmi \ prvi sta nastopili dve reprezentanc iz zadrege, moštvo prvega razreda proti moštvu druge«-.i razreda kot glavna tekma ie bilo določeno srečanje med Ljubljano m llermesom. Priredi ev ni našla odziva med športnim občinstvom, čeprav je bi'« prav lepa jesenska nedelja, se je zbralo na igrišču kvečjemu dvesto ljudi. Prisostvoval: so precej slabemu nogometu. II. razred : 1. razred 5 : 3 (1 : D Predstavniki drugega razreda so bili ambiciozni Videti je to tudi po odzivu, ker so se vsi do enega pokorili pozivu podse veznega kapetana. dočim je bilo med prvorazredn mi ljudmi precej opravičil. Re zerve so potem le za silo zamašile luknje. V prvem delu igre sta si bila nasprotnika precej enakovredna in p-o docela odprti igri je ostal rezultat povsem ustrezajoč poteku neodločen. V nadaljevanju pa se je igra močno razgibala, drugi razred je prešel v skoro trajno ofenzivo, pričelo je deževati golov. Drugi razred je z večjo odločnostjo. z. bolj povezano igro predvsem pa z večjo voljo zaslužen*) odločil igro v svojo korist Sodil je dobro g. Kos. Ljubljana : 12 ?ross 1:1(1:6) Dočim je Hermes nastopil ne'e kompleten, temveč tudi z na j 110 ve 'š i ni ojačenji, ki še niso upravičena do igri. je p° ravibi Ljubljana svojo drugo garnituro, v kateri so sicer igral1 tudi neki ni novi nr dobljen; igralci Igra je bila pr>eej mrtva m mlačna, bre/ posebnih pr. tenzij Hertr.e-žncu. tembolj je moš'vo razpadlo, t'ko da pod k >nec igre ni bilo že noben: skupnosti več V prvem pol "asu ie priš'a UubljaiM v vodstvo po I-rb^rju. ki ie nrpfv^ril nek n radodarno nrisojeno era:s'ko. H^-me^ na je v drugem oolčosu /enačil po B "dn'k" ki je pfektiv zaključi] uspelo k-Tnbinacij-sko Sodil je dobm g. Pečar. Maribsr : Maribor s : 5 Maribor. 4 oktobra. Na igrišču SK Ra p: da .ie bila popoldne aog i ne Sna tekma v ko-:st fonda pokojnega kralja Alek-andra I. in je v to svrho tukajšnji okrožni odbor LNP nomimra.1 dve enajstorici. k; sto bili sestavljeni iz igralcev vseh mariborskih kiubuv Tekma se je končala neodločeno 5 : 5. Sodil ie g Jančič- Dopoldne je bila na igrišču bivše Svobode v Magdalenskem parku revanžna nogometna tekma med SK Konjice in mariborskimi gasilci. Zmagal so gasilci 2:0 (1 : 0) V Ce2;u Celje. 4. oktobra. Danes p poMne sta bili na Olazri dve tekmi za kraljev fond, katerima je p iso-stvovalo 300 gledalcev. Celje : Jugoslavija 6 : 0 (3 : 0) Moštvo Celja je predvedl) lepe kemb na-cije ter je bilo ves čas ab3olutno v premoči. Jugoslavija je igrala brez vsake volje ter ni mogla biti kos svojemu nasprotniku. Sodil je g. Seitl prav dobro. Olimp : Atletiki 5 : 3 (1 : 1) Obe moštvi sta nastopili v oslabljenih postavah. Atletiki so v drugem polčasu igrali samo z 10 igralci, v prvem polčasu je bila igra izenačena, v drugem pa je bil Ol mp v lahni p-emoči Točno in strogo je sodil g. Veble. V ©stnlžSs krajih Beograd: BSK : Jedinstvo 4 : 3 (2 :2): Jugoslavija . Eas - 4 : 3 (3 : 0). Z»gr,b: Gradjan:kj : Cone~rdia 4 • 0 (2 0) Hašk : I. A razred 7 : 0. Sarajevo Sloga : Hajduk 4 : 0 (2.0) S..šk : S av; ja 2:2 (0:1). Novemu mestu sta imela Gartner in Rozman Kakih 10U m naskoka pred Vaiantom. 150 m pred štirnom. 200 m pred Grumom, a še nekaj za tem pa Kač.č Mislilo se je že. da jo bosta piva dva sama odkurila. a v Višnji gon se je vseh šest spet zedinilo. V nadaljnji vožnji je Kačič popustil, a proti Trebnjemu kjer je prednja četvo-rica vozila še vedno strn eno je izostal še Grum Zavedajoč se težav, ki čakajo dirkače po obratu se ni do Novega mesta nihče pomujal s kakim poskusom pobega in šele nato so bile spuščene v borbo vse razpoložljive sile vsakega posameznika Neprestani sprinti. selai Gartnerjevi se-daj Rozmanovi so si sadili vso pot. Pa le ni šlo nikamor Urni Valant in <»tirn sta bila vedno za hrbtom Ni všrneg-o-skem klancu sta se Gartner in Rozman odtrgala za 150 m pred štirnom m Va'antom. Do Škofljice sta zv:šala razliko skoraj za km. edtične zchtso šeremot Pri Rudniku se je Gartner odtrgal od Rozmana — proti pričakovanju — in je privo-zil v cilj pred njim. Gartner je prevozil progo v času 4:43.20. Rozman v času 4:43.55. tretji je bil Valant 4:49, četrti Štirn 4:49.10. Od juniorjev so se dirkači plasirali takole: 1. Premk Pavel (Sava) 1:59.10. 2. Jesenovec (Sava) 2:01.10, 3. Gregorič (Sava) 2:01.20. 4. štiftar (Sava), \ Ko-kali (Hermes). Po končanih dirkah se je v prostorih gost;lre pri Plankarju vršila razdelitev nagrad. 1. n"vcpi'-ra bo olimpijski dan. Z odlokom ministra za telesno vzgojo je dovoljeno oliinnii«kemu odboru v Beogradu, da lahko priredi 1. novembra t. 1. v vsej drža vi olimpijski dan. Ta dan hodo s sodelovanjem kra-evnih sporinih organizacij zbirali prostovoljne prispevke in prodajali posebne športne znamkp s slikami naših znanih športnikov. Glede na to, je jugoslovensk' nogometni savez izdal okrožnico, v kale ri odreja svojim podrejenim pod-avezom in klubom, da 6taviio vse svoje sile za to. da bo ta sj>ortni dan čim bol] uspel. Denar od zbranih prispevkov =e bo pohabil za pravočasne prip-avp športnikov, ude'e-ženrev olimpijskih tekem. 4&.030 Din je izmaknil pošti Nenavadno spretna tatvina na škofjeloškem kolodvoru Cstal-: nsgcKsetne telesne Dunaj; Prvenstvo V enn i : Hakoah 6 : 0 i : 0). Favontner A C : Lbertus 4 : 2 (2:0), Admira : Raoid 0:0 FC W,en : Austra 2:0 (1 : 0). F. A C : Sportklub 5:0 (3 • 0). Wa;ker : Postsp rt 1:0 (0 0) Praga Prvenstvo Sparla . Viktorija Pl-•;eri 5:0. Klodno • Plzen 4:0, Viktorja Zvknv : Moravska Slavi m 4 : 2 Pr< stejov • Rus.v 5:2. B-ntislava : Slavi ja 1:1. Zide-niee : Nachod 2:1. Rim: Prvenstvo. Tor no : Juvcn^us 1 : 0 Triestina : Napoli 1:1 Luchese : Novara 2 : 1 Mil;ino : Ambros;an/i I : 1 Bologna Lnz;o I : 1. Genova : Sa> ^ierdarena 1 : 1 Ri mi : Alessanaria 1 :0. Fiorentina : Bari i .0. Bukarešta .Mad"ka, 3. oktobra. V četrtek zvečer, ko je avtobus pripeljal p semsko, paketno in denarno pošto na škofjeloški kolodvor in ko so tam pošto zlagali na poštni voz, je ne M tat s čudovito spretnostjo ukradel 45.00) Din poštnega denarja — samih kovancev. Poštni uslužbenci imajo navado, da pustijo v sredini visoke grmade pustnih paketov prazen prostor, kamor potisnejo, nazadnje d narno pošTjatev, da bi bilo bolj varno. Tudi v četrtek so nap avili tako! Pošto sta sp emljala p\smono3a Franc Podobnik in njegov pomočrik Ludvik Pogačni ;. Kr sta p ispela vlaka iz Tržiča in Ljubljane, je odše] Pogačnik z novodošb pošto v škofj0 Loko, na kol"d-voru pa je ostal Pod'b'ik sam. da počaka zadnji vlak, ki odhaja ob 19.58 v Ljubljano. P smonoša. ki ^e bi že sto in sto-•rat r.a kolodvoru, si n; delal skrM, ker pač ni mogel slutiti, d p-eži ni dragrcen tovor na vozu tatinska r ka. Ko se je zi nekaj hip.v okre-il k poštni hišici, se je' moral p-itih-tapiti k v~z-, tat. ki je videl, kako nakladajo p što Neopaženo se j? polastil 22 kg težke vreče s kovanci ta izginil. Ko se je Podobnik spet vrnil k vezu, je po stari navarl z roko potipal, če je vreča na svojem mestu. Ko je ugotovil, da je ni, je bil ves obupan. Tolažil pa se je še nekaj časa z domnevo, da je vrečo njegov pomočni^ skril kam drugam. To upanje pa se je razblinilo v nič, ko se je vrnil pegačnik, ki je zatrdil, da je vrečo ka or običajno porinil v voz. O predrzni tatvini so bile takoj obveščene vse orožniške prstaje, ljubljanska policija in peštna direkcija. Preiskava je b la uvedena z vso vesnestjo in naglico. Včeraj so zaprli pet moških, 0 katerih domnevajo, da bi mogli biti zapleteni v zločin. Ko je bila izvršena zagonetna tatvi a, je bila postaja že skoraj prazna, zločincu pa je pomagala tudi zelo slaba razsvetljava. Tat je pustil vrečo, v kateri je bil papirnat denar, če bi bil odnrsel še to V!ečo, bi bila pošta oškodovana za 17S.OOO Din. M~rda je vreča s papirnatim denarjem ostala zaradi tega, ker na pošli bankovce točmo zapisujejo po številkah in bi jih bilo težko spraviti v promet. tekme v odbojki in bazeni ffHfffl ^c* Lahkoatktslcl sreilsi|ešsl227 Maribor, 4 ok'obra. Na stadionu 2e'ezničarj > se je. vrš i v"e-raj popo'dne in danes dopoldne sredn;e-šolski lahkoatle.tski miting, pn katerem so sode'ova!i lahkoafleti tuka.išnj;b srednjih šol. gimnazije, realke, traovske akademije in učiteljišča. V posameznih skupinah so bili dosežen' naslednji rez"!tati: Tek 60 m: 1) Lončarič (G) 7.6. 2) Smer-du (G) 7.6. Tek 100 m: 1). Smerdu (G) 12.3. 2). Lon-čarič (G) 12.4. Tek 80 m z zaprekami: 1) Smerdu (G) 13 2). Novak (G) 133.3 Tek 1500 m: 1). Šiniderer (R) 4.41. 2) Pukel (R).4.53.3 Štafeta 4 X 10^ m" 1) gimnazija 49. 2) realka 50.08 3) trg akademija Met krogle: 1). Nov.-,k (G) 13-55 2) Fa-ninger (R) 13 18 Met diska- 1). Novak (G) 35.34 2) Fa-ninger (R) 34.52 Met kop ja 1) Gregorič (G) 44 72. 2) Vitez (G) 40-08 Skok v daliin" 'i -kok (G) 5.74. 2) Krivec (R) 5 *' Skok v (G) I 60 2) ^m-derer (i- \Llg a.<.) in Luin k (G ysi i. Skupno stanje točk; lj. Gimnaziia 111. 2) realka 58.o. 3). trg. akad »njja 25.5. 4) ue nitel i: i:šče 12 točk. Ljubljanska sokolska župa ie po uspelih letnih prireditvah, javr.ih nastopih in tek-mah v plavanju priredila sedaj še p*ven stvene tekrne v odbojki, hazeni in koiarki I t kem se je udeležilo lepo število tekmovalcev in tekmovalk, ki pa so bili vsi- iz ljubljanskih sokolskih društev, dočim. j.e okolica kljub prijavam svojih vrst. topot od tekem izosta'a iz neznanih vzrokov Gotovo je. da imajo mestna društva večjo priliko gojiti vse te igre, vendar >je iz. sokolsko vzgojne strani nujno potrebno predvsem za siab e tekmovalce, da prihajajo na sliene tekme, kjer se morejo le- naučiti kaj novega Tako so se torej za prvenstvo ljubljanske župe borile le vrste vseh štirih najmočnejših društev v mestu: Sokola Matice, Tabora in Sokola II ter Šiške. — Tehnično in organizatorno delo tekem je bilo v rokah župnega TO in vaditeljev iz vseh udeleženih društev Moški oddelki (člani in naraščaj) so tekmovali v odbojki in hazeni i,a telovadi"ču ljubljanskega Sokola, ženski (članice in naraščaj) pa na Taboru v odbojki in ko;arki Pri članih so v odbojki nastopile štiri vrste, ki so igrale medseboj vsaka z vsako gi Ljubljana dtična in obiatno 140 km), i po dve igri. v slučaju neodločenega uspe-Start g.avnt skupine, katero so sestavljali ' ha pa *e odločilno tretjo Nad moč no te naši najboljši dirkači Garinet. Valant. Roz- nad vvem' os'alimi zmagata vrsta Ljub-man štirn. Kačič ui Grum. je bil ob 11. Ijanskega Sokola, ki je osvojila skupno 6 uri. nakar ,e s polurnim presledkom sledil točk Drugo mes^o so si po trdi borbi s Ta- borjani priborili člani i/. SKke s 4 točka mi. tretji pa so Taboriam s tremi točkami II ie ostal zadnji brez točke. , Pri moškem naraščaju pa jc vrsta Ljubljanskega Sokola ostala celo zadnja z 2 točkama Tu so župni prvaki naraščainiki Sokola 1. Tabor, ki so d< bili vse igre in 6 točk Z enakim številom točk so kon- . , x ., eaii šiškarji in Sokol II. (po * točke) — I kc'maj vidne močeUe, s katerimi jih odločila je boljša razlika za Šiško na dru- ramo obilno zalagati. Najbolje je, da od-go mesto. j stranimo zatem tudi samca iz akvarija, V hazeni so člani Sokola 1 Tabor po le- I kamor denemo 10 do 15 stebelc mrve. G-P[ osvojili prvenstvo župe Zmagali so | je akvarij izpostavljen sclnčni svetlobi, se stlinah in doma. v mrzlovodnem, zmerno obljudenem akvariju, ki stoji v nezakur-jenem lokalu, ne bo opažati pomanjkanja kisika, kajtj mrzla voda vsebuje več kisika kaker topla. polrg tega pa dihajo ribe, ki jim je kri le za 2 do 3 stopinje toplejša od obdajajoče jih vode, pri nizki toploti zelo počasi. Razumljivo je, da je trup v mrzli vodi precej neokreten in ker rib", stoječe mirno, ne trešijo tele ne toplote, jim popusti tudi tek. v ogretih sobah, kjer ne razvijajo rastline zaradi primanjkujoče svetlobe dovolj kisika, priplavajo ribe na gladino, vdihavoajoče vzduh nad gladino. To velja zlasti za manjše akvarije in priporočljive je, obljuditi jih z ribicami, ki niao odvisne od prostega kisika v vodi. Takih ribic je seve dovolj, žal jih pa 1« redko vidimo v naših akvarijih. V poštev pridejo zlasti veleperki Marcopodus viri-diauratu; in M. cp rcularis. Obe ribi preneseta 8 do 10 stopinj, saj živita na Kitajskem v vodah do 40 vzporednika, kar ustreza v Evropi Španiji, južni Italiji ln severni Grčiji. Prva ima bakreno rdeče, počezne proge, sicer je črno modra, druga je pa rjavo črna s sivo črnimi pegami Hrbtna, podrepna in repna plavut se tem ribam bujno razvijajo v dolge vlečka=t* podaljške. Makropodi so bili prinešeni prvikrat leta 1896. v Pariz, kjer jih j« akvarist Carbonmier uspešno gojil ter jih leta 1871. poslal tudi v Nemčijo. Zelo zanimivo je opazovati parček pr. svatbi in nego iker in mladičev po samou Pomladi se začne svatba in traja v presledkih do hladnejše letne dobe. Prec svatbo si pa napravi samec na gladini penasto gnezdo, obstoječe iz nič kolik« zračnih mehurčkov, ovitih s trpežna sluzasto snovjo. Ko je gnezdo gotovo, privablja samec, odet v krasno haljo, samico pod gnezdo, kjer se ovijata telesi, samica izpusti ikre, ki jih samec takoj pri izstopu oplodi, rkra se dvignejo kvišku, poedine pa pobere ?amec z gobčkom ta vbljuje v gnezdo. To se nekajkrat ponovi, nakar se čuvJtva samca temeljito iz-preobrnejo: doslej oboževana samica n« sme več k gnezdu in čim se le malo približa, jo on spodi s precej robatimi aunki nazaj v goščo, kajti mamica Ima to s:abo lasrtno.it, da jč lastne ikre in ji mladiči izvrstno teknejo. Ko vidimo gnezdo z ikrami, odstranimo samico takoj iz akvarija, da olajšamo samcu nego gnezda. V preteku enega do poldrugega dneva so mladiči razviti, gnezdo postane živo od migljajočih repč-kov. čim se pogrezne kak mladič k dnu, ali pa, če se oddaljuje od gnezda, ga samec, noseč ga v gobčku, takoj vrne gnezdu. Po dveh do treh dneh se pa mehurčki polagoma zrgube, mladiči odplavajo, ko so absorbirali redilni mešiček, s trebuhom za kruhom in love za naše oko nevidne ali mo- IC^Iesarsks di« b. u l_jubijana. 4. oktobra. Danes je kolesarsko uruitvo »Sava, pod vodstvom izkušenega športnika g Batjela priredilo uspele kuiesaioke d.ike, in sicer giavno na progi Ljubljana - Novo mesto in obiatno ,0111 tei juniorske na pio- start jun.orjev Katerih je bilo prav lepo število Tudi vreme je oilo dirkačem naklonjeno ter je privabilo precej gledalcev S' ko| Označena proga je. kakor znano, ena naših oajbo.j težavnih, saj .ma do Novega mesta razen višn^egoiskin klancev še več manjših a nudih vzponov posebno od Novega mesta proti Ljubljani Razen mari-oorskega Rozmana ki >e pivič včeraj vozil to progo so vsi drug. konkurenti na tpkf Ležave oili Kolikoi toiiko pripravljeni Nepripravljen za to dirko in popolno-! na izven trenir.sra je bil Jule Ksč^č kai 'p ;e onazilo t ."k-" nn prv-^Ti v Si c"or-l skem klancu. Na vrhu tega vzpona proti Tudi pri članicah si je v odbojki premočno osvojila prvo mesto vrsta Ljubi'an-skega Sokola (6 točk) pred Sokolon II (4 točke) in Sokolom I Tabor (2 točki) Tu so ostale /adnje in brez točke članice iz Šiike Še enkrat ie bila zmagovita vrsta Lwhlianskega Sokola, in to pri ženskem naraščaju kjer so si osvojile 4 točke pred Taboria"i. ki so drugi (3 točke) in Sokolom II ki je -a tretjem mesti- / > toč-' e jim ie nudila, ko je gospa Milica Bančeva včeraj, v soboto popoldne, priredila v svoji krasni vil, v Cavtatu čajanko na čast ladv Aberdeenovi. Na čajanko so seveda bila povabljene vse delegatke, ki so se v Cavtat popeljale z avtomobili in avtobusi. Popoldan je mnjil v najlepšem razjx>loženju. Včeraj je bila za novo predsednieo mednarodne ženske zveze izvoljena gospa Po1-Boelova. dočim ostane ladv Aberdeenova zaradi velikih za-dug do-mrtna rastna pred: sednica. Obe izvolitvi sta bili soglasni. Boe. lova se je v nemščini zahvaMla za počastitev. V zadnjih dneh se je zvrstilo več su iainih predavanj. Med njimi ie bilo ugotov; Ijeno, da je treba v K v ropi zdraditi še 12 milijonov malih stanovani, če se hoče re-š:ti stanovanjsko vprašanje. — Današnja nedelja je bila namenjena ogledovanju me= sta in okolice. Zlarin je majhen otok pred Sibenikooi. Skalnat jc in pust — goli sivi Kras z nekaj dehtečega smilja in kovilja. materine dušice in kuša. Nad njim ažurno, modro nebo, žarko sonce, okrog njega morje, bistro, kristalno, valčki, ki se igrajo in ga božajo. V morskih globinah rasto korale, rdeče in trde, Dajnovejši ponos naše obrti. Dovolj barve in poezije, dovolj slanega, vlažnega vetra, ki boža. dovolj dišav, dovolj lepote, da fantazija ustvari pravljico o Ko-ralski princesi, ki s svojo lepoto zapeljuje ribiče v neznane tuje daljnje dežele, da 6e nikoli več ne vrnejo. Vse je originalno, običaji in življenje, pokrajina in skromni domovi z voltami portuni in skodiči. In vendar je tu doma siromaštvo, kakor malokje. Ce pazljive j še opa/ujete življenje otoča-nov. boste kmalu zapazili, da je na otoku čudno malo moških, da je to skoraj izključno otok žensk. Zlarin ima 1500 prebivalcev, a od teh je komaj poldruga stotina mož. z vsemi uradnimi osebami, financo in orožni-štvom. Moških domačinov sploh ni. razen starcev in otrok. Vsi «o šli za delom v daljnje tuje kraje, ker jih rodna gruda ne more hraniti. Naša bogata in plodna domovina nima dovolj kruha r.a svoje sinove, oni odhajajo kljub bogatim žrtvam. Bolezen našega časa. Selijo sc. Brez vizumov in potnih listov, pogostokrat kot žrtve dobička željnih aeentov. 7,one ostajajo same. obdelujejo trto in suho rdečo zemljo, same lovijo ribe. prenašajo tovore na lastnih glavah, da se šibijo njih tenke noge in vitke postave. Same ostanejo, da varujejo v potu lastnega obraza domače ognjišče, rodno hišo in čast rodbine. Dekleta se ponavadi poroče že s 15 ali 16 letom. Z možem žive le nekaj mesecev, redkokdaj leto ali dve. Nato mož odide. Trpek je ta odhod in vendar se ne prelije niti ena solza. ?.ena ostane ponosna, samozavestna s težkimi dolžnostmi, Živi v spominih, ki vzklijejo od časa do časa bolj živo. ko ladja prinese pi?mo ali celo denar. Življenjska borba s soncem in burjo, s skalo in neplodno zemljo jim zariše v obraz že zgodaj ostre poteze, a njihov pogled je kljub temu bister in veder. Nič potlačenega, nič fe silo pridušenega ne odseva z njihovega temnega in zagorelega obraza. Pri pogledu nanje ti vstane v duši podoba premnoge naše žene. ki ji odseva z obraza sled zatajevanega trpljenja — kljub temu. da živi vse življenje ob strani moža in gospodarja — ali morda prav zato? Zlarin ni izjema. Takih ženskih vasi imate po Dalmaciji vse polno, kjer vedno živi veliko zvestih Penelop. ki desetletja čakajo na svoje može. ki se vrnejo izmučeni in veli — samo da jim žena za t i sne oči in jih položi v domačo zemljo. Življenjska vsebina teh žen je delo. samo delo. ne zase. nego za otroke, za rodbino, za čast rodbine. Zakonsko življenje jim je le kratka epizoda, ki se pri nekaterih ponovi o