186. itev. Pavi&inl Irank« v drSavl SHS. V Llubllani, v nedello 15. avgusta 1120. (|fv Posamezna Itev. 1 krono. Leto IV. Izhaja rasen poncSeEJka ta dneva po prašniku «tak den opekan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankiraii in podpisati, sicer se jili ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1"20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilu popust. disišto Jugesiov. secifsSno - demeMin« stranko, Telefonska st. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto I\ 240, na pol leto K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, ta ostalo tujino in Amerika K 860. Reklamacije za \iBt so poštnine proste. Opravnšštvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica st.61., Učiteljska Uckarna. ms Pozdravljeni, ki Drihaiate na Dan vonode« v belo Liubliano! Dan svobode, ne svobode, marveč dan manjfestaciie proletariiata. ki z vso, svoio dušo hreoeni no kulturnem napredku našega naroda, človeštva, on si potom nieea pribori pravo svobodo, v kateri edino le srečna bodočnost človeštva. Pozdravlieni vsi ki ste prisodi s severa in iuea. z zahoda in vzhoda Jugoslaviie. da proslavite dan »Svobode« in si podaste ob tej pritoki mke. »Dan Svoboden bodi dan zbli-‘®nia. dan zedinienia. dan okrepitve uroietaiiiata. »Dan Svobode« bodi Posvečen tel ideii: zavedaimo se vsi svoie dolžnosti in spomlniaitoo se gesla. ki ca nam ie zaklical Markss Proletarci vseh dežel, združite se! Ni med nami razlike v enem: Vsi hočemo svobodo, vsi hočemo napredek, vsi srečo trpečemu človeštvu' v temu smo edini, to ie vez. ki nas druži in nas mora združiti, ker le krepkemu nrioada bodočnost. In bodočnost liudstva le hočemo, cili imamo isti. tore! naoreil Podai-mo si bratske roke. oodalmo iih oa tudi vsem. ki so z nami ene duše. enega srca! Podaimo si roke in naprei! Tak vam pozdrav mili gostie. bratie in sestre! Dan svobode! Dan proletariiata! I Pozdrav! Politične stranke v ItaliiL Arbciterzcitung poroča Iz Rima z dne 5* avgusta: Dan 1. avgusta Je za Italijo usodni dan, ker uvaja olicljelno konec one politične amešnjave, ki Jo Imenujejo transformizem. 2 zmago Icvice nad dcsnico, ki sc ie izvršila leta 1876, ne na podlagi parlamentarnih novih volitev, marveč s teni, da so osehe prestopale iz ene stranke v drugo so se v Italiji takorekoS pričele zabrisavatl meje med posameznimi strankami, kar Je za tujca Jako neprijetno, ker se zaraditega težko orljentira v političnem življenju dežele. To zabrisanje karakterističnih znakov posameznih strank, ki se komaj še razločujejo po čem drugem kakor po ministerijalizniu ln antiininisterijalizmu. Je doseglo svoj vrhunec v prejšnjem Giolittijevem ministrstvu, v katerem pravzaprav sploh ni bito več strank, marveč le znamenita »Unani-MHa piu una«, ministerijalna masa, ki ie asimilirala vse stranke razen socijalistov. In prav pod fliolittijem se ta situacija zopet končava. Ze sistem volitev po listah !e Postavil stranke v ospredje in s tem odtegnil osebam, ki so izven strank, možnost, Že imajo osebno tudi mnogo pristašev, da ti se opirali na volilstvo. Danes je potrebno, ker se osnavliajo stalne parlamentarne komisje v zmislu proporcijonalnega zastopstva strank, da Je vsak poslanec pripadnik te ali one oficijelne političe stranke In ne more več biti del mase, s katero se mora vlada ob vsakem odločilnem glasovanju pogajati. Tudi prej so Imeli v Italiji stalne zbornične odbore, takoimenovane »ufficil«, ki 80 1°, P,r,e’ posve‘ovall o zakonih, peticijah premogih M., toda bili so izsrečkani ter so predstavljali le nepopolno sliko parlamenta. Današnje stalne komisije, ki jih je devet (proti dvajsetinm v Franciji In dvaindvajsetimi v Zedin}. državah), se sestavno iz posameznih strank, katerih vsaka ma pravico poslati na dvajset poslancev Po enega člana v komisijo. jeglavci, osemnajst glav In osemiiaist prepričanj. Obvezna uvedba strank v zbornici bo vplivala tudi na volivne množice: tam, kjer jih ni bilo, v nekierlkalnem meščanskem taboru bodo morale nastati stranke. V stalnih komisijah bodo imeli soeija-listi v vsaki komisiji pa osem članov, klerikalci pet, liberalni demokrati Štiri, radikalci tri, obnoviteljl dva ter liberalci, reformisti in republikanci po enega. Socija-Ilsti s klerikalci imajo trinajst glasov, torej večino, ker šteje vsaka komisija 25 članov; tudi v plenumu imata obe stranki (254 poslancev) absolutno večino, ker Je osem poslancev umrlo in šteje zbornies sedaj 500 članov. Toda klerikalci so zvesti Oiolittiju ter groze z odpadom samo tedaj, če se sprejme v zbornici načrt o ločitvi zakona. V tem vprašanju ne morejo popustiti, da ne bi se mu izneverili. Ze sedaj imajo po cerkvih sestanke, ki so napol verski napol ljudski shodi, pri katerih kličejo božjo pomoč, da preprečijo zločinski zakon. Klerikalci razlagajo stvar tako, kakor bi bila ločitev zakona obvezna in ia-natizirajo žene s tem. Od slučaja je odvisno, če bo Giolitti še z enkratno odgo-ditvijo tega načrta premagal situacijo ali pa razpustil zbornico. Poostritvi položaja bi se izognili le na ta način, če socialist) v tein primeru glasujejo za kabinet ali pa če izjavi ministrstvo, da ne pripisuje glasovanju političnega pomena, kar bi bistveno omililo krvdo vlade proti klerikalcem. Frederic Zalaznik: Amerika. (Dalje.) LISTEK. Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) , Rouletabille je pregledal vse. pre-leknil vse. Plezal je po kolenih ter ogledaval zamazane kvadrate po •- ®zi. Oče Jakob je nadaljeval: O. našli ne bodete ničesar, n J,1. £°spod. Tudi oni niso ničesar Jv! * n se^ ** preumazano ... Jh/fj tu> Ne dovo- nS; 7 Pomijemo tla... toda usod-k? »ne,sem temeljito vse osnažil, ‘ • in če bi bil hodil črevifm v sv°ji!l »hribovskih Pustil h i.1 gotovo videli; saj je sobi! sledov v gospodičini ^ouletabille je vstal ter vprašal: krat? v, i’.ste veZo zadnii ll JLD« »c oeded ostro v Jakoba. 'dan ni, r se’!1 že re'Kel* ravno tn te šnr.i? • Polšestiti- Gospodična se ehaiala s svoiim očetom meri Tako spoznamo končno oilcijelno razvrstitev strank v Italiji, ki je ni bilo že od Dcpresina. Pri vsem tem pa tudi ne manjka presenečenj. Da Je ollcijelna socijallstlčna stranka štela po smrti sodruga Bettija nad 155 mandatov, je bilo znano, enako velikost klerikalne stranke, ki je imela 99 poslancev. »Liberalna demokracija« je štela 87 članov. Da jo označimo, povejmo, da so tej irakciji pripadati Goilittl, Orlando in Luz-zati; to je nekaka napredna stranka. Tretja najmočnejša stranka je radikalna, ki je kljub silnim premembam v Italiji med najbolj trdnimi; sedaj ima 57 mandatov. Precej močna je tudi liberalna stranka, ki bi Jo v drugih državah imenovali konservativno, dočlm pomeni v Italiji protiklerikalno ali vsa’ neklerikalno stranko. Tukaj je združenih okolo Salandre 23 resnih mož. Kurijozum strank pa je skupina »obnovl-teljcv«, nekdanjih vojnih zvezarjev, ki so večinoma med vojno lepo doma ostali in delali kupčije. Ta skupina šteje 33 članov, med njimi tri prejšnje socijaliste: Susi, Drago In Zerboglio, dalje trgovec De Viti de Marco in krščanski sindikalist Ciriani. Zelo se je skrčla skupina reformistov, ki šteje Ie 18 poslancev. Tej stranki so odmrli trije člani: Bisolatti, De Felice in Pijjna-tarl, trije so prestopili k frakciji sobncvitc-Ilev«, dva (Oiulistti in Saiibulli) k »mešani skupini«. Končno imamo še kot zgodovinski ostanek deset pravcatih republikancev, ki potrpežljivo čakajo na republiko, ki jo pričakujejo od vsakega puča v Romanii! ali Markah, od katerih je bil zadnji v Jakimi kot člen te verige, ki zbuja v njih upanje. Zanimiva je tudi skupina divjakov, ki 5o imenujejo tukaj »meščansko skupino«. In je v resnici prav zmešana. V njej je Nitti, ki Je prej pripadal radikalcem, potem nuncij Nasi, nekdanji minister Artur Labriola, nekdaj sodrug, potem sindikalist, prejšnN reformist, potem vojni zvezar Salveminl, sedanji državni tajnik za vojno Lanza dl Stabin, kratko, pravi konservativci ln svo- tem n red večerio. v parku. Večerjala sta potem v laboratoriju. Ko ie prišel preiskovalni sodnik naslednjega dne. ie lahko videl vse stopinje po tleh. kakor bi bile risane s črnilom po papiriu... In vendar, ni zapazil nobenih posebnih stooini. ne v laboratoriju še mani v veži ki ie bila snažna ko nov denar... In ker so stopinis pod oknom zunal. ie moral oač nasilnež predreti strop v Rumeni sobi. prelezli skoz podstlčš-ie. SDlaziti se skoz streho ter ootem skočiti do! ravno pod vežno akno.. Toda. nobene luknie ni v stropu v Rumeni sobi. nobene v moiem podstrešju! ,., Vidite, da ne vemo ničesar... pa prav ničesar!... in. pri moii veri. tudi ne bomo nikdar izvedeli! .. To ie hudičev misterii! Rouletabille se vrže naenkrat na kolena, skorai ored vrati v kopalno sobo. ter ooazuie nekai precei časa. — No. kai ie. ga vprašam, ko se ie dvignil. — O. nič važnega; kapljica krvi. Reporter se obrne proti očetu Jakobu. V ostrem kontrastu z belimi so ameriški zamorci, ki so potomci za-suž-nienih Afrikancev. Desetina ameriškega Prebivalstva ie sedai zamorska. dočim ie bila nred sto leti patina. S tem ni rečeno, da zamorci izumirata. ker so se faktično podvojili od leta 1863. ko so bili oproščeni suženjstva, ampak naval belih liudi iz Evrooe ie bil toliko večii. Po večjem živiio zamorci oo lužnih državah. ker iim severna klima ne ueaia vsled mraza in tam navadno izumirajo. Štiri petine zamorcev ie nase-lienih v takozvanem »Black Belt« (črni pas), ki se razteza med državama Virginia in Texas. kier so zamorci v veliki večini nad belimi: v marsikaterih kralih od Šest do deset na enega belega. Kier so beli v kaki manišini, tam se seveda civilizacija dvaisetci?a stoletia ne razviia tako nasflo. Zločinstvo in revščina ie med zamorci veliko boli razvita, kakor pa med belimi in nalmani polovica zamorcev živi v slabih razmerah ki so v niih cčeli seveda še v sorazmerju z niih ideali. Statistika dokazuie. da so smrtni slučaii med zamorci za sto od sto višii kakor f med belimi, ki žive v isti naselbi-' ni. To liaiveč iz vzroka, ker svoie ■ svobode ne razumeio pravilno in si razlaeaio prostost po afriškem na-| činu. ki seveda ne odeovaria civili-zaciii Amerike. Bela in črna rasa se ‘ ie v oočetku zelo mešala in danes ie že skorai tretiina ali celo polovica črncev več ali mani mešana z belo krvlo. Takoi po osvoboditvi so dobili črnci volilno oravico. a to ni bilo v korist lužnih držav, ker so iih vsled niih nevednosti oodkuoovali niih voditelii. ki so vodili iužne države v ekonomsko propast. Vsled tetra ie bila zamorcem analfabetom odvzeta za dobo neiindvatset let volilna pravica. Tudi šolanie se ie med niimi zelo slsho obneslo in se ie marsikateri misiionar v teh kraiih prepričal, da bo to zelo dole proces. ker ie veliki večini zamorcem Še nailiubše »naravno« žlvlienie. Belega človeka seveda ne bodo tako hitro dosegli v nieeovih zmožnostih ker lobania človeka, ki ie bil zasužnlen tisočlctia. ne more doseči belca, čigar možgani so posvečeni kulturnemu delu kolikor daleč sega zgodovina. KUub temu pa so med niimi zelo častne izletne: tako na primor imaio svoie univerze, vse-učiliščtie profesoric, zdravnike, pri vciakih so visoki oficiriii ln tudi v civilnem živlieniu dosežeio orecei visoike stounfe -- tako da kaže povsem da ima!o svok) prlhodnio dobo. Po ameriški revolucili in skorai do čel fcea desetletia v devetnai-stem stoletiu ie bilo nriselievanie iz Evrone zelo pičlo. V teli šestdesetih letih se ie ta pisana masa kolo-niialcev pridno pretvariala v en narod. V daliniem zahodu kakor vzhodu se ie ooiavlial karakteristični ameriški tip. Za to dobo na se ie pričelo zopet naselievanie in le privedlo nazai staro periodo osemnaisteea sio'eHa Prvi naivečii val so tvorili Irci. katerih se ie priselilo v Ameriko skorai 4 in pol miliiona — torei več. kakor šteie danes Irska sama prebivalcev. Te ie prhrnala v Ameriko lakota in rebelioni v domovini. Ker so vzrastli v zelo slabih cosoodar-skili razmerah, ie bil niih davni posel kramo in lonata. Dela na kmeti-iah v splošnem ne poznalo: napravili pa so prccei železnic. Varčnosti ne ooznaio. zato so v ameriških ubožnicah naištevilneii. Nasprotno na sc pokaže pri v Ameriki roienih otrocih Ircev, koliko dobrega duševnetra materiiala ie bilo zamorleneera v Evropi, samo ker iim ni bila dana prilika da se povzpno kvišku. Odli- — Ali ie bilo okno odprto takrat, ko ste začeli pomivati tla v labora-toriiu in v veži ? — Ne. srospod. bilo ie zaprto, šele ko sem vse osnažil. sem nažeal v laboratoriiu za gospoda odie. in k(i£ sem nažisral s časopisi, se le precei kadilo. Odprl sem zato okna v laboratoriiu in v veži. da ie bil nrepili. ter sem potem odšel. .. Ko sem Dri-šel nazai v naviloa- ie bilo okno že zaprto, gospod in gospodična sta bila že pri delu v laboratoriiu. — Ko sta se vrnila, ie brez dvoma zaorl okno zosood ali pa gospodična? — Brez dvoma. * i — Niste vprašali? , ; — Ne! ' ' ; ' ': Ko ie skrbno pregledal kopalno sobo in stonniice na podstrešiu. ie Rouletabille vstopil v laboratorij; za nas se sploh ni več brigal. Priznam. da sem mu lia sledil precei razburien. O. R. Darzac ie opazoval le Pouletabilla... Moi poded pa ie r.aiprei iskal vrata v Rumeno sobo. Zaprta so bila. ali bolie rečeno na- sloniena proti laboratoriiu. videl sem namreč takoi. da so neporabna. napol polomliena... strla iih ie moč onih. ki so v usodnem trenutku navalili name... J Mol mladi priiateli ie pregledoval vse leno po vrsti. Onazoval ie sedai orostor. kier smo se nahaia-li.. Bol ie obširen in dobro raz-svetlen. Dvoie velikih, širokih oken. zavarovanih z železiem le dovaialo svetlobo s prostranega nolia. Za poljem temen gozd. Divcn razgled po vsei dolini, no ravnini, lia do velikega mesta, ki se mora videti tam doli. prav pri kraiu ob solčnih dneh. Toda danes ie oo zemlii samo blato, na nebu saie... in v lei sobi kri... Ob eni strani laboratorija ie za-vzemal ves prostor širok kamin s kotlički in pečicami za razne kemične poizkuse. Resorte. fizikalični in-slnunenti. skorai povsod. Mize preoblečene s stekleničkami, s napirii. s sešiti;i. električen stroi... galva-nične bateiiie... aparat o katerem mi ic pravil g. Darzac. da oonazo-ruie z niim nrolcsor Slaugerson raz- kuielo se kot dobri advokati, žurna-listi. učitelii. igralci, lavni uradniki ter v splošnem v eksekutivnih poslih. ker razumeio ravnati z masami. A kliub vsemu temu so nekatera severna mesta pod irsko kontrolo dobila slabo ime vsled podkupovanin in enakih modernih korupcii. Po nemški politični reakciii v letu 1848 so se pričeli Nemci trumoma seliti v Ameriko. V 25 letih se ie za stalno nastanilo tam kakih sedem miliionov Nemcev, tako da ni pretirano. če se trdi. da ie četrtina ameriškega naroda nemškega pokolenla. Kot dobri ekonomisti so storili Nemci zelo veliko za Ameriko. Naučili so ameriškega soseda izvrstnega no-liedelstva. v vseh mehaničnih obrtih so prekašali druge ter so veliko pripomogli k ameriškemu tovarništvu. Pričeli 90 kuhati nivo uvalati gimnastiko godbo itd., n želia ustanoviti iz Zednienili držav »Novo Ncm-čiio* ie seveda s padcem kaizeriz-ma tudi padla. Dvaisetletna propaganda v tei smeri ie imela urccei uspeha ali v Ameriki roleni Nemci so sc do malega vsi pokazali loialni. Pismo iz Zagreba. Zagreb, dne 9. avgusta 1920. Sodruge v Sloveniji bo gotovo zaui-nialo, ako na kratko popiSem razmere, ki so zavladale v zadnjem času pri nas v Zagrebu v delavskem pokretu. Situacija že pred kongresom v Vukovaru Hi' liir.t prav razveseljiva. Komunistični kongres v Vukovaru, kjer so se komunisti, kakor znano, cepili na dvoje, pa Je na Hrvat-skeni in Slavoniji provzročll tak kaos, da Je socijnlističnl vodnjak pri nas sedaj do> dobra zastrupljen. Na Vukovarskem kongresu je ekstremni del komunistov z večino delegatov, ki so v veliki mer! zastopali sami sebe, sprejel v program tudi določila, po katerih se morajo strokovne organizacije proglasiti kot komunistične, tako, da bi strokovne organizacije tvorne hrbtišče in iinancijalni vir komunistom. Del delegatov, ki ga je delavstvo poslalo na kongres, in se zaradi praktične iz-kuSnje z delom v strokovnih organizacijah1 in v delavskem pokretu sploh, ni mogcT strinjati s projektiranimi eksperimenti, ln se je sklepom umetno večine uprl. Da se je ta del delegatov upal upreti, ie bilo umljivo, ker so bili to večinoma element} f» delavskih krogov, dočim Jo, kakor 2e rečeno, umetna večina obstojala iz profesorjev, dijakov in nekaj drugih intelektualcev ter njih priveskov, ki so sc socijalizma lotili Sele v novejši dobi, ko se je delavskf pokret ojačil. Dokler je bil delavski soct-jalistlčni pokret majhen, jih ni bilo. Eni, ki se na Vukovarskem kongresu niso strinjali s hlpcrkoniunizmom raznih Simo Markovičev, so bili proglašeni za centrumaše. Delavstvo v strokovnih organizacijah', v svojem zdravem Instinktu odklanja prc- Jcraianie snovi potom solčne svetlobe. i. t. d— In ob stenah omare. lesene irt steklene, polne blestečih mikroskopov. različnih fotografičnih aparatov. neverjetna množica kristalov.. Rouletabille se ie vrtil okoli kamina. S prstom ie brskal po kotlič-. kih ... Naenkrat sc zravna s koscem uaool obžsancga oaplria v ro ki... Pride k nam k oknu ter reče S — Spravite tole. gospod Darzac^ Nagnil sem se nad osmolenim pa« nirokom. ki ga ie vzel o. Darzao Rouletabillu iz rok. čital sem razločno besede, ki so se še videle: presbiterii--------------izgubil mče- sar — __ — lepoti niti v----------------11* svoii buinesti. . In snodai: 23. oktobra. ?,c vdrugič sem srečal iste brezmiselne besede in v drugič sem imel priliko videti, da vplivalo na orofe-sovin Sorbonne ko strela z lasnega. Prva skrb ga. Dar/aca le bila. da ic noe!edal kie ie oče Jakob. 1 oda ta nas ni videl, imel ie opraviti nri drugem okuu... Tctkii ie odml za- Stev. m ,vračanje kozolcev po Simo Markovičevih vzorcih. Vsaka »drobtinica« pridobljena potom strokovnih organizacij ima za delavstva Večjo vrednost, kakor naj bujnejši in naj-fantastičuejši načrt najbolj učenih srbskih profesorjev in dijakov ter njihovih eksponentov po pokrajinah, ki se poslužujejo natančno klerikalnega načina agitacije. Klerikalci, kakor znano, obliubujejo plačilo delavcem za vse njihovo trpljenje v življenju na »onem svetu«, agitatorji Sime Markovičeve vrste oa pravijo, da bodo delavci živeli šele takrat, ko bo irvedena revolucija in pride v veljavo diktatura proleta. Tijata. Pri tem Simo Markovič seveda no misli na to, da bo vršil diktaturo on — Simo Markovič in nekaj njegovih trabantov. Kako bo proletarljat preživel dobo do diktature, to Sima Markoviča nič ne briga, tudi to ne, kako se bo ta proletarljat v ss-danjem razkraialnem procesu, ki ga pospešuje baš Simo Markovič, usposobil za diktaturo. Sima Markovič je bil tisti, ki je kar na svojo lastno pest Izrekel nad cent ruma S! svo) anatema. Jih ekskomuniral In končno po srednjeveški papeški navadi proklel. Ali ti cetrumaši stoje na čelu strokovnih organizacij In tudi na čelu strankinega pokreta komunistov na Hrvatskem te v Slavoniji. Kako se ta boj vrti, dokazuje najboll ljudski shod, ki ste ga v Vašem listu že na kratko omenili. Shod so za nedeljo dne 8. avgusta napovedali centrumaši. Mali rdeči lepaki so oznanjali, da se vrši ljudski shod ob 10. url dopoldne v »Hellos«-klmt. Na dnevnem redu Je bi! protest proti reakciji v Jugoslaviji. Kot govorniki so blil na lepakih označeni dr. Radojevič, Delič In Rudolf Golouh te Ljubljane. V splošnem |e bila vsebina lepakov, ki so lih tudi delUl med pasante, kakor Je to v Zagrebu navada, zelo pestra. Shod se pa ni ujemal z računi ekstremnih komunistov ali kakor Jim tukaj v Zagrebu pravimo »čistih«. Zato Je neki likvidacijski odbor, ki mu Je na čelu GJuro CvlJIČ. mimogrede povedano, reflektant na poglavarsko mesto v proletarskem pokrctu, izdal protilepake. Ta likvidacijski odbor, ki menda sam ne ve, kako in kaj bi likvidiral, Je svoje lepake bete barve dal enostavno nalepiti na rdeče lepake komunistov centrumašev. Bili so tl lepaki pisani z roko in pomnoženi na kakem aparatu. Vsebina teh ročno pisanih lepakov Je zbudila splošno pozornost po Zagrebu radi psovk, s katerimi se Je odlikoval likvidacijski odbor čistih proti cen-trumašem. Kukavice, lopovi, deserteri, Iz-dajlce itd., poziv proletarljatu na obračun ln končno »smrt Izdajicama*. Vse se le vrstno v takem tonn. Skratka, blil so to lepaki ostudne vsebine, zbujajoči najnlžja Instinkte, pozivajoč na direktno pobojstvo ln nbojstvo. V naiem Zagrebu, kjer politične strasti dostikrat prevladujejo pamet, takega tona bi takega surovaštva Se nismo doživeli. Razumljivo le, da učinek take agitacije ni Izostal V »Helios«-kinu se je nabralo občinstva, da je bila velika dvorana »r pravem pomenit besede natrpana. V ospredju, okolo govorniškega prostora Je bfio opaziti, da se zbirajo večinoma doso-daj nepoznani mladi ljudje, med katerimi le bilo očlvldno mnogo temnih elementov, ki smatrajo, da J« vrhunec modrosti ras-bljanje na levo ali desno In kjerkoli. Pripomniti Je treba, da so bili med temi elementi zastopani tudi številni frankovcl In pristaši Radiča. Ti In še nekaj notoričnih postopačev ter potepuhov so tvorili dobrodošlo gardo Cvijiču in njegovi družbi. 2% ob otvoritvi shoda Je bil nemir. Tu te tam so se čull tudi žvižgi med ogovorom sodT. Brudnjaka. Ko pa je nastopil centrumal Delič kot govornik, je vpitje, žvižganje In splošen hrušč tako stopnjeval, da DellC sploh ni prišel do besede, te ob pojavu Radoševiča pa ni ostalo več pri kričanju te psovanju kakor v žganjarskl beznici, temveč so nahujskane!, ki so okupirati Sprednje prostore, kakor na dano znamo-Uje z brahijalno silo navalili na vse, kar —HHW............UH — ročenec svoio listnico ter spravil papirček. tresel se ie do vsem životu ter zavzdihnil: Moi Boel Med tem časom le že splezal Rouletabille na kamin. Oprt na opeko pečice le oeledoval oazliivo dimnik. ki se le zoževal nrotl yrhu ter t)il Petdeset centimetrov nad nieeo-vo glavo zaprt z železnimi, vzidanimi Ploščami. skoz katere so vodile samo tri nribližno do netnafst centimetrov Stroke cevi. Z enim skokom te bil zopet v laboratoriju : — Nem otroče te priti tu sJooz ta-'di če bi to samo noiskusiL bi ležalo vse železie že davno na tleh. Nel Ne! Na to stran ne bomo Iskali... Rouletabille ie na to pregledal pohištvo. rxlpiral omare, pretipal obe okni ter iziavif. da sta dobro zamreženi. skoz okna ni Sel nihče. Pri drugem oknu dobi očeta Jakoba, ki le gledal skoz okno. — No. oče Jakob, kal gledate tako nepremično? — Gledam onega policista, ki ne Preneha hoditi okrog ribnika... Zo- se Je nahajalo na govorniškem prostoru. Polog krika in vika ter vsesplošne zmešnjave in psovanja se Je razvil splošen pretep. Kot orožje pri pretepu so v velikanskem kaosu služile palice, železna godbena stojala za note, noži ln bokset ji! 11 Hudo tepeni so bili vsi, v prvi vrsti pa centrumaši Brudnjak, Bornemlsa ln dr. Radoše-vič. Po vseh pretepaških pravilih pa Je bn tepen tudi policijski uradntk, ki je bil navzoč kot vladni zastopnik; temu so kot nameček raztrgali tudi obleko. Najhuje jo le skupil centrtimaš Delič. Temu je bila na pršili prizadeta z nožem velika opasna rana; neki drugi junak pretepa pa ga Je udaril z bokserjem po glavi, da ga Je kri oblila, na kar so ga odpeljali domov. Rudolfa Oolouha v Zagrebu ta dan ni bilo. Po splošni zmešnjavi in poboju Je Gjuro Cvijič skušal spričo Izdanih letakov, pozivajoč na »obračun« dopovedovati, da napad ni bil organiziran. Razume se, da to, kar Je zatrjeval, niti sam ni verjel, teinmanj so mu verjeli drugi. Na nesrečo teh ljudi, ki so očlvldno pozabili na človeško pamet, ie policijski komisar nekaj teh razširjevalcev Sima Markovičevih naukov z nožmi ln bokserjl poznal. Posledica tega bo, da bo »Novi Svle« In vaš ljubljanski »Rdeči Prapor« imel priliko zopet tarnati nad »uapšenlmb najidealnejšimi pristaši. Pinale shoda Je bil, da Js stopila v akcijo policija te da bodo sledili — zapori! Nekako pred štlrimt meseci so komunisti napeli vse sile, da so bili baš dr. Ra-došcvlč, Bornemisa, Brudnjak, Delič ta drugi Izvoljeni v občinski zastop zagreh-šld. Delič Je bil določen celo za župana mesta Zagreba. Poleg velikega napora so žrtvovali tudi veliko denarnih sredstev. In danes, po kratkih štirih mesecih one ljudi, o katerih so takrat peli, da so »Junaki pro-letera«, skorajda masakrlrajo. Konfuznejše slike pri nas v Zagrebu v delavskem gibanju, v katerem sl prlsva-lajo diktaturo ne proletariata, ampak nad proletarljatom razni Sime Markoviči, ki se že več tednov mudi v Zagrebu, s! ni misliti Kakšen vpliv bo Imelo divjanje eksponenta Cvljiča v Belgradu na organizacija zlasti strokovne, vam sporočim v prihodnjem pismu. Smatram namreč za umestno, da Je delavstvo v Sloveniji o tukajšnjih dogodkih poučeno, zakaj obžalovanja vredno bi bilo, če bi ono po komunističnem receptu zagrebaškem pričelo v veselje bur-žoazlje ugajati taka barbarstva kakor Jih uganjajo drug proti drugemu komunisti ▼ Zagrebu. Do takrat pa pozdravllenil — Kov. Politični pregled. -f C eh oslo vaški minister dr. Be- neS je v četrtek dne 12. t. m. odpotoval v Belgrad. + Ruski pogoji za sklenitev miru s Poljsko. Ruski delegat v Londonu Kamenjev Je sporočil angleški vladi te-le premirne in mirovne pogoje, o katerih se bo razpravljalo na konferenci v Minsku. 1. Število poljske vojske se zniža na 50.000 mož, a število vojakov pri poveljništvih in upravnih uradih na 10.000 mož; 2. demobilizacija se Izvrši tekom enega meseca; 3. Vse orožje, razen onega, kj rabi za znižano število vojske, se bo moralo izročiti sovjetski Rusiji; 4. vse vojne obrti ustavijo svole delovanje: 5. ne vojaštvo ne vojni materija! se ne bosta smela odvažati v inozemstvo; 6. Rusiji se bodo dovolile olajšave za trgovinski promet proti Baltiškemu morju in od Baltiškega morja, ne da bi se delale kake ovire; 7. družinam v vojni padlih vojakov se bo dala zemlja; z druge strani se bodo: !. umeknlle ruske in ukrljanske čete s poljskega bojišča; 2. premima črta bo ostala *,statn quo“ in ne bo segala bolj vzhodno od črte, ki jo je določil lord Curzon; poljska vojska se bo umek- pet en lisiak. ki oa ne bo več videl kot drugi! — Ne poznate Friderika Larsa-na. oče Jakob! nravi Rouletabllle ter odkima melanholično z glavo, če bi ea poznali, bi govorili drugače ... Če ie kdo. ki izsledi morilca, ie to on. tako vsai govorijo! Pri tem se mu izviie globok vzdih. — Predno ua naidelo. morajo vsai vedeti, kako so ga izgubili. Dravi trmasto oče Jakob Pridemo nazadnie do vrat v Rumeno sobo. ' — To so torei vrata, za katerimi se le ono zgodilo, reče Rouletabille s slovesnostio. ki bi bila v vsakem drugem trenutku smešna. ' Vil. K »er ie šel Rouletabille na eksoedt-clio ood oostelto. — Ko ie odrinil Rouletabille vrata v Rumeno sobo. ustavil se le gl-nien na pragu ter rekel: »Ah. oar-ium dame v Črnem!« Šele pozneie nlla 50 vrst od te črte in cona po sredi bo nevtralna; 4. meja poljske neodvisne države bo v splošnem enaka oni, ki je naznačena v noti lorda Curzona od 20. julija, toda Poljski se da vrhu tega še ko« ozemlja. + Vprašanje priznanja ruskega dolga. Listi javljajo iz Pariza, da francoski uradni krogi ne vedo ničesar o kakem Kamenovem koraku glede priznanja ruskega dolga. + Idealno rešitev židovskega vprašanja le predlagal v madžarskem parlamentu krščanski — tkzv. socljalec Budavany. 90% njegovih parlamentarnih pristašev mn je baje zagotovilo svoj glas, ko bo prišla ta »inštiktivna rešitev Judovskega vprašanja do razpravljanja v zbornici Iz njegovih predlogov podamo samo uekatere: Ne dvomno obstoji tudi na Madžarskem židovsko vprašanje (vrlo duhovit kvas!), krive! tega vprašanja in žalostnega položaja današnje Ogrske so — Judje. On pa noče voditi proti vsem Židom uničevalne kampanje (razumemo!), vendar pa bi bilo primerno, da jih kaznujejo z raznimi naredbamL Predvsem naj Jim ne bode dovoljeno, da posedujejo več kot eno hišo, sploh pa, naj Jim odvzamejo vse pravice nastanitve in prostih meščanov. JudJe ne smejo bit! ne učitelji, ne profesorji. Surovine dobe odslej samo — kristjani. (Ta pa ta! Zdi se, da so ogrski nazadnjaki v nekaki tajni miselni zvezi z našimi domačimi ljubosumnimi monopolist! Kristusovega nauka I) JudJe ne morejo postati ministri, državni tajniki, višji državni uradniki, soldati policaji itd., itd. JudJe, k! se udeležujejo IntemacUo-nalnega gibanja, naj se obsodijo na smrt. (Brez komentarja!) Judje, ki . . ba- sta! — Pameten človek, misli si tukaj Se cele litanije največjih absurdnosti!, ki bi Jih mogel predlagati v večjo slavp božjo! Misli si tudi neštevilo najnizkotnejših beda-stoč, ki sl Jih more izmisliti omejeni mo2-gan reakcije v 20. stoletju. + Krasln in Kamenev odpotujeta to nedeljo Iz Londona? Iz Londona se poroča; Krasinova In Kameneva misija odpotuje iz Londona najkasneje v nedeljo ob 20, če sovjetska vlada ne da med tem časom potrebnih jamstev za ohranitev poljske integritete. -f Izvršilni odbor češke socilalno demokratske stranke je imel 1J. t. m. sejo. ki so se je udeležili tudi člani vodstva nemške demokratske stranke v Cehoslovaški. Sklenili so, da Izdajo skupen proglas na čehoslova-ško delavstvo. Nemški socijalnl demokrati so se izjavili solidarne v obrambi čehoslovaške republike proti morebitnim napadom madžarske Horthyjeve reakcije. ..Pravo Lldu*« poroča, da je izvršilni odbor češke socijalno demokratske stranke sklenil včeraj soglasno, da spada spor radi smernic razredno zavedne brezkompromisne taktike v okvir stranke in da bo glavna odločitev glede tega prepuščena strankinemu zboru, ki je že sklican. -f- Suverenost češkoslovaške re-bubllke. Uradno ooročalo iz Prage, da ie češkoslovaški ooslanlk v Lon donu. Osuskv. le podpisal mednarodno pogodbo.-imenovano mirovno oo-eodbo o melah. do kateri priznava oet velesil češkoslovaško suverenost v ozemllih. ki so določena no mirovnih pogodbah. Obenem se določalo tudi definitivne meie češkoslovaške republike. + K vestem, da le Francoska priznala generala Wranela. Doroča »Lo-kalazeiger«. da izraža »Daily Mail« domnevo, da so drzni uradniki v Parizu porabili odsotnost Milleranda za to. da izvrše z obiavo brezdvomno uradnega ooročila o priznanju generala Wrangla sabotažo. List smatra za primerneie. počakati, kakšno uradno ooiasnilo bo sledilo iz Pariza. Drugi angleški listi izlavliato. da ie sem izvedel, kai pomenilo te besede. V sobi ie bilo temno. Jakob le hotel odpreti veternice. pa ga Rouletabille ustavi: — Ali se le izvršdl zločin v temi? — Mislim, da ne. mladi gospod. Gospodična ie zahtevala vedno, da ie bila nočna svetilka na mizi. in vsak večer preden te Sla spat. sem io faz sam prižgal • • • Bil sem ii za hišno! Kal sem hotel, sal sem ii bil rad!... Gospodična ie delala tako pozno v noč... po noči 1 — Kje le stala miza. na kateri Je bila svetilka? Daleč od postelle? — Daleč od postelie. — Ali bi hoteli sedal prižgati to svetilko? — Svetilka ie razbita, ln olle se ie vse razlilo, ko se le miza prevrnila. Sploh, sal le še vse ravno tako ostala. Treba mi le samo odpreti veternice. in videli bodete vse ... «*« Počakal te! (Dalje prihodnjič.) ne 'dvomimo, da ne bi bilo poročilo, da te Millerand v resnici priznal Wrangla kot rusko protirevolucijo narno vlado, resnično. Verjamemo tudi. da te Millerand obliubil Wran-glu dobavlienie voiaškega materiiala. Vrana vrani ne izkliule oči. + Dvojni obraz nemške buržua-ziie. Vemo. kako so rohneli panger-na riška vest o oriznanlu oenerala Wrangla nepoimljiva. — Mi nikakor manski naciionalisti proti Polialkom. ko ie antanta priznala poslednlim del bivšega nemškega ozemlia. zato smo razumeli škodoželino veselie. s katerim so poročali o boliševiških zmagah, in odločno zatrievanie nevtralnosti v vseh inozemskih sporih, ki »se ne tičeio neposredno nemškega naroda. Kako se ie torei moglo zgoditi, da le zapihal nakrat povsem drugačen veter čez pusto brezvse-binstvo meščanskega tiska? Kako. da oozivliaio ravnoisti časniki ki sp Še včeral in oredvčeralšniem Deli visoko Desem neoristranosti In pravice da oozivljaio zaveznike k ta-knlSnli kategorični akcili nrotl boll-ševikom in k rešitvi Dollskih žlahtnih preteoačev? Taka licemerska strategila mora nač napolniti z gnusom Vsakega značaineea človeka, kllub temu m ne dokazule ničesar neoosta.vnetra glede na miselno stalnost nlenih nositeliev: sal le princip buržuazne stalnosti — nestalnost Nestalnost iz špekulacije! To moramo oomniti. če vidimo danes, da ogroža nemški kaDitalizem na ne-čuven način varnost lastnega naroda. s tem. da zavestno oodoira te-žnle sovražne dežele ob severose-hodnih meiah države, ko ve. da ie ta dežela Donolnoma inficirana od velefrancoskega šovinističnega nem-škožrštva. Toda. kal ga brigaio interesi Iktdstva. kal mu mar DrosDeh domovine, da se le ubrani grozeče komunistične nevarnosti, katere pa Dravzanrav ni. sai vemo. s kako lo-lalnostio te ustavila sovietska vlada nadalini pohod črez nemško meio. ko so dospele niene armade do nie. S tciTi le dokazal ruski uroletarifat da si ne žeH novih krvavih zaolet-Halev. amDak miru in še enkrat miru. Toda te že tako. da ne bo nikdar SDorazuma med obema razredoma: če odneha eden. ne odneha drutri in buržuazifa bo vedno vnaDrel pri-oravllala nove ookolie. magarl z nepoštenim in nelogičnim delovanjem Beseda o »Kapitalistični InternaciJo-nalic ni nikakršen duhovit dovtip ampak troek sarkazem! Slednlič bi pripomnili, da ni zadnla nesramnost nemških volnih hulskačev brez intimnih stikov z antamto protiboliševi-sko nropagando: sai smo videli, kako široke mreže le zapletla do celem svetu im kako H cena »o mlade, nerazsodne ribice v nastavlieno past. 1 tikal zveneče obliube tamkal egoistični nakleol In zoDet okrogli — denarci; Kdo bi ne izrabil ugodne pri-JiKe. da napravi na lahek način in brez lastne škode dober »kšefte? Mi vemo kdo! Proletarifat in tudj nemški nroletariiat se zaveda svo« iih dolžnosti! (Vesti LDl!.) JADRANSKO VPRAŠANJE IN SO-DRUO TUŠAR. Trst, 13. (Izvirno poročilo). Dne 11. t. m. sta se v Benetkah sestala ministrski predsednik Čehoslovaške republike sodrug Tušar ln italijanski zunanji minister Sforza. Kakor sedaj javljajo rimski listi, Je ta sestanek veljal med obema politikoma o rešitvi jadranskega problema. Vest se potrjuje In je vzbudila v rimskih po-htičmh in diplomatičnih krogih živahne komentarje. POLJSKI DELEGATI SO ODPOTOVALI K POGAJANJEM. Pariz, 13. Po poročilu „Tempsa“ je poljsko odposlanstvo, sestoječe iz ravnatelja poljedelskega departe-menta v ministrstvu za zunanje stvari Makenskega in r 'ijorja Ste-tniravskega odpotovalo v sredo ponoči. da se sestane z ruskimi delegati. IZJAVA MADŽARSKE VLADE. Budimpešta. 13. Madžarski kor. urad poroča: Ponovno se objavljajo v inozemskih virih nastale vesti, po taterih zasleduje Madžarska agresivno politiko in da se hoče vmešavati v sedanje dogodke, ki se odigravajo v Evropi in na katerih ni nejwsredno interesirana. Z ozirom na to so madžarski vladni krogi m vsi odgovorni činlteljl madžarske države že ponovno ln tudi v najno-velšem času iziavili. da polaoa Madžarska vso svojo pozornost -izključno na notranjo konsolidacijo in da niti ne misli na to. da bi posegla na kakršenkoli način v evropske raz« mere. ATENTAT NA VENIZELOSA. Trst. 13. (Izv. por.) Kakor ja v-« Halo iz Pariza, te bil včerai ob 20.4S izvršen na francoski postali Lvofl atentat na Venizelosa. V trenotku. ko le Venizelos hotel stopiti v vla& Lvon—Ni?7a. sta skočila proti njemu dva človeka- ter te eden izmed niiki oddal iz revolveria oet strelov, Venizelos ie bil samo lahko ranieo. Oba atentatoria so zaprli. Novice. — Iz jeze nad agrarno reformo Jfc ekonom Dundjerski v Sv. Tomažu v BaS« ki, večkratni milijonar, zažgal vse že po« žeto žito letošnje letine, ker bi bil moral vsied naredbe ministrstva za agrarno ro* formo odstopiti del zemljišča dobrovoU-cem. Dundjerskega so zaprli In pride pred sodišče. — Nov železničarski list so začeli Izdajati železničarji (centrumašk! socljallstlf Bosne ln Hercegovine v Sarajevu. Odločili so se od komunističnega »Saveza transportni b I saobračajnih radnika Jugoslavije« v Belgradu in ustanovili svojo lastno strokovno organizacijo, ki sl Je nadela im« »Organizacija želieznlčara Opšte* RadnMS. kog Saveza«. List se imenuje »ZelJezničar-skl glasnik® in Izhaja štirinajstdnevno. »Uradnik«, tako je naslov novegA lista organizacije zasebnih uradnikov tn uradnic v Ljubljani, ki bo izhajal od časa do časa. List je strokoven In zastopa stanovske interese zasebnega uradnlštva. Pravkar Je izšla prva številka tega lista, — Stavka bančnih uradnikov grozi f Nemški Avstriji. Bančni uradnik! in skoa« tisti groze s stavko, če se Jim ne Izpolnijo zahteve po povišanju p!ač in če se pogajanja razbijejo. Tudi avstrijski železničarji zahtevajo, naj se Izvedejo njihova zahteve po preosnovl plačilnega razmerja. — Cachin In Frouard, francoska odposlanca na moskovskem kongresu UL Internacijonale, sta se povrnila v Pariz. — Olivier In Delagrange, dva sodru« ga - voditelja na Francoskem, kf Ju K francoska oblast zaprla, češ, da sta sa pregrešila »proti državni varnost!*, st* bila izpuščena. — Belo Kuna pričakuje policija f Svlclf ČItaJte siedečo tiralico te priloge 8 »Švicarskemu policijskemu vestniku«* »Kun, tud! Kuhn, Bela. rojen L 188«. fatl 1892.) v Szlolghasu (Ogrsko), ZiR-naTT«, srednje postave, precej močnega stasa, lasje temni, brki majhni In negojenl, mehak črn klobuk iz klobučevine, temna sako-obleka. Fma majhen lesen kovček z raznimi fino prikritim! predali. Bela Kun se ifll imenoval ob svojem odhodu Iz Dunaja GrUn. V njegovem spremstvu so: Prejšnji ljudski komisarji dr. Evgen Varga, tmenu-|e se tudi Persin, rojen 1879., profesor TI Nagybellyju (Ogrsko), Rus Vladimir Jus« tus, alias Kazačlikov iz Moskve, rojen 1879., Rus Origorij Aleksandrov Lazarev in neki Mojzes Gabor, k! se Imenuje tudi Juzipov. Če prestopi Bela Kun švicarska mejo, tedaj pazite posebno na njegov kovček in prelščlte natančno njegova tla, ke« se nahajajo notri menda zelo važni doku* moti. Kar boste evetuelno našli, odpošlJIM nemudoma državnemu pravniku g. Stanu plilu v Bern.« — Angleški policisti odstopajo, že zadnjič smo opozorili na številne demlslje angleških varnostnih organov In smo tudi navedli vzroke temu gibanju. Po buletlnu, M ga izdajajo Sinfajnovc!, doznavamo zopeV da se je odreklo tekom meseca Julija I5fl policistov časti igrati orodje v rokah kapitalistične strahovlade na Irskem. — Adam Polltzer, svetovnoznanl sp** cljallst za ušesne bolezni In znamenit niak, Je umrl te dni na Dunaju. — Morilca bankirja Davanzo * r*’s ** aretirana. V Trstu se dosaJaJ" dnevT10 s*0*1 vllnl zločini. V zadnjem so *e dogodili v Trstu trilo strašni ta tajinstvenl umort Rafinirana hudodelstva SO sedaj po vojni v Trsta na dnevnem redu. O umoru bankirja Davanzo, k! je bil ob belem dnevtf opoldne umorjen, smo poročali. Tudi tx umor Je bil Izveden na zelo tajinstven način. S'edi, ki sta Jih pustila za seboj merilca, so bile en tramvajski listek ln ena! cigareta z ustnikom. Edini zanesljivi podatek Je vedel dati brivec Lupoli, ki je videl. kako sta prišla ob tisti usodepolnl url ven iz menjaln j dva miada In elegantni človeka, katerih eden Je imel majhen paketič v eni roki, a drugi kratko palico. S« pred umorom menjalca Davanzo je obračalo nase pozornost policije neko čudna človeče. ki je stanovalo v hotelu »Contl-nentale«. Bil Je to mlad In eleganten go*, pod, pravi tip razuzdanega iahkožlvca. Kee je troši! denar, kot da bi se bral na robldl( so vsi mislili, da !e zelo bogat, da je milijonar. On sam se je izdajal za bogatega vtnotržca. Imel Ja tudi ijubavnico, nekd Adalijo Oridelli, kalero Je izdrževa! In S katero sta živela skupno življenje. Sla sta često na Izlete v vse kraje tržaške okolice* večinoma v avtomobilu. Zelo pridno st* zahajala tudi v kopališče. Ko Je pustolovc? »trgoval« v Gorici, ga Je kot sumljivegj nek trgovec naznanil. Policija ga je aretirala In našla gri nlem nekak načrt sobe. fc Stev. 186. KAPUS), Stran 3. Semur so pozneje dognali, da Je načrt menjalnice umorjenega Davanza. Važne podatke, ki dokazujejo, da je De Vitis, tako ie imenuje morilec, eden izmed morilcev Davanza, je dala tudi njegova ljubica Ada-liia Gridelli. Pozneje so aretirali še drugega morilca, po imenu Pcnetta, ki se je izdajal za odvetnika. Trdnjava Monguc ke poruši. Francosko časopisje javlja, da so se začela dela za porušitev trdnjave Mainz kakor to določa mirovna pogodba. Rušenje bo trajalo mesec dni. Razbojnik aretiran. TPresblro javila uradno: Oddelek za javno varnost vml-nistrstvu za notranja dela priobčuje: V Plevnu (Bolgarija) je bil aretiran in izročen našim oblastim Stanoje Simič, dezerter Iz Dagubičke Ovahovice (okraj Požarevac). Pripeljali so ga v Niš, kjer je priznal mnogo razbojni.štev, katere je izvršil v družbi svojih tovarišev v požarevaškem in smederevskem okrožju. Ker so mu bili za pe-ratm, le pobegnil v Bolgarijo. Načelnik s. 0ps^ega javlja, da je zadnjega dezerter-v nsegovem okrožju, po imenu Zojnula, ..e ' f' ^ uMa orožniška patrola. Načel-0 ro“ia Raša poroča, da sc mu je dna • m. osebno izročil z vsem orožjem in ničijo Osman Hajlič, dezerter Iz Saronje. , °fia insk' okrožni načelnik javlja, da se mu , m- Uročil dezerter Radovan Tapu--c O« S0 v met°hiis^em okrožju 1 st'r‘ Kačake, med njimi znanega, vrlo »Pasnega dezerterja Idrisa Abdula, kateri * o priliki srbskega umika leta 1915 izvrši mnogo razbojnišev in ubojev. Policill rozja Vračarskega se je s pomočjo orož- * ov posrečilo, ujeti sedem razbojnikov Iz neva, ki s obdolženi mnogih ubojstev v m°krem logu. Včeraj so orožnik! “Jen dezerterja Božidara Miličeviča iz RIp. ^Ja* * ie kriv mnogih zločinov. (LDU) vistl. r^Da" Včerajšnji vsoo- shfti>0I)ravlian10 v toliko, da se ori BOBU zbiralo otroci na dvorišču bo-.. *a »UtMOn«. Jstotako codbe. — Da-f>ovdariamo še enkrat, da bodo 23 red tako na shodit v sorevodti in veselici skrbeli reditelji z 'rdečici odznaM NHhovom navodilom se te ootreba nokoravati v vsakem oziru. Treba le. da se ves spored res tako dostolno in v redu izvrši kot zahteva nometi Prireditve — Poonl dne ob dveh se zbiralo v »Zvezdi« vsj udeležene, raze]1 sodrU(rnv • fd,rjzic- »n eodbe iz Vodrnata ki Maro x’i na iznrevod na cesti fcred Marenčičem. — Prosimo nada- iie one sodruee in sodružice Id roo- o dobiti neka! rož. da lih Drinese- s sebol v nedeiio doooldne ob doI - lin Dred shodom v dvorani hotela mon. Oglase naj se. če prineso ro- » ’ 011 rediteljih ob vzhodu v dvora- 9h' ' klavni referenti nal se trotovo ' eio ob 8. uri v dvorani »Unio- ,stotako naj se takrat zb-rcio oozdiavn! govorniki gostov. — Pev- >u zbori nal se zbereio že ob doI 9 l^lri sUnic>na<'- da bodo vii3ji!i dohod do odra. Vojaški vpoklici. Ministrski svet Je ®“lanll> da se 1. novembra vpokliče letnik 3901 hi dopustnllcl letnika 1898. Antantlnl člarii koroške plebiscitne komisije y Mariboru. Dne 13. avgusta, popoldne so dospeli v Maribor antantmi član! komisije za razmejitev Avstrije in kralje-cereanJi Hrvatov in Slovencev, In sl- vodll p?edsePdšfv°eVnik A' 1 Craven> kl tehnični izvedenec ^na^n6’ l" anS>eškI *«** komandant Andre j francoskl «>«-delegat komandant Cenil N Jap°nskl Italijanska iz treh časSn. gfm0Ci,i ter legacija, kateri na^n t obst°ieča de- Enrico Calma. Prostori ^^ mal0r komisija, so v ™ ° ’ ier bo delovala Verici- S°SPOdin,skl «oll »Vesna«. **>»» So poM,,rr .*• po,m‘ s™- Predsednik dr 2«,i 16 uvede! dežeInl lastniku z„ane f lPr0ti K- Po,,aku’ s°-Cevljev K p im e tovarne usnja hi stopanje rfld’° * V kazensko po- hnto?en Verižen,a "»"■ *edaj nn o F zvemo> ie to Postopanje hotel s pn,,^eSeCih,,ustavlieno- 2«"Jav Je »nu L ka?llak°m, xfM ^erikalce, kar se vrana v ? V ~ n! Posrečilo, zakaj vladi ££ r ,ZkIiU,e 081 Danes >• ~ volje ii p’?,3,03 stranka in vs,ed "Jene aadar i prost In svoboden ter lahko P« ni , *VOie deIa ZakaJ vsem Hudem In " f, 2,nano* kako le bilo med vojno 110 tvrdko i S° bn' ZlaH 2aSf Za 10 Mav- b°do čevlil ?« 7 k6"6 zasovorn*kcf 5e vlil In še bo usnje drago! lavnlkaTv*6, S°Vražnike oseraurnega de. | 32 Y s r°kovnem listu »Delavec« št. • °scmrn, f '?t,C0 *Ce,>ikI obrtniki In S da sta li l ’ 'Z katere posnemamo, | talec Peh^J .nioJfter Nerad in neki Ilbe-delavnllai pna)v®e,’a sovražnika 8 urnemu j tole: Prnti at’ moramo k temu še okr. «fiav L ^.osp- Ncradu smo vložili pri črnega li , °Vadb° vsled Prestopka S nikr dclavnika- Oospod Nerad »Umet-netn gIa ' "af°VarianIu * '^al pri okra?- & STU ?""■ k° 'e “ ”■ fetva n zaposlenega delav- na lastno uilciiativo hoče 10 ur delati. Ker pa s svojim lažnjhrtm Izgovorom ni doprinesel gosp. Nerad povoljnega dokaza, zahtevamo, da se ga po obstoječih zakonih kaznuje. — Organizirano stavb, delavstvo. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Drž. posred. za delo v Ljubljani. Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je Iskalo v preteklem tednu-od 1. avgusta do 7. avgusta 1920 dela 183 moških In 59 ženskih delavnih moči. Detodajalcl so pa Iskali 168 moških In 89 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je Izvršilo 136. Promet od 1. januarja do 7. avgusta 1920. izkazuje 17.373 strank ln sicer 10.011 delojemalcev In 7362 delodajalcev. Posredovanj se je Izvršilo v tem Casu 4652. Dela iščejo pisarniške moči, trgov, sotrud-niki, sotrudnice, služkinje, peki, vajencii natakarji, natakarice, ključavničarji, krojači, šivilje, dninarji, dninarice, hlapci, čevljarji, hotel, sobarice Itd. V delo se sprejmejo: gozdni delavci, polj. delavci, hlapci, mizarji, služkinje, kuharice, vajenci razne stroke, zidarji, mlinarji, pletarjl, tesarji Itd. Pekovski mojster v Laškem trgu no«. Fretze se sitno jezi, da so njegovi peki Strajka!!, ker ni upošteval naredbe deželne vlade. Pekel je najmanjše žemlje, vsled česar Jih občinstvo ni kupovalo. Dne 31. Julija Je bila pri njem revizija, ki mu je okrog 10 kg plesnjlvlh žemelj konfiscirala. Možakar se zdaj grozno jezi na organizacijo, tako, da prepoveduje novo došllm pomočnikom pristop k organizaciji. Ker je tako dejanje po § 98 srb. kaz. zakona kaz-njivo, opozarjamo gosp. Fretzeja pravočasno, na daj neha vendar z nasllstvom. V nasprotnem slučaju bomo primorani go* spoda Fretzeja naznani« državnemu pravd-nlštvu na podlagi gori omenjenega paragrafa. — Živilski' delavci Laški trg. — Kakih sredstev se poslužujejo poli-Hčnl nasprotniki proti našim sodrugom, priča med drugimi tudi ta-le slučaj: Pri okrajnem sodišču v Radovljici se je vršila dne 10. t. m. glavna obravnava proti Mihaelu Orobotcku, sinu gostilničarja In trgovca, kl le raztrosil ob priliki zadnje železničarske stavke vest na Bohinjski Bistrici, češ da namerava sodrug I. Staro in §e Stirie drugi sodragi od K. D. Z. oropati cerkev, poSto, konsum Mencinger, Mencingerja samega In sploh vse najpre-možnejše Hudi. Orobotek le trdil, češ da Ima za to dokaze črno na belem. Sodrug I. Stare ie seveda zahteval pri sodniji zadoščenja; ker pa Orobotek ni Imel prav nobenih dokazov za gori naznačena sumničenja ln je bil njegov edini namen, da bi kot pristaš demokratske stranke škodoval našemu sodrugu na ugledu in časti, kar se mu Je dejansko v toliko posrečilo, da le bil naš sodrug, kl je bil kot strojnik zaposlen pri deželni elektrarni, odpuščen Iz službe, le bil Orobotek obsojen na 200 K globe za občinske reveže na Bistrici in na poravnavo vseh sodnliskih stroškov. — lz vsega tega ie razvidno, kako skušajo nasprotniki našim sodnigom škodovati na ugledu, pa tudi gmotno. S seje gerentskega sosveta celjskega 7. avgusta 1920. Mestnemu gledališkemu mojstru se je šele sedaj zvišala plača od K 400 na K 700 mesečno. Sestavila sc le posebna komisija, kt naj pregleda prostore osnovne šole, ker mestni šolski svet zahteva, da se premesU trgovska šola 1* osnovne šole. Proračun predložen od ku-ratorja trgovske šole izkazuje K 53.000 primanjkljaja, mesto se je zavezalo primanjkljaj pokriti. Storili se bodo koraki, da prevzame trgovsko Solo država v svojo upravo Oerent prečita pismo o sklepu deželne vlade z dne 21. julija 1P20, da se tudi šolstvo Izloči iz delokroga mestne uprave in se dodeli glavarstvu. Proti tem Je v Imenu stranke J. D. S. dr. Kalan protestiral. V imenu J. S. D. S. se je sodr. Koren protestu pridružil In izjavil, da bodo zastopniki J. S. D. S. pri prihodnji seji vložili pismen protest n6 samo glede šolstva, temveč proti oropanju cele mestne avtonomije. Ker sedanji občinski sosvet nima nobene pravice sklepati o takih daleko-sežnih in važnih, prebivalstvu zagotovljenih pravienh. Za pripravljalni odbor za elektrifikacijo celjske kotline Je Izvoljen dr. Kalan. Dovoli se magistratu, da zviša najemnino za 30%. O rešitvi stanovanjskega vprašanja se Je sklenilo, da jim da v Sp. Lanovžu mesto brezplačno, tistim, Id bi bili pripravljeni zidati stanovanjske hiše z najmanj 4 stanovanji po 2 do 3 sobe ■ kuhinjo In majhnim vrtom okoli hiše. Do-tičnikl moralo te hiše najmanj tekom enega leta zgradi«. Skliče se tudi naj enkrat en-keta veleindustrije In velekapitala v svrho zidanja stanovanjskih poslopij. Bomo vt-dell, če bo rodila enketa velekapitala plo-donosen nspeh. Milijonar se preseli v vagon. Na pritisk deželne vlade za Slovenijo so sl ljubljanski milijonarji ustanovili svojo milijonarsko zadrugo za zidanje skupnih hlS. Vsak Je moral plačati določen delež, sicer ga bi deložlrall iz njegovega stanovanla. Ker se Je neki trgovec z oblekami, Hermann, branil plačati določeno svoto deležev, so ga postavili na cesto, odkoder odpotuje stanovat v vagone na ljubljanskem polju. Rastava planinskih slik. Slovensko planinsko društvo Javlja, da priredi jeseni ali pa tudi Se v prvih mesecih novega leta razstavo planinskih slik, na kat 29 sedal opozarja vse interesente, illkar}« ln fotografe ter jih vabi, da prijavijo svojo udeležb v svrho eventuelnih dogovorov. Otvoritev telefonske centrale z lavne govorilnico pri poštnem uradu Lesce. Pri poštnem uradu Lesce se je otvorlla dne 1. avgusta t. 1. centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. Pozor pred nakupom. Kolo znamke Goreč — Adler, popolnoma lahko, dirkalno, s dirkalnimi zračniki ln lesenimi obroči, vodilo v navadni formi navzgor obrnjeno, je bilo ukradeno med en četrt in pol 12. uro lz veže v Ilirski ulici 29. Velika verižica kolesa je manjša od običajnih ter Izrezana tako, da so v sredini trije krasL Kolo popolnoma nenavadno, dirkalno, tako da ga je lahko ločiti od drugih. Predelava Istega nemogoča. Vrednost kolesa 6000 K. Najditelju istega izplača lastnik kolesa J. Pogačar (tvrdka Svetla, Mestni trg) 800 K nagrade. Atlet, akrobat In ljublianskl mesar. V četrtek je na vrtu Narodnega doma junait Iz Srema, atlet In akrobat Jože Ivankovič Izvajal pred številnim ljubljanskim občinstvom svoje atletske In akrobatske umetnosti. Okoli roke Je zvil tudi vozno »šlno*. Neki mladi, junačen In mišičav mesar, tam Iz Trnovega, Z., pa je hotel dokazati moč In silo ljubljanskih mesarjev ter dobiti 10.000 kronsko nagrado. Stopil le na oder ter samozavestno vzkliknil: »To tudi jaz skrivim. To ni nobena kunštl« Hitro ta urno je slekel srajco, izročil zlati prstan z roke neki dami ter začel kriviti »šlno«. Poparjca jo je moral odkuritl t odra. NI Slo. Atletov impresarij, »neumni Avgust«, pa ga je zafrknil: »Ce bi bila kranjska klobasa, pa bi šlo« . . . Tem besedam je sledil velikanski krohot občinstva. S sodišča. Ljubljansko deželno sodišče Je včeraj obsodilo bivšega solleitatona Frana Morešo na deset mesecev Ječe, ker Je advokatu In aspirantu v upravni svet »Trboveljske premogokopne družbe« dr Benkoviču poneveril nad 3000 K. Poneverbo je izvršil začetkom tega leta. Dr. Benkovič mu je plačeval mesečno 800 K. S tem zneskom naj bi sam sebe in v Bolzanu bivajočo družino preživljal. Sodišče mu je odmerilo tako nizko kazen, ker ie upoštevalo pomanjkanje v družini. Organizacija hotelskih, gostilniških In kavarniških uslužbencev vabi na Izredni občn zbor, ki se vrši 14. avgusta ob 24 url v prostorih Mestnega Doma s sledečim dnevnim redom: Otvoritev občnega zbora, volitev odbora, raznoterosti. Ker je občni zbor velikega pomena za vsakega uslužbenca ln uslužbenko imenovane stroke, se vljudno vabi, da se vsi v polnem število udeležite. — Odbor. k Vabilo se vsi brez razlike stanu In čina ženskega In moškega spola, vsi Iz zasedenega ozemlja na prvi občni zbor kluba »Soče«, kl se bo vršil danes v soboto 14-avg. ob 20. uri zvečer v veliki dvoran! v »Mestnem domu«. — Dnevni red: 1. Nagovor sklicatelja In pojasnila o namenu ustanovitve kluba »Soče«; 2. poročilo blagat-nika; 3. volitve; 4. slučajnosti. — Shod bodo posetili poslanci iz zasedenega ozemlja. — Pridite vsil Dan »Svobode**« sliaina orlre. za Jesensko setev kakor dnerarijc, na- Milna na geličkl, levkoje, primule, mačehe itd. v lepi izberi, Jamčeno zanesljiva, se dobe pri Sever a Komp., Ljubljana, VVolfova nlicajst. 12. _ če mogoče s prostim I k, uhoriom in električno razsvetljavo, išče urednik .Napreja". Cen), ponudbe na uredništvo tega lista jO(p pauiija se proda. Poizve se v upravi „Napre;a‘. Preklic. Podpisani preklicujem vse in obžalujem vse, kar sem obdolžil g. kateheta Milavca v Tržiču v pismu na gosp. duh. svetnika Potokarja in v tožbi na višji šolski svet ali z govorjenjem pri ljudeh. Zlasti obžalujem < bilolžitev, da g. katehet moje otroke v šoli šikanira in sovraži ali da v šoli sploh kedaj politizira. Žal mi je, da sem sc vsled napačnih' informacij dal k temu zapeljati. 11 Prfc‘a»i pri Tržiča, 11. avgusta 1920. Jan Brej la. Ženitna ponudba! Želim se oženiti z mlado slovensko deklico. Star sem ‘25 let. Tista, ki ima veselje, naj mi piše: Frank Ruberšek, Richwood W. Ve. Box 708, . Severna Amerika. 3E jpprokelesa. Ko pohitete koncem avgusta v Maribor k Sokolski slavnosti, Vam toplo priporočamo brošuri: Maribor in okolica. Zpodovinski opis. Cena K 5-—. Vodnik po Mariboru. Cena K 3-—. Po pošti 60 vin. več. Naročila sprejema: Zastopstvo jugoslov. novln, Maribor, Slovenska ulica 15. Na naročila brez denarja se ne ozira! 51—-T. nova, komplet, z dobro pnevmatiko od K 2200—. Pnevmatika po znižani ceni. f. Bi®, [JUS Stan lij 11.28. i itfti. Solile n. r nape! kisli. To® pssižfc Velika izbira izgotov-ljene obleke vseli vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moško obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojačev kosih in na metre. ‘ tena nenU Telefon 8—96. V Ustanovljeno 1G03. /o^tampilje kavčuka in kovin vrCfleSii [ K.-.tnlcn frartko | I ffjjlfa lj| Pečati jL jgLZjali M Šablona Klišeji za tisk ^^SjaESS£3^ Vzvčdno tiskalnice Modeli za. predllskanja perila itd. S Datum-štampilja —y lastnega Izdelka. ANTON ČERNE graveur Ljubljana, Dvorni trg 1 THE TUI-IEI-TIIL 6dplov parnik©*? z Trsta: 14. avgusta .......poštni parnik BELVEDERE, 15. avgusta......... brzoparnik AMERIKA, 21. avgusta ..... . brzoparnik PRES. WILSON, 26. avgusta ...... poštni parnik COLUMBIA. ©«žh©ci od Ll&s&šfstte 3 cSftS pie^rej. Vozne liste prodaja in prostore za potnike iz Slovenije pripravlja edinole: Simon &te@td€3 Ljubljana, ECo!9diforska ulica 26. Iliča 155. - izdeluje vsakovrstna votlih is £i>ljo. toaletna Bila v raznih velikostih, ■«-sjnlo u potilo v betvah, kockah ali kroglicah. Žveplo v palčicah, francosko linji, vinski ml, koten, kvas i. I. L na debelo In drobno po zmernih cenah. UInvno zaHtopslvn za: laznteoi pat Ima tvrdka THE REJC €©., Ljubljana ftelenburgova ul. 7/1. In Gradišče 10. Mota irelena gopraiia za pnamiihe sinite •sbeat, kavčuk, ter druga tesnila pripereča ODGIS K0I5TKV, trgovina z orodjem in tehničnim materijalom Ljubljana, Kil dvorska uliti 37. lij Marija Tičar, Tovarniška zaloga = Ljubljana ={^ papirja Soienburaova ulica.}:- In razglednic laknpovalna zadraga za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. Gonilne jermene nudi DR Alf A tona ipslii in iiisliMa iiiSla Mfa MARIBOR. JABOLKA v vsaki množini, dokter traja zalega, prodala srednje vrste po K 1, boljše vrste po EC 2 za ki Ha svUa Sila i ,!!“ In sicer dop. od 8. do 12., pop. od 2. do 5. uro. slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 314 FRANJO CERAR, T tena slamnikov v Stolni, p. Bcmžale pri LjsMlai. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! >§^J) KAJO DELIČ, zlatar In draguljar Ljubljane Hiižerjeva h1. 4 priporoča svojo zfatarskB ia Masko M za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozi ato -vanjo in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcib in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cena1', ali! pa izmenjava za novo blago. tomti tesla it. 20 Ml Jurticeva ul. 9 priporoča AutO-k©5GS52 USc-kG vrsto gumijevih predme tov, Izolirane žice za eScklfieno napeljavo, eleUSrots&nl&R* isuatorlfal -_xrj-ricx^*jce-’vsaE»™*ee**>*ee*w"H*e po najnSžŠlfc conat*. Cementne cevl5 cevi za vodnjake 1 m svetlobe,! grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega ( kamna i. t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Banda & drug Kar- j lovska cesta 8. Ljubljana. 397 j LES rezan, tesari, okrogel, kupuje 126 „sniir Mo lesnih indostrijakev dravske dolino um. toMma tufa 8.41; Poštni čekovni račun št. 10.532. Telefon interurban 178. vpisana zadruga z omejeno zavezo. Društvo ima sedaj nad 17.000 članov. Po zadnjem računskem zaključku znašajo društveni skladi: rezervni sklad K 42.831*65 bolniški sklad K 33.411*16 dispozic. sklad K 21.007*61 pogrebni sklad K 1.000*— deležni sklad K 303.022*94 Društvo izplačuje zaostalim po umrlih članih pogrebno podporo, bolnim članom, bolniško podporo. Društvo Ima 85 prodajaln in sicer sledeče: Mojstrana Pragersko Kranjska gora Ma ibor Gorje pri Bledu Ruše nad Mariborom Ljubljana, Sp. Siska Glince pri Lljubljani Rožna dolina pri Ljubljani Ljubljana, Bohoričeva ulica Ljubljana, Krakovski nasip Ljubljana, Sodna ulica Tržič na Gorenjskem Križe pri Tržiču Sv. Ana pri Tržiču Sava-Jcsenice Jesenice (pri Ferjanu) Korcška-Bc!’, Javornik Radovljica Borovnica Kamnik Litija Radeče-Zidanimost Celje Store pri Celju Šoštanj Rogaška Slatina Fala pri Mariboru Št. Lorene na Pohorju Guštanj Prevalje Mežica Koroško Črna I. Orna II. Pliberk Poljčane Hranilni oddelek društva obrestuje hranilne vloge po 4*/o S??}110, v!°.ge se vlagajo in izolačuieio v vseh zgoraj navedemh društven* prodajalnah, kjer H ge dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. —— ---------------- Kot član pristopi lahko vsak. Pristop znaša K1 — delež K100 — Pisarna: Ljubljana-Sp. Šiška, Kolodvorska c. 208. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: Ljubljana, postni predal 5t. 13. 6 Trgov, špedicijska in komisijska del. družba. q — 1 Brzojavni naslov: „BALKANSPED.“ - LJUBLJANA—MARIBOR—TRST—WIEN. Naiveilo dossaia š«#