SAŠKA TOMAT ADOLF GERJOL (1915 - 2002) Rojen 1915 leta v Ljubljani (Vodmat), je bil dolgoletni športni delavec v Škofji Lo ki in človek, predan športu ter pomoči mladim športnikom. Mladost je preživel v Ljubljani, kjer je nje gov oče (ki je zgodaj umrl) imel gostilno in bil posestnik. Mati se je ponovno poročila, vendar je Gerjolov očim zapravil celotno družinsko premoženje. Tako se je mati s si nom in hčerko Antonijo težko prebijala sko zi življenje. Adolf se je zaposlil takoj po kon čani zobotehnični šoli, da bi lahko mami pomagal preživeti družino. Kljub veliki zaposlitvi pa je redno igral nogomet, in sicer na igrišču v Zeleni jami. Bil je član Slovana in kasneje ljubljanski re- prezentant. Leta 1943 mu je kljub vojni uspelo zaklju čiti dentistično šolo v Ljubljani. Kot zoboz dravnik se je pridružil prof. dr. Francetu Če- lešniku, ki je v okolici Škofje Loke skrbel za saniteto v vojnem času. S svojo življenjsko sopotnico Ido Kragelj se je poročil leta 1943, leta 1945 pa se jima je rodila hči Judita. Leta 1946 so se skupaj preselili v Škofjo Loko, in sicer najprej v sta ri dijaški dom na Stemarjih (na sedanjem Kapucinskem trgu) in kasneje na Cesto talcev 12. Takoj po vojni je delal pri dr. Homanu v prostorih sedanje obnovljene pošte in kasneje v prostorih med vojno ubitega dr. Kocijančiča. Gerjol je ves čas delal tudi v Zdravstvenem domu Škofja Loka. Leta 1954 so se pre selili v svojo hišo na Stari cesti, kjer je že ustanovil prvo privatno zobozdravstveno ordinacijo. Kljub privatni praksi pa je zaradi pomanjkanja zobozdravnikov delal tu di za paciente Zdravstvenega doma. Žena Ida mu je na zahtevni zdravniški poti ves čas stala ob strani in skrbela za njuno hčer Judito ter gospodinjstvo. Kot izredni štu dent je leta 1965 končal stomatološko fakulteto v Ljubljani. Adolf Gerjol (prvi z leve) kot nogo metaš NK Slovan Ljubljana v tri desetih letih prejšnjega stoletja 309 LOŠKI RAZGLEDI 49 Bil je ljubitelj športa, šaha, potovanj, operne glasbe in gledališča. Prepotoval je dobršen del sveta in ni želel zamuditi nobene gledališke predstave ne v Ljubljani ne v Škofji Loki. Zaradi političnih razmer je moral privatno ordinacijo ukiniti in je bil redno zapo slen v Zdravstvenem domu Škofja Loka. Kasneje pa je bil med prvimi zobozdravni ki, ki so uradno dobili dovoljenje za opravljanje privatne zobozdravstvene prakse, v kateri je delal nekaj ur dnevno vse do leta 1992, ko ga je doletela možganske kap in ga priklenila na posteljo do smrti. Kot velik ljubitelj športa se je že takoj po vojni pridružil skupi ni škofjeloških športnikov in na pobudo Franca Kalana so usta novili Fizkulturni aktiv (kasnejše Fizkulturno društvo, nato pa TVD Partizan), katerega predse dnik je bil Miro Škarabot. Špor tna vadba takoj po vojni ni mogla zaživeti v Telovadnem domu (nekdanjem Sokolskem domu) na Mestnem trgu, ker je bila tam še vedno kino dvorana, ki so jo preuredili Nemci med vojno. Vadba se je tako začela v sedanji telovadnici v Osnovni šoli Škofja Loka - Mesto. To so bili težki časi in potrebno je bilo zbrati veliko energije, da se je Dom na Mestnem trgu postavil v tako stanje, da je bila možna vadba v njem. Leta 1947 je Gerjol prevzel predsednikovanje društva. Društvo je takrat organizi ralo vadbo športne gimnastike, splošno vadbo, nogomet, smučanje in šah. S pomo čjo zagnanih članov Upravnega odbora se je število članov v društvu povečevalo. Potrebna je bila prenova starega telovadnega orodja, ki je bilo zaprašeno v Telova dnem domu. Športna vadba se je v poletnih mesecih selila tudi na igrišče v Puštal, tako da so bili tekmovalci pripravljeni za prva tekmovanja po vojni, Gerjol je bil tu di vodja sekcije za športno gimnastiko (orodno telovadbo) in v prvih letih vodnik mlajših skupin. Na pobudo Urha Kalana - Mukija je leta 1950 na Starem vrhu zrasla smučarska ko ča. Gerjol je kot predsednik društva apeliral na mnoge mlade športnike, da so poma gali pri gradnji koče in tako prispevali k hitrejšemu razvoju smučanja v Škofji Loki. Gerjol je bil ljubitelj nogometa. V času njegovega predsednikovanja je nogomet v Škofji Loki dobil krila in ekipa, v kateri so igrali tudi oficirji škofjeloškega garnizo- na, je postala prvak republike Slovenije. Bil je organizator mnogih družabnih prire ditev, plesnih vaj, tekmovanj, pustovanj ter taborenj za mlade na morju in v hribih. Ker je bilo to vse povezano z velikimi potrebami po denarju, je Gerjol sam stopil do vodilnih ljudi v posameznih delovnih organizacijah in pridobil marsikatera sred stva, ali pa jih je prispeval še celo sam. .». Spominska plaketa Partizana Slovenije Adolfu Gerjolu ob 10 letnici osvoboditve leta 1955 310 ADOLF GERJCU. (1915 -2002) Leta 1955 je predal mesto predse dnika društva Francu Kavčiču. Sam pa se je posvetil bolj nogometu in mo- tošportu. Kot funkcionar je še dolga leta pomagal zbirati finančna sredstva za društvo, pomagal pri organizaciji prireditev, tekmovanj in spodbujal mlade k udeležbi v športu. Vsa leta do bolezni je bil redni obi skovalec vseh športnih prireditev in tekem v Škofji Loki. Med hudo bole znijo pa se je veselil uspehov us pešne vnukinje - akrobatske smučar ke Nine Bednarik in jo spodbujal k težkemu delu prav tako, kot je pred mnogimi leti vrste mladih orodnih tekmovalcev. Športni delavci, ki smo nasledili vso zgodovino Partizana, vse uspe he, vzpone in padce, se zavedamo, koliko dela, truda in energije je bilo vloženo ravno v povojnem obdobju, da je šport v Škofji Loki zaživel. Tudi mi se trudimo in v današnjem času razvoja številnih novih športnih sme ri krepimo članstvo ŠD Partizan. Po nosni smo, da se lahko naslanjamo na katero se je s svojim delom zapisal tud Spominsko priznanje Smučarskega kluba Alpetour Adolfu Gerjolu ob 50 letnici Loške koče na Starem vrhu leta 2000 tako bogato zgodovino loškega športa, v i Adolf Gerjol. 311