Poštnina plačana v gotovini i Štev. 6. V Ljubljani, dne 25. junija 1931 jT / XI. le I ölc'üastev. 3040. GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE OBLASTNEGA ODBORA V LJUBUANI List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamezna številka 1 Din. — Naročnina mesečno I Din. Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040 Smotreno delo k našim ciljem V tej praznoti, kakršna se nam zdi, da vlada pri naši legalni borbi, odkar je centrum našega Udruženja brez kongresov, plenumov in drugih potrebnih zborovanj, opažamo vendar, da se poleg nas še vendar deluje v korist naših skupnih ciljev, to je zboljšanja našega mizernega vprašanja. Že parkrat smo zabeležili gibanje naših tovarišev v tem smislu iz Kluba invalidov oficirjev in vojnih poškodovancev v Beogradu. Čeprav se je ta klub ustanovil šele leta 1928 vsled razmer nastalih v središču našega Udruženja, je pokazal svojo popolno agilnost. Ta klub je popolnoma samostojna organizacija. Hoče pa držati poslovne stike z vsemi, ki delujejo^ v korist invalidov in vojnih žrtev. Glavna njegova akcija je zbirati materijal za zboljšanje invalidskega zakona. Zato išče stikov in moralne opore naše skupnosti. V zadnjem času je imel klub nekaj Pomembnih zborovanj, o katerih smoi že Poročali. Dne 19. aprila t. 1. je vršil zo-Pet konferenco za zbiranje materijala, Pri čemur pravi, da je vpošteval pred-nifačif0bliene °d poedinih drugih orga- Mi, kakor smo že večkrat javno izrazili, soglašamo z vsem- kar je našega skupnega in z vsakimi idealnimi delavci v tem' pravcu. Zato tudi podpi-ramo delo kluba v tem smislu, dasirav-Po »e ne moremo udeleževati sestan- V bodoče hoče klub pridobiti vse pravne kapacitete za našo stvar in dr-Zciti predavanja pod geslom: Invalidske pridobljene pravice, njih zastarevanje in sodelovanje članov v raznih odprtih invalidskih vprašanjih. amen je lep, zato se mu moramo Pridruževati, ker kaže k našim skupnim uspehom. Na gori omenjeni konferenci je bila sprejeta zopet resolucija sledeče vsebine: Invalidi, zbrani na konferenci Kluba oficirjev m vojnih poškodovancev dne n ' dpr!.la t: 1 IV Beogradu, so sprejeli po zaslišanju vseh govornikov sledečo resolucijo: 1. Invalidsko vprašanje pri nas je Prvorazredno družabno vprašanje, ki j ,pred vsemi drugimi, zato ga je S“a,,,j!;,T ni' mest" sama kaktTe "a““ 'n koristi tako, svetu: Noben davek ln doklT'™*“™1 va na invalidnino in Lf![ tÄ to zahtevamo: Za' inVf,mDa,Se,inValidi bolniki smatrai° za se v tđe kak°^ poskodovanci, zato naj inv , Smis u spremoni § 4 sedanjega invaivii °.na’ kakor ie rešeno v večih v a'mSklb zakonih Evrope in Amerike, svetni, državah, ki so se udeleževale 2. aW V0ine od 1 1914- do 1918-jemajo noiVabd' bolniki, kateri ne pre-danjem zake"e invalidnine, ker po se-morajo biti kak ”alio nimaio pravice, invalidi, ker so poškru,gi’ ki so stvarni 'validi, ki ne Prejema0dovanci’ ali pa in' Jfio več davka kot g f1”- ker P!aču' dovoljeno _ morajo mv. zakonu fužinami vred vse »ne J™' »sne ima,,, onl> ki preit,„a™c«’ ?-/nrsr^bia*airah,in- ««Ä nost nmairnanjša invalidska nesposob-4 Inva° 2° ^ k0t 36 bd° pre3e- invaiidninalit0nKmicirjern nai se prizna rega so nreH, ’k] plače čina iz kate- teleta lÄd“';”? i"™“*1 Zak0n sedanjem zakonu 0P ^ in,dodatki f0 in mornarice. «"foistvu vojske Te Pravice so invalidi oficirji pridobili z izpremembami inv zakona od 10. aprila 1914., ko so šli \ vojsko ter se vrnili poškodovani let£ 1918.; ta zakon iz leta 1914. pa je traja do leta 1926. 5. Rok za prijavo invalidnine po terr zakonu naj se podaljša še za 3 leta, kakor je navedeno v knjižici »Invalidske pitanje« (vprašanje). 6. Davka je treba oprostiti vsa nepremična invalidska imetja, kakor je tc predvidel zakon o dobrovoljcih v čl. 2 in 4 ter da se invalidi oproste davka na osebno delo in obrt (zaposlenje), ker jim je invalidnina nezadostna za preživljanje. 7. Kuluk naj se glede invalidov v obče zabrani ter da invalidi in njihove družine ne plačujejo nikakega odkupa za osebno delo. 8. Roditelji (oče in mati) padlih naj se oproste vsake davčne podlage za pridobitev pravice do invalidnine, ker so dali življenje svojih otrok na oltar domovine. 9. Odkup invalidnine naj se ne vrši samo v denarju, temveč tudi z zemljiščem, toda po pravilniku za odkup invalidnine, s čemer bi se država razbremenila dajatev mnogih miljonov dinarjev. 10. Invalidi oficirji izven Srbije in črne gore, za katere velja zakon kraljevine Srbije iz leta 1904, naj se prevedejo na pokojnine po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice, kakor ta zakon predvideva. To je treba storiti čim-preje, vsaj za one upokojence, ki imajo manjše pokojnine, a so starejši in jim je življenje otežkočeno vsled velike ekonomske krize, ki pri nas vlada. 11. Ženam, katere so se udeležile vojne kot obveznice ter so bile ranjene ali postale bolne, je treba dati vse pravice kot invalidom. 12. Invalidske družine naj imajo pravico na invalidnino tudi, ako je imel umrli invalid 20% nesposobnosti. Invalidska siročad, ki je nesposobna za delo, naj obdrži vse pravice kakor tudi invalidnino do svoje smrti, družine bolnih invalidov, kakor tudi bolni družinski člani pa naj imajo pravice kot bolni invalidi. 13. Občinske oblasti naj bodo dolžne zbirati vse potrebne dokaze za invalide po uradni dolžnosti brez kakih taks ali plačil. — Dolžne so tudi kakor sreski zdravniki pošiljati invalide ter njihove siročad v brezplačno zdravljenje. 14. Invalidnina se mora zakonite imenovati: »Invalidska pokojnina«, kakor je to v mnogih državah Evrope. Procente predvidene nesposob-nosü vojnili invalidov naj odreja same vojaško zdravniška komisija, imeti pa mora v vidu vse okolnosti, ki so s tem v zvezi: starost, zaposlenje itd. 16. Vsak vojak, ko pride od vojakov, mora dobiti spričevalo zdravniške komisije, o procentih nesposobnosti, kar mu služi za podlago njegovi invalidnini ter da na tej točki postane vojaški mirnodobski invalid, o čemur je treba unesti potrebne zakonite predpise v invalidski zakon. 17. Že pridobljena prava, ki so boljša, se ne smejo zamenjati ali okrniti z nobenim invalidskim zakonom. Pripomnimo, da so tovariši od Kluba oficirjev-invalidov in vojnih poškodovancev v Beogradu pokazali svoje zanimanje za naš pokret, ker so iz našega časopisa posneli vršitev našega oblastnega občnega zbora in nam1 častitali, ob enem pa nas zaprosili za našo resolucijo. Kakor smo že omenili, je bila sklicana ponovna konferenca kluba v Beogradu in se je tudi vršila dne 21. maja 1931. Tudi iz te konference smo dobili resolucijo, ki jo objavljamo. Glasi se: Konferenca Kluba invalidov-oficirjev in bojevnikov, poškodovanih iz vojne, ki se je vršila dne 21. maja 1931 v Beogradu v klubovih prostorih, je po zaslišanju govornikov sprejela: Pridobljena invalidska prava so ona, katera so pridobili že s prejšnjimi invalidskimi zakoni, ako so izpolnjevali vse predpisane pogoje, to je po predpisih invalidskili zakonov od 8. julija 1878., s spremembami in popolnitvami od 1U. aprila 1914, začasno od leta 1921, in invalid. zakonom od 23. novembra 1923, katerih pravna dejstva trajajo tudi po sedanjem inv. zakonu od leta 1929. Sedanji zakon more imeti svojo moč le od dne svoje veljavnosti v naprej ter ne sme spreminjati onega, kar je bilo pred njim že pridobljeno ali doseženo od strani invalidov, če so pod njihovimi pogoji zadobili priznane pravice na invalidnino, bodisi po zakonu od leta 1878, 1914, 1921 ali 1925. Zakoni nimajo povratne moči, temveč se raztezajo v naprej, ker je načelno izraženo o nepovratnosti zakona v § 7 državljanskega zakonika, sprejetega za časa blagopokojnega kneza Srbije Aleksandra Karadjordjeviča z dne 25. marca 1844 in to načelno pri nas še velja. To znači, da noben nov zakon ne sme odvračati do tedaj že doseženih pravic z zakonom, ki je pred njim veljal. Načelo je: pridobljena prava so ne-ovrgpiva, to je, da morajo ostati nedotaknjena od strani zakonodavstva, ker so bili izpolnjeni pogoji, pod katerimi so pridobljena. Izven vsakega spora je, da je invalidsko vprašanje pri nas prvorazredno družabno vprašanje, ki ga je treba rešiti po načelih morale in pravičnosti, kar je obojestranske koristi tako za invalide, kakor za državo. Iz tega razloga bi nov inv. zakon iz leta 1929 ne smel imeti povratne moči. Vzrok, zakaj je z zakonom otvorjen pojm nepovratnosti moči zakona in pridobljenih pravic, leži v tem, ker je zakonodavce hotel, da naj bodo pri nas stalni in pravilni odnošaji v družbi, pravni kot družabni, s čimer čuva, ohranjuje in obdržava pravno soglasje. S tem hoče, da se izogne nesoglasju zakona in prava tako na škodo poedinca kakor države kot najizrazitejše predstavnice družbe. 1 udi je hotel, da prepreči uničenje dotlej že pridobljenih pravic, ker bi se sicer državljanom ene in iste države godila krivica, katero pa on v interesu pravičnosti in miru ter pravne sigurnosti celokupne družbe s tem pre prečuje. Znano je že davno staro pravilo da samo v stalnosti ter ureditvi prava in družabnili odnošajev, more biti sreča v državi in napredek njenih državljanov. Ker pa je najnovejši invalidski zakon v svojih prehodnih odredbah odbil vsa dotlej pridobljena prava, invalidov, čeprav so izpolnili vse pogoje zakona, po katerem so jih dobivali, ker so z osebnim povoljnim delovanjem, pod vsemi zakonitimi okolnostmi in predpisi doti-čnega časa dobili izvršljive rešitve naših pristojnih sodišč (tu našteva inštan-ce) torej jim je na podlagi zakona od strani pristojnih sodišč priznano pravo na invalidnino, to je na znesek invalidske odškodnine, ki je s tem pravom vezana — tako konferenca Kluba invalidov najočitneje prosi naše merodajne faktorje, da se vse ono, kar je nov invalidski zakon od «leta 1929 odvzel invalidom, vrne, ker ne sme imeti povratne moči na škodo že prej pridobljenega prava. Konferenca navaja v kratkih potezah slučaje, kako so pridobljene pravice naših invalidov odbite po novem inval. zakonu od leta 1929: 1. Boiniki-invaiidi so po § 4 invalid, zakona odbiti; obdržani pa samo oni, katerih bolezni izvirajo od ran. Treba je omeniti, da so boiniki-invaiidi smatrani za invalide, zato jim je kot takim dana invalidska odškodnina, odnosno pokojnina polnih 51 let, počenši od leta 1878 pa do 1929. Ravno tako velja omeniti, da so v vseh zakonodavstvih Evrope in Amerike bolni in poškodovani popolnoma ravnopravni in ni med njimi nobene razlike. Vredno je ugotoviti to činjenico, da daje versailska pogodba iz marca 1929 obolelim invalidom pravico na odškodnino od reparacij v novcu, katerega plača Nemčija naši državi (čl. 244, 245 aneks I. 50) in sicer obolelim od bolezni ne od ran, zato je dokaz, da je nov invalidski zakon odbil pridobljeno pravo naših invalidov po mednarodnem javnem dogovoru. Medtem pa država prejema gotove zneske od Nemčije na ime reparacij vsako leto in bi trebalo, da odstopi del našim obolelim invalidom kot njihovo pravo. 2. Po naredbi za pregled invalidov iz leta 1921 so Specijalne komisije leta 1923 odbile mnoge invalide in so bili po zakonu iz leta 1925 ponovno pregledani in priznani z izvršljivimi rešitvami po pristojnih sodiščih. Medtem pa novi invalidski zakon to iz temelja spreminja, ker prinaša novo naredbo o pregledu invalidov ter nove predpise, vsled česar je veliko število naših invalidov in njihovih družin odpadlo. če se ima v mislih, da je samo Srbija izgubila na umrlih in padlih njenih vojakih ter pomorjenih državljanih okoli 900.000, potem je število invalidskih glav, ki so prejemale invalidnino, milijon. Nov invalidski zakon je to število znižal na najmanjšo mero kljub temu, da so bili invalidi pregledani po naredbi iz leta 1921 ter imeli izvršljive sodne odločbe po zakonu iz leta 1925. Nov invalidski zakon je v mnogih slučajih popolnoma odbil pridobljeno pravo invalidov. V zvezi s tem je tudi sam pregled invalidov, ki ga vrše zdravniške komisije. Kajti po zahtevi sodišča vrše one pregled invalidov samo v onem, kar zahteva sodišče, ne vrše pa občega pregleda invalidov, kjer je na prvem mestu bolezen, ki jo invalidski zakon v § 4 odbija. 3. Beneficije za lečenje v toplicah so imele tudi družine invalidov po čl. 10 zak. iz leta 1925, to pa je novi zakon ukinil, kar je invalidom manj v korist, temveč v škodo. 4. Procente nesposobnosti za 20% je novi inv. zakon ukinil in povečal stopnjo na 30%, za družine pa na 60%, kar v starem zakonu ni bilo, zato se ta postopek ne more braniti z nikakimi humanitarnimi razlogi. 5. Oficirji, aktivni in rezervni, so šli v svetovno vojno od 1914—1918 pod pogoji sprememb in dopolnitev invalid, zakona od 10. aprila 1914. Po tem zakonu jim' je priznana invalidnina v pogledu plače onega čina, v katerega so prevedeni na invalidski zakon. Tako je bilo isto vprašanje rešeno v Franciji in Angliji, ter je bila mala Srbija baš v tem z njimi izravnana. V teku časa so imeli oficirji tudi dodatke poleg vse invalidnine — plače ter so mogli vsaj skromno živeti. Novi zakon od leta 1929 pa je to odbil, s čimer je uničeno popolnoma pridobljeno pravo, katero zakon ni smel dotikati, temveč nasprotno čuvati in spremeniti še na bolje. Preveč bi bilo naštevati še vse ostale slučaje, zato pa konferenca Kluba invalidov smatra, da je to zadosten dokaz, da so pridobljena prava invalidov popolnoma ukinjena. Medtem baš na- pram invalidom, ki jim ni bilo žal niti za svojo kri in svoje življenje samo, da rešijo državo, zato je ista dolžna, da jim obrača posebno pažnjo, brigo in skrb, kako bi jim pomagala v tej težki ekonomski borbi za življenjski obstanek ravno tako, kakor so invalidi bivši zdravi in zavedni državljani pomagali državi v vojnah od 1. 1912—1918, da je premagala svoje sovražnike. Vendar pa invalidi, zavedajoč se svoje moralne dolžnosti, ki jo imajo v naši družbi, ostanejo za vedno najzvestejši stebri za Kralja in Domovino želeči, da se enkrat invalidsko vprašanje tudi pri nas reši po načelih pravičnosti, morale in koristi, da bodo naši invalidi, ki so to po pravici zaslužili tako preskrbljeni, kot njihovi vojni bratje v bratskih zavezniškin državah. Predsednik konference: Radivoje K. No- : vakovič 1. r., advokat-invalid. — Tajnik konference: Aleksa C. Stefanovič 1. r., kapetan-invalid. — člani: podpredsed. Dragojlo N. Vasiljevič 1. r., pukovnik-invalid, Svetislav Veljkovič 1. r., pukov. v p., Sav. K. Pavkovič 1. r., kapetan-invalid, Živko Miloševič 1. r., pukovnik-invalid, Drag. Koljevič 1. r., ^apet.-inv., Aleksa I. Nikolič 1. r., major-invalid, Petar Radenkovič 1. r., kapetan-invalid, Milorad A. Bogučevič 1. r., kapetan-inv., Konstantin Ristič, 1. r., kapet. I. ki, invalid, Svetozar Kočič 1. r., poručnik-in-valid, Mil. I. Damljanovič 1. r., kapet,-invalid, D. A. Rajič 1. r., rez. kap. I. ki., invalid, Svet. S. Katič 1. r., kapet.-inv., Mil. Glišič 1. r., kap.-inval., Petko Mladenovič 1. r., kapet.-inv., Ružica Masič 1. r., invalidkinja. Pred novim kompHkadiama Predamnom je ceo rad delegatske ankete i občnog zbora invalida dravske banovine. Koliko u njemu divljenja prema drugovima od moje strane, koji daju dokaza ljubavi za svoju organizaciju i svoj stalež? Iz tih izveštaja i govora pojedinaca jasno kao sunce se ocrtava duševna borba i vibracija savesti izme-dju dužnosti kao čoveka i dužnosti kao dobrog patriote. Vaš je rad ukupno uzevši zaista bio težak. I vi ste se u istini snašli, što može da vam služi na čast. Ostali ste u okviru dobrih patriota, ali ste smelo iskazali svoju želju i odali duboku tugu koja pritiskuje ne samo vas, invalide dravske banovine, već ceo invalidski stalež širom cele Jugoslavije: za našom slobodom i našom samostalnošću. Invalidi sa ratnom sirotinjom momentalno se nalaze u jednom izvanrednom teškom iskušenju. Želeli bi da nikako ne smetaju konsolidaciji države inagurisane Kraljevskim aktom od 6. januara, ali da u isto vreme očuvaju svoju stalešku samostalnost i slobodu. Putevi koji vode tome cilju suviše su delikatni i suptilni. I ako u stvari nisu, ljudi ih tako čine. Otuda i naša neaktivnost: da se ne zamerimo, da nam se ne prebaci, da nam se što ne poturi i t. p. Ali materijalna beda u kojoj je zapao invalidski stalež nagoni nas, da ponovo aktivno prihvatimo krmilo naše sudbine u svoje ruke i krenemo ka boljoj budućnosti. Ekonomski uslovi moraju se u što kraćem vremenu udvostručeno poboljšati po naš ,stalež, da ne bi večna isto-rija naših zasluga imala i po neku mrlju, koja bi mogla i Gospoda Boga razljutiti. Savez Ratnika koji nam se nudi, daleko je od toga da ekonomski podigne invalide, ali bi nam on mogao dati samo etničku celinu, ekonomsku nikad. Sta-leški interesi neranjenih ratnika, dobrovoljaca i četnika dijametralno se razlikuju od interesa invalidskog staleža. Iznad moralne jačine jednog Saveza Ratnika, dominira materijalna beda invalida i ostalih ratnih žrtava. Samo materijalno obezbedjen invalidski, stalež, može da prestavlja i moralnu silu. Ranjeni ratnici, dobrovoljci i četnici već su udruženi u Udruženju Ratnih Invalida i ratnih žrtava Kraljevine Jugoslavije. * v Kome onda trebaju i zašta u Savezu : Ratnika? U Savez Ratnika može ući samo i jedino, Udruženje Ratnih Invalida kao samostalna korporacija, zadržavajući sva svoja materijalna dobra kao samostalnost i slobodu organizacije. Ali kome i zašto treba sada, da se komplicira prilike u organizacijama ljudi, koji sa stojičkim mirnoćom podnose zle udare sudbine ne roptajući i ne kriveči nikoga? Dali se naše ćutanje smatra kao slabost ili kao potpuna abdikacija na našu svetlu prošlost? Društvo je od nas već stvorilo lešine, zašto ih još mrcvari, zar mu nije dosta. Sve to je učinio naš moralni prestiž. | Naša su dela toliko velika, naše zasluge ! za Slobodu ove zemlje toliko strče i bo- i du oči, da nikad i nikad neće uspeti da ih zbriše za našeg života a još manje istisne iz temelja Jugoslavije, gde su ona uklesana. Naši drugovi iz dravske r banovine dostojno su odgovorili na podmetnute zamke, sa njima će se solida-risati poslednji ratni invalid i poslednje ratno siroče. Komplikacije će nastupiti, ali će krahirati kao i svaka druga nepravedna stvar koja nije dugog veka, a nad svom tom veslačkom kombinacijom triumfovaće pravedna stvar ratnih invalida i ratnih žrtava. Jednom za svagda treba da znaju svi oni, koji zloupotrebljavaju naše strpljenje i šutanje, da se mi invalidi radujemo napretku naše otađbine i za njeno do-I bro mnogo podnosimo na svoju dodjenu : štetu ali ti isti, čuče nas drugojačije ono-j ga dana, kada delo saniranja Jugoslavije bude gotovo i kada mi budemo ponovo svrstani u celinu da uzmemo sudbinu svoga staleža u naše ruke. Taj dan nije daleko po našem nahodjenju, a tada po-ložićemo zajedničke račune i primiti svako svoj deo odgovornosti. Komesarijatstvo nije za nas bauk, već jedan viši razlog da se za spas našeg svetog dela Velike i Moćne Jugoslavije još jednom žrtvujemo do samo-pr'egorerija, ali svaki kukavičluk odsudno odbijamo od sebe. To neznaju oni, koji nas čarkaju i čine opštoj stvari me-dvedju uslugu. Kapetan invalid, Nedič. Jugoslovenski bojevniki v Franciji Skupina naših bojevnikov je odpotovala v Francijo, da vrne obisk francoskim vzhodnim bojevnikom, ki so lam obiskali našo državo. Njihov sprejem v Parizu je bil, sijajen in prisrčen. Dne 6. junija t. 1. je sprejel zunanji minister g. Briand delegacijo. Ko se je prikazal v dvoran,! so navzoči vzklikali: Živel Briand, veliki državnik in ustanovitelj solunske fronte! — JugosL poslanik dr. Spalajkovič je pozdravil ministra, na kar je odgovoril Briand s prisrčno dobrodošlico z željo, da se gostje počutijo v Franciji kot doma in ne v tujini. Francija je mnogo dolžna Jugoslovanom za njihovo prijateljstvo in goji enako prijateljstvo do njih, ki se ne bo omajalo. Za jugoslov. bojevnike je govoril Stepanovič in Briand je odgovoril. Prepričan sem, da boste ostali z enako energijo verni sotrudniki Franciji pri delu za ohranitev miru. Nato se je,Briand razgovarjal s posamezniki ter zopet zapustil dvorano ob največjih ovacijah. Gb 11.50 je bil svečan sprejem v vojaškem cerklu. Kot zastopnik vojnega ministra je bil navzoč Franchet d’Esperay, ki so ga jugoslov. bojevniki pozdravili s klici »Živel jugoslovanski vojvoda!« Maršal se je spomnil hrabrosti in junaštva srbske vojske leta 1916. in dejal: »Jugoslavija ima v osebi kralja Aleksandra najsposobnejšega vodjo, ki ga je spoznal pri delu za rešitev in blagor svojega naroda. Prepričan sem, da bo Jugoslavija pod njegovim vodstvom doživela vrhunec razvoja in moči.« Na te besede so bojevniki vzklikali »Živel kralj Aleksander! Živela Francija!« — Godba pa je zaigrala obe himni. G. Radosavljevič se je zahvalil za prisrčne besede in naglasil, da je jugo-slovenska vojska sestra francoske. Ob tej priliki je bila na svečan način izvršena posvetitev pokopališča jugoslovanskih bojevnikov v Thiaisu. Posvetitvi. je prisostvovala delegacija bivših bojevnikov, predstavniki vojaških in civilnih oblasti ter jugoslovenskega poslaništva in jugoslovenske kolonije. Na pokopališču je dozdaj pokopanih 612 ju-goslovenskih vojakov. Ko bo postavljen drugo leto na pokopališču spomenik, bo pokopanih tam še 900 junakov ter bode ob tej priliki postavljena posebna vrata. Po nagrobnih govorih se je izvršila posvetitev kolača, ki je bil prinešen iz Beograda. Prisotni so si ogledali grobove ter položili nanje vence, prinešene iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Drugi dan, dne 7. junija je federacija bivših francoskih bojevnikov priredila svojim jugoslovenskim bratom velik banket, ki mu je predsedoval minister Champetier de Ribes, Banketa se je udeležilo okoli 700 ljudi in je ves čas svirala godba 7. pešpolka. V začetku banketa je minister de Ri-b.es nazdravil Nj. Vel. kralju Aleksandru, kar so vsi prisotni sprejeli z burnim aklamiranjem. Nato je pozdravil ministra Spalajkoviča kot velikega prijatelja francoskega naroda in za njim še druge navzoče jugoslovanske odličnike. Njegov govor je bil sprejet z burnimi ovacijami. Nato je predsednik FIDAC-a Herault opravičil nekatere odsotne funkcijonarje in pozdravil jugoslovanske delegate in zastopnike, posebno ministra dr. Spalajkoviča. Nato je sporočil pozdrav francoskemu zunanjemu ministru Briandu, kar so navzoči sprejeli z navdušenimi vzkliki. Potem je pozdravil prisotne francoske odličnike, med njimi generala Henryja in odvetnika Giafferija. Posebno prisrčno je pozdravil narednika gospo Milinko, kar so navzoči sprejeli z burnim pritrjevanjem. Govornik je med drugim dejal: »Danes slavimo nov datum franco-sko-jugoslovanskega prijateljstva. S pieteto se spominjamo vašega trpljenja, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Ne bomo pozabili onih, ki so se borili na Kajmak-čalanu in so tako utrli pot zmagi. Gg. Ceda Mihailovič in Radosavljevič sta živa vez med Francijo in Jugoslavijo. Dalje je obujal spomine na sprejem vzhodnih bojevnikov v Jugoslaviji. Na-glašal je sorodnost obeh narodov in sličnost njunih .značajev.« Nato je v imenu bivših francoskih bojevnikov pozdravil bivše .jugoslovenske borce g. Levis. Za njim je v imenu rezervni^ oficirjev nazdravil Čeda Mihailovič ministru Champetieru de Ribes in se zahvalil za njegovo skrb, ki jo je pokazal za vojne oškodovance, ki so doprinesli svoje žrtve, da nam tako pribore svobodo. Za to svobodo smo se borili ramo ob rami in smo tako dosegli zmago in z njo civilizacijo. Naše prijateljstvo izvira iz medsebojnega spoznavanja. Za dokaz, kako je ukoreninjena ta ljubezen do Francije v srcih nas vseh, je jugoslovanska mladina, ki je na lastno pobudo dosegla, da se je o priliki velike poplave v južni Franciji zbralo pri nas toliko denarja, da se bo z njim lahko zgradila v južni Franciji šola v srbskem slogu. Nato navaja govornik prirodno bogastvo in gospodarske zmožnosti Jugoslavije, kjer bi se Francija mogla aktivno udejstvovati, da bi se tako združile prirodne sile Jugoslavije s francosko delavnostjo in inteligenco. Banket se je končal pozno v noč. Jugoslovanski bojevniki so nadaljevali pot v Lille. Vprašanja in odgovori Vprašanje. Kot 40% invalid sem dobil rešenje dne 26. febr. 1931 pod br. 2680 od Invalidskega sodišča v Ljubljani z odklonitvijo, ker plačam več kot 120 Din radi previsoke odmere neposrednega davka.. Zakaj ne prejmem od Višjega suda v Beogradu nikakega odgovora, kajti 4. marca sem se na odlok prvoinštančnega sodišča v Ljubljani pritožil. Ali se zviša cenzus in do katere višine, kakor tudi revizija inv. zakona ali se reši v tem letu? Prosim odgovor! Razpotnik Bernard, Krače št. 21, p. Medija—Izlake. Odgovor: Viši sud v Beogradu KT' gotovo rešil Vašo zadevo, toda negativno, ker pri davčnem cenzusu preko 120 Din nima nobena pritožba smisla. Preko tega kar zakon izrecno določa, se ne more iti. Izgovor 0' previsoki odmeri ne drži, ker odmera davka je zadeva zase. Izvrši se po ocenitvi davčne komisije, sicer pa ima vsaka prizadeta stranka proti odmeri v odprtem roku čas za pritožbo. V invalidski zadevi pritoževati se proti odmeri davka pa nima nobenega pomena in smisla. Davčni cenzus se je popravil do sedaj le za 90% in 100% ter 100% invalide z dodatkom, za druge pa ne. G. komisar iz Beograda nam je izjavil, da se imamo tudi še nadejati drugih popravkov najbrž v tem letu, kdaj, pa se ne more vedeti? Vprašanje. Vojna vdova s 4 otroci sem napravila pritožbo dne 28. marca 1931 zoper rešenje Invalidskega sodišča, ki mi jemlje pravico do pokojnine, pa je še danes glas v puščavi. Ali se pravilno tolmači inv. zak., če se ubogi vdovi s kopico zakonskih otrok odtrga bora pokojnina, ako v borbi za obstoj življenja pade v nesrečo, ker je brez vsakega premoženja, pa radi malenkosti izgubi invalidsko čast ter vse pravice kot mi to navaja Invalidsko sodišče. Kdaj bomo dobile nesrečnice zopet pokojnino po padlih možeh v svetovni vojni? Ena v imena prizadetih vdov v srezu Litija. — Prihodnjič več in prosim odgovor! J. A. Odgovor: Kazni za vojne žrtve so res prevelike. Ako bo v tem oziru kaj boljše se ne ve, gotovo pa bo pokazal konec reševanja tak rezultat redukcij, da pričakujemo potem zboljšanja in sprememb. — Za take slučaje pa se v splošno ne da odgovarjati, pač pa je treba vsak slučaj posebej Udruženju obrazložiti, da napravi potrebno ako se da pomagati, ker so slučaji zelo različni. Vprašanje. V zadevi cenzusa sem se pritožil na rešenje z dne 11. marca t. 1. od sodišča Dravske divizijske oblasti ter ne dobim nobenega odgovora. Kako to, da pisem sprejel od Višjega suda na akt inv. sodišča nobenega odloka; ali ne odstopi sodišče Višjemu sudu zadevo v pretres? Žibret Anton, 40% invalid, Tirna 12, Sava pri Litiji. Odgovor. Invalidsko sodišče mora odstopiti prvoinštančno odločbo na vsak način Višjemu inv. sodišču bodisi, da se stranka pritoži ali ne pritoži, če se pritoži, gre z aktom pritožba. Rešitev Višjega inv. sodišča boste torej dobili na vsak način; ker pa je tamkaj več oddelkov in komisij, so nekateri akti prej rešeni, drugi pa zastanejo, kakor pač deluje dotična komisija. Vprašanje. Invalid s 50%, Zupan J°' že, imam 12 živih otrok od 1 do 22 leta starosti ter sem glasom zakona o davkih na samce po § 11 prost neposrednega davka z 'dokladami. Pokojnine ne dobim. Ali mi pritiče invalidnina? Kni naj predložim k prošnji na sodišče kot dokaz davčnega urada, da sem neposrednega davka prost? Imam več kot 120 Din davka in mi ie bila pokojnina i ustavljena na stara leta. Upanje do pokojnine sem popolnoma zgubil! Zupan Jože, Jesenovo, št. 16, p. Medija—Izlake. Odgovor: Najprvo morate na podlagi novega zakona vložiti prošnjo za popolno oprostitev davka, ker to nl oproščeno kar po zakonu samem. Potem pa boste dobili odlok, ki ga morate seveda predložiti invalidskemu sodišču ali pa dobiti od davčne uprave še p o Rž odloka posebno potrdilo za inv. sodišč® (brez takse). Logično je, da ako ne P,a' čujete nobenega davka, da Vam poteh1 tudi invalidnina gre. Vprašanje. Vojni invalid iz Ormoža vprašam sledeče: Do sedaj sem im®1 70% kot stalni invalid z amputirano go. Dne 26. marca t. 1. pa sem dobil o® mariborskega vojnega okruga uyereÄ® za 80% stalno. Rad bi zvedel, ali mi pfF pada za 80 % nova pokojnina že od Ie 1929 naprej in ako mi pripada tudi svojih obča- sohnnstih zn 1^° rec^ a p,° njihovih sposobnostih za posamezne službe in p0 zaslišanju predsednika občine pristojna krajevna splošna oblast I. stopnje. Ostale samoupravne korporacije, iimajo najmanj 10 nameščencev, so zne na izpraznjena mesta sprejeti v Juzbo toliko vojnih invalidov, svojih hovmT’ k°!ik0r iih bo' odrcdila po nji-stopmknvS?bnn?tih in P’° zaslišaniu za-jevna unl teh korP°racii Pristojna kra- Pri tel^113 k stopnje, se ima npošte'v^^60b v0^n'b invalidov izvrševanje p0^f! nnhova sposobnost za rejo izvrševati brez S!uŽb' ako jo m°-ostale državljane, ZaSe kvalifikacijo ostalih - •• g ede na večjo !idov Določeno številot^^ neinva" re biti večje od 10 Odstotkov. S nc rno" Lastniki podjetij, km'1??*0 nad 50 delavcev, in lastniki zeJr,.bskih posestev, ki imajo nad 100 ha nih m’ s? d°lžni zaposliti na izpraznje-I rlnhfbib to(iko invalidov, kolikor jih stminio Cna,Dristoina krajevna oblast I. dnv i 0ločeno število vojnih invali-verTo u c 50raio zaposliti, ne more biti je od5% kupnega števila delavcev. stalno zaposlenih na dotičnem kmetijskem posestvu. Seznami podjetij kmetijskih posestev in določenih mest se imajo dostavljati javnim borzam dela, ki imajo pošiljati vojne invalide v službo sporazumno z lastniki teh podjetij in kmetijskih posestev. Vojni invalidi, ki žele, da se zaposlijo po navedenih določbah, so dolžni predložiti pristojni ustanovi prošnjo, v kateri imajo označiti mesto, na katerega reflektiralo. Te prošnje s prilogami so proste vseh državnih in samoupravnih taks. Neizvrševanje določb tega pravilnika ima za posledico disciplinsko odgovornost pristojnih organov. Za neizvrševanje predpisov tega pravilnika se kaznujejo predsedniki občin, predstavniki samoupravnih korporacij, podjetij in kmetijskih posestev z globo do 5000 Din, ki jo odreja neposredna nadzorna oblast oziroma splošna upravna oblast, določena za dotično področje v prvi stopnji. Globe gredo v korist invalidskega fonda. Oblasti, ki imajo odrejati, koliko število vojnih invalidov se ima zaposliti, imajo ob koncu vsakega leta ministru za socijalno politiko in narodno zdravje predložiti poročilo, koliko vojnih invalidov so med letom zaposlile pri občinskih oblastih in ostalih korporacijah, na podjetjih in kmetijskih posestvih v smislu tega pravilnika. Vse državne samoupravne oblasti in ostale samoupravne korporacije kakor tudi jrodjetja in kmetijska posestva so dolžna, da takoj o vsaki zaposlitvi vojnega invalida obveste pristojno finančno oblast, ki vodi račun o plačevanje invalidnine. pogojih za iz- Trafike se imajo dodeljevati v prvi vrsti vojnim invalidom oziroma vdovam v vojni padlih, umrlih in izginulih vojakov ter umrlih vojnih invalidov z nepreskrbljenimi otroci. Predvsem se imajo upoštevati vojni invalidi z večjo nesposobnostjo za pridobitno delo ter vdove z Večjim številom nepreskrbljenih otrok. Pri oddajanju novih dovoljenj za trafike je monopolska uprava dolžna, da v sporazumu z ministrstvom za socijalno politiko in narodno zdravje odstopi najmanj 50 odstotkov teh prodajalnic omenjenim osebam. Vse olajšave, ki jih država in občine dajejo, kakor na primer bioskopi, restavracije, kantine, kioski, razpečavanje inozemskih listov itd., se imajo dodeljevati predvsem vojnim invalidom pod istimi pogoji, Podeljene olajšave se ne morejo prenesti na drugo osebo ali organizacijo. Ta pravilnik stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novinah«. Invalidom izpod 20% nesposobnosti sporočamo, nekaj, kar je pomembno zanje. Invalidski sud Kosovske div. oblasti je z rešenjem od 19. febr. 1931 br. 13.109 (kakor kaže, je tam že veliko predmetov rešenih) in Višji sud v Beogradu je odobril pod br. 15.349 z dne 4. aprila t. L, da Krempušu Avgustu, 20% invalidu s poškodovano nogo pripadajo razen invalidnine vse ostale vrste zaščite in pomoči po § 6 inv. zakona, v kolikor niso vezane na -siromašnost. To odločbo pravilno tolmačijo §§ 8, 13 in 103 inv. zakona in potrjuje, da eksistira zaščita tudi prej priznanih invalidov izpod 30%. Ker pri nas nima tega nihče priznanega, je dobro, ako se prizadeti sklicujejo na ta slučaj, ki ga hoče Oblastni odbor itak potom ministrstva socijalne politike razčistiti in uveljaviti in svoječasno o rešitvi obvestiti. Zdravllenle invalidov Toplicah v Dolenjskih Letos bo otvorjen invalidski dom v Dolenjskih Toplicah takoj po 1. juliju'. Opozarjamo invalide, ki so potrebni in reflektirajo na zdravljenje, da naj se takoj brez odlašanja prijavijo potom svojih Krajevnih odborov s prošnjami na kr. bansko upravo. Radi mest v invalidskem domu je treba, da kr. banska uprava takoj porazdeli posamezne skupine za pozive. Druga leta se je dogajalo, da so nekateri invalidi proti koncu sezone vlagali prošnje, potem pa niso prišli na vrsto. Zato ne odlašajte. Pogoji so sledeči: 1. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo osebni invalidi zaključno do narednika. Oficirjem daje ministrstvo vojne in mornarice tozadevne zdravstvene podpore za poljubna zdravilišča na prošnje, ki se vlože potom vojnih okrugov, torej ne pridejo v poštev za inv. dom v Dol. Toplicah. 2. Prošnji je priložiti overovljen prepis sodnega rešema po novem zakonu (če ga še nima, pa potrdila okrajnega sodišča) ali potrdilo Finančne direkcije, da redno prejema invalidnino. Oni, kateri ne prejemajo invalidnine vsled dvaka, naj predlože overovljen prepis odluke (iz katere pa mora biti ta pogoj razviden). Tudi invalidi bolniki, ki ne prejemajo invalidnine, imajo pravico zdravljenja po čl. 113 inv. zakona. Isti pa predlože stare sklepe, zadnje odrezke in zadnje nad-pregledne liste. Zdravniških spričeval pa letos ni treba prilagati ker gredo vse prošnje preko sreskih načelstev in odtod bodo invalidi pozvani, katerim uradnim zdravnikom naj se predstavijo radi preiskave in odreditve zdravljenja. Invalidi izhod 20% nimajo pravice zdravljenja. Naše gibanje Brezpomembne prošnje. Krajevni odbor iz Zagorja piše, da naj se objavi sledeče: Oni člani in članice, ki imajo nad 120 Din neposrednega davka, delajo kljub temu prizive in prošnje, čeprav jim je Viši invalidski sud v Beogradu odklonil pravico do pokojnine. Tudi nadlegujejo funkcijonarje Krajevnih odborov za tozadevne ponovne intervencije. Invalidski zakon določa izrecno, da kdor ima nad 120 Din letnega neposrednega davka, ne dobi invalidske pokojnine, nekateri pa tega nočejo razumeti in trdijo, da jo morajo dobiti. — Enako vdove, ki imajo nezak. otroke. Trdijo celo, da so jim odborniki Krajevnega ali Oblastnega odbora odklonili pokojnino. — Ce se bo invalidski zakon potom revizije zboljšal, bodo potom revizije dosegli nazaj svoje pravice, ne gre pa z glavo skozi zid, ker ako zakon nekaj izrecno določa, se ne more iti preko tega. Bugoii za sprejem v Pletarsko šolo „ u’u; Pletarstvo more nuditi kot do-. a,br^ ffloogim leip zaslužek, posegu ko kmetijsko delo počiva. S to obrtjo tudi vsem onim osebam obojega spola, ki vsled svoje pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenjski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti in občin. — Pletarska šola v Ptuju ima predvsem namen, izvežbati praktično in teoretično v pletarstvu in vrboreji učence(ke), ki so uspešno dovršili osnovno šolo in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pa pomaga po dovršeni dveletni učni dobi tudi do zaslužka, ako ne bi mogli pletarstva izvrševati na svojih domovih. Šolsko leto se bo pričelo 1. septembra 1931. V prvi letnik se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili z dobrim uspehom osnovno šolo. — Prijave se lahko izvršijo pismeno in morajo vsebovati: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. izjavo staršev (varuha), s katero se zavezujejo vzdrževati gojenca. — Šoli je priključen internat, ki se nahaja v Dijaškem domu v Ptuju. Pridnim, ubožnim učencem se bodo po možnosti izposlovale mesečne podpore. Vsi učenci pa prejmejo vse šolske potrebščine v šoli brezplačno. — Prijave je vposlati naj- s» Pa dani življenjski pogoji I kesneje do 15. avgusta t. 1. Vsak prijav- Ijenec prejme pismeno rešitev. Podrobnejša pojasnila daje upraviteljstvo šole. Ptuj; Tukajšnji K. O. U. V. I. preklicuje v peti štev. »V. I.« objavljeno, da bo ustavil list vsem onim, ki ga ne bodo, plačali najkasneje do 15. junija t. L, ker ga silijo k temu tehtni razlogi. Pač pa bo ustavil list vsem onim, ki ga ne bodo, po čekih, ali drugače plačali najkasneje do 20. julija t. 1. Pismena opravičila v 'tem oziru, se ne bodo več upoštevala. Kdor ni, ali ne bo zadostil temu pozivu do določenega dne, mu sploh ni treba priti več v pisarno, ker se tuk. odbor ne bo na take brezbrižneže več oziral in naroča tajniku tov. Senčarju, da se danih mu navodil dosledno drži. Ptuj: Radi neke zadeve je tovarna »Chabeso« v Mariboru prisilila tovarnarja »Jogure« v Ptuju, v izogib pravnega postopanja plačati v korist tuk. K. O. U. V. I. Din 500, za kar se izreka tovarni »Chabeso« javno najiskreneiša zahvala. Odbor. Iz Tržiča. Krajevni odbor je pri sejah razmišljal, kako zasigurati organizaciji redne dohodke. Povod temu je bil, ker se zadnje čase igre ne rentirajo. Zadnji dve gledališki predstavi nista imeli takega efekta kot se je pričakovalo, ker gotovi del občinstva naše prireditve sploh ignorira. Pri razprodaji vstopnic so se čuli celo očitki glede malverzacij našega Središnega odbora v Beogradu, kot je bilo objavljeno v časopisih. Dobro bi bilo, da bi se javnost pri takih poročilih in očitkih ozirala na kraj, kjer se je kaj izvršilo in ne rabila vedno le izraza invalidi ali invalidska organizacija. Pri seji smo sklenili, da napravimo meseca junija ali julija vrtno veselico s srečolovom in sicer skupno s tržiškimi Kolašicami. Zato se je naš predsednik že osebno obrnil na go. predsednico Kola jugosl. sester, ki je pristala na sodelovanje. Podrobnejši razgovori glede programa prireditve pa bodo sledili in je takorekoč že gotovo, da ■ se veselica vrši koncem junija ali začetkom julija t. 1. Radi tega pozivamo vse člane in članice, ki bi bili voljni sodelovati, da se zglase pri tajniku ali podpredsedniku, kjer dobijo potrebne informacije. — Torej vsi na delo! K Ljudski samopomoči v Mariboru pristopa vedno več članov. Mnogo družin je bilo že deležnih po smrti podpore. Zato naj se vsak odloči in javi poverjeniku tov. Tomcu Stankotu v Ljubljani, Oblastni odbor udruženja invalidov. Šentpeterska vojašnica. Železniška restavracija na kolodvoru v Novem Sadu je razpisana. Rok za ponudbe je do 3. julija t. 1. Eventuelni reflektanti dobe pojasnila pri Oblastnem odboru udruženja voj. invalidov v Ljubljani. IV. JUGOSLOVANSKI KONGRES TREZNOSTI V BEOGRADU. Od 2. do 5. julija t. 1. se vrši kongres v Beogradu, ki ga priredita Jugoslovanski savez treznosti in Savez trezvene mladeži. Prisostvovali bodo delegati in člani iz cele naše države. Na dnevnem redu so referati odličnih referentov o tem vprašanju. Predseduje pa g. dr. Drago Perovič, profesor in bivši rektor univerze iz Zagreba. Za stanovanja udeležencev so preskrbljeni prostori Študentskega doma v Beogradu; za tri dni bivanja pa se plača 120 Din za prehrano. Vožnja je znižana, in državnim nameščencem odobren dopust. V programu je razgled mesta in izlet z ladjo do Djerdapa. Ob prijavi je treba takoj poslati 50 Din. Izdana bo spomenica na podlagi ste-nografičnih beležk in spisek vseh udeležencev s fotografijami posameznih skupin udeležencev. Spomenico, kongresni znak in edicije dobi vsak, ki se vpiše za člana in plača 30 Din, ako noče prisostvovati kongresu. Za vse informacije irt prjave se je treba obračati na naslov »Prireditveni odbor Jugoslovenskega kongresa treznosti Beograd, poštni predal 138, Pašičeva ul. št. 6-1 najdalje do 25. junija t. 1. Vsak invalid naj žita naše glasilo! Poročila z občnih zborov V Mokronogu je bil občni zbor dne 22. februarja t. 1. v stari šoli. Uvodoma je predsednik tov. Dule omenjal, da je bilo dosti dela s prošnjami, mislilo pa se je tudi na prireditve, kar se vsled premalega smisla za take akcije od strani ljudi potem raje ni podvzelo. — Tajnik tov. Kramaršič je poročal, da šteje organizacija 57 članov in članic, potem pa o delovanju odbora, ki je imel 4 seje in poslal 52 dopisov. Blagajniško poročilo izkazuje prebitek. Odboru je bil brez debate podeljen absoluto-rij. V sedanji odbor so bili izvoljeni tov. Kramaršič, Fras, vdovi Lovše in Okraj-šek in invalid Zidar, namestniki: tov. Novak, Pirh in Brzin. Nadzorni odbor: tov. Povšič, Zavrl, Hajmerle; namestnika: Gačnik in Cepuder Marija. — Pri slučajnostih je bilo mnogo povpraševanj v osebnih zadevah. Dolenja Lendava: Občni zbor je otvoril dne 26. aprila 1931 ob 10. uri v gostilni Lenarič predsednik tov. Pojbič ter pozdravil člane. Občni zbor je bil napram prejšnjim slabo obiskan. Vojne žrtve se ne zanimajo zadosti, ker jim ni za napredek organizacije. Zato naj nav-zovči spodbude odsotne. Res da je težko za organizacijo, ker po samih redukcijah pritiska vse nanjo. Mnogi se pritožujejo nad počasnostjo reševanja. Predlaga, da se zberejo pritožbe in odpošljejo preko Oblastnega odbora, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato je poročal tov. Nemethy Štefan, da je bilo 126 dopisov, 6 sej in 130 članov ter članic. Po prejemkih in izdatkih se ugotovi povoljno premožensko stanje. Tov. Milhoffer je pregledal vse knjige in ugotovil najlepši red, zato je bil sprejet soglasno absolutorij. Ker je občni zbor vztrajal na tem, je bil ponovno izvoljen stari odbor. — Predsednik tov. Pojbič se je v imenu odbora zahvalil z obljubo, da bodo intenzivno delovali, samo prvi pogoj je, da vsak poravna članarino in list. Tajniku naj se odobri za pisarniški lokal in nagrado 200 Din, kar je soglasno odobreno. Sklenjeno je bilo, da člani dobe pri Krajevni organizaciji posojilo največ do 1000 Din. Končno je bil sprejet proračun. Iz Gorij pri Bledu poročajo, da je bil občni zbor dne 17. maja t. 1. v društveni dvorani. Vodil ga je tov. Zajc. Poročilo ni vsebovalo nič posebnega, ker se članstvo vsled redukcij veliko manj briga. - Dohodkov ni drugih, kot članarina, zato premoženje organizacije ni veliko. Treba pa je, da članstvo vsaj članarino redno poravna, ne pa da pozna dolžnosti samo kadar kaj potrebuje, če bo šlo tako naprej, bo treba Krajevno organizacijo priključiti kam drugam. — Preglednika sta izjavila, da so knjige v redu. — Izvoljen je ponovno stari odbor in sicer tov. Zajc, Cundrič, Peterman, Lipovec in Arh; namest.: Marija Pristov in Janez Jensterle. Nadzorni odbor: tov" Slivnik, Šimnovec in Ambrožič; namest.: tov. Žumer in Polc. Pri slučajnostih je govoril tov. Slivnik, da se organizacija ne sme opustiti, ker je težavno hoditi daleč za posredovanja. Člani pa naj imajo več zanimanja ne pa, da se jezijo nad redukcijo, pa ne podprejo Udruženja, ki se edino bori proti njej. Logatec. Naznanjamo potek občnega zbora, ki se je vršil dne 6. aprila 1.1. v gostilni pri Kuncu. Predsednik tov. Smole ga je s pozdravom otvoril in takoj podal besedo tajniku tov. Mačku, ki je poročal o celotnem delovanju. Delovanja ni bilo posebno veliko, ker se je organizacija precej zmanjšala. Blagajniško stanje je bilo v redu, kar je izjavil tudi nadzorni odbor. Izvoljen je ponovno stari odbor. Pri slučajnostih pa se je govorilo o ortopedični delavnici in potrebah protez o nerešenih aktih pri invalidskem sodišču in o mnogih osebnih zadevah, na katera vprašanja je pojasnjeval tov. Maček. Udeležba je bila povoljna. Krajevni odbor v Črnomlju je imel svoj občni zbor 25. marca t. 1. v prostorih g. Švajcarja. Predsednik tov. Maurin je podal poročilo, v katerem je orisal sedanje naše mizerno stanje ter nezavednost članstva, ki ne plačuje redno članarine in časopisa ter sploh omalovažuje organizacijo ravno v času, ko je ista najbolj potrebna tako za priznane kakor za reducirane. Letos ni plačalo niti 30 članov redno članarine, kljub temu pa je organizacija sama odposlala 149 dopisov. To so bile prošnje, pritožbe in spomenice na različna mesta, seveda v korist tudi onim, ki ne plačujejo’, ker mi se medsebojno podpiramo in se oglašamo’, da bo naš glas jačji. — Reducirani naj ne obupujejo, ker smo imeli slučaj, da je 20% invalid prišel k ponovnemu pregledu ter je bil spoznan za 50% invalida in sicer pri komisiji v Karlovcu dne 11. marca t. 1. Dalje je pojasnil članstvu podrobno delo in razne zadeve v organizaciji, na kar je bil stari odbor razrešen. Tov. Maurin je predlagal popolnoma nov odbor, da se ne bo organizacija razšla. Na prigovarjanje, da naj še obdrži svojo funkcijo, je bil izvoljen odbor iz tov. Mauri-na, Bahorja, Dražuneriča, Gašperja in vdove Turk, namestniki tov. Gračan, Stariha, Brula. Nadzorni odbor tov. Črnič, Sedlar, vdova Vrščaj, nam.: Simonič in vdova Stariha. — H koncu je občni zbor stavil sledeče vprašanje: Vemo, da imajo 100% z dodatkom pravico za zdravljenje in pregledovanje tudi za svojo družino ob času raznih bolezni, toda istim mora dati državni ali privatni zdravnik brezplačni pregled in recept za zdravila. Ali mora po potrebi priti zdravnik tudi na svoje stroške k bolniku na njegov dom? Kam naj se obrne dotični zdravnik za povračilo stroškov? Ker je bilo vprašanje stavljeno na občnem zboru, zato ga nismo uvrstili med vprašanje in odgovore, pač pa pojasnjujemo na tem mestu: Družinski člani invalidov po sedanjem invalid, zakonu sploh nimajo brezplačnega zdravljenja in tudi pretežkih invalidov 100% z dodatkom družine nimajo te pravice. Le invalidom morajo dajati državni in samoupravni zdravniki brezplačno spričevala in recepte. Drugače pa predvideva zakon zdravljenje le v državnih in samoupravnih bolnicah. Zdravnik toraj ni dolžan dajati zdravil invalidu ali pa kaka privatna lekarna, kajti dotični morajo zdravila sami na svoje stroške nabavljati. Ker zakon določa, da mora v slučaju nujne potrebe nuditi zdravljenje najbližji zdravnik (toraj dati tudi zdravila), je popolnoma pomanjkljiv, da invalidska uprava ne preskrbi za to nekega posebnega fonda, da bi se krili tozadevni stroški. Sedaj pa nihče ne plača, zato zdravniki nočejo ničesar nuditi, ako pa nudijo, zahtevajo plačilo od invalidov. V invalidskem zakonu pa je podlaga drugače, da bi se taki stroški lahko plačevali, ker pravi, da se dohodki invalidskega narodnega fonda med drugim uporabljajo tudi za zdravljenje invalidov. Seveda pod pogoji, ki smo jih obrazložili, zdravnik tudi na dom invalidov ni dolžan priti brez plačila. Radi pravice družinskih članov pa dostavljamo le to, da daje invalidski zakon le pohabljenim družinskim članom brezplačno zdravljenje in ortopediranje. Iz Trebnjega poročamo, da je bil tamošnji občni zbor Krajevne organizacije dne 29. marca t. 1. običajen. Poročila so bila sprejeta z odobravanjetn, izvoljen pa nov odbor in sicer tov. Omahen, Pirc, Murn, Perovšek in Kravcar; nam.: Zaletel, Kaferle in Gracar. Nadzorni odbor tov.: vdova Čufar, invalida Kurent in Trunkelj, namestnika: tov. Kirn in Penca. — Navzoč je bil delegat iz Ljubljane tov. Juvan, čegar poročilo je bilo obširno in sprejeto z odobravanjem. Poročal je posebno v pokojninskem vprašanju. Iz občnega zbora v Brežicah. Redni 9. občni zbor se je vršil dne 29. marca t. 1. v gostilni g. Štirna. Predsednik tov. Potisk je ugotovil majhno udeležbo in preložil zbor za pol ure. Po preteku tega časa ga je ponovno otvoril in pozval članstvo, da naj bo kljub redukcijam zvesto, ker le na ta način je upati, da se bodo mogle razmere zboljšati. Tajnik tov. Ravnik je poročal, da je bilo 223 dopisov, 5 sej, 4 odborov! sestanki in prireditev vinske trgatve. Ustanovil se je podporni fond, iz katerega so se dajale podpore v nujnih slučajih. V to svrho so bili naprošeni razni trgovci, denarni zavodi in županstva. Uspeh je bil minimalen, kar je pripisovati gospodarski krizi. Kljub temu je znašal fond 810 Din. Vinska trgatev pa je nesla 1750 Din 20 p. — Med prevedbami je zaznamovati precej redukcij, največ vsled kazni in cenzusa. Blagajniško poročilo tov. Ilovarja je bilo točno in beleži preostanek in znaten napredek od prejšnjega leta. — Za nadzorni odbor je izjavil tov. Klofutar popolen red, na kar je bil podan soglasni absolutorij. — Na to je bil soglasno izvoljen zopet stari odbor. Pri slučajnostih je formuliral tov. Ravnik sledečo izjavo: Velikega pomena za organizacijo je zavedno in disciplinirano članstvo. Kaže se, da organizacija peša. Razumljivo, da gre to na račun velikih redukcij. Kljub temu bi se moralo članstvo zavedati, da z begom iz svoje organizacije svojega socialnega položaja ne bo zboljšalo. Pred vsem velja to za one člane, ki so bili reducirani. Od različnih strani se pogostokrat sliši: Kaj mi če organizacija, če nisem preveden in nimam nikakih pravic. — To ni na mestu, ker prej ali slej se bo dalo v korist teh reducirancev kaj napraviti, zlasti ker se deluje v polnem tempu za revizijo invalidskega zakona. Če bo članstvo vztrajalo v organizaciji in ji dalo moralno oporo, se bo revizija dosegla, v nasprotnem slučaju je manj upanja. — Na to se vzame v pretres celjska spomenica, kateri se občni zbor v polni meri pridružuje. — Dostavek: Obisk je bil zato slab, ker občine vsled ljudskega štetja niso razglasile vabila za občni zbor, kot je bilo naprOšeno in pa tudi vsled apatičnosti radi redukcij. Trboveljski občni zbor. Ker smo prezrli v naših prejšnjih številkah objaviti njegov potek, storimo to na izrecno zahtevo sedaj. Zapisati bi imeli precej, saj so zborovanja v Trbovljah vedno zanimiva in polna materijala, toda radi pomanjkanja prostora ni mogoče tako obširno. — Občni zbor se je vršil 18. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni pri Forteju. Vodil ga je delegat tov. Tomc iz Ljubljane. Prisostvovali so’ častni gostje in sicer zastopnik rezerv, oficirjev g. Pleškovič, za Zvezo bojevnikov g. prof. Ratej, kot poročevalec pa g. Staudeger. — Tov. Las je podal obširno predsedniško poročilo. Pred vsem se je odbor prizadeval za zbiranje sredstev ter se mu je kljub slabim razmeram posrečilo precej zbrati. Mnoga podjetja so se slabo odrezala. Invalidski zakoni so vedno slabši, mnogo tovarišev je odpadlo in sicer neupravičeno. Odbor je vpeljal nabiralne pole za dobitke. Do zdaj je akcija še slaba, upati pa je, da bo bolje. Vršili sta se 2 veselici in pro- KATASTROFA FRANCOSKEGA PARNIKA. Dne 15. junija se je potopil izletniški parnik »St. Filibert« v ustju Loire pri kraju Noire Montiere. Na parniku je bilo 500 izletnikov. Katastrofa je nastala na ta način, da so se vsi izletniki, ki so videli, da udarjajo na desno stran ladje močni valovi, podali na levi del ladje. Ko je prišel močan val, se je ladja obrnila in se potopila. Število mrtvih cenijo na 500. Kaj je zakrivilo katastrofo, ni še dognano. Nekateri menijo, da je bilo na komaj 32 metrov dolgem parniku preveč ljudi. Morje med Nantesom in Noire Montie-reom je običajno popolnoma mirno. Ko se je parnik vračal, je zašel v strahovit orkan, kateremu ni bil kos. Vihar je najbrže zagnal parnik proti nevarnim čerem bljzu Chateli-era, kjer se je potopil. Potniki so se po vsej priliki zbrali na eni strani parnika, kar je povzročilo, da se je prevrnil. V eni sami minuti je bilo nad 400 potnikov v morju, kjer so se morali boriti z valovi. Spustili so sicer v morje z vso naglico rešilne čolne, kar pa ni mnogo pomagalo. En rešilen čoln, ki je skušal doseči obalo, se je prevrnil. Razen dveh so utonili vsi potniki. POLJŠAK VENDAR USPEŠEN? Na dunajski medicinski fakulteti se vrši poseben tečaj za zdravnike, ki se hočejo špecijalizirati na zdravljenje raka. V tem tečaju je imel dvorni svetnik Funke predavanje o Poljšakovem mazilu proti raku, ki ga on že dalj časa in v različnih slučajih uporablja, in to baje z več ali manj dobrim uspehom. Zelo dobro učinkuje pri zunanjem raku, na površini telesa, medtem ko za raka na notranjih organih ne pride v poštev. ŠTEVILO PREBIVALSTVA V DRAVSKI BANOVINI. Po pregledu, ki ga je sestavil banski popisni odbor, je štela Dravska banovina v noči med 31. marcem in 1. aprilom 1931 v celoti 1,120.584 prebivalcev. Od teh je 540.175 moškega, 580.409 ženskega spola. Inozemskih državljanov imamo slava žalnega dne. Na ta dan pa se je nabralo komaj 270 Din. Podpor je bilo med letom izdanih za 10895 Din, za kar gre zahvala tov. Kokalju, ki jih je na oblastnem občnem zboru izposloval. Saj je bilo 11 rednih in 10 izrednih. Tajnik tov. Kokalj je poročal, da je 96 članov, 2 sta pa med letom umrla. Veliko dela je dala prireditev tombole, ker smo prosili darove po vsej Dravski banovini, za kar je bilo razposlanih 2600 tiskovin. Veselici nista imeli povoljnih uspehov, pač pa smo dobili po odstopu podpor od drugih Kraj. odborov znesek 9670 Din. Dopisov je bilo odposlanih 1501, došlo pa jih je 135 od raznih strani. Po blagajniškem poročilu in nadzornega odbora je bil izglasovan absolutorij s pohvalo. Ker je bil stari odbor zelo delaven, osobito tajnik tov. Kokalj, zato so ga ponovno izvolili in sicer: tov. Las, Bricelj, Kokalj, Zaberložnik, Bregar, Gregorčič, Oblak, Vidmar. Nadzorni odbor: tov. Kus, Šuštar, Mori, Koselj, Vivod. Nato je tov. Tomc obširno poročal in obrazložil invalidsko vprašanje. Tov. Kokalj je priporočal sodelovanje vsem pri prireditvi tombole. Končno pa se je vnela živahna debata glede prevzema bivše loterije Konzorcija za zgradbo invalidskega doma, ki jo vzamemo le, ako nam jo podeli državna oblast, drugi ipa niso upravičeni z njo razpolagati. — Tov. Staudeger je pohvalil napredek naše organizacije, za kar se mu je tov. Tomc zahvalil, gosp. prof. Rateja pa je občni zbor izvolil kot - izrednega člana v Krajevni odbor. Iz Šoštanja: Občni zbor dne 8. marca t. 1. je otvoril tov. Aram. Navzoč je bil tov. Benedik iz Ljubljane. Tov. Aram je na kratko poročal, da ni bilo drugega poslovanja razen tajniškega. Prišlo je veliko članov z raznimi prošnjami, ki so bile oddane na merodajna mesta. Blagajniško poslovanje je bilo v redu, le malo članstva je v redu plačalo članarino. Krivda je seveda redukcija. — Delegat je obširno poročal o Udruženju, važnih zadevah invalidskega vprašanja in bodočih smernicah. Nov odbor je iz tov. Plesnika, Arama, Razbornika, Goršeka, Kočevarja; namest.: Goro- srranc. Skornšek, Sovič: nadzorni odbor: tov. Terglav, Ožir, Čretnik; nam.: Berdnik in Kranjc. — Pri slučajnostih je bilo debatirano o obdavčenju invalidov, posebno obrtnikov. 15.631. Po narodnosti je Jugoslovanov 1 milijon 91.814, Nemcev 21.208, Madžarov 3748, po maternem jeziku Slovencev '1,064.122, Sr-bohrvatov 17.725, Nemcev 26.654, Madžarov 7679, po veroizpovedi rimskokatoliške cerkve 1,087.916, pravoslavne 5307, evangeljske 25.028 in židovske 761. Ostalo odpade na razne narodnosti odnosno veroizpovedi. Letošnji popis prebivalstva je pokazal znatno številčno premoč ženskega spola nad moškim (nad 40.000), precejšnje število ino-zemcev in velik porast jugoslovenskega elementa. ŠTEVILO UPOKOJENCEV V DRAVSKI BANOVINI. 15.004 upokojencev, invalidov, vdov in sirot. V področju dravske finančne direkcije v Ljubljani mamo 5678 upokojencev, 2537 vdov državnih upokojencev in 183 sirot, ki prejemajo na pokojninah mesečno 4,408.352 Din. Invalidov imamo 2802, invalidskih vdov 3804, kar znaša skupa) vseh upokojencev, invalidov, vdov in sirot 15.004 osebe. Za vse te osebe izda država na mesec 12,056.352 Din. Na posamezno osebo pride mesečno pokojnine povprečno nad 800 Din. Ker >e nekaj rent in pokojnin znatno višjih, je jasno, da velik del navedenih oseb prejema le minimalne zneske. V celotnem znesku je zapopadena tudi draginjska doklada 6,755.000 Din, ki j» prejema upokojeno uradništvo. Zanimiva R starostna meja upokojencev Dva sta stara nad 100 let, 11 je starih od 90 do 100 let, 140 od 80 do 90. 660 od 70 do 80 let, 1885 od 60 do 70 Kt 2980 jih pa še ni doseglo 60 leta.__ Izdaja Udruženje vojnih Invalidov. Odgovorni urednik: Fricko Juvan, Wolfova ul. 4. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman. Politične in druge novice