Učiteljski Tovariš _ r t rr r% • «v > . ■ c. 1 * Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/7. Rokopisov ne vračamo, Nefrankiranih pisem Stanovsko politiško glasilo UJL — PoverjemUvo Ljubljana. srajas Ob petletnem jubileju pevskega zbora UJU. Pesem je odmev srca! Je glas vesele — pa /tudi užaloščene duše! Je mehka roka, ki nam 'briše v itu« gi sollze, nam pomirja bolna srca — veselo virislka s srečnimi — nia» vdušuje nais ob slovesnih ¡prilikah, daje nam v težkih trenutkih po* guma!. — '(Iz poverj enikovega go» vora na matineji). S petlefcniico obstoja Pevskega zbora UJU praznuje njegov pevovodja g. profesor Srečdoo Kumar desetletnico 'svojega) javnega glasbenega in dirigentskega delovanja. On je osnoval pred petimi leti naš pevski zbor, ga izvežbal in mu v tako kratkem času pri» pomogél dlo Itaiko lepih uspehov. Prvotno je bi® učiteljski pevski zbor pod okriljem Društva učiteljev glaSbq, a se je po združitvi vsega učiteljstva v enotno or» gamizaeijo prilklijučffl ljubljanskemu poverj e« ništvu UJU iin se pričel šefe s pomočjo vse« ga učiteljstva prav lepo razvijalti ki daines ob peltletnici njegovega obstoja sme gledati vse jugoslovansko učitelj&tvo s ponosom na ta svoj zbotr. Iki mu ni pridobil ranomeja sa* mo v mejah lastne domovine, marveč je pone» sel s pesmijo njegovo ime 'tudi v tujino — med brate Čehoslovake, ki so bili s svojimi učiteljskimi pevskimi zbori idejni p red h o d » mki našega zbora. Pet let delovanja je le ¡kratka dolbai, ven« dar si! je znail naš pevski zbor pold strdkov« nitm vodstvom Svojega dirigenta zavoj evati v talko kratkem času meslto v prvih vrstah pevskih zborov Jugoslavije. Da jje temu res tako, pričajo neštete strokovne kritike, ki poudarjajo, da je 'zlbor /na piravi poti in si bo lahko priboril, če bo v 'tej smeri] nadaljeval s svojim delom, meslto najboljšega pevskega zboira naše Ožje domovine. Pa tudi bilanca, ki jo izkažuljie zbor o svojem delovanju, je najlepše spričevalo čla« nov zbora in 'njihovega vodije. Dasi 'je zbor i pretrpel _nefcaj malih notranjih »krizic«, ven« dar je krepko nadaljeval svoje jasno za« črtano delo. Nastopal je že v vseh Večjih krajih Dravske banovine in bili navdušeno sprejet in pozdravljen v Zagrebu, turneja po Češkoslovaški pa je 'kronala trudapolino delo z najlepšim uspehom. Kako agilno je delovanje zbora lahko posnamemo iz deijjstva, da beleži izbor tekom zadnjega leta 19 javnih nastopov, ii|n sicer 13 koncertov, 4 matineje, 1 radfcMkoincert in sodelovanje pri proslavi Masarykove 801et« niče v Ljubljani. Zbor si je nadel' tudi težko nalogo, iz* vaj an je modernih skladb naših najboljših jugoslovanskih komponistov. Mnogi so ob tem dejstvu zmajevali iz glavo in p/roroko« vali zboru zelo kratko življenje, poudarja« joč, da so naša ušesa navajena na lepe, har« monične in melodfojoizne pesmi iln si zaradi tega zbor ne bo mogel uigl'adi)ti poti do src koncertne pubMke. Pa so se zopet pojavili med kritiki zagovornki takega udejsitvova« nja učiteljskega pevskega zbora in čedalje bolj se kaže, da so imeli prav. — Le spo« znati jie 'treba movejišo glasbo iln kaj kmalu se uvidi kalko 'lepa je. Laik. ki posluša mo» damo pesem prvič,, mu najferže ne bo uga« jalk) drugič se mu bo dozdevala lepša, a tretjič bo zanjo že povsem navdušen. Ko bodo vsi, ki danes še ne morejo ali pa no« čejo razumeti zbora, preživeli te tri stopnje, bodo imeli o zboru povsem drugačno mne« nje nego ga imajo, odnosmo so ga imeli do sedaj. Pa še v nečem drugem 'obstoja ona težka naloga zbora, ki si jo je pa prostovoljno na« del', v skladbah samih, ki so zelo težke iln zahtevajo izvežbamiih in sigurnih pevcev. In ravno v izvajamju skoro lizklljuono talkih Skladb je zibor pokazal, da je 'kols zadaini si nalogi in da mu je s tem zasigurani nele obsttoj, marveč tudi napredek do končnega cilja, ki bo dlosežen tedaj, ko bo prišel na višino zbora čeških učiteljev. Pred seboj pa ima zbor mnogo dela in truda, ako se hoče dvigati in doseči tudi Res, da je denarna Stiska vsepovsod in ista posebno učiiteljstvu jemlje s svojimi posledicami Ono notranjo uravniovešenosit, ki je za osredotočenje njegovih sil1 pri vzgoji in pouku najbolj potrebna, ker je naš po« klic v prvi vrsti' poklic srca in vesti. Toda raivno zato 1 je zelo čudno, da n. pr. kljub zgornjemu dejstvu dajemo svoje sile v veliki večini tja, 'kjer ni neposredno naš delokrog im ne gre dolbiček neposredno v našo duševno korilst. Gotovo, da smo poleg šolskega dela tudi javni delavci. Izobraževanje naroda nam je geSlo. Ne ¿lede na naše sodelovanje pri raiz* nih gospodarskih, človekoljubnih iin izobra« ževalmih društvih, Zadrugah iin ustanovah, po« mislimo samo, koliko je učiteljeviie), ki so* delujejo kot poverjeniki in člaini pri raznih književnih družbah! Nove slične družbe ra« stejo nove liste izdajajo im reklame zanje dežujejo vSilljivo ali nevsiljivo tudi nad uči« teljstvo. Poleg tega pa najbrž tudi mi učiteljice ali učitelja, ki bi ne bili inaročem na to ali ono strokovno, 'znanstveno ali literarno slo« vanslko alli1 s drugo inozemsko publikacijo. Tozadevna statistika, ki so si jo omislila ndkaitera društva, bi bila res zanimiva. Po« kazala bi, da je naše hrepenenje po samo« izobrazbi, po izpopolnitvi samega sebe, po pravilni usmerjenosti in duševni osamosvo« jitvi v veliki večini našega stanu močnejše nqgo naše gmotno 'stanje, ki nam poveSibi ne dovoljuje niti zadoštne pažnje na naše višek, ki si ga je postavil kot končni smo« ter. — Prva etapa tega dela in prvi nastop v šestem letu svojega Obstoja bo letos v Beogradu o priliki desetletnice olbstoja UJU. — Kongres UJU bo privabili letos v Beo« grad gotovo večje število učiteljstva, nego ga je bilo lani v Zagrebu, kajti desetletnica obstoja našega udruiženja mora 'bifi! proslav* Ijena na dostojen način. In ob tej slavnostni priliki bo mogel naš zbor pokazati 'zastopni« kom vsega juigoSlovenSkega učiteljstva, ka« kor tudi beograjiskemu občinstvu, da je s svojo pesmijo dostojno proslavi 'ime in slo« ves jugosfltoveosJkega učiltelljstva doma in v tujini, oni pa, ki so Slišali zbotr že llanSko leto v Zagrebu, naj pa presodijo, alli 'je zbor tekom enega leta kaj pridobil, ali se je glas« beno spopolnil in ali napreduje. 'Ni dvoma, da bode soglasna sodba ta, da se bliža zbor z vidno naglico svojemu cilju. Kakor je ponesel zbor čeških učiteljev silavo svoje domovine in svojega stanu da« leč po svetu, tako naj proslavi v bodoče naš zbor Jugoslavijo in jugoslovansko uči« teljstvo dialeč izven mej svoje domovine in naj postane zboir svetovnega Slovesa; to mu želimo ob 51etnici njegovega obstoja. —ž. fizično zdravje in oslkrl>e za naše najele« mentarnejše potrebe. Toda — kako dolgo bo tlelo še to kpprnenje in — ali že ne ugaša pod zadušljivo težo materialnih razmer? Kljub temu pa naš idealizem nli povsod pravilno usmerjen. Ako prečitamo leitošnji apel Slov. Šol» ske Matice, ki mora skoroda moledovati med učitalljstvom, kateremu so njj)ene publi» kacije v prvi vrsti v korist in čast, ako ve« mo, da je zaradi naše nemarnosti in sta« novskje nezavednosti morala odpasti celo izdaja važne vzgojne knjige, moramo skoroda pritrditi Diestarwegu, ki pravi: »Največji sovražnik učiteljstva je učitelj sam.« Nek poverjenik mi je rekel!, da to neza« nimanje za SŠM n! «nič čudnega, ko doživiš, da, te mlad učitelj vpraša, kaj je to Slov. Šol. Matica. Žal, da je tudi nam za naše last* ne edicije treba reklam, kakor jih dobivamo ■za druge književne družbe. Za nekako samo posebi umevno zadevo smatramo, da damo »tista dva kovača« za to ali ono družbo ali onih »par dimarčkov« te« densko za llistič; kadar pa nas opozori po« verjenik, da plačamo članarino SŠM pa pre« miši ju jemo in se Obotavljamo. Če bi bilo v nas nekaj več Stanovske za« vednosti tam, kjer je na pravem mestu in gre za našo resnično 'korist, bi moralo biti naše geslo: Obogatimo v prvi vrsti našo strokovno knjižnico z lastnimi SLovenisIkimi in drugimi jugoSlo^enskimi strokovnimi knji« gami in revijami, kajti le s pomnožitvijo na« ročmikov se morejo strokovni listi i. dr. edi* cije iz/boljšati in slediti dostojni višini svetov« nih pedagoških reviji, ozvlroma publikacij. Toda omalovaževanje samega sobe je že od nekdaj naš narodni greh, zato pa smo — ne le mi v našem vprašanju — ampak sploh Slovenci — talko malo važen faktor v malone vseh večjih vprašanjih doma in drugod. Naša Stanovska zavednost pa bi morala segati tako daleč, da bi bil! zmožni reči: Rajši kako drugo publikacijo manj, pa pod« primo naše lastne strokovne izdaje, tudi če bi moralo biti nekaj kovačev več. Pa — ta« ko daleč še bržčas nismo, kakor še v marši» čem nismo zreli, da pokažemo Strnjeno in praktično solidarnost za našo in pravično reč. Tako bi še spomnil na »Popotnika«. Kar sem zasledoval v poročilih in noticah o »Po» potnikovi« zadevi, povsod so samo izrekali svoj, »prav« ^li »me prav« temu ali ornemu činitelju pri izda j j' tega lista. Nikdar pa nisem bral besede, ki bi se energično potegnila za »Popotnika«, za našo strokovno revijo kot tako, ki- jo uoiteljstvo plačuje in zato zahteva, da izide redno, ka« kor plačuje in prejema redno vsako drugo tu ali inozemsko revijo ali časopis. Ako je list v rokah naše organizacije, ako plačuje lisit povečini učitaljstvo, ni rečeno, da bi se zaradi internih roesporazuimljenj pri odgo« vornih Sfniteljih za izdajo lista moral isti zapozneti kar za več mesecev. Hitro rekla« miramo, če ne prejmemo kak dan dnevnega časopisa, za našo lastno strokovno revijo pa nimamo besede. Znamenje, da nimamo no« benega stanovskega čuta, nilkakega resne» ga interesa za znanstvenoi strokovno iz» obraževanje, tratimo čas in sile za nako osebno »čast« in »nečast« posameznikov ali stanu, oziroma organizacije pedagoško^znan» stveni vidiki in problemi in njihove rešitve pa stopajo pri vsem tem daleč v ozadJje. To ni prav, to nas diskreditira in je zna» menje, da niso bila neopravičena razna ne« soglasja na društvenih zborovanjih, sejah širjega sosveta in pokrajinskih skupščinah glede »Popotnika«. Da bi se izognili tem nesoglasjem, ki škodujejo ugledu znanstvenega, pedagoškega lista, kakoršen bi naj bil »Popotnik« in s tem nam vsem, ki moraimo stati v pedagoš» kih vprašanjih visoko nad1 vsemi mi'žjimi in« teresi, bi bilo morda za povzdigo lista bolje, da se združi s Slov. Šolsko Matico, ki bi iz« dajala knjige in list kakor je tO običajno pri nekaterih knjižnih družbah. (»Modra ptica«, Kosmos). Na ta način postajne list neodvisen, se bo kot tak krepkeje razvijal, nego da ostane v rokah stanovske organi» zacije, ki se mora borit1! bolj za materialne prilike, za stališče stanu kot takega ter z raznimi drugimi splošnimi vprašanji in se prilikovati razmeram, dočim hodi Slov. Šol« ska Matica svojo lastno pot znanstvenega t razlikovanja vseh današnjih socialkiotvzgoj« nih problemov. A. KOPRIVA: Slovenska šolska Matica in „Popotnik". (Klic tovarišem v premislek.) LISTEK. Koncert in matineja pevskega zbora UJU. Kolikor sem se uivoril v razgovoru Iz ljudmi tako v Ljubljani kakor tudi na de» želi, sem izvedel v svoje največje zadovolj» stvo, da je spremljal češkoslovaško pot na» šega pevskega zbora neverjetno velik odsto» tek publike. Do potankosti so sledili ljudje našemu pohodu, soglasna sodba vseh pa je bila ta, da je učiteljski pevski zbor zmagal in prodrl za mejo, doma pa si je pridobil velik krog spoštovateljev in prijateljev. Tako glasovi iz nenaših, neučiteljskih vrst, pa nad vse zadovoljivi! In pri nas? V učiteljskih vrstah? — »Zdaj bom pa rad odrinil prispevek za naše pevce, ki zaslužijo in so se izkazali vredni vse podpore! se je običajno končal razgovor s tovarišem, ko smo se menili o zmagoslavni turneji zbora, ki se je povrnil z neštetimi lovorikami iz bratske države. 'Pa kako so razveseljive pohvalne be» sede na naslov naših pevcev pri posameznih društvenih zborovanjih. Gotovo so take iz» jave in na teh mestih umestne, saj so jasen dokaz, da društva vestno spremljajo vse po« krete v naši organizaciji, in je prav gotovo, da je bil uspeh pevskega izbora obenem uspeh vsega učiteljskega stanu! * Kljub naštetim in še mnogim drugim pozitivnim točkam pa sem imel pred sobot« nim ljubljanskim koncertom — tremo. Da! Tremo! Jaz — nepevec: publika! Ampak, prosim, da se razumemo. Ne zaradi — zbora! — Bog me reši takih grešnih dvo» mov!... Vse drugje so ležali vzroki moje kon« certne treme ... Prvič: V zadnjem času so si sledili v Ljubljani številni koncerti, ki so gotovo že nekoliko publiko izčrpali in jo utrudili. Drugič: Dež, vreme! Dan, dva preje ga je lomila vremenska pratika na vse kriplje. Tretjič: Sobota. Nikak koncertni dan za Ljubljančane, ki že pričnejo po sobotnem kosilu svoj weekend in se razgubijo na vse strani. Sobotni koncert je bil namreč namenjen Vam, tovarišice in tovariši. Kajti se je zne« sel na pokrajinski skupščini glas, da je po« nedeljek. običajni koncertni dan v Ljubljani,' za tovariše z dežele kar najbolj odročen in neprimeren. Podeželsko učiteljstvo pa bi kljub temu rado čulo svoje tovariše na kon« certnem podiju. Velik riziko je prevzel zbor na svoje rame, ko je določil soboto 10. maja za svoj koncert. Pa ga je le, samo da je ustregel želji skupščine in je dokazal svojo čuječnost napram željam iz tovariških vrst. Kljub optimizmu nekaterih, pa sem se bal, da ne bo onih), ki so jim naši pevci pri« rejali večer, ob zaključku petletnice vztraj« nega dela. Mnogo Vas, ki niste tako oddaljeni od Ljubljane — ne vem zakaj niso vsa okrog Ljubljane razmeščena društva določila za ta dan svojih zborovanj? — pa so računali na Vas, ni prišlo ... — Upravičeno? — Neupravičeno? ... Zdaj je že post festuni... nikakih trpkih besed!... Zbrišimo to!... Samo zato, da ne kvarimo svečanega nastrojenja. Kajti naši fantje in dekleta so peli, ka« kor poje ptič: plačilo mu je edino pesem, iz srca sprožena, iz srčne potrebe zapeta... Z uspehom, so gotovo vsi zadovoljni: dirigent Srečko Kumar in njegova pevska družina, le eden je morda, ki ni zadovoljen po svojem »pevskem« poklicu: Gabe, zborov denar« ničar. Drugi vem, da so vsi: Publika, kritika... — čeprav še nimam pri roki časopisnih kri« tik —. Ko je sprejela velika Unionova dvo« rana, zasedena nad dobro polovico — morda celo tričetrtine — za sedanje ljubljanske koncertne prilike, oziroma neprilike narav« nost sijajno! — je sprejela publika s frene« tičnim aplavzom zmagovalce s češkoslovaške' turneje. Ko so zaplavali v dvorani prvi zvoki Adamičeve, po češki narodni prirejeno »Teče voda«, Masarykovo najljubšo pope v« ko, smo uvideli vsi, da je zlbor v sijajni for« mi. In je držal to oceno — prav za prav še celo stopnjevaje prav do konca dolgega in težkega programa, jugoslovenskih sodobnih zborovskih skladb. Zbor je že ob prvem odmoru žel za svojo precizno, umetniško popolno izvedbo »ovenčane« pohvale. Na odru so se zvrstile deputacije, ki so prišle čestitat pevcem za 51etno pridno in požrtvovalno, z lepimi uspehi kronano delo, pevovodju Srečku Kumru pa k lOletnemu udejstvovanju v uči» teljskih pevskih zborih. Prvi venec s krasnimi narodnimi trako« vi in posvetilnim napisom stanovskih tova« rišev: midva s trboveljsko tovarišico Sku« ljevo. Drugega: dr. Švigelj, predsednik Hu» badove ž upe, ki je povedal kratko pa jedr« nato: »Učitelji!... le krepko: naprej, na« vzgor!« Tretjega: Dore Matulj za »Ljubljan» ski Zvon«, nato pa še zagrebški »Muzički zavodi«, kjer je dirigent Kumar ravnatelj, pa še gdč. Vedralova, gdč. Stritarjeva ... itd. vse z venci in šopki in še in še... kdo bi jim vedel vsem imena. Dvorana se je topila v navdušenju in zahvalnem priznanju ... Po koncertu, bilo je že skoro 23. ura, so se vrstili v garderobi naši glasbeni ve* lijaki s prekipevajočimi pohvalami; bodril« nimi besedami, čestitkami: mojster Hubad, Zorko Prelovec. Adamičev Emil, komponist Zlatko Grgoševič, vulgo »naš Grga«, ter in« ženjer Franjo Dugan, ki sta prišla z neka« terimi Zagrebčani nalašč na našo prireditev, potem pa še v nadaljni vrsti kritičar dr. Vurnik, pianistka profesorica Karmela Ko« sovelova, itd. itd,, predolgo bi 'našteval... Vsi so prinašali slavospeve in pohvale. Eden — ri. pr. D. — je dejal: Zopet sem slišal pevski koncert, na katerem ste — peli. Drugi pa: Od hudiča (ibil je naše, kranjske gore list) so ti»le fantje in punce fejst. Pojejo ti najtežje kanonade eno uro, dVe uri, pol» tretjo uro — hudiča!... (ampak ta drugi hu« dič je bil še bolj hudičevsko poudarjen!)... pa jih ne zbije nič, čimdalje bolj so ti v formi in 'bolj — frišni!... — Lep večer, poln svežih mojstrovin, in je lahko prav gotovo vsakomur žal, kdor je fcamudil po lastni Ikrivdi, da ni jprišel na koncert našega zbora. V nedeljo pa koncert za šolsko mladež: mladinska akademija. Temperamentna pu» blika je napolnila dvorano. Izvajanje tako, kakor ga da zbor vedno. Bil je ves v rokah mojstra Srečka. Ljubljanska mladina je ime« k poldrugo uro resničnega umetniškega užitka. (Ob prvi priliki pa bo treba prirediti koncert za srednješolsko mladino!) Imenitno so se odrezali mladi recitatorji, ki so pred vsako zborovsko točko prednašali dotično pesem. Ob dovršenih nastopih svojih mladih tovarišev se je poslušalstvo razvnemalo vča» sih do viharja; za primero, ko je nastopil mali, debelušni Grčarjev Titek z Morosta, ki je deklamiral narodni »Potrkan ples«,' Adamičevo kompozicijo. Res tu sta se sre» čala ideklamator in komponist kar najbolj' spopolnujoče ... in seveda je vžgal s svojimi preizkušenimi registri tudi zbor Za zaključek pa to«le: Ob svojem petlet« nem jubileju se je zlbor trdo učvrstil in pre» cedil navznotraj. Vseh osemdeset članov je kakor trdna, poštena kranjska družina, ki jih veže le eno: ljubezen do petja ... Odbor: oče Grčar, tajnik Drago, finančnik Gabe, »priljažnik« Rupnik in vsi drugi čestiti od« bo.rniki in odfoornice skrbe kakor dobrotna mati v idealnem razmerju z dirigentom Srečkom za dobrobit svojega članstva. Sam pevski zbor pa se da ves in da vse za ugled, za dvig našega stanu. Hvala jim za vse doslej! Pevski zbor, UJU — tako naprej! Želi Jože Župančič iz Litije. Kaiko bi se plačevala članarina za tako reformirano Slov. šolsko Matico in ako je Zgornje izvajanje možno uresničiti, je seve stvar društvenih zborovanj, skupščine itd. Mislim pač, da je vse učitdljstvo že toliko zrelo, da ne bo treba iskati kakega prisil» nega sredstva za točno plačevanje publikacij Slov. Šolske Matice iin lista ter bo vsakemu samo po sebi umevna zadeva, da podpre najprej svojte lastne ustanove, ker le v praik« tični solidarnosti v vprašanjih visokega cilja je znak naše zrelosti. Številke govore... Že na zborovanju gornjegrajskega dru« stva v Šmartnem Ob Dreti dne 8. marca 1930. je bilo sklenjeno (¡po predlogu tovariša Kotnika), da se napravi statistika, koliko letnih iz dan,j, mesečnikov, tednikov in dne v» nikov ima članstvo naročeno ali koliko pro» stovoljnega narodnega davka to učiteljstvo plačuje. — Evo statistike: Število članov Vrsta Število izvodov Skupna naročnina Din Letnih izdanj 83 3340 33 Mesečnikov . 125 8030 Tednikov . . 40 2410 Dnevnikov . 22 6360 270 20140 Ta statistika se nanaša na 33 članov. Povprečno pride letno na enega člana 610 di» narjev. Poročen učiteljski par ima naročeno naj» več, vsega 23 (izdanj). Najvišje število ne» poročenega pa je 17. — Najmanjše 4. Kakor se iz tega vidi, žrtvuje učiteljstvo našega okraja precejšnjo vsoto za razna let» na izdanja, revije in časopise. Ne smemo pa pozabiti, da tukaj niso vštete druge knjige, ki si jih vsak učitelj in učiteljica olb raznih prilikah nabavi. Uver» jen sem, da se ne ,motim, če računam (mi» nimalno vzeto), da izda povprečno vsak uči» telj še 250 Din za te knjige. — Torej izda teh 33 članov še' posebej za knjige 8250 Din. Sedaj pa še pomislite, koliko plačujemo raz» lične članarine. Samo sešteti je treba! Irk koliko opravlja učiteljstvo funkcij^ ki Ao zvezane s stiroški, furikcij, ki so plačane, učitelj po zakonu itak ne sme opravljati. V Dravsftci banovini je sedaj približno 2900 članov UJU in če izda vsalk približno to vsoto s^mo za revije, časnike itd. — dru» ge knjige niti ne štejem — potem ;plača samo učiteljstvo Dravske banovine 1,769.000 Din prostovoljnega narodnega davka. Vprašanje je sedaj, ali ne izasluži to uči» teljtstvo, vsfled gornjih dejstev,, večjega upo» števanja pri izboljšanju gmotnega položaja? — Oglasite še s statistiko iz drugih uči» teljskih dffuštey. Le tedaj, ko bomo lahko s številkami dokazali, (koliko in kaj (Mamo. smemo upati, .da dosežemo naše upravičene ž e 'II j e. Za gornjegrajsko učit. društvo: Kotnik, t. č. predsednik. O učnem načrtu za narodne šole. Pod tem naslovom priobčuje tov. Jov. Telebakovič v »Narodni Prosveti« naslednji članek, ki ga zaradi aktualnosti prinašamo v prevodu: Projekt učnega načrta je zgotovljen. Mnogi so sodelovali pri tem delu, dajali so materijal, odrejali obseg in razpored gradiva med nižjo in višjo narodno šolo. Tudi sam sem sodeloval pri izdelavi tega iprojekta, slučajno .pri uvedbi novega učnega predmeta. To delo je ibilo nekoliko težje, ker ni bilo od prej nikakega osnutka, medtem ko se je dalo ipri drugih predmetih le nekaj dodati ali odvzeti, ali pa snov le nekoliko spreme» niti. Vendar pa je to v iprimeri s prejšnjim vse inovo. Vedel sem, da bodo obdelali tudi drugi isti predmet in v istem smislu, kot pri dru» gih predmetih, zato sem se zavedal, da samo' delno sodelujem pri tem delu in da se bo v naši prosvetni centrali vse to čistilo to» liko časa, dokler se ne napiše ono, ki se imenuje učni načrt. JCakšno bo to delo, je odvisno od stališča, ki ga zavzamejo oni, ki stvar urejajo in od skušenj pridobljenih pri delu v naiodni šoli. Zavedam se pa, da se ipri takem delu tudi izkušeni ljudje ne morejo zediniti. Pri tem delu je zelo težke ,priti na ob» jektivno pot, ker človek izapade često tudi nehote v subjektivnost, kar pa postane lahko škodljivo. Sestaviti nov učni načrt, pomeni toliko, kot postaviti glavni temelj šoli za daljšo dobo, iz česar sledi, da se potem vzgajajo nove generacije take ali drugačne. Nepopolen učni načrt rodi lahko razne posledice. Prosvetne delavce privede lahko v tak ipoložaj, ki nadkriljuje njihove delovne moči, bodisi kvalitativno, ali pa po kvanti» teti učne snovi in načina učnega ipostopka. Ravno tako se lahko zgodi, da pusti učni načrt, s svojo količino snovi, neizpolnjen velik del delovnega časa in to na škodo učencev. Nepotrebna snov v učnem načrtu se lahko paralelizira s kvaliteto snovi. Upo» števati je treba, da pride pri tem delu lahko do nepravilne razdelitve učne snovi, z ozirpm na starost otrok, ali pa na lokalne razmere ipri pouku. Ni potrebno še posebej opozar» jati na to, da lahkp nastane, zaradi nedo» statkov v učnem načrtu, nesporazum med učiteljem in nadzornikom. Kako važni mo» menti se torej lahko skrivajo v besedah »Učni načrt!« Uvidevni učitelji in vsi funkcionarji, ki jih učni načrt neposredno tangira, se in» stimktavno plašijo in sprašujejo o njegovi vse» bini, ker ga ne poznajo. In ko ga bodo spo» znali, se bodo ustrašili, kajti katera glava bo mogla razumeti, njegovo celotno vsebino iz ozirom na čas, na katerega je 'razdeljen, na otroško starost in z ozirom na vsebino celo» kupne snoyi. ,Ta učni načrt je trefaa sestav» ljati z veliko previdnostjo in s še večjo pre» vidnostjo ga je treba uvesti v sple, ako se ne želi, da se ga bo moralo vsako Jpto krpati. Celotnega sedanjega učnega načrta ne poznam, marveč govorim le načelno in tako bi govoril o njem tudi tedaj, če bi izdeloval vsega sam, ker zaradi poznanja stvari same, ne bi mogel verovati v tem pogledu svoji dovršenosti, kajti to delo je zelo komplici» rano. Vsakdo pa, ki to veruje, greši. V drugih naprednih državah se, posebno v prosveti, celo manjše spremembe učnih načrtov, zakonov ali idejnih osnutkov pre» izkušajp daljši ali krajši čas, po celih srezih, na poskusnih šolah ali razredih, pod poseb» nimi pogoji, in šele potem se jih uvede -v prakso. Učni načrt za celo državo pa bi v prvi vrsti zahteval preizkušnjo. Moje mišljenje je: ' < Ta učni načrt naj se ne uvaja takoj v vse šole v državi. Snov učnega .načrta naj bi se razdelila po svojih oddelkih, po vrsti šp)., razredov in po splošnih geografskih razmerah in naj se potem docjeli odgovar» jajočim šolam v raznih krajih države tako, kot je zamišljal zakonodajalec pri sestavlja» nj.u učnega načrta, n. pr. načrt za planinske špje naj se da 'planinskim, industrijskim krajem, odgovarjajoči načrt, za gosppdar» sko in kmetijsko močnejše kraje svoj načrt, nižjim njihov, a višjim njihov načrt itd. Za to preizkušnjo naj bi se vzele šole v raznih krajih domovine. Učiteljev naj bi se pa nikakor ne izbiralo, marveč se vzame one, ki so v dotičnjh šolah. Nadzornik bi moral nanje posebno paziti, .da vestno iz« rahljajo delovni čap, da delajo po nj.egovih navodilih in da z nadzornikpm spremljajo glavni tok pouka in vodijo dnevnik in za« pisujejo druge potrebne podatke. Zato bi pa kot eksperimentatorji za to leto ne dobili nobene ocene. (Poznavajoč nujnost učnega načrta, ne smem misliti na dveletno preizkušnjo, mogla bi se pa vsaj po enem letu znatno razširiti, vsekakor pa bi že enoletna preizkušnja mo» gla pokazati neprecenljive podatke o vred» nosti učnega načrta. Za ta predlog ni treba denarja, pač pa samo malo dobre ,voije. malo dela in oprema dotičnih šol z važnej» šimi učili. Delo UJU Poverjeništvo Ljubljana in ^Učiteljskega tovariša" za čimboljši šolski zakon. (Članki in razprave o ioiskem zakonu objavljeni t „Učiteljsken tovarišu".) (Dalje.) 1921.: Kmetijski nadaljevalni tečaji. »Učit. Tov.« št. 1., z dne 6. I., str. 2- Gospodinjski in vzgojeslovni tečaji in njih potreba.,»Učit. Tov.« št. 2., z dne 13. I., str. 1. Rad na novim prosv. zakonima. (Glavni Prosv. svet). »Učit. Tov.« št. 3., z dne 20. I., str. 3. Šolski člen v ustavi naše države. »Učit. Tov.« št. 9., z dne 3. III., str. 2. Ustava in šolstvo (dosega popolne edi» nosti). »Učit. Tov.« št. 10., z dne 28. IV. str. 1. Načelna vprašanja za zakon o narodnih šolah (objava iz »Narodne Prosvete«), ki naj jih uvažuje glav. prosv. savet pri izdelavi pro» jekta šol. zakona. »Učit. Tov.« 28. IV., str. 2. Centralistična ali avtononiistična zakp.no» daja in uprava šolstva. »Učit. Tov.« Št. 21., z dne 19. V., str. 1. Kmetijski tečaji in še nekaj. (A. Skulj). »Učit. Tov,« št. 23., z dne 2. VI., str. 2. ~ Delp za novi šolski zakon (tajniško poro» čilo na pokrajinski skupščini UJU 3. IX. 1921. »Učit. Tov.« št. 37., z dne 8. IX., str. 1. Pravilnik o ustroju šol za slabonadarjene otroke. »Učit. Tov.« št. 41., z dne 6. X., str. 3. Glavne poteze novega zakona o narodnih šolah — (predelanega po zastopnikih učitelj« stva na podlagi odloka min. prosvete štev. 18.115 z dne 28. IV. 1921.) posnetek iz »Nar. Prpsvete«. »Učit. Tov.« št. 43., z dne 20. X., str. 1. Delo UJU za moderen šolski zakon (po« ročilo na I. drž. skupščini 9. XI. 1921.) »Učit. Tov.« št. 47., z dne 17. XI., str. 1. Poročilo odseka o načrtu šol. zakona (po« ročilo na I. drž. skupščini 9. XI, 1921.) »Učit. Tov.« št. 48., z dne 24. XI., str. 2. Na katerih temeljih bi morala biti izve» dena šol. reforma po novem šolskem zakonu. (Temeljna načela šol. reforme. Demokracija šolske uprave in samouprava šolstva. Učitelj» ske zbornice. Temeljna načela za ureditev gmotnega stanja učiteljstva. Stremljenja mo» derne šolske zakonodaje. Reforma učiteljske izobrazbe. Ustava in šolski zakon.) Primer» jaj: Reforma šolstva »Učit. Tov.« št. 18. iz 1. 1918. »Učit. Tov.« št. 53., z dne 29. XII., str. 1. IV. Načrt zakona v narodnih šolah. (Iz» delal g. VI. Radojevič, načelnik odd. za osn. šolstvo v min. prosvete in član prosv. sveta za izdelavo osnovnošolskega zakona). »Učit. Tov.« št. 53., z dne 29 XII., priloga. 1922.: Učiteljstvu, ki bo delalo na izpremembi Radojevicevega načrta šolskega zakona. »Uč, Tov.« št. 2., z dne 12. I., str. 2. Ustanavljanje in organizacija kmetijskih nadaljevalnih šol. — Rohrman. (Ustanavljanje — načjrt — pravilnik). »Učit. Tov.« št. 7., z dne 16. II., priloga. Naše narodno prosvetno delo — vzgoja mladine v pošolski dobi. »Učit. Tov.« št. 8., z dne 23. II., str. 3. Ločitev šolske uprave od politične, ali samouprava šolstva. »Učit. Tov.« št. 11., z dne 16. III.. str. 1. Enotni in okvirni šolski zakpn (razprava) za vse šolstvo. P. Flere. »Učit. Tov.« št. 17., z dne 27. IV., str. 1. Enotni in okvirni šolski zakon (razprava) za vse šolstvo. P. Flere). »Učit. Tov.« št. 19., z dne 11. V., str. 1. Ernst Haekel za reformo šolstva. »Učit. Tpv.« §t. 22., z dne 1. VI., str. J. Stališče k zadnjemu načrtu šol. zakona. (Poročal P. Flere na seji širjega sosveta 19. VI.). »Učit. Tov.« št. 27., z dne 6. VIL, str. 1. Trgovsko»obrtno in kmet. šolstvo. »Učit. Tov.« št. 28., z dne 13. VIL, str. 2. Trgovsko»obrtno in kmet. šolstvo. (Rohr« man) obvezno od 14. leta dalje. »Učit Tov.« št. 33., 17. VIII., str. 3. Trgovsko«obrtno in kmet. šolstvo. »Učit. Tov.« št. 36., z dne 17. VIII. Trgovsko«obrtno in kmet. šolstvo. »Učit. Tov.« št. 39. Poglavje o prosvetnem delu (reforme šol« stva). »Učit. Tov.« št. 35., z dne 31. VIII., str. 1. Delo za šol. zakon (poročilo na II. drž. skupščini v Sarajevu 20 IX. 1922.). »Učit. Tov.« št. 39., z dne 28. IX., str. 1. Izjava g. ministra prosvete in stališče k zakonu o narodnih šolah. »Učit. Tov.« št. 41., z dne 12. X., str. 3. Načrt zakona o mešč. šolah. (VI. Rado» jevič). »Učit. Tov.« št. 49., z dne 8. XII., str. 1. Spomenica ministrstva prosvete (nujni sprejem šol. zakona). (28. XI. 1922. Izvršni odbor UJU). »Učit. Tov.« št. 51., z dne 21. XII., str. 2. DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA 4 j ... MIKLOŠIČEVA CESTA 14/lia ¥ En gros. En detall. Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno SploSne vesti. — Naročilnice za »Naš rod« prihajajo po pošti večkrat nef Tanki rane. Opozarjamo vse one, ki pošiljajo take naročilnice», da mora plačati uprava za vsako tako naročil« nico globo, kar povzroča upravi nepotrebne, a občutne izdatike. Prosimo vise poverjenike, da prilepijo na vsako naročilnico znamko in prihranijo s tem upravi nepotrebne stroške. — Učiteljska ekskurzija. Da bi zadostili nameniu naše Internacionale uč.teljske fe.de« racije, ki sferni za medsebojnim spoznava» njem in zbližavanjem učiteljstva raznih dr» žav, je sklenil izvršni odbor UJU prirediti ekskurzijo iz Beograda čez Sofijo y Carigrad in čez Rumunijo nazaj v Beograd. Ekskur« zija najl bi se izvrš la ikoncem meseca junija in bi trajala 10 do 12 dlni. — Izvršni odbo.r je ukrenil vse potrebno, da se dobi od dr« žav, skozi katere bodo ek^kurzisti potovali, vse potrebne vozne olajšave. Ravno tako je ukrenil vse potrebno glede cen:h prenočišč in cene prehrane. Učiteljstvo iz Bolgarije in Romunije je odgovorilo, da z veseljem ipri« čakuje naše izletnike. — Zaradi lažj.ega kre« tanja je omejeno število izleta kov na 50. Kdor bi se hotel udeležiti ckslkurziijel naj javi to Izvršnemu odboru UJU v Beogradu, Dački dom, Kralja Milutina ul. br. 66. — Celotni stroški za ekskurzijo bodo znašali približno 2000 Din. — Prijave za potovanje mora imeti Izvršni odbor v rokah najkasneje do 5. junija. Natančnejša navodila in dan odthoda bo javljeno pozneje. S prijavo mora vsakdo poslati itudi 200 Din iza ekskurzijski fond in kot garancijo da se s^urmo udeleži potovanja. — Vse tovariše in tovarišice ponovno nujno prosimo, podpišite in pošljite v naj» krajšem času »Pristopnice« za Učiteljsko go» spodarsko poslovalnico. Kjer še nimate pri« stopnic, naprošamo spiske upravitelje, naj iste naročijo po dopisnici pri Učiteljski go« spodarski poslovalnici v Mariboru. — Šolska vodstva pozor! Letošnji lijub« 1 jaruski jubilejni vel:esejem se bo vršil od 29. imaja do 9. junija in pada torej še v šol« sko leto. Šolska vodstva, posebno ona rna deželi naproša Uprava 'lijdbljamskega vejle« sejma, da naj svoje majisfce izlete urede ta« ko, da si bo mladina v zvezii z izletom za« mogla ogledati tudi velesejeml Na velesejimu bo zbrano vse Ikar zamore zanimaiti tudi mla= dino in dvigati njen narodbi ponos. Kajti večina razstavljenih ¡predmetov je usltvarila Slovenska raka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist. Za učence vseh šol velja znižana vstopnina po 3 Din, spremljajoče učiteijstrvo j|e vsitopnine prosita. — »Niaš rod«. Ekspedicija lista se je to« krat vsled tehničnih ovir za nekaj dni za« kasnila, kar naj vzamejo poverjeniki na znanje, vendar se je sedaj že pričelo z eks» pedicijo in oni. ki lista še niso prejeli, ga prejmejo v najkrajšem času. — Učiteljsko pevsko društvo »Marinko« vič« iz Beograda je priredilo 10. in 11. maja dva koncerta, in sicer einega v Jagpdiini in drugega v Mladenovcu. — Ista drva dlni je priredil učiteljski pevski zbotr UJU v Ljulb« Ijani koncert in matinejo za šoDsko mladino. — Narodni praznik. Ministrstvo pno« svete je aprobiralo iz odlokom S. N. br. 717 od dne 10. januarja 1930. pesmarico »Na« rodni praznik« — 28 eno« do štiriglasnih mladinskih zborov in deldlamacij patriotione vsebine — in jo uvrstilo v seznam ipesmi, ki se edino simejo izvajati pri proslavah narod» nih in državnih praznikov. Dobi se v izalogi šolskih knjig Dravske banovine in v vseh knjigarnah v Ljubljani. — f Bradaškja Jože, učitelj v Tržišču je umrl v nedeljo lil maja. Podlegel je za« hrbtni bolezni, ki mnogo mori ravno med učiteljskim stanom. — Rojen je bil v Soči na Primorskem. Njegovo prvo učiteljsko mesto je bilo v Novakih na Cerkljanskem. V Jugosllavij:1 je služboval v Krškem in Tr« žišču. Smrt ga je dohitela ipri Dev. Mar. v Polju, kjer je bil na bolezenskem dopustu. Komaj 38 let star je podlegel, dasi bi mogel v teh letih ustvarjati še mnogo, njpogo. — Bodi mu žemljica lahka! Preostalim naše so« žal je. — Konstituiranje odbora Zveze državnih nameščencev. V četrtek dne maja 193.0.. ob 8. uri'.zvečer se je vršila prva seja novo« izvoljenega odbora t»Zveze« v društvenih lo« kalih. Izvoljeni so bili za načelnika g. Makso LHleg. višji davčni upravitelj v pok, in čast« ni odbornik Zveze, za I. podnačelnika g. Andrej Skul!ji, oblastni šolski nadzornik, dru« go mesto podnačelnika je ostalo rezervira« no; za tajnika gi Joža Bekš, višji davčni kontrolor, za njegovega namestnika g. An» ton Fakiri, ravnatelj meščanske šole, za bla» gajnka g. Ignacij Rus, sreski tajnik in za njegovega namestnika g. Fran Petrovčič, vod» ja zemljiške knj.igç. NaČelstveni odsek sestavljajo po sogjlasnem sklepu odborove seje: načelnik, oba ipodnačelnika tajnik, bla« gajnik iij urednik Zvezinega glasila. — Knjige Slov. Šolske Matice za Mari» bor — okolico se nahajajp pri g. šolskem slugi deške osnovne šole v Razlagovi ulici v Mariboru. — Podgornik Filip, poverjenik. — Mednarodnost jubilejnega velesejma v Ljubljani, Id' se bo vršil od 29. imaja do 9. junija najlepše dokazuje (pregled razstav« Ijallcev. Najiraznovristnejše blago po tovarni« ških cenah razstavi na prostoru od 40.^KK) m2 skoraj 800 tovaren, od teh ena tretjima iz inozemstva, i,n ¡Sjicar iz Anglije, Avs|trrije, Bélgije, Brazilije, ČSR, Danekel Francije, Finske, Grčije, Holandske, Italije Litve, Nemčije, Ogrske, Poljske. Švedske, Švice in Severne Amerike. Legitimacijie, ki 'upraviču« jejo do polpv lčne vožnje na železnici, veljajp 30 Din in se dobe pri denarnih zavodih, za« stopnikih. trgovskih ¡organizacijah, Putniku itd. in direktno od veiesejmskega urada. — Za teritorijalno razširjenje delovanja Slovenskega društva za Varstvo živalL Lan« sko leto se je uštanpvilp v Ljubljani dru" štvo za varstvo živali. Njegovo aktivno de« lovanje se razteza pa enkrat samo na ob» močje ljubljanskega mesta. Izven Ljulbljane pa — razen pristopa nekaterih prijateljev živali k društvu — ni bilo zaznamovati po« sebnega udejstvovanja.,— Društvo namerava izdati še to leto obširnejši bilten, da tako nadomesti pomanjkanje lastnega glasila, a obenem stori z njim prv' važnejši korak zà propagaqdo društvenih ciljev. Tak bilten bo brezdvpmno zelo dobrodošel tudi našim šol» skim vodstvom, sa3 so baš naše osnovne FE topite najbolje pri fr. P. ZAJEC, optik Ljubljana, Stari trg V. Drogeriia „ADR I A" LJUBLJANA « ^ Selenburgova i lil lir. Pli. S. Korčič priporoča svojo veliko zalogo foto-aparatov in potrebščin kakor tudi kozmetične parfumerij-ske artikle, ki se dobijo v največji izbiri. J. MAČEK v oblekah in površnikih najcenejši LJUBLJANA Aleksandrova cesta St. 12. šole v prvi vrsti pozvane, da vzgajajo našo mladino k dobremu ravnanju z živaljo. — Za dosego čim ¡popolnejšega uspeha dru*| štvenega delovanja pa je neobhodno potreb* no, da sje aktivno društveno udejstvovanje prenese iz Ljubljane tudi v vse ostale kraje naše ožje domovine, zato predvidevajo dru* 4tyej?a pravila krajevne organizacije, ki jih društveni odbor lahko ustanovi v vsakem kraju, kjer živi vsaj 10 društvenih članov. Da bo mogla društvena utprava ta načrt iz* vesti in svoje delo poglobiti, obrača se na vse ljubitelje živali z vljudno prošnjo, naj pristopijo k društvu in mu pomagajo v svo* jem kraju nabrati še nekoliko drugih čla* nov,, da se lahko osnuje krajevna organiza* cija, potom katere bo društvo lahko uspeš* no delovalo. To prošnjo naslavljamo še po* sebej na naše požrtvovalno ueiteljstvo, od katerega pričakujemo v tem pogledu izdat* nejšega sodelovanja in pomoči. — Sporočite svoj pristop po dopisnici na naslov Sloven* skega društva za varstvo živali v Ljubljani, Poljanska cesta 59, ina kar vam bo društvo poslalo vsa potrebna navodila in člansko iz* kazn;co. Članarina znaša mesečno 1 dinar, -enkratna pristopnina 5 Din. Obleke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna JOS. REICH. Naša gospodarska organizacija. OBČNI ZBOR »UČITELJSKEGA ZDRAVI« LIŠKEGA DOMA« V ROGAŠKI SLATINI, Dne 19. marca t. 1. se je vršil v okoliški deški osnovni šoli v Celju X. redni občni zibor Učiteljskega zdraviliškega doma v Ro* gaški Slatini, reg. zadr. z omej. zavezo. Ker občni zbor ob določeni 10%. uri zaradi prepičlega števila došlih zadružnikov ni bil sklepčen, je otvoril načelnik zadruge tovariš Anton Gnus uro pozneje drugi ob*, čni zbor, pozdravil navzoče ter konstatiral, da je bil zbor pravilno sklican in da je se*, daj v smislu pravil sklepčen. , Nato je poročal o delovanju izadruge v, preteklem poslovnem letu, ki je bilo pa. znotraj precej intenzivno. Po ponovnih intervencijah se je doseglo:, 1. Ugodnost za zadružnike, da plačajo tudi v glavrii sezoni — od 15. junija do ll. avgusta — le polovično godbeno in zdra* viliško takso. Izkazati pa se morajo pri rav* nateljstvu s svojo zadružno izkaznico. 2. Napeljava električnega voda iza raz* svetljavo ceste skozi gozd od Stritarjevega doma proti Učiteljskemu domu, s čimer se je izpolnila večletna želja v domu nastanjen nih gostov. K stroškom v znesku 4033-50 Din so prispevali z eno tretjino ravnateljstvo zdravilišča, občina in Učiteljski dom. > 3. Oproščenje zadruge od plačila druž* benega davka ter takse za vloge na razne urade. Tekcrm leta so pristopili k zadrugi 3 člani, izstopili pa tudi trije, tako da je ostalo število članstva jneizpremenjeno, t. j. 171, ki imajo 187 vplačanih deležev. Tekom leta sta se vršili dve skupni seji načelstva in nadzorstva. V teh sejah so se storili važni sklepi o znotranji adaptaciji in popravi doma. Z izvršeno prezidavo in preureditvijo se je pomnožilo število sob za .goste od 9 na 12. Sobe so bite preslikane, popravljena in prepleskana okna in vrata, divani na novo prevlečen', vse .žimnice predelane itd. Poročilo se je vzelo odobruje na znanje. Denarni promet zadruge je znašal 47.897-64 Din. Račjun izgube in dobička iz* kazuje po odpisu vrednosti perila 15%, po* hištva 1096 in nepremičnin 2%, č;stega do* bicka 537-18 Din. 'Bilanca zadruge je sledeča: Aktiva: Vrednost perila..... 9.896"45 Din vrednost pohištva .... 5.70783 „ vrednost nepremičnin . . 58.781-92 „ nalpžen denar...... 2.093"— „ Poštna' jhranilnica .... 384-45 ,„ tfelež pji Zadružni zvezi . . 50— „ prehodni zneski . " • • • • 313"— „ Pasiva: y Deleži: ■ . . izposojila rezervni zaklad cisti dobiček skupaj . . 77.226-65 Din ..........46.650 — Din .....¡17.500-— „ .... 12.539-47 „ ..... 537-18 „ skupaj . . 77.226-65 Din Glede na to. da je dosegla zadruga oproščenje od plačila taks ip družbenega davka le na podlagi'tako izpremenjenih prá* vif, da deležev ne sme obrestovati članom načelstvk in nadzorstva pa izplačevati nika* kih nagrad, odpade inaprej vsako pbrestova* nje deležev. —g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za marec in april 1930. Članarina: Učit. društvo za imarenberšfki okraj 640 Din; Savinjsko učit. društvo 352 Din; J. Womer, Maribor 20 Din; Ludovilk in Antonija Sljanec, Raz* vanje 60 Din. — Darila: Dcšika osnovna šola v Ljutomeru {od razlik) '175 Din; Celjsko učit. društvo 150 Din; mestna dekliška osn. šola v Ptuju na mestu venca na igrob umrle* ga tovariša J. Klemenčiča 120 Din; G. Jam* n'lk, nadučitelj v pok.. Sv. Lovrenc na Po* horju 100 Din; upokojeno ueiteljstvo iv Ma* riboru 119 Din; Josip Widmoser, Vuhred 20 Din. — Vsem darovalcem prav iskrena zahvala! — Gospodarska podjetja: iZemlije* vidi 10.308 Din; »ŠOla v nebesih« 68 Din; grb 559 Din; Almanah (1919. do 1929.) 314 Din. — ,M. Kožuh, blagajnik. Pevski zbor UJU učiteljstva. — Pevski zbor UJU. V soboto 17. maja ob 18. uri se bo vršila v Učiteljski t skarni prva seja odbora s sledečim dnevnim re* dom: 1. Konstituiranje odbora. 2. Obračun ljubljanskih koncertov. 3. Bodoči program. 4- Slučajinp^ti. — Vabim vse lodbprnike in namestn ke, da se seje gotovo in točno ude* ležijo. — Drago Supančič, t. č. predsednik. Ferijalni Savez učiteljstva. —f Kolonija na Velaluki. Priglasi se sprejemajo samo še do 1. junija; do tega roka morije? biti pl^p^pi ysi ,?n.eski. Nffye postelje moramo naročiti 20 dni preje in za transport postelj na Velaltulko je potrebno tudi najmanj 10 dni časa! 5. junija naročimo toliko postelj, kolikor bo priglasov jn pla* čano najmanj polovica zipeska (490 Din). Nekateri priglašenci niso do danes razen članarine vplačali še ničesar; prosim, da to urede v najkrajšem času. Čeke za vplačilo sem poslal vsakemu priglašencu z obratno pasito! Vabim vse toVariše(ice), Idi namera*. ,vajo letovati v naši kolotniji, da hite s pris glasi, ker je čas za prijave zelo kilafek! —t Za UFS: SI. Mrovlje, glavni poverjenik;, Slo* venjgradec. nr OBLACILNICA ZA SLOVENIJO ~W LJUBLJANA, Mlkloilieva cesta 7 priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Irtani Mouiltoci dobe blago tudi m obroke proti predlolitii legitimacij Pokret učiteljic. Ali je samostojno društvo učiteljic potrebno? Nedavno je bil imenovan na neko me* šano šolo za upravitelja tovariš, ki je imel razmeroma prav malo službenih let, dasi je prosila za upraviieljsko mesto tudi učitelji* ca, ki je imela nad 20 službenih let, a ji je bila prošnja odbija, četudi je po novem šol* skem zakonu na mešanih šolah upravitelj lahko tudi učiteljica. Prosilka je že službo* vala na dotični šali in če bi slučajno ne bila ženska, bi mesto gotovo dobila. Sicer se je proti temu pritožila, toda končnoveljavna rešitev ¡še ni došla. Obrnila se je tudi na Društvo učiteljic, toda žal, prepozno. Vemo, da to ni edini slučaj, ki se tiče kršenja principa enakopravnosti učiteljic. Toda ta enakopravnost je lahko tudi uzako« njena, učiteljicam 'pa bo prišla v prid le tedaj, če se je bodo same zavedale. Načelo enakopravnosti se bo v praksi izvajalo šele tedaj, ko se bo vsaka učiteljica — če je mo* mentano osebno prizadeta ali ne — zanimala za svoje dolžnosti in pravice, tako kot se zanimajo naši tovariši, ali pa še bolj, kajti moškim se á priori priznava to, kar si moa ramo me šele priboriti. i Vemo pa. da je današnje življenje tako urejeno, da posameznik redkokdaj uspe, pa najsibo kvaliteta njegovih sposobnosti še tako odlična. One pa, ki si iščejo osebne protekcije, moramo zavračati in obsojati. Edino prava pot do uspeha, bodisi za posa* meznika ali za celoto, vodi skazi močno or» ganizacijo. Čim težja je boiba za obstoj po* Sameznika, oziroma za njegove pravice, tem kompaktnejša mora b;ti celota. To velja predvsem za našo skupno organizacijo, ki je nedvomno njena prva naloga, da strne vse naše vrste, da se tem lažje bori za naše skupne interese, a da ščiti po možnosti tudi pravice posameznega organiziranca, naravno brez ozira na Spol. Toda izkušnje nam pričajo dan iza dnem, da imamo me .učiteljice nešteto interesov, lastnih samo nam; da je še mnogo slučajev, tak^h kot je zgoraj ¡navedeni, ko se zapo* stavljajo učiteljice; da se često ravna ž njimi kot s podrejenimi itd. iZlasti se tovarišice pritožujejo, da se njih delo manj ceni ko,t moško delo (izvenšolsko). da so moški često plačani za to, kar delajo učiteljice brez* plačno. Marsikatera učitelj :ca začuti — za^ vestno ali podzavestno — od okolice in ob*, stoječih razmer ji sugerirano zavest o manj* vrednosti njenega dela ter postane disgusti» rana in resignirana na delo, češ: čemu, saj, se ne izplača, če ni niti móralnegá zadoŠče* nja in priznanja. Glejte, zato je tako po* t teb no, da Se združimo me, učiteljici zase, v lastno društvo, kjer se bomo lahko o vsem tem porazgovgrile, potožile — a če bomo močne, tucji zmagale. £avedati se moramo, da nas veže tisoč' yezi v skupno zajednico, da so interesi ene interesi vseh in obratno. Samo s to závestjo se bomo dvignilé na ono mesto, ki nam pripada v službi in med na* rodom. Stanovska organizacija UJU Iz društev: Poročila: + GORNJEGRAJSKO UČIT. DRU* ŠTVO je zborovalo dne 3. maja 1930. na Ljubnem. Tov. predlsednik pozdravi uvodoma na* vzoče članstvo, posebej še manovo pristopiv* še člane tovarišici Žnidaršič in Baloh ter to* variša Dornač Jakoba in Bajde Viktorja. Na* dalje pozdravi še tov. Hrena, ki se je od* zval povaib lu in prišel med nas, da nam z živo besedo in z dokazi obrazloži veliki po* men naših dveh gospodarskih institucij, t. j. Učiteljskega dama in Učiteljske gospodar* ske poslovaln ce. Nato preide k 1. točki dnevnega reda. 1. Zapisnik zadnjega zborovanja se pre* čita in odobri. 2. Predsednikovo poročilo: Statistika: število članov 38, navzočih 24. Od zadnjega zborovanja je izstopil1 tov. Humar. Na novem službenem mestu mu že* limo vse najboljše. Članarina: Do konca šolskega leta se naj vsa članarina poravna. Nadalje prosi tovariše, da že vendar enkrat odplačajo bla* gajničarki 5 + 2 Din za Učiteljsko gospo* dansko poslovalnico. Slov. Šolska Matica: Konstatira žalostno, a resnično dejstvo, da je v okraju samo 17 članov (v to število so vštete tudi šale). Vsak naj bi bil naročen na te publikacije. Kdo jih naj naroča, če ne učiteljstvo? In čudno je, da se ravno mlado učiteljstvo (so častne izjeme!) najmanj zanima za to in* stitucijo. Le vse preveč smo navezani na golo zunanjost, za notranji, duhovni' napredek nimamo preveč smisla. Res je, da je naš čas poln napredka; toda povelje »naprej« je slabo, če ne pomenja več »kvišlku«. 3. Referat tov. Hrena o Učiti, domu in .gospodarski posilovalinici: Tov. Hren oriše vitalni pomen teh gospodarskih institucij za učitelj'stvb. Svoja izvajanja podpre z dokazi. Učiteljstvo je zzanimanjem sledilo referatu. Predsednik se iskreno zahvali tov. Hrenu za podani referat in poziva posebno vse navzo* če upravitelje, da bi se pač odslej v večji meri posluževali Učiteljske gospodarske po* slovalnice. Nato otvori debato, v katero po* sežejo tovariši Senica, Rainer, Počkaj in Kotnik. 4. Poročilo o seji širjega sosveta v Mari* boru poda tov. Kotnik. Poročilo je bilo ob* širno. Razmere v organizaciji so orisane ta* ko, kot so v resnici. 5. Dop'si. Došli dopisi so se članstvu prečkali."Zahtevari6 sč je uredilo. 6. Volitve delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. Delegata: Tov. Kotnik Zorko in Žehelj Alfred; namestnici tovari* š.ici Čeme Iva in Podboj Ljudmila. 7. Slučajnosti: Članstvo enoglasno skle* ne, da ob koncu šolskega leta ne prispeva onih 5 Din za Daflki dom v Beogradu. Vzrok: Slabo gmottno stanjte. Po tov. predsedniku predlagani resolu* ciji: se soglasno sprejmeta: 1. Člani gomjegraj skega učiteljskega društva pozivajo poverjeništvo Ljubljana, da posveti »Popotniku« glede rednega izha* janja več brige. Posebno pa naj ¿leda na to, da ostane »Popotnik« tudi v bodoče vsebin* sko na isti višini, kakor je bil po lanski skupščini. 2. Poverjeništvo naj zastavi vse sile v toda doseže, da postanejo učitelji zopet polnopravni člani Kmetijske družbe. Kakor je bilo že zadnjič sklenjeno, je podal predsednik kratko poročilo o tem, ko* liko letnih izdanj, mesečnikov, tednikov in dnevnikov ima članstvo gornjegrajskega učiteljskega društva naročeno — alr drugače, — koliko prostovoljnega narodnega davka to učiteljstvo plačuje. Statistiko prinašamo na drugem mestu. Predsednik pove,, da je to zadnje zbo* rovanje v tem šoTskem letu. Zahvaljuje se vsem tovarišicam in tovarišem, ki so kakor* koli pripomogl«, da so se zborovanja"fedno vršila. V upanju, da se prihodnje šolsko leto zopet vsi veseli in zdravi snidemo, zaključi Zborovanje.' Kotnik Z., t. č. preds. Petrač Fr„ t. č. tajnik. + RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČI* TELJSKO DRUŠTVO UJU je zborovalo dne 12. aprila 1930. v osnovni šoli na Jese* nicah. 1. Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okraju .1^2; včlanjenih 101, navzočih 65, t. j. 64 35 %. Tovariš predsednik pozdravi navzoče ter pojasni, da ,se je zborovanje odložilo na da* rneš, ker se je čakalo na uzakonitev pravil« nika. kar se pa žal še ni zgodilo. Ugotovil je, da se je materialni položaj učiteljstva deloma poslabšal. Organizacija ni ničesar dosegla za učiteljstvo vzlic visokemu številu včlanjenih. Med člani vlada nezaupanje in nezanimanje do organizacije v^le^l teh ne* uspehov. J II. iDopisi: 1. Št. 666 z dne 3. februarja 1930. Prva dva predloga se odklonita, tretji predlog se bo obravnaval 12. maja 1930. na zborovanju. Člane se je pozvalo, da naj predloge pošljejo do 1. maja 1930. predsed* niku. 2. Št. 710 z dne 13. februarja 1930. Ugo* tavlja se, da kljub vsem korakom v prid iz* boljšanju ni organizacija nič dosegla. Polo* žaj učiteljstva je zelo poslabšan. Glede spo* rov in nesporazumov v organizaciji se bo odločalo na skupščinah. Obleke za gospode zadnjih vzorcev in najnovejših krojev, boste najugodneje kupite pri EJubljana, Stritarjeva nI. i) j F. LUKIČ 3. Št. 716 z dne 13. februarja 1930. Glede uredniškega konzorcija »Popotnika« se je načelno sprejel sledeči predlog: Dopisi naj se priobčujejo posebej, pripombe uredn štva h kakemu dopisu tudi posebej pod poseb* nim naslovom. Glede dopisov Žgeč*Dolenčeva*Dolgan ter člankov v »Popotniku« se poudarja, da je uredniški konzorcij avtonomen in odgo* voren delegaciji. Ker se pa kljub temu po* javljajo nesporazumi med posameznim; do* pisniki, uredništvom in poverjeništvom, naj se v spornih slučajih glede objave dopisov postopa sledeče: a) Urednik cenzurira dopi* se one, ki jih misli zavreči, a jih dopisnik zahteva v objavo, naj se dajo v cenzuro sko; zi poverjeništvo dotičnemii društvu, kate* rega član je dopisnik. Ako je društvo in poverjeništvo za objavo, naj se dopis objavi, b) Ako nastane spor glede objave dopisov med uredništvom in poverjeništvom naj se dotični vdopis da v cenzuro ^društvom. V abeh slučajih a) in b) naj odloča 2A večina navzočih, c) Okvirno in načelno smo za to, da naj bo svoboda in prostost pisanja in izražanja v naših listih, č) Zavračamo pa vsa* ko podtikanje kakih zlonamernih tendenc, bodisi od poverjeništva ali dopisnikov ali uredništva; ako hočemo, da bo deklaracija res živa misel in 'dejanje, d) Ako kateremu članu ni kak objavljen dopis po tedenci in vsebini všeč, naj objavi v slednji številki švoje mnenje v tonu in načinu kulturnega človeka, e) Edino ta pot je: pravilna pri ure* jevanju listov, katerih bralci so raznih na* zorov. — Soglasno sprejeto 4. 6t. 897 z dne 24. marca 1930. S tem se strinjamo. 5. Št. 880 z dne 21. marca 1930. Se od* kloni, ker društvo ceneje izhaja ako plačuje delegate samo. — Soglasno sprejeto. 6. Št. 950 z dne 7. aprila 1930. se vzame na znanje. 7. Dopis SKJ z dne 15. marca 1930. Dru» štvo nakaže 100 Din. — Z večino sprejeto. 8. Dopis Učit. tiskarne z dne 31. januarja 1930. Obresti deleža se sporazumno nakloni* jo sedanjemu društvu v znesku 53"62 Din. 9. Omeni se potek II. rednega občnega zbora Učiteljskega ^doma in pozove člane k pristopu. 10. Prečita se dopis tov. Schiffrerja glede članarine Slov. Šolske Matice. III. Osebni spor nekaterih tovarišev se je prekinil na željo večine članstva z 22 gla* sovi proti 18. Prečitala so se tozadevna pra* vila, ki pravijo, da naj se vse osebne spolne obravnava pred društvenim častnim razso* diščem. IV. Samoizobrazba. Tovariš Peter Golo* bič je predaval: Esperan,to in šola. V. Predlogi, a) Pristopne izjave UGP naj se popravijo, in sicer naj se prečrtajo besede »vsem poznejšim premembam pravil« ker nobeden član ne more že v naprej pristati na spremembo njemu neznanih pravil. b) Članstvo ugotavlja da je vsebina »Na* šega roda« razočarala. Po številu naročnikov bi moral biti »Naš rod« pestrejši in posebno bi moral imeti več primernega gradiva za najnižjo, srednjo in višjo stopnjo ter obrav* navati več življensk;h vprašanj in zadev po« sebno iz kmetskega in delavskega življenja ter manj iz mestnega, ker je večina naročni« kov podeželanov. c) Z ozirom na važnost kmetskega vpra* sanja in zanimanje učiteljstva za delovanje v tem' smislu ptedlagamo. naj Kmetijska družba v Ljubljani oni člen glede članstva spremeni takb da postanejo lahko redni čla* ni tudi učitelji. č) Pevskemu zboru UJU. poverjeništvo Ljubljana se društvo soglasno zahvaljuje za njegovo kulturno misijo in uspehe, ki jih .je dosegel zbor po Češkoslovaški. d) Prihodnje zborovanje se bo vrš' .t i»*TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljnbljana, Karlovsksta 4.a ce F0T0 APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M. Kane, Maribor, Gosposka 33 Ugodne Damske galoše . . »st! 70 Din Moške galoše . . . 75 Din Damski snežni Čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din AHTOIIHRISPES. Ljnbljana . .» . • letini ftg 26* Metanu» 3 ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO it. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. U»t*n»vljeno leta 1839. Telefon Stew. 2.282. Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!