^ rmJt --- deU t® pra*niaov. ff** "rtJ^***9* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE I Urodnltkl ta aprmmlftl proHoHi 1667 8. Lawndol« Ato. Offlot of Publication» 1617 South LawndaU Aro. Totephono, Eookwoll 6106 K^tTiT1;Chingo, 111., torek, 27. novembra (Nov. 27), 1934. Komentarji ^¡ja odjeda podporo brea-^poselnim delavcem fenator Borah je obdolžil fe-STo relifno administracijo Se potrate in še hujšega", obdoliitev je prišla grahova Rekel je, ¿ti dni po volitvah K imel evidenco v rokah že Id volitvami in lahko bi jo E^oj objavil, toda demokratki bili »vpili, da je to repub-L.ka politična poteza, zato Cbkal, da so volitve minile, ujjpa ne bo miroval, dokler izvrši kongresna preiskali potrdi ali zavrže njegove Uoizitve. Borah pravi, da "strašna po-r denarja, ki je namenjen podporo brezposelnih dalav-, je y pretiranih plačah re-uradnikov. Te plače, ki uradniki z ozirom na svoje Fr eno delo nikakor ne zaslugo v mnogih krajih in mno-glučajih v skupnih vsotah rije kakor pa znaša vsota kupnih izplačil za podporo de-Ifoev. Ni primer senator Borah citi-i neki slučaj v neki zapadni Havi, ko je lokalni relifni urad ptroáil $572 zato, da je izplačal |ri dolarje vrednosti relifa. Drugod znašajo upravni stroki relifa 25 do 50 odstotkov re-foih dajatev. Najlepši primer ^pe ta, da je v neki državi mi-jjoo dolarjev, namenjenih za tf, popolnoma izginilo. Kam ^is£rinil ta milijon, noče vedeti prizadetih. To so resne stvari, ki jih dealovci" ne bodo zameč-i mahom roke. Senator dasi nazadnjak v mnogih ih in zagrizen individualist, kot pošten, in iskren blif je pod upravo demokrati. Borah pravi, da največ bpcije je v podeželskih re-hih uradih; tam je nastavlje-A a izvrševanje relifa pretite» število ljudi — dvakrat ali ftrat več kakor jih je treba. Sumljivo je, kdo in kaj so ti je: "zaslužni" — v politič- Eimislu — demokratje, ki so ili pete in jezike v volilnih panjah za demokratske kanete. Nastavljeni so tudi re-JNikanci in razni progresivni N "neodvisni" ljudje zaradi Mega, ampak demokratje so Nini, kajti oni vladajo. In poni vladajo in nastavljajo Nnike, »o oni tudi odgovorni J no korupcijo, ki se dogaja; N w Ae tako perejo in izgovar-P. «vili se ne bodo. I fc» je, da vsi demokratje ni-je pa res, da je danes Wkruki največ — demokra T<> «o izkazala razkritja JPcij<1 v relifni organizaciji lansko leto in drtiga raz-korupcije v zvezi s fede-posojilnim sistemom v Chicagu in Illinoisu F Vsak kruk hoče biti da-P«' povedala že pred ' tom, da je aifftem New York.—(FP) —Dona 1 d R. Richberg, glavni Rooseveltov pomočnik v "new dealu", je na vzhodu zadnje dni imel dva govora, v katerih se je globoko klanjal velebiznisu. V o£ej(f govorih si je prizadeval dokazati, da on ni njegov sovražnik kakor ga je slikalo torijsko časopisje do nedavna. V govoru pred newyorško gro-cerijsko tovarnarsko asociacijo je rekel, da se on ne strinja z večinskim principom delavskega odbora, katerega je formuliral v zadevi Houde Engineering kompanije, ko je odredil, da Aiora družba priznati izključno organizacijo, za katero se delavci pri tovarniških volitvah izrečejo z večino. Naglašal je stališče, da mora tudi manjšina imeti tiste pravice ko večina kolikor se kolektivnega pogajanja in industrijskih odnošajev tiče. Brez tega je po njegovem mnenju vsaka pravica do organiziranja v tako organizacijo kakor si jo posameznik izbere — šepava. V svojem bostonskem govoru pred industrijskim svetom Nove Anglije dan pozneje je šel še dalj. V tem govoru je filozofi-ral o kakovosti delavske organizacije, kateri so podjetniki in vlada lahko naklonjeni. Po o-vinklh ItTtfnl razimtetr,~rtft W novim dealom" nI prostora za kakšno radikalno unijo in tudi ne za izvajanje bolj "krepke" metode pri organiziranju delavcev. Iz tega govora se da sklepati, da "new dealerji" pripravljajo nekakšne meje ali nadzorstvo nad ameriškimi unijami. Richberg je direktno izjavil, da obstoje te potrebe. In kolikor je razvidno, bi Richberg omejil priznanje le na tiste organizacije, ki niso ideologično radikal ne in ki se pri organiziranju poslužujejo "respektabilnihf' metod ter imajo pošteno upravo. Kolikor se večinskega principa tiče, odnosno pravic manj šinskih delavskih skupin, Richberg lahko reče, da v teh govo rih ni nič novega povedal, am pak le ponovil svojo originalno interpretacijo točke 7a, katero sta sprejela tudi njegov tedanj boss Hugh Johnson in predsed nik Roosevelt.' Delavski odbor je to interpretacijo zavrgel in se oprijel ve činskega principa. To je stori sigurno največ radi tega, ker je sprevidel, da je priznanje in ¡izvajanje tega principa skrajna potreba za ustvarjenje dobrih industrijskih odnošajev. Delavski odbor je spoznal, da insisti ranje na manjšinsko reprezen Učijo pomeni le konfuzijo industrijski kaos, ker a«- te toč-j ke poslužujejo podjetniki za gojenje kompanijskih unij in za zatiranje reanične delavske organizacije. V istem govoru je Richberg kot spreten cirkuški igralec ur-giral podjetnike, naj bodo toliko gentlemanaki, da se kolektivno pogajajo tudi z večinska skupino, čeprav je ni treba smatrati za predatavnico vsega dels vat va v podjetju. 8 tem je on, ki je bil pred vstopom v administracijo NRA odvetnik šelezničar-skih unij, le pokazal, da je na klonjen manevrom in ribarenju v kalnem. Do drugačnega zaključka analiza njegovega g<»-vora sploh ne vodi. (UalJ* no strani.) podpore""™ živežu gredo skozi roke privatnih trgovcev — voda na mlin raketirjcv. To je dane- Moskva, 26. nov.—Sovjetski zunanji urad trdovratno molči na izjavo francoskega poslanca Archimbauda, ki je rekel zadnji petek v parlamentu, da je sovjetska letalska flota, največja na svetu, kakor tudi mogočna rdeča armada, na razpolago Franciji, ako pride do nove vojne z Nemčijo. Sovjeti ne potrjujejo, a tudi ne zanikajo te izjave. Neuradno se govori v Moskvi, da vojaške zveze s Francijo ni, bo pa nekak neformalen sporazum. Sovjeti so izvedeli, da je Hitler sklenil tajno zvezo z Japonsko, Ako izbruhne vojna med Japonsko in Rusijo, bo Nemčija s Poljsko vred napadla Rusijo z IHM ANDY MELLON INA SITNOSTI Z VLADO Davčne oblasti ga love radi neplačanega dohodninskega davka in ga dolže goljufije Pittsburgh. — (FP)—Tudi sa Andy Mellona, ki je poleg Forda in Rockefellerja najbogatejši Človek v Ameriki, so se spremenili časi. Se ni dolgo let, ko je-slovel za "največjega zakladnika od časa Hamiltona", zdaj ga pa njegovi nekdanji pomočniki v zakladniškem tajništvu >ve radi neplačanega dohodninskega davka za leto 1981. Kakor pravi zakladniški de-partment je za dotično leto Andy Mellon plačal $2,050,000 pregnalo dohodninskega davka. Tedaj je bil on še boss nad ameriško zakladnico, če bo izgubil tožbo, bo moral poleg te vsote - - ------------------- plačati še 50% kazni, kar bo vse zapadne strani. To je dalo so- «kupaj zneslo $8,075,000. vjetski vladi povod, da se je do Vlada pravi v svoji tožbi, da neke meje sporazumela s Fran- j0 je bivši zakladnik in multl-cijo. Sad tega sporazuma je bil, da je Sovjetska unija stopila v Ligo narodov, ko ji je Francija odprla vrata Lige na stežaj. Pariz, 26. nov.—Francoski zunanji urad je v soboto izjavil, da Francija nima z Rusijo nobene tajne pogodbe vojaškega značaja. Archimbaudova izjava je povzročila spor v francoski vladi in Herriot je včeraj zagrozil z ostavko, ako zunanji minister Laval ne izčisti te afere v zadovoljstvo vseh vladajočih strank. i Milwauški župan predsednik županske organizacije Chicago.—Zveza županov večjih ameriških mest, ki je zadnji teden zborovala v Chicagu in razpravljala o ekonomskih in socialnih problemih v ameriških mestih, je v soboto zaključila zborovanje in izvolila milwau-škega župana Hoana, socialista, za svojega predsednika v prihodnjem letu. NewyorŠkl župan La Guardia je bil izvoljen za podpredsednika. Izgredi med češkimi in nemškimi dijaki v Pragi Praga, 26. nov.—V soboto so izbruhnili resni nemiri med češkimi in nemškimi dijaki nu praški univerzi. Včeraj so se poT novili. Dvaindvajset nemških dijakov je bilo ranjenih. Kongresni odsek se ne briga za visoke pudiste Priznava pa, da je nekaj narobe i agentom MacGuirejem, ki ima dosti denarja, toda noče povedati, odkod, kako in zakaj. Agentovi plačniki so v Evropi in odsek mora počakati, da se vrnejo. Poveljnik Ameriške legije se dela užaljenega milijonar Mellon skušal ogoljufati za nad dva milijona. Pravi, da je imel leta 1981 $15,951,000 kosmatih dohodkov, čistih pa $18,482,000. Kot velik davčni ekspert je Mellon za dotično leto navedel v poročilu za dohodninski davek, da je napravil "le" $10,-840,000 kosmatih dohodkov in ) u $6,625,000 "izgub". Vlada mu je prišla na sled da je te "izgube" napravil s fikcijsko prodajo delnic, katere je dal iz enega žepa v drugega. Po njegovi trditvi je on pri tej transakciji "Izgubil" omenjeno vsoto, ¿riada pa pravi, da je ta "izguba" le nu (»apirju. Kakor znano, Mellon poseduje dolgo vrsto |Mxijetij, bank In podobnih igrač. Med temi Je tudi Union Trust banka v Pitts-burghu in Ascalot korporacija, ki je Mellonova osebna "holding" kompanija. Tema dvema firmama Je leta 1981 "prodal" toliko delnic raznih korporacij, da je napravil $6,522,000 "izgube". Vlada pravi, da so bile vse te transakcije fikcijske kolikor ae Mellonovih dohodkov in premoženja tiče, ker delnice niso prišle v drugo roko, ampak so Ae vedno ostale v njegovih. Pod slično tožbo je tudi njegova Union Trust banka, 280 milijonsko |>odJetje. Tudi ta Mnssolini nastopa kat veliki zaščitnik Opeko Njegov list zahteva, da mora Liga narodov takoj reilti ju-•goslovansko spomenico. Sodišče v Turlnu zavrglo sahtevo Francije m izročitev Paveliča in Kvaternfca Rim, 26. nov.—Mussollnijev organ "Popolo d'Italia" piše, da jugoslovanska nota pred Ligo narodov, katera dolži Ogrsko odgovornosti ss marsejski atentat, grozi uničiti vse možnosti za po-mirjenje razpaljenkh atrastl v K v ropi. List zahteva, da mora svet Lige narodov takoj rotiti to vprašanje, če je Ogrska res odgovorna ali ne, da je ščitila teroriste, ki so ubili Aleksandra. List tudi poroča, da jo Jugoslavija že v zadnjem juliju sprejela 1950 hitlerjevcev it Avstrije in šele ta teden jih po-šlje v Nemčijo—ne nazaj v Avstrijo, kamor spadajo. To Je dokaz, da jugoslovanska vlada Izvaja želje Hitlerja. List dalje piše, da umor kralja Alekaandra izvira iz notranjih diferenc med Jugoslovani, Umor je v zvezi s prejšnjimi u-morl, represljsml in maVeval-nimi terorističnimi čini, ki so "znani vsemu svatu". Klin, 20. nov,—IMiivno aodl-šče v Turinu Je zavrglo zahtevo Francije za izročitev dr, An-te Pavellča In Kvgena Kvater-nlka, ki sta na Francoskem obtožena kot glavna voditelja teroristov, ki so ubili kralja Aleksandra dne 9. oktobra v Mar-seillesu. Zadeva bo zdaj predložena justlčnemu ministru v Rimu, ki najbrž potrdi odlok sodišča. banka je navedla v svojem davčnem poročilu večjo "izgubo"— $1,772,000—pri prodaji delnic raznih družb Union Savings banki. Ker pa Union Trust la stuje 98% delnic Union Havings banke, pravi vlada, da Je bila tudi ta transakcija zgolj flkcijska. brezposelnim — sijajno dokazano. Now York, 26. nov. — Kongresni preiskovalni odsek, ki ga vodi John W. McCormack ii Massachusetts, je včeraj poročal, da Butlerjevo razkritje pri-pravljajočega ae fašlatlčnega pu-ča v Združnih državah nI prineslo zanesljivih dokatov, na temelju katerih bi odsek mogel povabiti k zaslišanju Johna W. Davlaa, general Hugha 8. Joho-sona, M orga novega partnerja Thomasa W. Lamonta, admirala Simsa, lianforda MaoNidcrja in druge odlične osebo, ki Jih general Butler imenoval v svojem eksposeju. Odsek je zaslišal le Geralda C. MacGulreja, zastopnika botulne tvrdke Murphy A Co. v Wall streetu, ki Je osebno obiskal Butlerja In mu po njegovi (Butlerjevl) (spovedi predložil načrt fašistične larote. Preiskovalni odsek pravi, da se je MsoGulre precej »apletel med zaslišanjem, ko so ga li-praševali o njegovih privatnih financah; Maotiulre Je priznal, da Ima na svoje Ime $46,000 v neki banki, ni pa mogel pojasni- . ti, kako jo prišel do tega denarja. V zadnjem avgustu, ko je obinkal gen. Butlerja, je »imel pri sebi $16,000 v tlnočdolaraklh »ankovclh, kar je tudi prlsnal. Butler je povedal, da je Mac-Guire takrat vrgel "velik šop tiaočdolansklh bankovcev" ns njegovo posteljo kot prvo plačilo zs financiranje fašistične armade. MacOuire Je tudi prlsnal, da je bil pri ButlerJu in ga nagovarjal, naj gre v Chicago na konvencijo Ameriške legije In govori za vz|M>stavltev zlatega standarda, Ušla ne za fašistični puč. MacGulre je dalje priznal, da ae Je udelHUI zadnje splošne konvencije Ameriške legije v oktobru In takrat Je Imel pri aebl $80,000. Odaek Je izvlekel iz MacGul-reja, da je on v tesni finančni zvezi z Robertom Hterllngom Clarkom, bogatim l>orzljanoni. ki ae zdaj nahaja a svojim odvetnikom Albertom O. Cbrlat-maaom vred v Bvropl. Clark, ki je podedoval milijon* dolarjev po avojem očetu, aouatanovitelju Hlnger Hewing Machine Co., J« v teku lanskega In tega leta izplačal Macfiulreju domala $100,-000, bala rid se k nI mogel Izvedeti, zakaj. Butler je izpovedal, da Je Clsrk zaupnik velikih finančnikov, kl so ga |H»aUli v ttvropo, da preštudira fašiatično organi« učijo v Italiji in Nemčiji, katera bo |>rlmernejša za Ameriko. Odsek bo zaslišal Clarka kakor hitro ae vrne domov. Kan FranrUro, t al,, 26 noV. —Frank H. Izigrano, vrhovni poveljnik Ameriške legije, ae dela užaljenega, ker ,Je general Butler Imenoval legijo, a kale-ro računajo walUtrt-eUkl magna t je, da jim bo dala polovico armade za fašistični puč. Itelgra. no Je dejal včeraj, da legija je proti vsakemu puču In proti vsaki "politični tiraniji, presajeni iz Kvrope", A*ta»»|t«f «m"s mu «jtsrotano. (Nsrlaal Jerger.) »u4 rirtw« Novi mehiški predsednik ns«t» pl v petek Mexico City, nov.—Uzs-ro Cardenas, novi predsednik Mehike, naatopi prihodnji |s«tek svojo šestletno predsedniško služIjo. Cardenas, ki je najmlsj-«i predsednik v »gtidovlnl mehi-¿ke republike star Je »9 let— je ral ločen pristaš Callen« in re» vol ur iona me stranke* hi izvaja lasne *4irialrie in kulturne reforme že zadnjih deset let, Htran« ka je pravkar uveljavila radi* kalno .šolsko reformo, s katero t nuriom« itll« verotiauk s s«s*la-listi« no filozofije PIOIKIII PROSVETA THE ENLIGHTENMENT (i.abm" iw lastnika slovenso NASODNB PUlil'OKNK J SONOTE trimm mt mmá * N.U...I Glasovi iz naselbin Nanrfnlna: » MruUn. J*"* »<.| in Kana*. ft.M n. M-. M-»« «J^ Wu II.M « l«u; « CkU^o l» 9T.M « ^k» Wt», M 7» u H I«, u Ur WIB(1«« IMA . „ , »«Wrtptlor, r.u>i for Ite U»a*4 (.»^t Chw«ro) .»4 Canada N.M »«JTf-C h ir mit *j Cicero »7 M p« foca*. MuntriM IIM (>„ o,ipo d«o»oru.-Sfl»Mi»UI M •• rrmtm^ Advert i>i/>( r.U. o» arrae»«.! wripu wiU d»» b« retornad. Naaluv m nt, Ur I«» *lk I FR08VETA 1417.19 Sa. U««ai« A»*.. CWa|». MKMSKS OF TUB FEUSBATED PEESS Datum v oklepaju, um primer (Oct. »I, IM«), pol« »•*«*» im»na n* p^ Mal. da vara >e a leen daU.mom poteki« aaro4»lna. KoooviU >o pravoíaan®, da M Domač drobiž Nov grob Cleveland.—V bolnišnici je u-mrla Mary Skrdtyj;, st^ra 31 let in rojena v AjnqrfkL Zapušča moža, hčerkq iji ptarše. Nov grob v Htarem kraju Cleveland.—Joe Božič je bil te dni obveščen s pismom, da je v Gornjem Zemenu pri Ilirski Bistrici na Primorskem umrl Joe Brožič, ki je pred dolgim časom bival tri leta v Ameriki. Tu zapušča sina, v starem kraju pa hčer. Zanimive beležke is raznih krajev rib je bilo naloženo pohištvo, poleg pa jokajoče matere s svojimi otročički. Zdelo se nam je čudno, ker je bilo toliko joka, pa amo vprašali po vzroku in dobili odgovor, da mesto gori. Podvizal sem se proti domu in ko sem prišel v svojo hiio, mi je tudi žena povedala, da je mesto v plamenih- > Potem sem odšel na hribček in ko sem dospel na vrh, sem o-pazil del mesta v gostem dimo in plamenu. Pihal je zapadni veter in ker so bila poslopja večinoma lesena, se je ogenj naglo Siril. V tistem hipu je pridrvel Kako te izvaja delavska zakonodaja v Ohiu Državni zakon o minimalni plači je v mnogih »lučajih le na papirju; "varčevanje" udarilo odškodninaki zakon Cleveland. (KP) — Dasi ima država že leto dni zakon o minimalni plači, ki je v pralnicah 27 in pol centa na uro, v Čistilnicah za obleke pa 37 centov, je tukaj vse polno tovarnarjev, ki o tem zakonu — nič ne vedo. Vsaj tako so povedali policij skemu prosekutorju, pred kate rega so bili pozvani radi kršenja tega zakona. In čeprav je znano pravilo, da ignoranca ne opravičuje nikogar pred kršitvijo In da je "nevednež" prav tako podvržen kazni kakor tisti, ki zakon vedoma krši, je proseku tor dal "člzlerjem" le lekcijo ter jim zažugal s prstom, Če se ne poboljšajo. Pred njega je bilo tiranih 15 lastnikov pralnic radi kršitve tega zakona, sedem nadaljnjih je pa še na listi. Enake poziv-nice je dobilo tudi 18 lastnikov čistilnic. In dasi so bili vsi spoznani krive, so odšli brez kazni po plodi ranju — ignorance o obstoju zukoti% Nekaj sličnega jt tudi z izva janjem državnega odškodninskega zakona v slučaju poškodb pri delu. Posebni^/tuicfckovalna' komisija |>oroča,* na""Je* 'Administracija tega zakona v veliki meri Hkrahirala. Naj ima besedo Warren F. Perry, član te komisije : "Naša komisija je odkrila slabo poslovanje (inefficiency), površnost, Igranje politike, tajne «veze med "notranje!" In "zu-nanjefti" pri aplikacijah za odškodnino, premajhen Atab in mnogo drugih hib pri administraciji tega zakona," pravi Perry. Komisija je prišla do zaključka, da uprava trpi največ radi državnega varčevalen, l/cgisla tura i«< določila $726,(100 t* let- Spomini, volitve in drugo Created Butte, Colo. — Prav rad čitam Pros veto, ki prinaša zanimive dopise, važna poročila iz vseh krajev sveta in članke, iz katerih se čitatelji lahko mnogo nauče. V tem kraju bivam že 88 let, toda brez dela sem že 22 let, ker so me kapitalisti vpisali v črno knjigo. Časa za čttanje Prosvete, ki bi morala imeti toliko naročnikov, da bi lahko izhajala vsak dan in tudi ob nedeljah, imam torej dovolj. Po narodnosti sem Hrvat in čitam različne liste, toda izmed vseh se mi Prosveta najbolj do-pade. Ko sem bil še mlad, sem prodajal razno blago po Kranjskem, Štajerskem in drugod. V času, ko je bil umorjen prestolonaslednik Rudolf, sem bil v Novem mestu na Dolenjskem. V Kamniku na Gorenjskem pa sem bil, ko se je pripetila v tovarni smodnika eksplozija, katero je bilo slišati vse do Ljubljane. Na svetu sem res že mnogo izkusil in videl, samo vraga, ki se ga nekateri ljudje tako boje, še ne. Vraga se naip ni treba bati, pač pa slabih Ijtidi. Hudič ni še nobenega vzel in ne ubil, kajti le Človek ubija človeka. Dobe se ljudje, ki v stavkah stavkokazi jo f# jemljejo iz ust kruh dru-gim. Ti so «vi in krščeni hudiči, katerih se moramo bati. V aprilu smo imeli volitve, pri katerih je bilo izvoljenih tudi nekaj Slovencev in Hrvatov. Nekdo, ki ima ženo, pa nič otrok, je dobil policijsko službo in tudi delo v rudniku. V razne urade so bili izvoljeni tudi taki, ki ne plačajo niti centa davka. Jaz sem brez dela že od 1. IMS, od velike stavke, ko so Rockefel-lerjevi pobojniki pobijali stav-karje, njihove žene in otroke. Bil je pravi masaker in ljudje, ki so ga zakrivili, bi morali dobiti zasluženo kazen. Z delom gre v tukajšnjih rudnikih bolj počasi, ker obratujejo le eden ali dva dni v tednu. (Nedavno sem čital v Prosveti dopi^t Matije Pogorelca, katerega poznam že 36 let. Dopis je bil zanimiv in se mi je zelo do-padel. Pri volitvah 6. novembra je zmagal tudi "new deal". Zdaj so skoro povsod demokratje na krmilu in ljudje upajo, da bo dosti dela In denarja. Morda bom tudi jaz dobil delo, na katerega čakam že toliko let. Veliko hrupa je izzval Sinclair, ki je bil kandidat za governerja Callfornije na demokratski listi. Reakcija je vodila hud boj proti njemu, a je kljub temu prejel veliko Število glasov. Alco bi bil Sinclair izvoljen, bi Tom Mooney prav gotovo dobil svobodo, sedaj pa kaže, da bo moral le nadalje trpe tj* v ječi.—Paul Panlan. tormc^NO vembrJ kampanji za svojo propagando in volilci so jim seveda sledili, das! bi morali vedeti, da jih politik« starih strank poznajo samo ob volitvah. Demokratje so zmagali na celi črti in vprašanje je, ali bodo izpolnili obljube. Dobili so zaupnico od ameriškega ljudstva in se ne bodo mogli izgovarjati, da ne morejo izpolniti svojih obljub zaradi republikanske opozicije. Neki volilec je dejal, da sta njegov oče in mati dala pasove republikancem, on pa demokratom, in če slednji ne bodo izpolnili obljub, bo prihodnjič socialiste. Mnogo je ljudi, ki ob vsaki priliki poudarjajo, da socialisti ne bodo nikdar zmagali v Ameriki; ..Ti vsevedneži ae seveda motijo, kar vsak, ki opazuje bor- Ceray. Dalje bosta na programu pevski zbor Bratstvo in orkester. Govornik bo Harvey O'Connor, avtor knjige "Mellon's Millions". •Po programu bo ples ob zvokih orkestra. Pričetek koncerta ob 8. zvečer in vstopnina na prireditev je 26 centov. Vse jugoslovanske delavce iz Pittsburgha In okolice uljudno vabimo, da posetijo koncert v velikem števcu.—Odbor. staviti in tudi Amerika bo dobila socializem, akoprav pod družnim imenom, ker je jasno, da se kapitalizem zvija v smrtnih krčih. N?Jri dopisnik iz Calilfornije se je jjezil nad Prosveto, češ, da močan vetrovi vrtinec, ki je -- ^ in kapitaiom, iah- dvignil iskre in jih raznašal, da ™ ^ Napredka ni mogoče u-je bilo v kratkem času vse me- KO 1 - - ato v plamenih. Veter je bil tako močan, da je goreče drobce metal preko jezera in so se vnele stavbe tudi na oni strani. Plameni so uničili veliko hiš in drugih poslopij, vendar ni požar za- hteval nobene ¿Ioveške žrtve, ^ - ^ ^ Upt(mu pogrnilo pa je mnogo konj, go- ki je bil kandidat za vede in druge živine. Mnogi ni-____3211 listi. so mogli rešiti iz ognja drugega ko golo iivljenje. Drugi dan je bila nedelja in na pogorišče nas je odšla mala skupina, da si ga ogledamo. Ko smo dospeli tja, smo opazili vojake, ki so hodili sem in tja z nasajenimi bajoneti. Stražlli so železne varnostne shrambe, ker je bilo vse drugo uničeno. Ko smo prišli na glavno ulico, so nas obstopili štirje vojaki in dali vsakemu posodo za vodo ter ukazali, da moramo iti gasit na drugo stran jezera, kjer je ie vedno gorelo okoli zapuščene žage žaganje in les. Gasili smo o-genj toliko časa, da so vojaki odšli, potem pa smo vrgli posode stran in se vrnili domov. Joseph Ule. » i" vsem, ki »o »e udeležili *f>a in dali avtomobil polago. Jennie Ozanieh O velikem požaru Milwaukee, Wis.—Leta 1908 sem %il ttposlen v rudniku, ki je bil M»t jeklarske družbe in se Je nahajal eno miljo vzhodno od Chisholma, Minn. V bližini rudnika je precej velika vas Mon tow, v kateri so bivali ljudje raznih narodnosti, med njimi tudi nekaj Slovencev. Slovenska na selblna je bila na zapadni strani vasi In skoro vsi rojaki so imeli svoje hiše ob okrajni cesti V bližini se je dvigal nizek hribček, ki je zapiral pogled na mesto In jezero Ixmgiyer. Ako je človek stopil na hribček, se mu je odprl krasen razgled na jezero in mesto, ki je takrat štelo okrog osem tisoč prebivalcev. S hriba "so se videle skoro vse ulice, ki vodijo proti zapadu, in poslopja. Dne 8. septembra omenjenega leta smo se podali na delo v t ud nlk kakor običajno in nesreče, ki je prišla pozneje, nismo slu till. Bilo je izredno lepo jutro in solnce je pošiljalo tople žarke z Stari igralci, «Ura godba Greensboro, Pa.—Ker sta flie, Že dve osebi vprašali, zakaj se ne oglasim v Prosveti že toliko časa, se ml zdi potrebno, da nekoliko opišem tukajšnje razmere. Sicer se ni dosti obrnilo na bolje, kaj« tisti, ki so pred štirimi leti izgubUi delo, so tudi danes brez zaslužka. Korupcija v lokalnih uradih se je udomačila in te čudne bolezni skoro nI vredno omenjati, Državna podpora se deli po prijateljstvu. Kjer so demokrati na krmilu, imajo njih prietaši prvenstvo in isto velja za republikance. Tiste, ki so drugačna ga političnega prepričanja, zapostavljajo na razne načine, pri delu In drugače. V zadnjem času je nekoliko več življenja. Mnogi so dobili delo na cestah In pri drugih javnih projektih in povišali so tudi plačo za deset centov na uro. Pri javnih projektih se sedaj dela sedem ur na dan in plača je 50 centov na uro. Lansko leto je mogel dobiti delo pri teh projektih glavar družine, ne pa sinovi. Ta sistem, ko je moral stat in zgaran oče delati, zdravi in čvrsti sinovi pa počivati, je bil seveda krivičen. Tudi v slučajih, ako je oče zbolel, ga ni mogePsin nadomestiti pri delu in tako. je morala drufcina živefti v pomanjkanju, ker ni bilo zaslužka. Sedaj se je v tem ozfru predruga čilo, da lahko dela pri javnih delih tudi sin. Volitve so za nami in stara godba se ponavlja. Republikanci In demokratje so kakor običajno obljubovali volllcem razne stvari, toda na vse obljube so takoj po volitvah pozabili. Potrošili so mnogo denarja v volilni governerja na demokratski listL Ako bi bil dopisnik dobro razumel komentar o Sinclair ju, bi si jezo fahko prihranil. Saj je cfclo predsednik Roosevelt odrekel pomoč SInclairju in tako pripomogel k zmagi Republikanskega kandidata. Razsoden človek si lahko tolmači Rooseveltov molk in Stoclairjev poraz. Delavci, ki bo glasovali za kandidate starih strank, se ne bi smeli jeziti, ka-daT jih bo sila spet potisnila v stavko za izboljšanje položaja. Tudi rte morejo pričakovati re šitve od unij, kakršna je Lewi-sova, ki je skoro bolj naklonjena kompanijam ko delavstvu. Pred nekaj meseci se je v tukajšnjem premogovniku smrtno ponesrečil mladenič John Burak. Motor, ki ga je vozil, je namreč skočil s tira in pri tem mu je odtrgalo nogo. V takem stanju ga jo našel neki drugi delavec, ki je pO telefonu hitro obvestil delovodjo, nakar so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je par ur pozneje umrl. Trpel je velike bolečine i? rad bi bil videl svojo ma-a je iz neznanega vzroka niso hoteli takoj obvestiti o sinovi nesreči. Ko je končno prišla je našla sina v zadnjih izdihija-jlh. tjdarec za mater je bil strašen,' /ker je izgubila edinega sina lili ji je ostala le hčerka. Ta-dogtnkk omenjam, da se tudi v krajih, kjer so rudarji organizirani, ne gleda dovolj za varnost delkviev. Riidarska unija si želi novega življenja, ki pa je pod sedanjo upi&Vb nemogoče. Potrebna je temfeljita sprememba in dobra metla, da se počisti urad in po staVI liar krmilo poštene delav ske Voditelje. V sfcdnjem Času se slišijo pri tožbe od fantov v armadi COC da nimajo zadostne hrane in so prikrajšani tudi pri drugih stva reh. Nič čudnega torej ni, če se fantje puntajo in da je nezadovoljnost splošna. Johana Pečjak. Koncert in ples PitUburgh, Pa,—Odbor srbskih naprednih delavcev bo priredil v soboto, 1. decembra, koncert s plesom v dvorani Javor, 822 N. Canal st., N. S., da tako počasti delegate konference srbskih naprednih delavcev, ki se bo vršila v Pittsburghu 1. in 2. decembra. Nastopila bosta tamburaška zbora Bratstvo in Plavi Dunav. V duetu na harmoniko bosta nastopila Pauline in Nick Basenko, kozaški ples pa bo plesala Anna "Prodana nevesta" Cleveland, O. — Nadaljevanje opisa tretjega dejanja "Prodane neveste, v katerem se končno izkaže, kako je Jenik ukanil me-šetarja. Na vasi je zelo živahno. Komedijanti paradirajo z muziko na čelu in principal naznanja publiki znamenito komedijo z E-smeraldo, Indijancem in končno živim ameriškim medvedom. *ri tem pokažejo nekaj svoje u-metnosti. Vaéek, ki je med gledalci, se zaljubi v zapeljivo SsmerakJo. Ko Indijanec sporo« či principalu novico, da se je FVanta" (fant, ki predstavlja medveda) do nezavesti napil, smeralda in principal pregovorita Vaéka, da jim v tej stiski pomaga, naj on danés igra vlo-fo medveda. Na to pridejo Vaákovi starši z mešetarjem. Vašek, ki ga je Marenka ostrašila, noče podpisati zadevnih listin. Marenka tudi ne verjame svojim staršem in mešetarju, da jo je Jenik prodal za tristo goldinarjev. Pri tem srečanju spozna Vašek v Maren-ki tisto dekle, ki ga je tako prestrašilo pred dekletom, ki mu ga silijo. Z melodično prošnjo sekstetu in priporočilom Maren-ki, naj se premisli, zapustijo Marenko. ¡Marenka vsa obupana vsle< domnevane prevare od strani svojega fanta, noče verjeti Je-nikovim besedam. Med skregana zaljubljenca pride Kecal, in ker vidi, da je položaj njemu v prid začne zopet siliti v Marenko, na. vzame Mihovega sina. K temu Jenik obljubi svojo pomoč in pri seže, da nihče ne dobi Marenke kot Mihov sin. Marenko to Še bolj pK»»<;K» ".k.0 '.k" prvnml.i l'ri|Miret na površje, smo nad me-leg teh je še SO.(KK) podjetni- stom opazili velik oblak gostega kov, večinoma majhnih, ki bi'dima, katerega j« veter podil morali plačevati v ta "klad. am« proti,vzhodu, a se za to nismo pak ne plačujejo." ¡zmenUl, ker Je bilo v tistem let- nem času navadno polno dima. /.a delavstvo je ta u«kon i* ¿j gor(,|t ponušona močvirja. Ko smo se pa umili in premenja-II obleko, smo se i*»dali proti do-t« Ka mu »kozi omenjeno vas In opazili na cesti mnogo voz, na kate- redne vainosti, ant¡>i«k "varčevanja" In koruptne tlke p« trpi tudi uprava delavskega zakona. \ sied poli» Dallas, Tex. - (FP) majhne stavke pri Dane Oil kompaniji, kjer je sto lavcev prenehalo z delom, jim družba ni hotela izpla zaostalega zvišanja plač, pričela razširjati tudi na di družbe, kjer so delavci org zirani v svoji uniji. Zajeli že večjo Texas Oil kompan Operatorji so proti stav jem dobili injunkcijo, niso njo preprečili piketiranja, vrši kljub prepovedi. Stavk so le bolj oprezni. Glavna teva je priznanje organizac V zvezi s tem bojem je mivo tudi to, da je lastnik cigar družbe bil svoje čase1 klonjen" uniji. Nastopali njenih »hodih, kjer je pa i* zal, da je "unionist" le v tega, ker vidi v nji orožje p velikim korporacijam. Del so končno spoznali, da je on vaden "čizler". Ko so prič njemu z zahtevo za prizni organizacije, odpravo nate nega sistema in pa dopis premalo izplačanih mozd, h njih bivši "prijatelj" Dane pokazal pravega izkorišceval Poročilo in zahvala Eveleth, Mlnn.—Tukaj je po dolgi bolezni umrl rojak Joe Zupančič. Pokojni je bil rojen 1. 1881 v vasi Kom polje, fara Viti em-Dobrepol je na Dolenjskem. Član SNPJ je bil 18 let, zadnjih 18 mesecev pa je bil na pasivni listi. Več let je bival v GHbertu, Mlnn., zadnja leta pa v Evele-thu, kjer ga je doletela smrt. Društvo Slovenski rudar mu je poklonilo venec In tudi rojaki iz Gilberta so mu dali venec rož v zadnji pozdrav. Na ta način so mu izkazali čast kot prijatelju, ki je živel med njimi. Društvo Naprrdek it. (» je pokojniku oskrbelo dostojen pogreb. Pokojni zapušča v Ameriki tri brate, enega v Gilbertu. dva pa v Clevelandu. sestro v Evelethu. v starem kraju 90 let starega očeta, dve sestri in brata..... c^.auj fMM. i Dolžnost me vete, da se za- MaM Johnnv < a lamo v Jer*ey maga I hvalim prijateljem in sorod ni-svojemu očeta v čevljarski delavnici. «kom, ki so pokojnika obiakova- Organiriranje trgoval klerkov v WlwaiM Med zastopniki unije in veri mi trgovinami se vrše p< janja Milwaukee. - (FP) -niziranje trgovskih pomcin v velikih verižnih trgovin** prišlo že tako daleč, (ta ^ zastopniki Retail in ravnatelji trgovin janja za določitev minim plače in priznanje organ,* Unija je menda pr«^ hteve za $20 minimalne teden za prodajalke * * prodajalce. 36-urn. tednik, prto delavnico in nekaj dr Sgodnosti. med tatjn»i * zahteva, da ne sme I " moč odstavljena brez Pra priziva. . Zastopniki trgoun i*ar buck in Boston Mor« _ molče o teh konferenca*. čakuje se. da * £ « £ lotila tudi trgovin W Schuster. Družic kakšnega nijsMh zahtev. \ * »» so bile letos pr^J ■ samo ena plačala $1<» <#° kakor je I ka rad ¿j NOVEMBRA; ekqixsxa Vesti iz Jugoslavije tMr r,eorrij«v Cernozetn-^piieVeličkoDi- ¿rin. ka^r je zdaj do-' fiiska policija. Rojen je 1897 na Bolgarskem v ,eIn okraju, kjer mu Se brat in dve sestri. Ko ¡2, v makedonsko revolu-organizacijo, si je na- Sfcnim Vladimir Geor-PSSU Leta 1924 Uril poslanca Dimova in Kjen zaradi tega 1. 1928 leta 1931 pa na dosmrt-jaradi umora Nauma skega. Bil pa je leta „Bnestiran. Se istega leta poslan od svoje organiza-„Jgnka Puszto za instruk- nesreča.—Dne 8. no-¡e je dogodila na cesti licem in Sv. Petrom v Sa-dolini avtomobilska nekatere žrtev je postal po-v sin Ivan Uršič iz Pod-m St. Petru. Peljal se je |*.u Celja domov, na-pamu je privoziUvto tr-Rojnika iz Polžje. Jfole-zapeljal v avto tep si prednjo ob blatniku avtomo-t je nekaj hipov nato pod- bo financarja ubin. — novomeškim sodiSčem je ¿sojenih šest fantov iz Ža-ob Savi, ki so 26. avgusta bi Kumu financarja Anto-tčiča iz Radeč. Na Kumu otegnanje, rudarski fan-Zigorja so bili vinjeni ter itnosti napadli Kovačiča, i je naščuval žandarje, naj iredo igranje s harmoniko dOoi. Napadli so ga ter mu dejali tako težke poškodbe, je Kovačič v ljubljanski ici podlegel. Obsojeni so Jože Plahuta, Rudolf Hri-ek, Ivan Grahek, Ciril Str-Otmar Peterlin in Drago-fcterlin, stari od 20 do 28 Tihuta je bil obsojen na rt, drugi od 20 mesecev do !t rivnoKten dogodek.—Iz Sol-ida (Avstrija) poročajo, da n moški skušal vlomiti lulovanski konzulat, a so pravočasno zaslišali ter je li vlomilec pobegnil. Kdo in kaj je hotel v konzula-inano. Ukrasti kakšne pa-kakšne dokaze? 1'ružni dom—Učiteljski - Slovenski učitelji ima-i štirideset let svojo za-> Učiteljski dom, ki naj bi ili poslopje, kjer bi učite-eli na stanovanju in hrani otroke, ki jih pošiljajo v Po študirat. Zadruga je v°jno zbrala že mnogo de-»nbi se njen cilj že takrat tiil, pa je takrat priskočila Vh Učiteljski tiskarni na * ter jo podpirala vso voj- je njena denarna sred-Kecej oslabilo. Po vojni od zadruge ločili štajerski ter v nekaj letih zbrali «redstev, da so v Maribo-Ni Učiteljski dom, Ljub-P» M še ni imela. Te dni Mi ljubljanska ¿zšdruga P»ki dom kupila orecej P^lopje, iz katlMiar M «voj dom. Zadruga je *uPila od Konzumnega 1 za Slovenijo njen Za-v Siski. To poslop-sezidalo nemško šolsko F® '"ta 1909, po vojni pa w kupilo Konzumnc ^ * Slovenijo ter imelo v J** Pisarne, iz posebej Fm poslopja - telovadni« «redilo v skladišče. To ** Konzumno društvt Jjf» Prodajalo in zdaj gi * zadruga * «0,000 Din. Branimir ttmed atov, hrvaških emigrantov, ki so organizirali atentat na kralja. Jelič je študiral v Ljubljani, nato pa pobegnil v Avstrijo ter v Gradcu dovršil študije, obenem pa se vneto udejstvoval v gibanju hrvaških emigrantov pod vodstvom Paveliča. O tem dr. Jeliču je bilo znano, da je bil poslan v Ameriko, da tamkaj med hrvaškimi izseljenci najde somišljenikov in podpore za teroristično organizacijo. H koncu oktobra pa je newyorška policija ugotovila, da se je na neko ladjo, namenjeno v Evropo, vkrcal dr. Branimir Jelič. Ugotovili so, da se vozi na italijanski ladji. Francoska in angleška policija sta v pristaniščih pripravili vse, da bi aretirali Jeliča, Če se izkrca, ker so domnevali, da potuje s kako francosko ali angleško ladjo. Dr. Jelič pa je potoval na italijanskem parniku in sicer s pravilnim madžarskim potnim listom, ki mu ga je izdal madžarski konzulat^. Berlinu. Izkrcal se je torej vsekakor v Italiji. — Med emigranti s Hrvaškega, ki so se udejstvovali v Paveličevi organizaciji, je tu^i znani hrvaški pisatelj dr. Mile Budak. Pred dvema letoma so ga nacionalisti v Zagrebu na cesti napadli ter pretepli tako, da se je dalj časa zdravil v bolninšnici. Ko je o-kreval, je pobegnil iz Jugoslavije ter živi menda v Berlinu. V Kobaridu ob Soči je umrl 7. novembra 67 letni Albert Ma-šera ali — kakor so mu uradno prepisali priimek — Massera. Pogrešan turist. — 2e nad štirinajst dni pogrešajo 25 letnega Jožeta Jezerška, ki je doma v Šiški ter se je 27. oktobra napotil v Kamniške planine, da izvrši turo, ki je zdaj v snegu zelo nevarna. Sledile so nevihte in domači so mislili, da je pač to zadržalo sina da je ostal dalj časa v planinah, ker je pač moral v kočah čakati lepšega! vremena. Dejal je, da ostane v | kazujeta naglo korakanje "new deala" na desnico. "Levičar" in "radikalec" Richberg, katerega so se velebizniški toriji ob njegovem vstopu v NRA najbolj bali, končno postaja njihov najboljši zaveznik. Delavstvo ima pa nov dokaz, kolikor se more zanašati na svoje "prijatelje". Spet skvarjen iivež ta brezposelne reveže V Toledu je zbolelo več otrok, ko so jedli skvarjeno meso, pripravljeno v federalnih ko*, zervnicah Toledo, O.—Več otrok brezposelnih delavcev, ki so na rettfu, je zbolelo zadnji teden za vlie-tjem droba in zdravniki so kon-statirali, da je bolezen posledica skvarjenega mesa, ki ga federalna vlada deli brezposelnim revežem. Rezultat tega je, da je mestni relifni urad vrnil državni relifni komisiji vse meso— okrog 60,000 posodic—ki je bilo poslano pred nekaj dnevi v Toledo. Zdravniki so mnenja, da se je meso skvarilo, ker ni bilo takoj v začetku zdravo. Meso prihaja od goveje živine, katero je federalna vlada pokupila zadnje poletje od farmarjev v pasovih velike suše in ta živina je bila že napol crknjena, ko so jo pobili in meso konzervirali v vladnih delavnicah. LfilrfMallalliftHPBa t-uiiuun-uiuiuourntt v ti ClTAJ IN POMNI Žlahtnim kamnom so že od Letalska tekma, ki so jo Angleži organiairail v okviru proslav stoletnice avstralskega imperija Melbournea, je prekosila vaa pričakovanja. Namestu v Mirih dneh, ki naj bi jih letala potrebovala za progo London-Melbourne po računih letalskih veščakov, sta angleška letalca Scott in Black preletela skoraj 20,000 km dolgo progo v pičlih treh dneh, točno v 71 urah. Po znamenitem poletu Francoza Bleriota čez Rokavski pre-lih pred 26 leti, ni še noben ali-čen podvig tolikanj navdušil letalskega sveta kakor ta edinstveni rekordni polet iz Anglije v Avstralijo, Ali vzlic temu, da sta dosegla rekord omenjena Angleža, pritiče glavna zasluga za uspeh celega podjetja holand-skima letalcema Parmentierju in Mollu. Dočim sta namreč Scott in Black preletela raadaljo iz Londona v Avstralijo na posebnem, nalašč za to tekmo konstruiranem športnem letalu in po tem takem dosegla tudi uspeh zgolj športnega značaja, sta Ho-landca obvladala vso težavno progo z navadnim prometnim letalom ameriške tvrdke Doug-las, ki se iadeluje v serijah. Par-mentier in Moli sta absolvirala progo s 24 vmesnimi pristanki v 90 urah s tolikšno preciznostjo, kakor je običajna sicer samo na kratkih kontinentalnih progah. Ce upoštevamo 24 vmesnih prl-atankov, med katerimi je bil na takih linijah uMIl zračni promet. Prav v te poskuse je prinesla velikopotetno organizirana letalska tekma iz Anglije v Avstralijo mnogo jasnosti. Paka-zala je ne samo, katers linija je najugodnejša za obratovanje, potreben luksus. Prav tako ao bila vsa zmagovita letala oprem-' Ijena s kolesi, ki se dado v zraku pogrezniti v trup ali v krila, tako da niso prosto izpostavljena zraični struji in ne povzročajo nepotrebnega upora. S pogrezljivimi kolesi je bilo o- letal na tako velike razdalje, let^1Pou|rla,,: ampak - in to je morda naj- k7"hu " polet opremljeno nad važnejše - vsaj v glavnih obri- \"on*iru**r;1 " J" jj sih tudi tip letala, ki je najpri- J^m i *ti mernejše za tako dolge pmge.|*f«* ^rukeij- Jasno ae je pokazalo, da priha- »ki kot 110 nosti. O demantu so bili prepričani, da dela človeka nevidnega, indski ahat je podeljeval ljudem moč zgovornosti, karneol je baje krotil srd, hiacint je pospeševal dobro spanje, ametist je zmanjševal opojnost, granat je preganjal demone, bezoar je ščitil Človeka pred kugo in strupom, aspilat pa pred ognjem. Skrjanec poje skozi vse leto, medtem ko utihnejo drugi ptiči že v juliju. V splošnem menda velja pra-planinah le 4 dni, minilo pa je ¡vilo, da je petje pri ptičih tem nekdaj pripisovali Čudovite last-; zlasti neprijeten tisti v avstral- pred Mel- že 14 dni, o Jezeršku pa nobe* nega glasu. Zdaj so obvestili o tem razne planinske koče in planinska društva, da ga poiščejo ali mrtvega ali živega. RICHBERG SE ZDAJ KLANJA VELIKIM MAGNATOM grše, čim lepše je njih perje. Pomislimo samo na pava! Ce vidimo netopirje, kako pr-hutajo po zraku, nehote misli- •ki puščavi 300 km bourneom, ko se je moralo leta lo skoraj tik pred ciljem spustiti na tla, ker je zmanjkalo bencina in pri čemer je šlo v izgubo največ dragocenega časa, potem moramo priznati, da so Holandci na tekmi dosegli daleko večji u-speh kakor Angleži, ali z drugimi besedami, da je uspeh, ki ga je na tej tekmi izvojevalo letalo kot prometno sredstvo, daleko bolj tehten od športnega uspeha, V kontinentalnem prometu so si letala doslej priborila ž« zelo pomembno mesto, dočim se je v prometu med kontinenti doslej z njimi več ali manj samo eksperimentiralo. Ce izvzamemo ------ * ------- -------- ------- | ¿rci jiiiciiiii mu. L« ibVMiiuciiiu mo, da imajo te živali zelo raz- re- jajo za bodoče medkontinentalni zračni promet v poltev samo t. «v. "bliskovita letala", katerih brzina anaša nad 2&0 km na uro. Vsa letala, ki so se udeležila tekme, so bila konstruirana za brzino v teh mejah. "Comet", s katerim sta Angleža Scott in Black dosegla rekord, je bil kakor rečeno nalašč za tekmo konstruiran športni stroj, ki pa se vendar ni tako sijajno obnesel, kakor ameriško serijsko transportno letalo, ki ni bilo v nobeni podrobnosti kakorkoli pre-ure j no aa tekmo. Letalo istega tipa s katerim sta si Scott in Black priborila prvenstvo, sta uporabljala tudi zakonca Molli-aonova in vendar ae je letalo njima fte na pol poti tako pokvarilo, da niata mogla nadaljevati poleta. Eden izmed motorjev se jima je, dasi Ae nov, zaradi forsiranja tako obrabil, da ga je bilo treba zamenjati. SliČne neprllike z motorjem sta Imela tudi zmagovalca, kar jasno kaže, da tako žlahtni stroji, kakršni so potrebni za dosezanja rekordov v športu, ne morejo priti v poštev za redni promet, kjer je sigurnost glavni pogoj. Prav tako je bilo letalo "Comet" vseskozi lesena konstrukcija, kl se je na tem poletu zaradi ugodnega vremena sicer dobro obnesla, ker je bilo letalo lažje ih je zaradi tega lahko nosilo s seboj večjo zalogo goriva, ki bi pa v štrapacu rednih vošenj ob vaa-kem vremenu sčasoma prav gotovo pokazalo težke nedoatatke. Ameriško letalo Douglas, ki sta ga vodila Holandca, pa je, lz-vzemši nekaterih nebistvenih delov, zgrajeno popolnoma iz jekla. Je sicer dosti tetje in okorne J še, Ima večji zračhl upor In zahteva zaradi tega močnejše motorje, ali vse to odtehta daleko večja sigurnost take konstrukcije. A Nadalje je tekma pokazala, da so bila vsa zmagovita letala konstrukcije z dveml motorji. Med letali, ki so prva dosegla cilj, ni nobenega z enim samim in tudi ne nobenega s tremi ali več motorji. Iz tega sledi, da so letala z enim motorjem premalo sigurna, dočim so konstrukcije s tremi motorji pri manjših edlnicah že skoraj na- kolesa. Po sijajnih izkušnjah na tej tekmi pa bodo nedvomno pogrczljiva kolesa, ki tolikanj prispevajo k brzini, postala princip tudi pri najtežjih transportnih letalih. Večina letal, ki so sodelovala na tekmi, j« bila opremljena tudi s posebnimi zaklopnicami na krilih, s katerimi se da zmanjšati brzina med pristajanjem, ker bi bilo nevarno približati se zemlji a brzino 800 ali še več km na uro, ki je običajna v zraku. Omenili smo samo nekaj stvari, nekaj momentov, ki so bili doalej problematičnega značaja in ki so jih iskuinje te tekm« potrdile ali ovrgle. In te izkušnje šo *el<> dragocene za ves bodoči razvoj zračnega prometa na velike raadalje, tako, da tekma ns pomeni uspeha (aamo aa Anglijo, ki so se jI njena najoddalje-nejša posestva a tem približala na razdaljo nekaj dni, ampak v enaki meri tudi aa zračni promet vaega ostalega sveta. —življenje in svet. toiACavobt Na Prvi dunajski medicinski vseučiliščni kliniki so globoko prodrli v skrivnost tulščavosti. Ukazalo se je, da ima ta v veČini primerov svoj Izvor v možganih, In sicer v obolenju ali premajhni delavnosti nekega njihovega določenega mesta, ki Ja bal središče za presnovo tolšče. Raziskovalci so iz možgsnskegs podaljška pridobili hormon, kl rabi za raitolščenje krvi. Po maatni hrani količina tolšče v krvi zelo naraaa, ta porast pa se ustavi In celo nazaduje, če poskusni osabi vbrizgnejo nekaj omenjenega hormona. Sedaj so prvič eksperimentalno dokazali bistveno motnjo v presnovi tolšče pri debeluhih, dočim Je doslej vedno kazalo, da nI količina toliče v krvi pri njih tudi po mastni hrani nič dosti večja nego pri normalnih IJndoh, Preiskava je dognala, da nima hormon za raitolščenje pri debeluhih nobenega učinka. Ali ats As naročili Piuavsta aH Mindlnakl liat svojemu prijats-IJu ali sorodniku v domorlnoT Ta Js edini dar trajaš vrednosti, k I ga za m a I denar lahko poAlJfr ta avojeem t domovina Vnet čitatelj Vajenec bere kriminalen roman. Z velikim zanimanjem. Tedaj pa iznenada stopi v delavnico mojster. Vajenec hoče knjigo skriti v zadnji hlačni žep, toda v naglici jo samo zatakne zadaj za hlače, tako da mu knjiga še moli izza njih. Mojster gs opazi. Dolgo ga gleda in gleda. Potem pa ga vpraša: "Slišiš, s čim pa ti prav za prav bereš?" Napačno razumel V kupeju II. razreda sedita dva potnika In gledata aeroplan, ki leti čez vHa*.. ..> — fte malo, pravi eden, pa bomo tudi ml leteli. Drugi ga nekam čudno i>ogie-da In mu zašepeče: — Kaj ste tudi vi prišli aem s karto III. razreda? Ali ste naročeni na dnevnik 'Proaveto'? Podpirajte evoj list! PREMIER SPECIAL! $l NŠPUČILŠ V?Uk poinmt tia ratun ga vat nt aH fibHltc • Ne prezrite te ponudbe! Je nekaj več kot pa nsvadns priložnostna rszprodaja Premier HpecJal čistilec Je nov, posabn* urejen, močsn In popolnoma Jamčen čistilec. Ima pripravo za urejevanja čistilne ščetke. Motor na krogljičnih tečajih In J« zračno ohlajevan. Poleg tega Ima še na ducat drugih izrednoeti kar pomeni, da je Premier Hpedal najboljši čistilec, kar jih Je bilo še na prodaj. Vprašaju? o tem še danes. ZA MMKfcIM.ArtNO POKKUftNJO NA IHiMU nokUfiU KASiiolfih 1200, 6J6 A,à (1* fsi mtmt >Um A tmsU psful. k»!»—t m»miH, M PM" IA*'» t*—*" htš T« i**" i«>'»« __ m*M. s Hmétr f'MV H A« ~ ■ né COMMON VE A IT H B l> I S O N EIectric<8&>Shops /W»r»u«_7? W Adami V —I M **> Dearborn ht IrUphtnt H AHJfiiph i juo-I**/ J H P E D P K A L COUPON» C, I V P. N Mi« M»• 4*« <111 I«.MM M HO4 4411 O «•Ht" *tMw< *•• »«4« i» imiiS Iii » S-/*«•» »MU IIIUI M». U»0mm A»« * Letalo aa posk poletu nad >ew Vori» rRSOBZKTI Sam «e je začudil, da ji je to rekel. Zaklel se je bil, da ne pojde v jamo. Odkod torej ta nenadna odločitev, ki mu je prišla Iz ust, ne da bi kaj pomislil in ne da bi vsaj za trenotek o tem kaj govoril ? A zdaj je bil tako miren, tako je bil naposled ozdravljen vaeh dvomov, ki si jih je vbil v glavo, kakor človek, ki je rešen po naključju in ki je našel naposled edini izhod iz svojega trpljenja. Niti poslušati ni hotel Katarine, ko ae je vznemirjala, ker je natanko razumela, da ae žrtvuje zanjo, in ae bala zlih besed, s katerimi ga bodo tovariši sprejeli v jami. On pa se ni zmenil za nič, lepaki so obljubljali odpuščanje in to je bilo dovolj. w . ... — Delati hočem, to je vse . . . Daj, obleciva ae in ne delajva trušča. Oblačila sta se v temi z največjo opreznostjo. Ona je skrivaj pripravila že sinoči svojo rudarsko obleko, on pa je vzel iz omare suknjič hlače, niti umila se nista iz strahu, da in ne bi ropotala z umivalnikom. Vsi so spali, toda iti sta morala po ozkem hodniku, kjer je spala mati. Ko sta odhajala, je hotela nesreča, da «ta zadela ob stoL Mati se je prebudila, vprašala je v zaspani odsotnosti: — Kdo je? Katarina je vztrepetala, se ustavila in krepko stisnila Štefanovo roko. TI — Jaz sem, nič se ne vznemirjajte, ji je odgovoril. Zatohlo je, malo grem na zrak. — Prav, prav! Maheujka je spet zaspala. Katarina se ni upala niti ganiti; Naposled je šla v spodnjo izbo, razdelila ko« prihranjenega kruha, ki ji ga je bila dala neka gospa iz Montsouja. Nato sta tiho zaprla vrata in odšla. Suvarin je še zmerom stal pred Rasseneur-jevo gostilno na ovinku ceste. Že pol ure je gledal premogarje, ki so se, nerazločni v temi, vračali na delo in šli mimo kakor zamolklo cepetajoča čreda. Stel jih je, kakor štejejo mesarji živino pri vhodu v klavnico; čudil se je njihovemu številu, prej se v svoji Črnogledosti ni nadejal, da more biti toliko bojazljiv med njimi. Vrsta se je Še zmerom vlekla, Suvarin pa je stal strumno, zeblo ga je, stiskal je zobe, oči pa so se mu pobliskavale. Ali zdrznil se je. Med moškimi, ki so hodili mimo in katerih obrazov ni mogel razločiti, je kljub temu spoznal nekoga po hoji. Stopil je predenj in ga ustavil. — Kam greš? Štefan se je zmedel; namestu da bi mu odgovoril, je za jecljal: — Lej ga, kaj še nisi odpotoval? Nato je priznal, da gre na delo. Kakopak, da se je zaklel, toda ali je to kako življenje, čakati s prekrižanimi rokami na to, kar se bo morda zgodilo šele čez sto let? Sicer pa ima vzrok, da se je odločil. Suvarin je drhte poslušal. Zgrabil ga je za ramo in ga pahnil proti koloniji. — Vrni se domov, ti pravim! Ali si razumel? A približala se je Katarina. Spoznal jo je in ona njega. Štefan se je upiral, rekoč, da ne dovoli, da bi se kdo brigal zanj in presojal njegovo ravnanje. Strojnikove oči so ošinjale zdaj dekleta zdaj tovurišu; nato je stopil za korak nazaj in zamahnil z roko, češ, kaj mu mar. Kadar je ženska v srcu moškega, takrat je ž njim konec, potem naj kar umre. Morda je v bežnem prividu zagledal spet tam v Moskvi obešeno ljubico, to poslednjo vez njegovega telesa, ki je bila odrezana in ki ga je odrešila njegovega življenja in Življenja drugih. Dejal je samo: — Pojdi! Štefanu je bilo mučno, obotavljal se je in iskal prijateljske besede, da se ne bi kar tako razstala. — Torej zares odhajaš? — Da. — Nu, daj mi roko, prijatelj! Srečno pot, pa brez zamere. On mu je podal ledeno roko. Ni imel ne prijatelja ne žene. — Zbogom, zdaj pa zares. — Da, zbogom. . • In negiben v temi je Suvarin z očmi sledil Štefanu in Katarini, ki sta stopala v Voreim. III Ob štirih se je pričelo spuščanje v jamo. 6am Dansaert je kot tak sedel za zapisovalčevo mizo v shrambi za svetilke in zapisal sproti vsakega delavca, ki je prišel, ter ukazal, naj mu dado svetilko. Sprejel je vse brez kake pripombe, kakor je bilo obljubljeno v razglasu. Vendar pa se je zdrznil, ko je opazil pri okencu Štefana in Katarino, močno je zardel in že odprl usta, da bi odklonil njun vpis; nato pa se je zmagoslavno namrdnil, češ: lej, lej, najmočnejši med močnimi je vendar na tleh! Torej je rudniška družba navzlic vsemu toliko dobra, da se grozoviti montsoujski razdirač vrača in jo prosi kruha! Molče je Štefan odnesel svojo svetilko in šel z vlačnico navzgor k šahtu. A Katarina se je bala, da jo bodo tamkaj, v sprejemališču, tovariši ozmerjali. Prav pri vhodu je opazila Chavala med kakimi dvajsetimi rudarji, kjer je čakal, da bo koš prazen. Divje je planil proti njej; tedaj pa ga je ošinil Štefan, da ae je ustavil. Posmehljivo se je spačil in žaljivo skomignil z rameni. Prekrasno! Mar mu je zanjo, odkar je drugi zavzel mesto, ki je bilo še toplo od njega. Se je je vsaj otresel! To je gospodičeva stvar, če je zadovoljen z ostanki. A kljub temu navideznemu preziru se je ves stresel od ljubosum nosti in oči so se mu pobliskavale. Tovariši se sicer niso ganili, molčali in povešali oči. Samo izpod čela so pogledovali na prišleca; potem fca so pobiti in brez jeze strmeli v ustje šahtk s svetilkami v rokah, trepečoči od mraza pod svojimi tankimi suknjiči v neprestanem prepihu te velike dvorane. Naposled se je koš ujel v zaklopke in zavpili so jim, naj vstopijo. Štefan in Katarina sta se strpala v hunt, kjer so bili že Pierron in še dva druga kopača. Poleg njih, v drugem huntu, je dejal Chaval očetu Monque-u zelo glasno, da ravna uprava prav nespametno, ko ne izkoristi prilike, da bi iztrebila iz rudnika nepridiprave, ki jih uničujejo; a stari konjar je že spet zapudel v resignacijo svojega pasjega življenja in se ni več razburjal zaradi smrti svojih dveh otrok, pač pa je odgovoril z le spravljivo kretnjo. _ Koš se je snel in zdrknili so v črno. Nihče ni govoril. Nenadoma pa, ko so imeli dve tretjini poti za sabo, so začutili strahovito trenje koša ob steno. Želez je je pokalo, ljudi pa je vrglo, da so zadeli drug ob drugega. — Hudič vendar, je zagodrnjal Štefan, kaj nas bodo zmečkali Zaradi tega njihovega pre-kletegu opaža bomo še res vsi ostali notri. Pa še pravijo, da so ga popravili. Toda koš je vendar prešel ovire. Zdaj se je spuščal v tako hudi plohi, da so delavci nestrp no poslušali to curljanje. Da so se torej pojavile razpoke v mošilih med vezmi? (Dalj« prihodnjič.) Sonce in nebesna sinjina Človek zdaj še ne more v vse-mirje, da bi »i od blizu ogledni, iz česa in kako so sestavljeni sonce, luna in zvezde. Ima pa velikanske daljnoglede, ki neliesna telesa nekako potegnejo bliže našim očem, kar je konec koncev prav toliko vredno. Z njihovo |>omočjo se nam široko odpira vt'M neizmerni svetovni prostor, dokler ne zadenejo teleskopi na temno materijo, ki je ne morejo prodreti. Ali celo v tem primeru nam priskočijo na pomoč matematiki s svojimi računi, da nam ustvarijo |M»doho tudi tistih reči, ki se iu'i>osredno ne morejo videti. Na ta način se je n. pr. v najnovejšem času zbral bogat materija! o tem. kako so zvezde sestavljene v svoji notranjosti. Opazovanja s teleskopi in matematične t« orije nan» torej v vzajemnem delu sestavljajo nekakšno čarobno raketo, s katero lahki» v duhu |>o-letimo skoraj v Vsako poljubno točko vsemirja. Po ne vkrcajm«» š«- dalje v našo namišljeno rak«t<» in pregovorimo nekoga, naj n»« ll proti vsetnlrju. Potr»-mo tolikšno laiVtnu na« odn«'*e mnlee p lje. Nekolik«» vrč kot sekundo po|*otn<>niit Za ostalo |N»t pa čna privlačnost, ki nas knr srka naprej po začrtani poti, če je nam potnikom prav ali ne. Pri izbrani začetni brzini bi trajalo potovanje nekako deset tednov. Za po prvih sekundah poleta nas iznenadijo neke nenavadne iz-premembe: Najprvo se začno vse barve na svetu strašno naglo iz-preminjati. Nebo postaja vse temnejše in temnejše in slednjič se nam pokažejo njegove polnočne temine zvezde, ki pa ne migljajo več prijazno kakor na zemlji, marveč nas gledajo srepo, z nepremičnimi kskor igle ostrimi isrki. Sončna svetloba je postala trda, jekleno bela, in sence, ki jih meče, »o trde In ostre. V neznanskem času je izgubila narava svoj mehki čar. Vse te izjave si razlagamo na ta način, da zadošča pri naši brzini še ne- Veliki valovi se malo menijo za stebre. Ob njih se sicer razdele na desno in levo, za njimi pa se takoj s¡ist strnejo kakor četa vojakov, ki jim stopi na poti drevo. Videti je, kakor da zanje vobče ne bi bilo stebrov. Za majhne valčke so pa stebri valo-brana prav resna ovira. Ti ne morejo preko, ampak «e na njih odbijajo in se kakor živi kodri v vseh smereh širijo po vodni gladini. Tehnik rabi za ta pojav izraz, da se valovi stresajo ali razpršujejo. Za velike valove je torej ovira v obliki železnih stebrov brez pomena, dočim male ali kratke valčke popolnoma razprši. Valobran in valovi * so prav pripraven model, na katerem si bomo poskušali predočiti. kako | si utira sončna svetloba pot sko kaj trenutkov xla se popolnoma ■ zi x,,m,|jsko ozračje. Ozračje Je oddaljimo iz območja zemeljske.| nekl, vrgte VftIobn|n u Hončno ga ozračja in tukaj šele opazi-1BVetlobo. postavljen med zemljo in vsemirjem, v katerem tvorijo ovire zračni molekuli, drobne i 11 i i l * w u». l kapljice, delci prahu In Mj veselo, kakor v teh br^kom-| dimjli To m Rt,,hrj nft^a va)f>_ mo. koliko hvaležnosti smo doit ni njegovemu pomirjajtxVmu vplivu, da nam teče življenje promisnih kontrastih med lobo in senco. »vit ujenio >r/mo, oi ma pojasnjen način vsi ti V šoli "Z vami je križ", pravll ' kamorkoli vas po.sadi vsad se oglašate, spredaj | Pavel se neprestano di ščati čim bolj v miru. Z grgra- J^eter je nataknjen. "Ali imaš bolhe?" "Saj nisem pes! Uši!" njem pa se spravi še bolj v giba-nje nego s požirati jem hrane, ki se itak ne da obiti. Angine *he moremo ozdraviti z umetno lokalno desinfekcijo, temveč kakor vsako infekcijsko bolezen z ojačitvijo obrambnih sil v telesu. MUZIKALNE RIBE Obiskovalec otoka Cejlona doživi lahko nenavadno presenečenje, če se da v mirnih nočeh s čolnom peljati na določene kraje obale. Iz morja bo zaslišal tihe zvoke, ki sličijo zvokom harfe in spet melodičnim zvokom, ki se oglasijo, če drsiš z vlažnim prstom po robu vinskega kozarca. Sam svojim ušesom ne boš verjel, ko boš vprašal, od kod ta godba, in ti bodo odgovorili, da jo proizvaja neka vrsta rib. Rib, ki proizvajajo glasove najrazličnejše vrste, pa prav za prav ni malo. V tropskih vodovjih živi n. pr. riba, ki spušča QFFlCt A. M. to | u tà. HarrUon 1711 Consistent!? Low Pri«, SLOVENSKA NARODNA PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacij« posebno list Prosveta n k ter potrebno agitacijo 1 društev in članstva is a ffando svojih idej. Nikal ne za propagando drugii pornih organizacij. Vsaj ganlzacija ima običajno glasilo. Torej agitatoričai in naznanila drugih organizacij in njih se ne pošiljajo listo NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 10. redne konvencij« m lahko naroči na list Prosveta šteje eden, dva, tri, štiri ali p«t članov is «ne družin« k eni naročaj Prosveta stane za vse enako, sa člane ali nečlane $6.00 ta eno letno nlno. Ker pa člani ie plačajo pri asesmentu $1.20 za tednik, »e jim šteje k naročnini. Torej seda) nI vsroka, reči, da je list predrar n 8. N. P. J. Ust Prosveta |e vaša lastnins in gotovo je ? vsaki družinj ki bi rad čital list vsak dan. Cena listu Prosvcts je: Ka Zdrnf. držav« In Kanado $6.00 1 tednik In................4.80 1 tednika In..... .........t.60 S tednike In...............2.40 4 tednike in............... 1.20 5 tednikov In............. nič Za Evropo Je.. Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Order v pismu In si asroČlte Prosveto, list, ki Je vaša lastnina. Pojasnilo:—Vselej kskor hitro kateri teh članov preneha biti ¿lan ali če a« preseli proč od družine in bo zahteval sam avoj list tedni moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na < Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati vsoto liatu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo datum za to vsoto naročniku. Za Cieero in Chirac«» je. 1 tednik in............ 2 tednika in........... S tednike in........... 4 tednike in........... 5 tednikov in.......... ........$8.00 PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., Chicafe, III. Priloženo pošiljam naročnino za Hat Prosveto vsoto $........ 1) Ime....*....................................Cl. društva It... Naalov ........................................................ Ustsvlte tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih «as družine: 2) ............................................CL druitva «. .. 3) ............................................Cl. drsltva It... 4) ............................................Cl. druitva It. .. 5) ............................................CL druitvs It. .. Mest« ................................Drlavs .................. Nov naročnik. ik. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA tiskarsko obrt spadajocaj Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, c knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvi slovaškem, češkerfl, nemškem, angleškem jeziku in VODSTVO TISKARNE APELIRA NA S.N.PJ., DA TISKOVINK NAROČA V SVOJI TISKARNI CLA! Vsa pojasnila daje vodutvo trakan» Cm« snaerne, unijsko delo prve Pilit« po Informacije ru »aalov: S.N.P.J. PRINTEF 2657-59 80. LAWNDAL! A\F>f f . Telefon Raekwell CHICAGO. IU- Tam se dob« as ftelje t odi m