Številka 239. Trst, v četrtek 30. avgusta 1906. Tečaj XXX'. g^* Izhaja vmU dam iti it ictimi ii piauifcii rt 5. ta eb poudeDiii ok 9. tri liitffl. rveamlrne številke se prodajajo po S ari (6 stotink) •r mnogih lobakamuh v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. Petru, Sežani, Nabreiini, 8t. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkana itd. One oglasov ee računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2"b mm); za trgovinske in obrtne oglase po 3t »let.; *a osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-•ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 »t. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave £dino8t". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilt političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč t Itfoiaiaa maša za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece t! K. j— Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se poiiljajo na uredništvo lista. Nefraukovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vreč.ijo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: «1. Glorglo Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lant";k konsorcij lista jedinost*1. — Natisnila tiskarna trnn*or« ija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 1K. ^^ Poitno-hranilnični račun ftt. Ml.662. rov it«*. ua7. ■ ■■ Mesečna priloga: „SLOVENSKI NIK Poglavje o pritepenih — diplomatih. Dne 21. t. i«, je umrl v Kissingcnu na Nemškem grof Gustav Blome, avstrijski diplomat zelo žalostnih spominov za — Avstrijo. To dejstvo konstatuje tudi dunajski list _Neue Freie Presseu v članku, ki smo ga čitali velikim zanimanjem. (Trot' Blome je bil - pravi dunajski list — eden tistih diplomatov. ki so iz tujine prihajali v Avstrijo in so tu — ne tla bi poznali ne deželo ne ljudi — igrali usodno vlogo in prinašali nesrečo nad državo. rNeue Freie Presse*4 pripoveduje, kako je grof lilome usodno posezal v dogodke, ki so doveli do tiste usodne vojne združene Avstrije in Prusije proti mali Danski radi Schleswig-Holsteinskega vprašanja. Avstrija in Prusija sta zmagali in v tej zmagi je bila kal nesrečni vojni leta 18rt<>, ki se je zvršila s hudim porazom Avstrije. Sodba dunajskega lista o takih pritepenih diplomatih, ki so vpropaščali našo državo, je resnična. Samo treba posebno naglasiti dejstvo, da so taki pritepenci navadno prihajali iz nemških dežel — da so bili torej Nemci! Takov pritepenee je bil Blome. takov pritepenee je bil knez Metternieh ; a takov pritepenee je bil še nekdo drugi, čegar delo pa so vedno hranili in vzdrževali ravno Nemci in — „Neue l-Yeie Presse" >e posebno ! Danes je jasno, da usodneje za monarhijo, nego vsej nesreči leta so posledice delu, ki je je ustvaril bivši avstrijski minister za vnanje stvari, grof Beust, ki je oče nesrečnega d u v a 1 i z m a. Grof Beust je bil, ki je z Madjarom Deakom po letu 18<><) dogovoril današnjo duvalistiško državno formo nekdanji Avstriji. A danes menda ni nikog;ir več, ki ne bi bil na jasnem, da. je bilo uvedenje duvalizma najsilrieji udarec skupnosti monarhije in nje narodom. Duvalizem je ustvaril teren, na katerem rastejo danes moči madjarstvu, da more rezati vez za vezjo, ki so je doslej držale v monarhiji. Niti na misel nam ne prihaja, da bi se razvnemali v trpkih rekriminacijah, ali da bi hoteli zaustavljati usode kolo, ki se je začelo vrteti po činu Beustovem. Slovani naj se ne razvnemajo radi tega, kar je bilo, marveč naj gledajo v iKKločnost. da to. kar se pripravlja in navstaja, ne potisne tudi njih • b tla. Mi smo hoteli le — ker je že „Neue Freie Presse*4 s tako silo zalučala kamen na sveži grob grota Bloma in je izrekla toli "jstro sodbo nad tujinei, ki so prinašali ne- srečo nad državo — konstatirati historično dejstvo, da je nekdanjo jedinstveno monarhijo pokopal tudi takov tujinec, mož i/, nemških Draždan, dolgoleten saški diplomat, pravi pritepenee, ki je po letu lSGU moral zapustiti saško državno službo, ker Bismarck niti občevati ni hotel žnjim, vsled česar se je (Beust-namreč) zatekel v Avstrijo, kjer so mu — tujemu pritepeneu — izročili v roke usodo države. To je zgodovinsko dejstvo. A na-daJjna zgodovinska dejstva so: da je bil Beust tisti, ki je dogovoril duvalizem in raz-klal monarhijo, da je storil to jio volji naših Nemcev, da so Nemci vedno — in sicer iz grdega egoizma, v nadi, da bodo tako tem laglje dušili narode v tej državni polovici — branili to herostratsko delo Beustovo. Je že res: grof Blome ie bil diplomat — pritepenee. Ali ravno tak pritepenee, ki je toli nesrečno posegel v usodo monarhije, je bil tudi grof Beust, ki je bil meso od mesa in i z v r š e v a t e 1 j volje naših Nemcev!! Da bo zgodovinska resnica še bolj podprta, naj navedemo dejstvo, da je bil grof Beust tudi med prvimi, ki so v letu 1871 strmoglavili grofa Hohen\varta v hipu, ko je bil ta že blizu postavljenega si cilja : p o-m i r j e nj a med krono in češkim narodom! Torej tudi to „zaslugo* ima grof Beust, da danes širši nego kedaj zija rana na telesu države : silni boji na Češkem. A zopet treba konstatirati, da je bil pritepenee in tiyinec Beust tudi pri tem izvrševalec volje tistih Nemcev, katerim je glavno glasilo ista „Neue Freie Presse*4, ki si sedaj hinavski ruje lase radi neizmerne nesreče, ki da so jo prinesli nad državo taki pritepeni di-plomatje, ki so se po načinu „landskneehtov*1 prodajali v službo vsakogar. Zaključimo torej : tudi grof Beust, na čegar račun je pisati ves sedanji kaos v državi in monarhiji, je bil pritepenee iz nemških dežel. A za njegovo izdajstvo so v prvi vrsti odgovorni Nemci, ker Beust je služil v prvi vrsti — njim! Vse lepo in vse dobčoV ali najprej bi bilo potrebno, da bi te besede o sporazumlje-nju se Slovani, ki jih Madjari hodijo govoriti — na ('eško. praktično izvajali — na Ogrskem. P O D L I S T E K. Na poti k ciljem Sporazumljeqje med Čehi in Madjari? Nekateri češki listi priporočajo misel, da se na češkem praškem vseučilišču ustanovi stolica za madjarski jezik in da se uvede pouk madjarskega jezika tudi v trgovske šole. Pred nekaj dnevi se je mudil v Pragi zastopnik Košutove stranke dr. Kovacs, da je na licu mesta proučeval vprašanje o spora-zumljenju med Čelii in Madjari. V Libercah je obiskal češko ..besedo*4 in na nekem sestanku je v poljskem jeziku govoril proti pangermanizmu. Sultan in Bosna ter Hercegovina. Beligrajska „Politika"4 je priobčila te dni od svojega dopisnika v Carigradu poročilo, da odpošlje sultan v Trebinje enega generalov, kakor svojega izrednega pooblaščenca, da pozdravi cesarja Fran Josipa, ko dospe tjakaj. Sultan hoče na ta način pokazati, da računa Bosno in Hercegovino še vedno med svoje pokrajine. Grškobol g&rski spor. Iz Sorije poročajo, da se iz Plovdiva, Ruščuka, Vame in iz drugih krajev Bolgarske izseljuje mnogo Grkov radi silne proti-grške agitacije. Grki prodajajo svoja posestva in svoje trgovine ter se hočejo nastaniti v Turčiji. Dogodki na Ruskem. Car bolan? Londonski rStandard« poroča iz Petro-grada, da zdravstveno stanje carjevo vzbuja v dvornih krogih velike skrbi. Vest o carjevi bolezni prikrivajo. Drobne politične vesti. Sedmi kongres slovanskih novinarjev se bo vršil dne H. in 9. septembra t. 1. v Ogrsskem Hradišču. Prijave vsprejema g. K. Jonaš, urednik „Venkova* v Pragi. Domače vesti. -J- Anton Gerbec. In položili so tudi njega na mrtvaški oder. Predminolo nedeljo še je sedel v družbi svojih ljubljenih Adrija-šev in Kol ase v in je — da-si omajenega zdravja — energično in z navadnim mu navdušenjem vodil petje in tamburanje. Vedeli smo. da je bolan in da bo trebalo vse zdravniške umetnosti, da okreva. Vendar nismo mislili na to. da ga zavratna bolezen kar ma- i I horaa zruši na mrtvaški oder. V nedeljo še je vodil petje pri slovesni | božji službi v Barkovljanski cerkvi. Opoludne ! je bil povabljen na obed v župni dvorec in tu, med obedom, je zavratna bolezen izvršila svoj smrtni udarec. Prepeljali so ga nezavestnega v tržaško bolnišnico, kjer je predsinoč-niim izdihnil svoj zadnji izdihljej. Anton Gerbec je umrl v cvetoči dobi 30 let. Skromno in tiho je bilo njegovo življenje. SI. ViHnski. IV. Lep in miren večer je bil, ko je prišel France Poljanšek zopet v Gradec. Neskončno samotno mu [je bilo v duši, kakor še nikoli ne, Vse bi bil rad pozabil, kar ga je še spominjalo na Vero in na njegovo ljubezen, a ni mogel. Šel je na stanovanje, izpraznil svoj kovček in legel ves truden na staro zofo in za-tisnil oči. Toda nekaj ga je peklo v njih brezpokojne misli so mu šle skozi dušo in >n se jim ni mogel ubraniti. Gospodinja mu je prinesla čaja in mu svetovala. naj gre spat, ker izgleda trudno, a Poljanšek je bil prepričan, da bi zastonj %kušal zaspati, tudi če bi hotel. Vstal je, izpil čaj in odšel. UHce so bile tihe in pokojne, sprehajalce* je bilo le malo. Bledo in zaspano so gorele električne žarnice, tuintam je bilo odprto okno, v polmraku je plavala otožna in sentimentalna melodija... Nemara je sedelo dekle ob klavirju, iz-pod belili prstov so se budili plaho in pritajeno spremljevalni akordi in zraven je nekdo pel ljubavno pesen, polno ogni a in strasti. Počasi je hodil Poljansek po ulicah ; neprijetno in žalostno mu je bilo, da je tako občutljiv iu da ni mogel iztirati iz srca teh neumnih, sentimentalnih misli... Vedel je, da so neumne, vedel je, da ničesar ne doseže, če se jim udaja, vedel je, da bo še bolj trpel ' ako jim bo sledil... Sredi drevoreda, v katerega je bil v mislih prišel, ga je naenkrat potrkal nekdo na ramo. -Tako zgodaj si že prišel, Francelj, kaj pa to ?u je zaslišal Poljanšek Grabarjev glas. Poljanšek je stisnil prijatelju roko in ga pozdravil z nekakim veseljem. Kajti v samotnih in otožnih mislih si je bil zaželel nekoga s katerim bi se prijateljski razgovori!, da bi pozabil Vero, ljubezen, [dom in vse skupaj... „Kaj te je pa privelo pred koncem počitnic sem, povej vendar enkrat !* je govoril Grabar in se smejal. Poljanšek pa je začel pripovedovati, da mu je bilo v domovju dolgočasno, da so vasi in domači kraji izgubile vso lepoto zanj, da je človek v domovini osamljen, ker hodi po poteh, katere si je bil sam začrtal in ne drugi... r Prijatelj, nocoj pa lažeš...a mu je od-go\oril Grabar nenadoma. „Glej, jaz sem bil ravno tak, kakor sedaj ti, tedaj, ko je odšla moja ljubica v svet... In glej, morda je tudi tebi tvoj ideal kam odšel in od tebe niti slovesa vzel ni... Vidiš, tako je!"' In naenkrat se je zasmejal veselo in preširno in nadaljeval smeje : -Pa nikar ne tuguj preveč ! Ideali se vrnejo, zopet pojdeš z ljubico roko v roki skozi tihe in temne drevorede... Zopet se bosta ljubila... Jaz sem dober prerok !...* Poljanska je bolela prijateljeva ironija. „Dragi, tudi to. kar ti govoriš, ni res \u je dejal in se zasmejal prisiljeno. „Ah, pojdi... pojdi! Rajši idiva v kavarno !a je odgovoril Grabar. Vstopila sta v kavarno. Dolgočasni, zaspani obrazi so gledali v njiju izza časnikov in nemških kričeče barvanih in ilustriranih revij. Gori v kotu so ropotale krogflje po biljardu, debelnhast, pijan gospod je pa gledal igralca in tuintam glasno zaklel. (Pride še.) Ni silil med tako imenovane narodne agitatorje, ni govoril navdušenih govorov na javnih prireditvah, ni se oglašal na shodih z ognjevito besedo — ■—--in vendar je bil pokojni Gerbec v vsej svoji skromnosti lep izgled resnega delavca na ledini narodne kulture. Kakor veren kršean svojemu evange-Iju, tako je bil pokojnik zvest slovenski glasbeni umetnosti. Zanjo je delal, zanjo živel iu umrl je takorekoč s taktirko v roki. Kar koprnel je po tem, da bi se slovensko petje v naši okolici povzdignilo na višjo stopinjo glasbene umetnosti. In v ta namen si je neprestano prizadeval, da bi spopolnjeval — samega sebe. Bil je znan menda z vsemi slovenskimi skladatelji, a največje in neomejeno spoštovanie je gojil do mojstra Hubada. V zadnje čase je posebno povdarjal, kako treba urediti ves pouk v petju po navodilih Huba-dovih. Nepozabnih zaslug si je pridobil pokojnik izlasti za pevska društva : „Zarja" v Rojanu, ..Kolo"* v Trstu in „Adrija" v l>ar-kovljah. Z neumornim trudom je prerodil in i povzdignil ta društva, a v Adriji je ustanovil tudi krasen tamburaški zbor. Bolezen ga je nadlegovala že dolgo in večkrat je precej hudo potisnila njegovo šibko telo. Ali duh Grbčev je ostajal vedno enako živ in energija njegova je drzno kljubovala uplivom bolezni. Slednjič pa ga je vendar premagala. Pevci in pevke, ki jim je bil pokojnik navdušen učitelj in ljubeznjiv prijatelj, stoje užaloščeni ob njegovem mrtvaškem odru. V analih rečenih pevskih društev pa ostane »letovanje pokojnikovo zabeleženo izrazi najiskre-neje hvaležnosti. Pogreb bo danes ob 5. uri popoludne iz mestne bolnišnice na pokopališče v Barkov-Ijah. Zadnja imenovanja v sodni službi in „Piccolova" jeza! „Piccolo- kar ne more več ven iz jeze radi silnih krivic, ki se gode italijanskim sodnim uradnikom slovanskim na korist. Včeraj se je razljutil radi zadnjih imenovanj v sodni službi, priobčenih v včerajšnji številki našega lista. Izlasti se vspenja v jezi radi imenovanja okrajnih sodnikov v Kanal, oziroma Podgrad. Priznava sicer, da z narodnega gledišča ni nič oporekati temu, da sta za slovenska okraja Kanal in Podgrad imenovana slovenska adjunkta okrajnima sodnikoma. Ali — meni „Piccolo* — če se ti imenovanji vsporeja postopanju z italijanskimi adjunkti vidimo, hudo krivico na škodo teh poslednjih. Adjunkt Mašera (za Kanal) da je preskočil 15, Corazza (za Podgrad) pa celo 22 starejih adjunktov, ki so po večini Italijani. To da je skok, kakor se ga „Piccolo" ne spominja enacega. In radi tega da vlada med italijanskimi sodnimi uradniki veliko razburjenje. Da bo videla javnost, kako frivolno igro igra zopet ~ Piceolo"* z resnico in k:iko nesramni* laže, ko govori o silnem skoku adjunkta Corazze preko 22 starejih adjunktov, bodi zabeleženo dejstvo, da so se za mesto sodnika v Podgradu oglasili le 4 kompetenti ! Približno tako bo tudi z mestom v Kanalu. In stvar je tudi povsem naravna. Danes, ob toli intenzivni kontroli od strani javnosti, se italijanski uradniki boje prositi za mesta v slovenskih krajih, za katera niso jezikovno kvalificirani! Taka je stvar, ki nam jo po-trja dejstvo, da so bili za Podgrad le 4 kompetenti. In ker je tako, se „Piccolo:< nesramno laže, ako govori o sihiem razburjenju med italijanskimi uradniki. Mi vemo iz gotovega vira, da ti uradnici niso bili čisto nič presenečeni po imenovanju sodnikov v Podgradu in Kanalu. In tudi „Piccolo" ve prav dobro, kako je. Sicer ne bi prihajal z insinuvacijo, ki bi — ako bi se ravnali po njej — pomenjala kričečo nekorektnost in najhujo zlorabo. Meni namreč, da naj bi bili v Kanal in Podgr;ul poslali iz mesta dva slovenska sodna tajnika, kakor voditelja okrajnega sodišča, a na njiju mesti naj bi imenovali dva italijanska adjunkta. Stran II. To je naravnost nesramna zahteva. Slovenskega tajnika, ki je jezikovno popolnoma kvalificiran. naj bi kaznovali, poslavši ga iz pri-jetnejega v neprijetneji kraj, v edini ta namen, da bi avanziral Italijan brez potrebne kvalifikacije! To bi bila re6 nečuvena zloraba. „Piccolir pa se tudi čudno zdi. zakaj naj bi v slovenske kraje ne pošiljali tudi italijanskih uradnikov, ako se pošiljajo v italijanske kraje uradniki, ki znajo italijanski jezik le v kvalifikacijski tabeli. V pno je to najdebeleja laž in „Piccolo* bi bil gotovo v najveći zadregi, ako bi moral imenovati slovanske uradnike, službujoče v italijanskih ali v jezikovno mešanih krajih, ki ne znajo italijanskega jezika! Ali imenovanje starih ital. adjunktov brez jezikovne kvalifikacije za slovanske kraje bi spravljalo tudi interes justice v največo in trajno nevarnost. Ce „Piccolo" govori o italijanskih adjunktili, ki so že do, 20 let adjunkti. priznava s tem. da niti v 20 letih niso mogli pridobiti kvalifikacije, potrebne za sodnika. Jn take stare adjunktenaj bi imenovali za sodnike v slovanske kraje ? ! Imeli bi sodne funkcij onarje, pri katerih bi bila izključena vsaka nada, da bi si kedaj pridobili neizogibno potrebno jezikovno znanje, brez katerega je sodnik jednostavno nesposoben za vršenje svoje težavne in v življenje ljudstva globoko posezajoče službe. Kajti: če se niso brigali prej, dokler so stremili za ciljem, je absurdno misliti, da bi se mučili pote 111. koso dosegli svoj cilj. Na najglasneji odpor nas izzivlja ..Pic-eolo" tudi svojim kritikovanjem imenovanja dr/, pravdnika namestnika Jegliča drž. pravd-nikoni v (borici. ,.PiccoIov'; odpor treba zavrniti tem odločneje. ker sam izrecno povdaria, da ne more nič očitati novemu državnemu pravdniku glede nepristranosti in postopanja, in ker svoje proteste opira le na Italijanom toliko priljubljeno teorijo o posestnem stanju, češ : ker so bili drž. pravdniki v Korici doslej Italijani pripada to mesto k posestnemu stanju Italijanov ! ! To pa ne, dragi „Piccolo". V uradniški hierarhiji ne more biti nikakega narodnega posestnega Italijanov, ker odločilen mora biti jedino in izključno le moment, da-li je d o t i č n i k v s p o s o b-ljen v vsakem pogledu za mesto, na katero a s p i r i r a ! To je odločilno. O ni italijanskega prosilca, ki bi odgovarjal v vsakem pogledu, ne more in ne sme biti imenovan Italijan na izpraznjeno mesto. In naj vedo Italijani iu naj si z a-pomnijo tudi državne oblasti, da bodo Slovenci Primorja stali pazno na straži in da ne bodo molče trpeli nikacih zlorab le radi komoditete italijanskih uradnikov. Ali naj se uče in si pridobivajo potrebne sposobnosti, ali pa naj pohlevno zde, če jih bodo slovenski in hrvatski uradniki — pre-skakavali. Časi teorije rposestnega stanja" pri javnih službah morajo definitivno prenehati ! Da zaključimo z apelom do „Piccola". Ker že govori, da sta adjunkta Mašera in Corazza preskočila 15 oziroma 20 starejših adjunktov, poživljamo ..Piccola". naj nam imenoma navede tiste italijanske adjunkte, ki so prosili za mesto v K a n a 1 u oziroma P o d-gradu, in ki so imeli potrebno kvalifikacijo za službovanje v i in e n o v a u i h dveh krajih!!! Če nam postreže s tem, porečemo, da ima prav ! ! A dokler ne stori tega, bomo govorili, da rPic-colo** tudi v tem slučaja zahteva za svojce - privilegije, ki so jednostavno nedopustni v pravni in pravično urejeni državi! Tržaška rešilna postaja v ulici S. Francesco d' Assisi. Ne vem, kako bi gori omenjeni zavod bolje označil : ali bi mu res dal že omenjeni naslov, ali bi mu morda bolje pristojalo ime tržaška nočna počivalnika nekaterih zdravnikov. Kako ta humanitetni zavod, oziroma nekateri zdravniki tega zavoda opravljajo svojo službo, sledi iz nastopnega : Podpisanemu je v noči od nedelje na ponedeljek tekočega tedna 16-mesečni otrok nagloma obolel. Da se v nočnem času človek ne ve kam drugam obrniti, kakor ravno na zdravniško postajo, to je samo po sebi umevno; goljufal se pa bo. kdor bi mislil, da dobi ondi prvo pomoč. Podpisani sem se obrnil, kakor že rečeno, za prvo pomoč na omenjeno postajo in »EDINOST« štev. 239 to v ponedeljek ob 4. uri zjutraj, torej v času, ko se vendar že dan dela. Prišed&i na postajo sem prijavil svojo željo enemn tam službujočih slug, ki je tudi res storil svojo dolžnost in šel klicat inšpekcijskega zdravnika (ime zdravnika mi ni znano). Le-ta je tudi res vstal iz svojega prijetnega spanja in poizvedoval: za kaj in za koga se gre! Čim pa je izvedel mojo željo, se je začel tako silno jeziti in rohneti nad menoj, kakor tudi nad slugo, ki ga je vzbudil iz sladkega spanja, češ, da se ga budi radi takih „malenkosti". A čujte nezaslišano : otročiča, ki sem ga imel seboj, niti pogledal ni. Menil je, da nič ne stori, če otrok malo joka — in odšel je menda zopet spat! Iz ravnokar navedenih besed morejo čitatelji soditi, kakove pojme ima dotični zdravnik o svojem vzvišsnem poklicu: ko prinesenega ma bolnega otroka niti pogledati ni hotel l In obče znano je, da taki slučaji niso osamljeni — slučaji, ki so jim bile posledice najhuje. Želeti bi bilo torej, da bi vodstvo tega zavoda nastavljalo le take zdravnike, ki se v polni meri zavedajo dolžnosti svojega poklica in ogromne odgovornosti, ki je spojena žnjini. Tako daleč menda nismo, da bi vodstvo sploh ne moglo najti takih zdravnikov. Ako pa se bodo taki slučaji, kakor je gori omenjeni, večkrat ponavljali, zgubijo tudi pridni in marljivi zdravniki popolnoma zaupanje ljudstva in jih s časoma niti v slučaju velike nevarnosti ne bode nikdo več klical, ker si bo mislil vsakdo : čemu naj kličem zdravnika, Jco tako in tako ne bi prišel k bolniku! Vprašam še: če bi bil otrok, ki ga zdravnik ni hotel niti pogledati, umrl — kaj bi se bilo zgodilo zdravniku ?! K ar o 1 Živio. Imenovanje. Imenovana sta kancelijska praktikanta Valentin C u s u 1 i n in Pavel Ž i k o v i č kancelijskima asistentoma, prvi pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici, drugi pri c. kr. okrož. sodišču v Rovirgu. Razpisana so tri mesta sodnih adjunktov v IX. činovnem razredu pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici ter c. kr. okrajnih sodiščih v Kanalu in v Pazinu. Cvetje iz vrtov naše šolske mizerije. Pišejo nam: V kratkem prične šolski pouk! In naši stariši bodo zopet prisiljeni pošiljati svojo mladino v tuje šole. V nemških šolah ubivajo deci v glavo jezik, ki ga otroci ne umejo. Kako naj bi bil ob takih razmerah vspeh povoljen ? Pravi čudež je, da se naši otroci sploh prerivajo do višjih razredov. Naj li pošljejo stariši deco v laške šole ? Bog re daj! Stariši. ki to store so grobokopi svojega rodu. ker otroci, ki pohajajo laške šole, na-vzemajo se ultralaškega duha, odtujejo se čim dalje tem bolj svojemu rodu in sčasoma postajajo najhujši janičarji, proganjalci lastnega rodu, najzagriženeji naši sovražniki. Vlada, ki bi morala deliti svojim državljanom jednako pravice in dolžnosti, nima za nas druzega, nego — dolžnosti. Je-li to častno za ces. kr. vlado, da se moramo v sedanji, tako imenovani prosvetljeni dobi že 20 let boriti za boro šolo ? Ni častno, temveč sramotno! Toda slovenski narod naj si dobro zapomni to krivico. Krotak in ponižen je naš narod, ali iz-skušnje uapravljajo tudi iz najkrotkejšega jagnjeta. besnelega leva. Vipavski. Promet na primorskih železnicah meseca junija. Xa lokalni železnici Trst-Poreč se je navedenega meseca vozilo 18.000 oseb in 1800 ton. blaga. Dohodkjv je bilo 30.000 kron: na furlanski železnici 7100 oseb in 2000 ton., dohodhov 18.800 K : na vipavski železnici 11.600 oseb in 4500 ton. blaga, dohodkov 15.500 K ; na električni železnici Trst-Opčina 33.966 oseb in 330 ton. blaga, dohodkov 18.615 K; na električnem tramvaju v Trstu 974.504 osebe, dohodkov 111.565 K. Dim na novi železniški progi. Prejeli smo : Kazni dopisniki so že tožili, da je na novi progi državne železnice (in osobito v predorih) toliko in takega dima. da se skoraj ni možno voziti po tej progi, ako si nočemo pokvariti obleke in — pljuč. Vsled teh rekriminacij sem jaz povpraševal med uredništvom državnih železnir o vzrokih temu hudemu nedostatku. Gospoda, ki je stvar proučila in se prepričala, da imajo dopisniki prav pravi, da vzrok tolikemu dimu predorih je dvojen. Prvo so predori prenizki, drugo pa, da so predori od Bihenberka do Štanjela vlažni. Zato da se dim nekako oprijemlje zi- dovja in zastaja v predorih. Reklo se mi je, da se v predorih iz Trsta do Opčin. ne kad toliko, kakor v rihenberških predorih, kar je posledica dejstvo, da so tukajšnji predori bolj suhi. Nu, dne 8. septembra poj demo v Tolmin in tedaj bo prilike, da se sami prepričamo o vzrokih tolikemu dimu na novi progi drž železnic. Opozarjamo že danes vse izletnike, ki se vdeležijo slavnosti v Tolminu, da se mi onega dne ne bomo strašili dima, a potem hočemo zabeljeno govoriti z železniško upravo. Da bo naš glas veljal res kakor glas ljudstva, treba, da nas gre v Tolmin — vsaj en tisoč in sicer z dvema vlakoma! Po velikem zanimanju in po priglašenju tolikih društev, je soditi, da nas bo — še več!! B. Izlet na Bled in Vintgar. Prejeli smo: Obžalovati je, da je ta izlet ponesrečil in da se je moral odpovedati posebni vlak. A temu se ni čisto nič čuditi, saj se čuje vedno o kakih prireditvah, izletih, posebnih vlakih v Postojno, na Bled, v Tolmin itd., ljudje pa nimajo toliko denarja. Mislim pa, | da bi se bil izlet na Bled posrečil, ako — | bi bilo v programu tudi Bohinjsko jezero in : Savica. Saj se je večkrat slišalo, da se ta izlet tako raztegne. Jaz n. pr. bi bila tudi šla, ako bi bili šli tudi na Bohinjsko jezero. ! Morali bi posnemati brate Čehe. Kadar oni najemajo svoj vlak, obiskavajo vse luknje, kjer je le kaj videti. Ni namreč praktično hoditi dvakrat po istih poteh ter dvakrat ' trositi denar, če se lahko opravi z eno I potjo. Prihaja mi na misel nekaj ! Dne 8, sept. • bo velika narodna slavnost v Tolminu. Ze j samih korporacij se je prijavilo toliko, da bo ! daleč presegalo 300 oseb. Mislimo, da se i prijavi ravno toliko posamičnikov, ako ne j več, torej za dva vlaka. Ali bi se ne dala 1 združiti slavnost v Tolminu z izletom na Bo-i hinj, Bled in Vintgar? Drugi dan je namreč i nedelja in z ozirom na to bi se gotovo med I samimi tržaškimi izletniki v Tolminu našlo | 300 oseb, ki bi hotele v Bohinj. Kdor bi se Ine hotel vdeležiti tega izleta, bi se odpeljal v Trst v soboto zvečer z enim vlakom, drugi bi prespali v Tolminu in drugi dan bi šli z drugim vlakom dalje. Troškov bi bilo razmeroma veliko manje. Želeti bi bilo, da odbor podružnice „Plan. društva" in pripravljalni odbor za posebni vlak v Tolmin, stopita v dogovor in da, ako možno, izvedeta to misel. Posebni vlak naj bi šel iz Tolmina dalje. Ni verjetno, da bi se med tolikimi Slovenci, ki bodo ta dan zbrani v Tolminu, ne našlo 300 vseh, ki bi želeli ogledati si te divne kraje naše slov. domovine. Saj vsaka slavnost v večem stilu ima izlet — epilog. Ta prilika bi bila zelo pripravna. X. Na Bled je prišlo do 20. avgusta 2404 tujcev. Nov slovenski list. rMladoslovenecu je naslov novemu listu, ki je začel izhajati v Ljubljani vsakih 14 dni. List stoji na naprednem narodnem stališču in bo povspeše-val koristi slovenskega kmetskega stanu na Koroškem in na Štajerskem. Novi most čez kanal. Pomorska vlada je predložila načrt za gradnjo novega mesta ob morski obali čez veliki kanal. Politični ogled se bo vršil dne 3. sept. t. 1. Tržaška statistika. V tednu od 19. do 25. avgusta se je v tržaški občini poročilo 28 parov. Rodilo se je 130 otrok, to je 60 moških in 70 ženskih (od teh 23 nezakonskih). Umrli sta 102 osebi, in sicer 60 moških in 42 ženskih (od teh 32 izpod enega leta). Da reši svoj trebuh je šivilja Angelina Mancrani, stanujoča v ulici Malcanton, dala predvčerajšnjem aretovati 28-letnega natakarja Josipa R., doma iz Iscliio pri Vicenzi v Italiji, ki je stanoval tu v ulici della IJarriera veccnia. Ta človek je radi ljubosumnosti grozil Angelini, in sicer z besedami : „Preživel sem tri leta v ječi, pa če jih imam preživeti taui še trideset, jaz ti hočem razparati trebuh!14 Prestrašena vsled te grožnje, g* je Angelina ovadila policiji, vsled česar je hil are-tovan in dejan pod ključ. Radi tatvine je bila predsinočnjim na svojem stanovanju v Rojanu št. 2 aretovana 17-letna služkinja Kristina 31., doma iz Gor-janskega. Aretovana je bila j :i zato, ker je pred nekaj tedni ukrala, ne vemo kje, več perila. Nevarno prenočišče. Voznik Ivan Kozorog, doma iz Hudejužne je šel predsinočnjim spat v vrtiČ, ki je na trgu pred poštno V četrtek, dne 30. avgusta 1906 palačo. Okolu 2. ure po polunoči se je p» prebudil, ker se mu je zdelo, da ga nekdo otipava. Odprvii oči, je zapazil poleg sebe stoječega človeka, ki pa je takoj pobegnil. Kozorog je segel takoj z roko v notranji jo-pičev žep, v katerem je imel novčarko: a žep je bil prazen. Na to je Kozorog skočil po koncu in pogledal za onim človekom, ki pa je bil že izginil. Kozorog je začel vpiti na vse protege. a še le potem, ko je vpil kak dober četrt ure, je prišel k njemu redar in ga vprašal, zakaj da vpije. Kozorog je redarju povedal, da mu je mej spanjem nekdo ukrai novčarko, v kateri imel 16 kron denarja. Ko ga je pa redar vprašal, zakaj da je bil šel spat v vrt, je Kozorog povedal, da je bil zvečer v neki gostilni z nekim redarjem, a ko sta šla iz gostilne in prišla mimo onega vrta, da mu je bil oni redar nasvetoval, naj gre spat v vrt. No, redar je lepo vzel stvar na zapisnik in potem Kozoroga odslovil. Malo zatem bo je pa Kozorog vrnil nazaj k vrtu in tam začel jokati..-V svojem ogorčenju je Kozorog vskliknil: ,.Da bi potres porušil tudi Trst kakor je dol pov rajš!" (menil je Valp;i-raiso). A neki znani trgovec z jestvinami, k: je bil tam blizu in ki je vedel za kaj se gre je dejal : „Vraga, to pa že ne, da bi se Trat porušil radi 16 kron. Saj je v moji prodajal-niči več vrednosti!" Koledar ln vreme. Danea: Koza, devica Ljutomir; Milka. — Jutri: Rajmund, spoznavatec Mildrag ; Noka — Temperatura včeraj : ob 2. uri po-poludne -f- 24 5' Celsiu*. — Vreme: lepo. Društvene vesti in zabave. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Pogrebno podporno društvo Arimatej" na Kon-tovelu. Čitalnica« pri sv. Jakobu priredi. kakor že javljeno, v nedeljo velezanimivi, celodnevni izlet v Šmarje na Vipavskem. Oii-hod s postaje Rocol ob 8*35 uri zjutraj. V Kobdilju se malo odpočijemo in potem odkorakamo pes, tričetrt ure hoda, do Sman . kjer bo obed. Popoludne se bo vrnila velik i veselica, ki jo priredi tamošnje bralno in pevsko društvo „Školjk. Na vsporedu je petje, igra in ples. Povratek se zadnjim osebnim vlakom: Ker je ta izlet velezanimiv. nado; , se „Čitalnica", da se ji pridruži obilo slo-, občinstva. Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja pevk i in pevce na vaje, ki se bodo vršile danes v četrtek in jutri v petek točno ob b. in po! zvečer. Priporoča se pevkam in pevcem, »i se teh vaj polnoštevilno udeleže, da nam i <. možno v Šmarjah čim častneje nastopiti. Pevsko-tamburaško društvo ,.So£a pri sv. Luciji vabi na veselico, ki jo priredi dne 2. septembra točno ob 5. uri po< na vrtu g. Petra Munili (ob državni cest: proti postaji). Na veseličneni prostoru 1-preskrbljeno z mrzlimi jedili in pijačo ; skv-piček od tega bo v korist društva. — V slučaju slabega vremena vrši se veselica t<_-[ den dnij pozneje. Bratje Sokoli! Danes zvečer ob 8. in pol uri so redovne vaje za Zagreb. Ob jednerr določimo čas skupnega odhoda. zdar ! Odbor „tržaškega Sokola". Gospodarstvo. Krajnska kmetijska Šola na Grmu. (Zvrsetek.) 4.) da je lepega vedenja, kar mora izpričati s župnijskim in županskim potr- j diiom ; 5.) da so stariši ozir. varuh pripraven: trpeti stroške za šolanje. Prošnji za sprejem v šolo je priložiti tedaj : 1.) rojstni list. 2.) izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli : 3.) zdravniško potrdilo o trdnem zdravju; 4.) izpričevalo županstva iu župnega urada o lepen vedenju prosilca in 5.) obvezno pismo (re-verz) starisev. oziroma varuha zarad vzdrževanja učenca. Prošnje svojeročno pisane in kolekovanc s kolekom za l K je poslati vodstvu-, ki jih predloži deželnemu odboru. Vsak prosilec mora delati tudi sprejemni izpit iz slovenskega jezika in iz pripro-btega računstva. Gd vspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. y Četrtek, dne 30. avgusta 1906 »EDINOBTc Štev. 239. Stran IIT Kdaj je delati sprejemno izkn&njo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Vsak v Solo sprejeti notranji učenec mora seboj prinesti sledeče 6tvari: 1.) 6 srajc; 2.) 6 spodnjih hlač ; 3.) 6 parov nogovic ali vnuč ; 4.) 6 žepnih robcev; 5.) 6 obrisač ; 6.) 2 para čevljev za delavnike ; 7.) dva glavnika, krtačico za zobe, krtače za obleko in obutev. Vsak notranji učenec omisliti si mora po vstopa v šolo jedilno orodje in en kozarec, kar preskrbuje vodstvo. ® Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Napravo uniforme, ki stane 60 K in ki & lahko plačuje v obrokih, preskrbuje .odatvo. Za snaženje životnega perila, za popravo obleke, za učne pripomočke (knjige- P^ itd.) mora vsak učenec sam skrbeti. Stroški -a to s prištetim denarjem, katerega dobijo »čenči ob nedeljah in praznikih za proste zbode, znašajo od 8 do 10 K na mesec. 5. Končno določilo. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim vspe-aom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le Jo dveletne prezentne službe. Ako namreč aJoste svojim vojaškim dolžnostim prve dve teti brez graje ter dokažejo, da bodo po izotopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih starišev domu, smejo na pod-tavi odredbe c. kr. vojnega ministerstva z jne 22. julija 1895. št. 4<543, prositi proti koncu druzega vojaškega leta. d* se jim odrt sti tretje službeno leto. Loterijske Številke, izžrebane dne 29. t. m. : Brno 84 77 6 79 30 Inomost 37 62 43 13 11 Razna vesti. * f Stevan Sremac. Umri^e te dni Belem gradu znameniti srbski književnik > te van Sremac. * Valparaizo. V Valparaisu je potres nekaj navadnega, skozi leto je jako mnogo potresnih sunkov, ali se nobeden ni tako dolgo trajal in ni bil tako silen, kakor zadnji, ki je razdejal rse mesto. Čeravno so hiše večinoma zidane le na eno nadstropje, vendar niso posebno trdne, ker so zgradjene iz samega lesa. da nekako varujejo prebivalstvo pred veliko vročino, ki vlada v onih krajih. Le javne zgradbe so visoko zidane in iz boljega materijala. Radi obilnega lesu se je ~;idi lahko in naglo razširil požar, ki ie tudi umogo pripomogel k uničenju mesta. Ogenj ;e še razpihoval silen veter, ki vlada sedaj — v zimskem času — v onih krajih. Mesto Valparaizo je sezidano na sedmih gričih, ki so na vrhuncih obkroženi z dvorri m vrti. Prebivalcev je okoiu 200.000, ali tega števila ni možno kontrolirati, ker v Čile še uvedeno ljudsko štetje. Mesto ima električno razsvetljavo in električni tramvaj. V ''alparaizu je tudi avstro-ogrski konzulat. Avstro-Ogrska uvaža v Cile največ galante-•ijsko blago. Trgovino imajo v rokah večinama Nemci. Nesreča, ki je zadela Valpa--aiso. je tem veča, ker so nedavno razsajale . mestu ošpice, ki so pobrale nad 10.000 ljudij. Valparaizo je imelo mnogo krasnih -radeb in tudi več krasnih cerkva. Mesto je obče znano radi mnogih zločinov, ki se dodajo o belem dnevu, in ne redkokrat je slišati, da je bil ta ali oni ubit in oropan sre li ulice, kar je umljivo. ker so redarji večinoma bivši kaznjenci in druge sumljive osebe. V mestu je tudi mnogo in lepo urejenih lOtelov. Luka je središče velikih parobrodnih niš te v. Komunikacija ni vedno enaka. l'o tu rabi pismo z Dunaja v Valparaizo 23 ui. po zimi. ko so Kordiljere polne snega, l»a 40 dni. V Valparaizu je življenje za tujca pre-c \ ugodno, kajti za navadne cene dobiva w"S£a kakor v domovini. Solnce izhaja oh fc. uri zjutraj in zahaja ob uri zvečer, in to po leti in po zimi; najveća razlika v tem je 20 minut. Radi tega je življenje po letu in po zimi jednolično. V uradih in trgovinah se dela od 9.—12. pred-poludne in od 2. do 6. popoludne. Čilenski nared je vrlo marljiv in inteligenten. — Glavno mesto čilenske republike St. .Tago de Chile je oddaljeno od Valpa-rai/a proti Kordiljeram 197 kilometrov in leži okolu 550 metrov uad morjem, zato ima tudi zelo zdravo podnebje. Romantika. V velikem Varadinu se dvanajstletna krasna in bogata prepurandka Marija Maroša zagledala v nekega romunskega 19-letnega pastirja, ki je zelo — grd iu oduren. Ker so jej stariši branili to zvezo, vzela je očetu revolver, šla v hosto k pastirju in ustrelila njega in sebe. Brzojavne vesti. Grof Goluctaow8ki. DUNAJ 29. Sinoči se je povrnil semkaj J minister vnanjih stvari gref Goluchovvski. pri-šedši iz Pariza. Delegacije. DUNAJ 29. Kakor se v vladnih krogih zagotovlja, bodo delegacije sklicane dne 27. oktobra v Budimpešto. Nadvojvoda Friderik. DUNAJ 29. Nadvojvoda Friderik se je danes zvečer odpeljal k cesarskim manevrom v Tešin. Angležki kralj Edvard. KARLOVI VARI 29. Danes popoludne je dospel semkaj angležki kralj Edvard, j General Belimarković. BELIGRAD 29. Umrl je danes bivši regent general Belimarković. Potovanje kralja Petra. BELIGRAD 29. Kralj Peter je danes zjutraj odpotoval v vztočno Srbijo. V spremstvu kraljevem se razun ministerskega predsednika nahaja tudi minister za trgovino. Novi italijanski poslanik v Londonu. RIM 29. „Agenzia Štefani" poroča : Italijanskim poslanikom v Londonu je imenovan markiz de San Giuliano. Krst sina pruskega prestolonaslednika. POTSDAM 29. Danes ob 6. uri popoludne se je vršil krst sina prestolonaslednika, rojenega dne 7. julija t. 1. BEROLIN 29. Nadvojvoda Josip je dospel semkaj danes predpoludne. Vsprejel ga je princ Eitel Friderik ter ga spremil v palačo. kjer se je nastanil. Kardinal Merry del Val odstopi? PARIZ 29. List „Petite RepubliqueM zatrja. da odstopi državni tajnik kardinal Merrv del Val. ker je izgubil zaupanje papeža Pij a X. Sultan Abdul Hamid se počuti slabo. CARIGRAD 29. Govori se. da se je sultan v soboto počutil slabo, potem se je pa njegovo stanje zbolišalo. Turški prestolonaslednik. CARIGRAD 29. V vladnih krogih od- Vsem prijateljem in znancem javlja pod- Rusija. Po atentatu na Stolipina. PETROGRAD 29. Govori se, da so tri J druge hčere ministerskega predsednika prav; slučajno zbežale pred smrtjo. Prav pred -----—v---—:--------t— eksplozijo so končale pouk na glasovir ter se pisana tužno vest, da je nje sin, ozir. brat podale na izprehod. Profesor Pavlovsk je( ■ a ITrrTiftr odstranil včeraj prvi zavoj ranjeni hčeri Sto-; AllliOll uGrOoC lipina. Zdravniki se nadejajo, da jim bo organtst možno rešiti deklico, ne da bi bilo treba od- v torek, dne 28. t. :n. ob 9. uri zvečer po rezati nogi. Triletni sin je že skoraj popol- kratki bolezni, v 28. letu svoje starosti, mir?; ' noma ozdravil. v Gospodu zaspal. PETROGRAD 29. Avstro-ogrskemu po- slaniku v Petrogradu je bilo naloženo, da izrazi ministerskemu predsedniku Stolipinu radi zadnjega atentata sožalje avstro-ogrske vlade. Borzna poročila dne 29. avgusta. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06—19.09, angležke iire K —.— Jo —.—, London kratek termin K 249 10 --240.30 Francija K 95.30--95.50, Italija K 95.30—.—95.50— italijanski vankovci K —.— —•—. Nemčija K 117.27—117.45. nemški bankovei K ——■— — avstrijska eonotna renta K 99.00—99.30, ogrska kronska renta E 91.10—9Ć.40, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 872.— — 674.—, državne železnice K 672.--6.75--Lombardi K 164 50—166.50 Llovdove akcije K 738 — 742 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — io 433.—, Bodenkredit 1830 K 302,- 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. TurSfcd K 163.00 lo 16 .00 Srbske —.— do — — Dunajska borza ob 2. pop. Državni do!g v papirju „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu ▼ kronah V* Avstr. investicijska renta 3t Ogrska renta v zlata 45., . „ kronali , n 3 V« Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London. 10 Latr. 100 državnih mart 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekin: Parižka in londonska bo za. P a r i z : (Sklep.) — Fraccozka renta 97.85, italijanska renta 102.45. španski esteriear 96.57, akcije otomanske banke 647.—. Menjice ua London 251.7?. Pariz: (Skiep) Avstrijske državne železnice 725.— Lombarde 176.— unificirana tur s sa renta 97.25 Avstrijska zlata renta 99.95, ogrska 4% zlata renta 9520, Linderbank 477.—, tur&ke srečke 146.—, parižka banka 15.35, italijanske meridijonalne akcije 8.05, akcije Rio Tinto 17.45 Vzdržana. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 97.'/, v ^v« ........—..... ...o—__srebro 30.7,. Lombardi 7.—, špansk* renta 95.3/4 ita- . , . .... i . liianska renta 101*L tržni diskont 3a,. menjice na ločno oporekajo različnim neugodnim vestem j _ __ stalna. o prestolonasledniku princu Rešad paši. izla- Tržna poročila 21». avgusta. sti. da ie udan alkoholićniinpiiačam ; prizna-' Budimpešta Pšenica za okt. K 14.40 do vajo pa, da je v zadnjem času bolehal. I K " ^ * » * 1223 do ~ okt" J v. 1 „ * . x . od K 13.40 do 13.42, koruza za avgust —•— do —.— Štrajkovsko gibanje na Španskem. , ^^ ^ powraie,Mir 9rednJe, SANTANDER 29. Položaj seje popol-! tendenca ugodneja. — Prodaja: 25.000 met. stot., iioma poslabšal. V vseh rudnikih počiva delo. i vzdržano ; druga žita nespremenjeno. - Vreme: lepx .. - , 1 • J 1. X Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santo* good Lastniki rudnikov zahtevajo nujno, da oblast-j average M 5eptember za december 33'/s, za marec 38»/,, za maj 39—. Mirno. — Kava Rio navadna loco 40—42 navaJna r.elna 43—44 navadna dobra 45—46. pred včeraj dane« 99.95 99.95 300.— 100.— 117.15 117.10 99.30 99.25 89.— 8S.95 112.15 112 35 94.25 94 30 84.35 84 35 1733.— 1785 — &68 — 66S 72 5i40 07'/.240.05 117.25 117.25 23.46 23.46 19.03 19.09 95.80 95.35 11.31 11 31 nije ojačijo čete. Vesti iz Oanargo so zelo vznemirljive. Štrajkove i so razdejali rudniško železnico. Dinamitne zaloge so bile ople njene, ništva , Hamburg. (Sklep). — Sladkor za avgust V ('anarsro je odšel eskadron konje- 1S G5, za september 18 /0, za oktober 13-40, za november 18.20, za dec. 18.50, za januar 18.30. — ' Mirno. — Vreme: lepo. SANTANDER 2»Strajkovci so udrli v Ha vre. (Sklep) Kava Ssntos good average mesto in so počeli nasilstva. Posredovala je ™ tekoči mesec 47.%, za sept. 47 -. Mimo. mestna ffarda. štrajkovci so streljali z -o,^ ^ MTo' ^Sk^. - verji, nakar je garda odgovorila. Kn btrajko-, podaja: 29.000 vreč. ve c je bil ubit, dva itrajkovca iu en gardist- London. Sladkor iz repe surov, 5 9». Sh. so bili pa ranjeni. Trgovine so zaprte. Pre-; Mlačno, bivalstvo je razburjeno. Dospelo je ojače-. nje čet. Ministra dr. Foft in dr. Pac*k v Taboru. ! TABOR 2M. Ministra dr. Foil in dr. J Pacuk sta včeraj popoludne dospela semkaj : j^rka in sta bila od prebivalstva živahno pozdravljena. Podala sta se v mestno hišo, kjer ju je pozdravil in nagovoril župan, nakar je dr. Pacak ined drugim odgovoril nastopno: Mi dva hočeva varovati interese češkega naroda, kolikor je v naši moči. Zavedava se popolnoma svoje odgovornosti: prepričana sva. da se bo zamoglo. ko zapustiva svojo službo. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena ZORKA MAHNIC dne 29. t. m. mirno v Gospodu za- .Storila sta. kar sta storiti mogla ter reci sta svojemu narodu dobro služila Kar sva kakor verna sina svojega naroda dolžna, to bodeva storila. O tem bodite prepričani! Na to je govoril minister dr. Foft. V svojem govoru se je popolnoma strinjal z dr. Pacakom. Vprašanje francoskih bogočastnih združitev. PARIZ 29. ^Matinu poroča iz Rima. da je bil en del kardinalske komisije, kateri je bilo poverjeno pretresa vanje vprašanja bogočastnih združitev, pripravljen predlagati modus vivendi. Ko je pa kardinal državni tajnik Merrv del Val zvedel o tem razpoloženju kardinalske komisije, je nagovoril papeža, naj v komisijo pokliče kardinala Vannutelli-ja, ki je znan radi stoje nespravljivosti, da so bile s tem odločno odklonjene bogočastne združitve. včeraj, spala. * Pogreb bo jutri -U. avgusta ob 10. nri zjutraj iz hiše žalosti, ul. Commerciale št. 44. TRST. dne 30. avg. 19<»«. Oče JOŽEF, mati MARUA. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil danes ob 5. uri popoludne iz mestne bolnišnice na barkovljansko pokopališče. BARKOVLJK, 30. avg. 190*5. Žalujoča rodbina. Pevsko društvo „ADRIJA" v 8ar- kovljah javlja pretužno vest, da j"e njega zaslužni pevovodja, gospod Anton Gerbec v torek, 28. t. m. po kratki Iu muć bolezni preminul. Barkovlje, 29. avg. 19k:irni Edinost " obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh,; TRŽAŠKA PRALMBCAl ulica Giovanni Boccaccio st. A. Naznanjam (davnemu občinstvu. da '►•v..: m 27. avgusta t. 1. pod zgoraj omeni"'u t r zavod za likanje na Uisk. Hitra postrežba, cista izvi-itev. Cene. kakoršnjih v Trstu še ni bria. • li'Mj* I smif»- ........ 30 o ,, n pranje 1 sr.ijce.....24 o ovratniku........4 o ,, iu pranje ovtutuika .... 5 o ., 1-ara ni a; *tt.......V o ,, iu pranje iu»nKt . .... O 4 ,, naprAuika ........ IO o likanje in |>rauje iiaprHnitur ... 12 Pri por očaj OO^XX>OOKXX)00!aaC so „MALI OGLASI' v „Edinosti" Na nrnHai <1v piUUdJ hlevom, mnogo sadja, v večjem trgu — 11a ugodni % oziciji — pripraven za v.-ako obrt, pa za penzljooiete — !e/.i ob cesti. Cena K "20.000 — polovna lahlio ostane vknji/.ena. .Sedanje j)rih odišce pri ue celej oddaji K 1200. Ponudbe na „Inseratni oddelek Edinosti" pod „Dve hiMJ. 9.)5 } ridno in polteno 3 ure zjutraj. 2 popoludne ne išče. 1*5 meeečnib. < arradori 12, III.. vrata S. M'* Postrežnico kron V dekliškem domu v < ioiici te v»prej- ; me'O na stanova- . 11 je u«'er.ke. ki (-b »kujejo razne Aole. Prilika za uče- ] nje revnih tujih jfzikev. godbe in ročnih del. Dobro 1 nadzorstvo cb nizki «-eni, dobra brana, lepo prostorno \ sUcovfnje. Nntančr eji pedatki pri goppej Mariji j l)r!l?o^ !<" — ' ulica Treemina !?. i ■ Posredovalnica = AtL kupovanje in prodajanje hiš V. EISELT Ulica Torre Bianca št. 16, 1. nadst. od 10.—12 predp. in od 4.—7. pop. Preskrbuje kupovanja, predajanja in vknjižbe. — Iščejo se kapitalisti za prve a:i druge vknjižbe. Garlo Vitez Trst. Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. dal Arsenale Kdor iSče službo ali kukor*«o-k<*li /:m« slenje : kdor išče uradnike :tli službeno ..m.-; kdor ima za oddati sobe. stanovanju. •;»>■'-; kder ima za prodati hise. polja, dron^ : želi po5«ijiIa4 vknjižbe itd., protiafi kupi I premičnine ali sploh nUjne predmete ^ j raj se posluži MALIH OGLASOV | „K d i 11 o s t i", ki ^o najceneji, najvii fltai ; ni najbolj pripravili v dosego namena, '^ji A 17 TORI ZOV AN A mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in e!ek-1 trične razsvetljave. vTcIita zaloga pripraT za žarne luči na plin. (ulica Rafifireria Št. 3). Tovaru a itov. Zmerne cene. Po?iljatve na deželo. -i<>l Henr. Skrdla sladčič, konletur in kanditov. Pohištvo Posestvo svetlo ali temno, se prodaja ; pc-J polne sobe In posamezni komadi. Izbera slolic. One, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente A. U u 11 ic h, 4">I v Kazljah slev. 27 obstoječe s krasnim poslopjen?, vinogradov, pa--nik<»v in gc zde v, kateremu pripada \odnjak in mlin, ,e hm. prodaj. Kupče^alec si lahko vsaki čas ogleda, j-osip KJuder, trgovec v Ka/ljab, p. Sfžana. HlU) huffifnO vinske stiskalnice, slamorezmce, orala I4.yrs>llic pumpe itd. poda;a Živic i dr.i v ter se prijazno priporoča 916 (jrand hotel „Union" v Cjubljani. 3(omfort prve vrste. jiacS 109 sob Ivanka Doreghinl TRST. - Ul. Madonnina štv. € VELIKA ZALOGA pohištva, maitufaktur, ur. zrcal i n tapetari j. Popolne spalne in obedovalnp Moške obleke na izbero ^ UGODNK CKNK. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. 000000000900&0 r*k Kt*-' 99 Avtorizovana vinska agencija" KOLESA (BICIKLI Trstu, Trgovinska ulica 2, svojim rojakom. Crst — ulica Cavana 6, 1. nadstr. — Trst. Mala družina obstoječa iz treh oseb, i?če malo stanovanje •/. vrtom, vodo, hko mogoče piiu v ulicah Fabio Se\ero, Ko-n:agi;a. Commeiciale, aH v Žkorklji blizu mesta. Pod-i i^fcij« bi pe pogodba za več let in vzelo bi »e tudi >;»no*at)ja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene piejme „Inseiatni oddelek Edinosti" pod K.M a 1 a družin a". S88 Mali dvorec Sodi se bavi: z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin, olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krč-m ar jem. daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišča, prodajainice, stanovanja. v mestu in zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro-===== dati vino, naj pošljejo vzorce in cene. = ClcvclanS, WestfielB, Col«mbi2, svetovnoznane znamke gf^ modeli 1905 j Kolesa Coarier najnoveji sisfe 13 kg, najfineja oprava ; PGeaffiatifc prve ?rsts. Jamči se za dre leti. Moie • Cene zmerne. i»tV v >korkiji je na prodaj. Dvorec ima v pritličju: 1 sobo, kuhinjo. rn;nico: v J. eadftropju : 2 sobi in kuhinja ; v JI. nadstr. tudi 2 K>bi in kuhinja, vse urejeno na novo, elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z vodnjakom). Padi preselitve se dvorec proda za nizko ceno. 550 MicipS »soba in kuhinja) je na prodaj na Opči-illolUct utih na cej?ti kraj Tramvaja. Kdor hoče .'*hko kupi tudi zemljišče kraj hiše. Cena £000 K. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1000 mali in veliki so na prodaj v ulici Fontanon« it. 15. nQip Co V 70lrim izvežbanemu kmetu po-WOJC OC * AGIlup Aeftvo in stanovanje v -korkoli. t>brniti se je na »lnseratni oddelek Edi" no«-.i" pod stev. •"►C'OO. 945 PisniCt ^tar, jako zmožen, se ponuja društvom : S lOli Id i jn zasebnike m za koncerte ter poučuje v igranja na glasovir proti zmernim cenam. Za na-e.ov je pra>ati pri ..Inseratnem uradu Edinosti" (700 : Koncert in javni ples Nabre/.ini ua vrtu jro*tUne ..Pri Tereziji Pertot** na postaji. 940 9mnkvP sveie' drobne okrogle svetlc- sJKlUnvC zelenkaste kupuje zaloga v ulici Pa-• Jtiina ttev. 2. POPOLNE TOVARNIŠKE NAPR A VBl FRancesco BEDNA p za kakorino koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov ANTON SKERL kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Flocken, j Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični Brad CKnsoppo Montalbetti Diisa Saiiita 10. : Zastopnik tovarne koles in lotokoles „Pid mobanik. zapriseženi svedouoc. Trst - Carlo Goldonijev trg i r. - Trs Cene zmerne Telefon 1396 Cene zmerne fifltfilna ?-Stadt Latbach" (ulica Giulia St. 15) UUOllllia Tjn0 iatrsko, vipavsko, furlansko bri-ko. I vrstna k ukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante. r295j Napcljavji in zaloga električnih zvon. L.«- . Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in Nazionale Mk iia tencin (moMflet) ROSSLER & JAUERSIG pri kolesih in motociktetah potrebnih pritiklin mekani ena delalnica *»■ m- kolesarska šola GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3. Učilišče in vzgojevališče za deklice Temeljit pouk po učnem načrtu /-i osemrazredne ljudsk« ^ole ust Primorskem. Letna plača 4f>0 kron. — Hiša / vrtom, lep in zdrav kraj. krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an-gležkem jeziku ; v godbi, glasovir, gosli citre, petje, v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju. _ | in prodaja gramofonov, zonofonov in fcuio^-;-. i Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna m-; delavnica popravljanje šivalnih strojev, a ,«' motokoit-s itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenao. TELEFOn 51ev. 1734. j - i ■ ■ i -- iosrdaBi operater kinjili o res — Specijalist Ambulator — CORSO štev. 23. li. naiistr odprto od —11'. in od 1. 7. pop. Zdravi hitro kurja uie-tudi zastarrl?. po neki ; t>-sebni metodi, ki uc vzroča ii i k a k i li luihvin. Zagotavlja o^dravljsnjt-a-rašćenih nohtov tudi n^,-tc;:j>h za ozdravljenje, jednostavno brez Is7adki Marljiva deslnfekclja — Cene zmerne Po zahtevi pride zdravit na dom. Vsa'-:a oseba dobila navodi'.o higigijcnićne[;a ravnanja z r.o hMmi\ aiTao-postelja MaDoich odlikovan v Florenciji 1905 se zlato kolajno in nagrado. je edini divan, ki slnži ob jed nem tudi za posteljo Ee žimnico in pod-zglavjem in neobhodno potreben onim, družinam,^ imajo malo etanovanje. y Plačevanje na obroke. fmt&m fHaliaicli, ui. Sv. ivana 10 Šolske sestre Trst — ulica G. Besenghi St. 6 Kleparska ARTURO delavnica PISCUR Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in speditijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefomo ftt. 847. - Via della SUziOCC štv. 7. - Telefon© *t. S47 Filijaike v PULI, GORICI. REKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje ta- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo. dolgih 6 do 8 metrov. ===== iMljuie prtfiefoF, ki a iesilejo n poto^tje ji mrdmi riais n tss prue.} == Sprejema «e tudi pthltlve In druge predmete v shrambe v lastna za to pripravljena »ha skladišča. ■V triaiki zevod za == „VACUM-CLEANER^. ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PBEPKOH ■ TKST - ulica tleli' Istituto Št. 5 zvrsnje vsakovrstno delo po nizkih »•«•»:»' kuhinjska oprema 2 kositra, eiiiia. in ielcsa; vrči za mleko, Stavbena dela. kakor žlebi in cevi. F. PertOt urar TUST - al. Poste nuore At. g priporoča velik* izbor ur: Oracga. Schafftause, Longincć, Tavane« itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovice ure za gospe. Izbor nr xa bLraac Sprejema popravljanjs po nizkih cenah. | Točna poetre&ba in nizke cene. Slovenci! Podpirajmo „Stjaško podporno društvo" v Trstu