ZA IZBOLJŠANJE LISTA
prtrrtoujtaw Vim dohr« v vi K Vuk. ki mu pri|M»ruftiie liln N a r • d »" ali it priaf aU lrlr I m/ vojo tovarno v Farming- <-ilaks L. 1., je zgradila za so- j j v je t s ko K u si j o <-1 v a velika i bombnika, en zasledovalni in \ ; ii spremljevalni aeroplan, k. so najbolj nevarni vojaški tie- v ropi a ni in so jih včeraj sov jot- i ski zastopniki sprejeli. (
Aeroplani s pismenim dovo_ ( J je njem, da sme Rusija izdelovati take aeroplane, so bili pro. . dani za $780,000. ||
Spremijeavini aeroplani, ki . ga imenujejo "leteči arzena!", ima 7 strojni«* in (>00 fnnto\ i bomb. ' 1
DIPLOMATSKI ZASTOPNIK j' ODPOKLICAN |
WASUINTON, D. C., 27. marca. — Lov \V. Henderson. 1 prvi tajnik ameriškega posla- : ništva v Moskvi je bil odpoklican ter bo nameščen v državnem depart mentu.
SEDMI SIN SEDMEGA SINA j
• I!
! WORCESTER, X. V., 27.1 i marca. — Paul O. Boucher, ki ! je že nad "JO let brivec, je. na znanil rojstvo svojega sedmega
I sina. Kot pravi Boucher, je b«i
!sam sedmi sin in ravno tako *
i
II udi njegov oce.
-1 — »--
! PERSHINGOVO ZDRAVJE
j TUCSON, Ariz., 27. marca. !— General John J. Pershing j»-že toliko okreval, da mora vsak j dan po nekaj ur biti na nogah, toda dr. Davidson pravi, da najbrže ne bo toliko trden, d=i bi mogel biti navzoč pri poroki svojega sina Warrena z Miss MurU Bache Richards 22. a-prila v New Yorku.
> SMRT NEWYORSKE-
GA ROJAKA
—-—
Včeraj je podlegel dvojni j pljučnici znani newyorski ro-1 jak Glutei Šubelj. Truplo leži v pogrebnem zavodu 80 Harri. son Place, Brooklyn, N.Y., blizu Morgan Avenue podulične postaje. Pokojnik je bil doma iz Domžal in star 43 let. Pogreb j bo v četrtek z sv. maso ob 9. v [cerkvi v Glendale na pokopaii-|šče >v. Trojice. Zapustil je vdovo, dva otroka, dve sestri in brata ter dosti sorodnikov, , katerim izrekamo svoje soža-Ije.
To bu samo gentlemanski .-po raz um velikega obsega in bo uprludil pot za nadaljna pogaja. . nja.
! Ta sporazum pomeni za angleškega ministrskega predsedniška Ciiamberlaina prvi korak do poravnave sporov in bo svojim voliloem mogel s tem pokazati, da jo njegova vnanja po litika na pravi poti.
Sporazum pa bo tudi važen za Mussolinija, da bo mogel kaj določnega pokazati kanclerju Hitlerju, ko bo v maju obiskal Rim.
O pogajanjih med italijanskim vnanjim ministrom gro-foiii Cianom in angleškim po -slanikom lordom Pertlioin pa vlada največja tajnost.
Iz zanesljivega vira pa prihaja vest, da sta doseda.i raz-pravujala o naslednjih točkah:
1. Trgovska pomorska pol ] «»t Rdečem morju in skoz: Siu->ki kanal. Italija je zahtevala jamstvo, da morejo italijanske trgovske ladje voziti vsak čas skozi Sueški kanal.
2. Sredozemsko vprašanje: Italija ima 50 sutbioarinov, ki so stalno nastanjeni blizu ozk? morske ožine med Sicilijo in Tunisom, koder pelje angleška pomorska pot do kolonij. Anglija zahteva od Italije jamstvo, da: ta pot ob času krizo ne bo ogrožana po submarinik.
3. Arabski problem: Italija je že prenehala s podžigajoče propagando z radio postaje v -Bari. In Anglija želi imeti od Italije obljubo, da t« propaganda ne bo več obnovljena.
OBNOVITEUOLIMPIJAD UMRL
ATENE, Grška, 27. marca. — Srce barona Pierre de Fre-di Coubertina, ustanovitelja modernih olimpijad, je bilo z velikimi svečanostmi pokopano v starodavnem olimpijskem stadiju.
Baron je v svoji oporoki iz razil željo, da je pokopan v stadiju, kjer so bile leta 1896 ob-I nov] jenu olimpijske igre.
Ker baronovo truplo ni bito sežgano, je olimpijski odbor »sklenil, da naj ujegovo srce prevzame mesto ujegovega pe pela v olimpijskem stadiju.
Pri svečanostih je kralja Ju rija zastopal njegov brat princ Pavel. Svečanosti so bile izvršene ob 110. obletnici grške ne. odvisnosti.
Srce je bilo iz Francije prineseno v urni iz zelenega kam jna in je bilo položeno pod spo .minski kamen, ki je bil pred na kaj leti postavljen baronu'nt east.
'JAPONCI MORE ! KITAJ. KMETE
I—-...........-.................. 1
Japonci so požgali nad j 200 kitajskih vasi. —! i Pobili so 2500 kitajskih; j kmetov. — iztrebiti ho-! | jo vstale.
| PEIPIXO. Kitajska, 27. | [marca. — Ker kitajski kmetje v ■ ;japonskemu ozadju razdiraj"; •železnice in rt-ste ter nadlega- I 'jejo japonsko armado v nje-J jnein napredovanji!. Japonci po-j žiga jo vasi in moiv prebival-j
Uvo. I
Poveljnik kitajske rdeče ar-! made, general .hieeiign-ao v llo-mc ju pravi, d<« so Japonci pre tekli mesec požgali nad 200 va-Ui in pomorili mnogo prebiva! | •e.\
Kot poroča Associated Pres-so Japonci pomorili nad M» kitajskih kmetov, ukoli :it)00 jih je bilo ranjenih. Jiad 40,000 pa jili je bilo prt^rriinili v gore.
Japonci požgo povpreeeno po tri vasi na dan. s prebivalstvom kruto postopajo, posiljujejo ženske, moške pa žive zažigajo.
Vzhodno od Tinghsijeiia je bilo (»ožganih jjet vasi. Žival ska telesa leže okrog, vozovi su razbiti, vodnjaki skaljeni i"; človeška trupla trgsijo tli vi j l>si; .....
Najhujši primer japonskega uničevanja je neka vas ob rek. Ilutou, vzhodno od Peiping-Hankov žcleznice, kjer je živelo 4000 ljudi. 27. februarja -e je v vas-pripeljalo na tovornih .avtomobilih 3000 japonskih vo. ijakov in so s topovi in strojnicami streljali na prebivalstvo. ! Nekateri so bili ustreljeni, ko i so bežali, drugi pa so utonili, ko so skušali preplaviti reko. Dogmmo je bilo, da jih je j izgubilo življenje, l."»00 pa jih j je pobegnilo k komunistični ar Iniadi.
Japonci so pričeli 7. in are; j prodirati proti komunističnemu glavnemu mostu Fupingu v zapadnem Hope ju in so požgali (50 va-i.
"Ako bodo Japonci se dalje Itako požigali naše vasi," je re-|kel general Jučengcao, "tedtij j bo njihov vojni plen dežela pe. !pe!a.'T
SAMOMOR GRŠKEGA POSLANIKA V MOSKVI
MOSKVA, 26. marca. — Tu. l kajšnji grški poslanik Nikopu-i los je izvršil na svojem stano-i vanju samomor. Vzrok samo - mora je bila nezdravijiva bo-! lezen.
stvo Nemčije, kar je Goering povdarjal v svojeir govoru v nedeljo na Dunaju in rekel, da hoče to dc« lo izvršiti v enem letu.
Goering pa je zagotovil Avstriji, da njegov program ni samo, da bi dvignil njeno industrijo, temveč hoče dvigniti tudi peljedeljstvo s tem, da bo vlada posojala kmetom poljedeljske stroje, da bodo mogli obdelovati Čim več polja in pridelati več-živeža.
ANGLIJA NAGLO i 0B0R0ŽUJE
Letos bo Anglija zgradi-! la 60 bojntti ladij. — Za; orožje pride letos na j vsakega prebivalca $38. j
L<>X1H)\\ Anglija, 27. mar-j — Anglija se naglo pri-j pravfja na bodočo vojno te/1 bo leto- za oborožitev izdala po f.'It-" za v>ak«-gii svojt ga prt bi j vaba.
Stanley Baldwin je povedal j -anio |K»lovico povesti, ko je re kel: 44Naša meja ni več ob} skalah Doverja, temveč o b| Keiii." Sedaj pa. ko divja voj n« blizu Gibraltarja in .lion-j k« i liga, ve Anglija, da so njene meje tako ob-ežne kot svet. Zato je pripravljena trositi ii» t rušiti in trositi denar tako do1, go, da sii vse njene meje zavarovane.
Kot navadno. bo Anglija naj vee izdala za vojno mornarico. ki varuje vodne eeste do i.jeii'h kolonij. Anglija gradi -edaj f»l7,(X>0 ton bojnib ladij, uied njimi pet ladij po ^.">,00*» ton, pi't matičnih ladij za aeroplane, 10 velikih križark, pet kriza rk |>o -"MX MI ton, :!U iiišileev iu 18 subinarinov. Med aprilom letošnjega leta pa do niare.i prihodnjega leta bo postavljenih v službo f»0 bojnih ladij.
Anglija bo najmočnejša na morju. Toda pri vsem tem ima Anglija dvoje zelo važnih vprašanj, ako pride vojna: ka ko dobiti živež in kako varova. ti London, ki je med vsemi me-; sti na svetu najbolj izpostavljen nevarnosti zračnega napa;1 da. Glede živeža bo storila isto. kot v svetovni vojni, namreč, da bodo ladje z živežem spre mljevale bojne ladje.
Zavarovanje Londona pa ne bo tako lahko. Navzlic temu pa je že storila vse, da zavaruje svojo prostolieo. Nad mestom bo v zraku brez števila balonov, s katerih-bodo visele jeklene vrvi in mreže, v katere se bo vjel v.-ak aeroplan, ki bi ; hotel bombardirati mesto.- — V?led tega bo moral napadalni aeroplan, ako se bo liotel izogniti nevarnosti, da bi se vjel v mreže, leteti zelo visoko ter bo zelo težko mogel zadeti svoj cilj.
Anglija je tudi pripravila vse, da v času vojne prepelje svoje prebivalstvo iz mest na deželo. V enem mesecu more Anglija postaviti na noge eu rni] j on vojakov, v šestih mesecih pa o.-eni milijonov.
REPUBLIKANCI j SO OBKOLJENI
V gorah je baje obkoljenih 20,000 španskih re-|: publikancev. — Civilisti'
naglo gradijo utrdbe. I
_ . ------------------------------1
11 EN DA VE, Francija, *J7.1 marca. — V Aleubierre go rov | ju se nahaja v pasti od 10,000
10 20,000 republikanskih voja-j kov, ki so se umaknili pred: zmagujoče armado gen. Fran J •a v njenem prodiranju proti I Sredozemskemu morju.
Fašistični poveljniki poroča ' jo, da se vladna armada na
11 l."!5 milj dolgi fronti nepre-j stano umika in »la ") istem času pa je tretja fašistična armada vdrla v bogato provinco Castellon, t katero do sedaj še ni stopil noben vojak generala Franca.
En oddelek fašistične armade je obkolil Sarineno, lo milj -everno od Aleubierre gorovja ter se je združil z motoriziram« skupino, ki je prišla iz Bujara-loza, katero mesto so fašisti včeraj zavzeli.
Fašistična poročila pravijoj da je celo pogorje obkoljeno iu j da so vse vasi na severovzho dnem pobočju v rokah genera-a i Franca.
Ivo -o fašisti vdrli v Caste! Ion, so se takoj obrnili proti vasi Zorita, ki se nahaja okoli 40 milj od morja.
BARCELONA, Španska, 27. marca. — Več tisoč civilistov je bilo poslauih na zapadno mejo Katalonije, da za vlado zgra. j de utrdbe proti prodirajočim fašistom. Mesta Mais de la j Matas, Ag-uaviva in Častellote, ki se nahajajo blizu katalonsko j meje, so padla. Fašisti >o tudi] zavzeli Candasnos in so iz zra-j ka bombardirali Fragana*.
Vladni voditelji zahtevajo,! da >te takoj postavljeni dve no-! vi diviziji, ali <30,000 vojakov.' To je v soglasju z zatrdilom i obrambnega ministra Indale- 1 cio Prieta, ki je rekel: — 4,Mo goče nas uničijo, toda ne bodo nas prisilili, da se podamo."
Politični in delavski voditelji nabirajo v Barceloni in Valer.-ciji novince za obe diviziji. I/, vseli strani prihajajo kmetski sinovi v Barcelono in Valenci-jo in se prijavljajo vojaškim oblastim. V Guadalajari je ž< bil sestavljen en bataljon.
j
VEČ JIH IZGUBI, KOT PA DOBI
DUBLIN, irska, 27. marca — Pri loteriji Irish. Hospital I Sweepstakes prejšnji teden je izmed 5,492,004 ljudi, ki so ku-jiili srečke, zadelo 1774 ljudi, torej jili je 5,490,230 izgubilo.
MORNARICA V SREDOZEMLJU JE NAJSP0RNEJŠE VPRAŠANJE
p-
RIM, Italija, 27. marca. — Angleško-italijanski spor, ki se je pričel ob času, ko je Italija vpadl^i v Abesinijo, bo v nekaj tednih poravnan s sporazumom. Ta sporazum pa ne bo vseboval nikake določbe glede sorazmerne vojaške in mornariške sile v Sredozemlju. To zadevo bodo rešila poznejša po gajanja.
"(MAS N A B O D A" — New Yoit
Monday, March 28, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN IT. S. A.
99
-GLAS NARODA
(VOICE OF THE PEOPLE)
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(▲ Corporation)
Frank Sak»>:Tf President J. Lupsha. So*.
Place of business of the corporation ami addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET NEW YOKK, N. Y.
45th Year
ISSUED EVEUY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Advertisement on Agreement
Za celo leto velja lint a Ameriko
In Kanado ..............$«.00
Za pol leta ................$3/10
Za četrt leta................$!-"•□
Za New York za celo leto . - $7 00
Za pol leta ................$.**."<>
Za inozemstvo za cHo leto .. Za pol leta ................$3.50
Subscription Yearly $6,
"GLAS NARODA*
IZHAJA VSAKI DAN PRAZNIKOV
IZVZEMŠI NEDELJ
-GLAS NARODA'
216 WEST 18lh STREET. NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—1242
DOPISI brez (»odpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar za naročnino
naj se blagovoli jiošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naro-3-
tiikor, prosimo, da ae unm tudi prejšnje bivališče naznani, da nitreje najdi. -mo naslovnika.
KRITIČEN SVETOVNI POLOŽAJ
DRŽAVLJANSKA V OJNA NA ŠPANSKEM
Da so zaprli veliko število nesanitaniih uhožnic (poor-liouses), toll ponižujoeih zavodov iz preminule dobe sirom Zdiuženili tlnžav, je ena izmed prsi« die sistema starostnih pokojnin za pntrebne starce. A-meriean Association for Social Security, ki )>oudarju to dejstvo, zagovarja popolno odpravo 1ietts, Minnesota, Tennessee in \Wst Virginia. V raznih slučajih <0 kensolidirali ostale okrajne ubožnice in jih spremenili v zdraviliška, Ivi nudijo zdravniško, bolnica r> k n in |»o-str«*žniš-ko oskrbo onim, ki so kronično bolni ali ki druir:u*«' ne morejo samo selie oskrbovati.
Dir bo iiiliožniea koneiio od-pravljeiui kot zavotišee za potrebne -t.iree, ni le razvidno iz dejstva, da njihovo števila pa-rla, niarv«*«" tudi iz okolšein»\ da s«* jo drastično znižalo število prebivalcev ubožnie. V svojem letnem |»oroeilu Social Security Board razodeva- da tekom prvih osmih mesecev delovanja socijalno-varnostnega zakona 5 starcev, ki so bili v ubožmeah. jo dobilo redno pokojnino in zapustilo ubožnice. California sama je vzela KMH) postarnih ljudi iz svojih ubožnie, doeim so -države Pennsylvania, Illinois. Ohio, New York in Tcxa< odpustile iz svojih uhožnic skupaj čez 2000 ljudi in jih premestile v privatne družine na podlagi pokojnine, ki ohranja njihovo jaiuo-sjK)-štovanje.
Social Security Board je no-flavno dovršil prejrlod 475,,000 post a m ill oseb v državnih seznamih in ugotovil, da tipični vpokojene« je 70 do 75 let star, v dobrem zdravju in živeč z ženo oziroma sopro.arom ali pa s kakim drugim bližnjim sorodnikom tir da nima nikakega
zvežbane SlVALKE
IX)BE DEI/) pri OTROČJIH SLAMNIKIH. IRA G. KATZ, 595 — 4th AVE,, NEW YORK __(3x)
Političen položaj v Evropi s«- je zadnji teden le v dveh smereh znatno razvil.
V torek je oklenila zveza poljedelcev na < 'elioslovaške?K, ki je doslej sodelovala z vlado, da se pridruži nemški ljudski stranki, katero vodi s ude t s ki Nemec Konrad Henlcin.
Nemška stranka razpolaga vsledtega z mandati in je postala najmočnejša v čehoslovaškem parlamentu, v katerem je -zastopanih vsega skupaj štirinajst strank. V sredo so pi idnižili Heuleinu tudi nemški krščanski socijalei, s čimer je narasla njegova stranka na mandatov.
V četrtek je izjavil angleški po>lanskt zbornici ininistr ■'ki predsednik Neville Chamberlain, da Anglija ne bo mogla pomagati <'Hioslov.iški, če bi jo Nemčija napadla.
V Nemčiji in v ozemlju bivše Avstrije se vrše imzličn-priprave za ljudsko glasovanje, ki bo 10. aprila.
V potok jo izjavil Hitler v K<»eiiigsl»erguf da Nemčija ne l>o nikdar dala iz rok ozemlju, ki ga ima.
Na Dunaju j.- obljubil nemški feldmarša! (Joering, katolikom vso za-čito. pod |M>gojem seveda, da so bodo pokorili iz Berlina prihajajočim poveljem.
Glavna gonja je na^ierjena -proti Židom in monarhistom. Monarhiste že zdaj smatrajo nemške oblasti za veleizdajalee.
Najbolj čudno vlogo igra Anglija oziroma njen ministrski predsednik ('liauil»erlaiii.
Anglija bi bila rada z vsemi — s Francijo, Italijo iu z Ve nič i jo, svojega definitivnega stališča pa noče razodeti.
Pogajanja med njo in Italijo niekaj zadovoljivo ne napredujejo, kajti Mussolini ni pri volji poklieai svoje oborožene sile iz Španije ter s tem ugoditi zahtevi francoske vlade.
Fašistični general Franco napreduje na vsej črti. Nje-:;ovo obstreljevanje Barcohmc je vzbudilo po vsem svetu splošno ogorčenje. Še celo papež je protestiral, dasj Vatikan nikdar ne taji svojega prijateljstva napram španskim fašistom.
drugega vira dohodka razun svoje pokojnine. Pregled je j tudi i>okazaI, da štirje izmed vsakih petih v|x»kojencev so se rodili v Združenih državah. Vzlic dejstvu, da nekatere države pomagajo tudi onim, ki niso-državljani, h- 2111) vp< 'ko-jencev — torej polovica en t*.ura procenta izmeti vseh v,poko-joneov v Združenih državah — ni bilo naturalianmili.
Železnice bodočnosti
Inženir F. Strauss. piviMav-nik angleškega železniškeg:i preizkusnega urada trdi, da bo-d< čno-1 ne pri j mi d a letalu, kakor ljudje običajno mislimo, temveč železnicam, f'rprav razpolaga zračni promet že dam s z najboljšimi pripomočki, \- notranjem premetu vendar nima tisto uloge, ki so mu jo prerokovali. i
X Nemči ji, kjei imajo rzre l-no gosto omrežje lc*alski|pfprog pride na vlakih 1 (K),OOO potnikov po žolezniei na primer komaj 11 letalskih potnikov. Domnevali so, da se bodo vsaj potniki jirvfga in drugega razreda hi/ovlakov preselili 11a letala, tod:i to s niti od daleč ni zgodilo v pričakovani mori in limo-žestrveni promet je še vedno vprašanje železnic ter ho to tudi za bodoče ostal, pravi inženir j Strauss.
Tudi avtomobil 110 bo zmagal. (Vprav gradijo v raznih deželah na volikopotoz< 11 način specialne avtomobilske ceste, si tega ne snviuo razlagati tako, kakor da bi bodočn< st pripadala potniškemu avtobusu. Avto je glede rffwgljive brzine v primeri z železnicami namreč precej nazadoval in ni videti, kdaj bi >e moglo to -plemeniti. Novim brzini -ivtolxi som, ki vozijo po nemških avtomobilskih progami, so predpi j sal i najvišjo trajno brzino 00 km na nro, ker bi imela še večja brzina lahko to posledico, da bi gumasti obroči preveč segreli in bi poknpali. Za t žke lirze avtobuse bo tudi komaj mogoče izdelati potrebne, zelo široko obroče na način, da bi omogočil brzino vlakov.
Nasprotno pa so železnice na tem, da dosežejo brzino lotaal. Parna lokomotiva s petimi vozovi po osem koles je na poskusili vožnji v Nemčiji dosegla brzino 200 kur, a tudi v Angliji vozijo vlaki z brzino 17.'» kini. Ogromna kolesa teh novih lokomotiv prevozijo na sekundo lahko 60 m in aerodina-mična gradnja omogoča še večjo brzino. Aerodinamični način gradnje pa im samo le za oči, temveč pomeni tudi znatno slednjo s silo, štednjo, ki znaša 400 do 500 konjskih sil, ali 13 odstotkov celotne uporabe sile.
Da sr dosežejo večje brzine
General Enrique Lister mednarodne brigad«.'
(le.vi.na sliki), poveljnik znane 15. in rifegov pribočnik Carlos.
S -GLAS NARODA" 0
^ pošiljamo v staro do- ^ ^ movino. Kdor ga ho- 4 ^ če naročiti za svoje p fc sorodnike ali prijat^- ^ ^ i je, to lahko stori. — 4 ^ Naročnina za s t a r i p % kraj stane $7_ — V j ^ Ifalijo lista ne poši- f ^ Ij^ino.
F0R0KA NA ALBANSKEM DVORU.
t i 1 odo na bližnji- poročne slavm^sti albanskega kralja v Tirani poročajo, du 1m> svatba dne 27. aprila, svečanosti pa se bralo začele t?i ihti poprej in •er s sprejemom na dvoru. Dno aprila zvečer bo v vojaškem d' mu konci rt, naslednji dan zjutraj bo poroka. Po poroki bodo kralju in njegovi nevesti čostitatli diplomatski predstavniki, vlada in parlanient. Kralj Zogu bo po poroki z ne vesto Otipi t oval v Drač in se bo nastanil v gradiču, ki stoji na griču blizu morja.
Velikonočne pošiljatve
Peter :: :: Zgaga
Pticam ne moreš zabraniti. j da bi ti ne letele liau glavo, pač I pa jim lahko zabraniš, da bi i i 'na glavi gnezdile.
Dandanašnji so pa ros čudni ča«i. Vsepovsod jo opažati ljudi, ki niso |>o svojih sta riši h ničesar podedovali, ki niso za-deli v loteriji, ki niso vse življenje delali, pa imajo krasne (domove, vozijo se v razkošnih avtomobilih, njihove zone in ljubice se pa kar "blišče od samih demantov.
Kje so dobili denar? Odkod t j razkošje -'
Značilno je, da ti tak človek običajno nikdar ne izda svoje skrivnosti.
Le eden mi je na tihem z;i-11 pal 111 napol razodel.
Povedal mi je namreč, da so da na svetu prijetno živeti od pomanjkanja dokazov. Ko mi je to povedal, mi je bilo iiainuh vse jasno.
c^p
Človek ni nikdar pametnejši kot toliko, da lahko porabi razum v -voje sebične namene.
— Oh, — je vzdihoval rojak,
— pa je res težko na tem svetu. Dokler sem bil še samec, so in i iptičice pele, odkar sem se oženil, jo pa vso drugačna pesem. Neprestano govori od jutra do večera. Jaz jo moram poslušati, in vsako njeno 'besedi« požreti.
— To ni nič, — ga je potolažil prijatelj. — Besedo se že da požreti. Dosti huje je, če moraš požreti tisto, kar skuha.
1'čeiijak Stendhal pripoveduje v >voji razpravi o ljubezni o nekem ljubimcu, ki je pre seiietil svojo prijateljico v zelo kočljivem 'položaju. Napravil ji je strašen hup, toda ženska je vse tajila, čeprav je bil-', stvar jasna.
Ko ni nehal besneti, ga j«' začudeno prekinila:
— Kaj.' Ti verjameš temu, kar vidiš, bolj nego temu, kar ti jaz povem!
Rojaka so vprašali, ee ima otroke.
Odvrnil je, da tri hčere. Najmlajša je stara sedemnajst, najstarejša pa dvaindvajset let.
— Ali žive pri vas.* — s> hoteli vedeti.
— Ah, kaj še, — je odvrnil,
— saj še niso poročene. Sam Bog ve, kod so klatijo. Dandanes je tako, da pride hči šele takrat k starišem živet, ko je že poročena.
— Zapomni si, sinko, — je našteval oče svojemu šinu, — sedaj je tako, da kupuje siromak za gotov denar; ljudje srednjega stanu kupujejo na obroke, boljši ljudje pa enostavno dolžni ostanejo.
r^p
Smej se in raduj, predno si srečen!
Ce si sklenil, da se boš šele tedaj smejal, ko bo srečen, ti smeli ne tx> nikdar razjasnil obraza.
Drugo leto po poroki jo je nekega lepega večera prisrčno objel in vprašal:
— No, kako si se odfcčiln, draga moja! Ali bova 516 tudi letos na deželo! Oh, 'kako prijetno je bilo lani! Ce mi verjameš ali ne, kar zahrepenel sem |k> kravah, konjih, prašičili in goseh.
— Oh, dragi moj, — je vzdi-huila,
— saj imaš vendar mene.
Kdor se no sramnje primati, da se je zmotil, priznava, da je sedaj pametnejši, ne#o je bi! prej.
Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v velikonočnem času.
Pa tudi nasi domači o Vclikinoei nestrpno čakajo pisma iz Amerike.
Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatev.
Pošljite velikonočna darila ▼ obliki de. name nakaznice s posredovanjem
Slovenic Publishing
Company Travel Bureau
216 West 18th Street New York, N. Y. |
Denarne —
^mm m w w11 jbiij m illlii^wldhbwwimwi
posujatve 1 „
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU *
V JUGOSLAVIJO V ITALIJO
7m * 2.35............Din. 1'*» Zji $ «.:tT»............Ur lin»
$ .-».tm............Din. *-*W $ ............Lir SJU
S 11£tt............I»in. 30«» $ 'JOSO............Ur r»0u
$1 l.tft............Din. $ .TT.HO............Ur 100«
f2T«0........................I rtu. lOOil $1I2J50............IJr 30»)
$45.00............l>iu. -J000 $107.70............Ur 300"J
T— 81 OENB SEDAJ BITKO MKNJAJO SO NAVEDENE! CEN 19 PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
tm lipliHli v«£JI* nwMfc»rJt»t »iw»J w«dm>N v Aitrjib wU
tir Izplačila v ameriških dolarjih
14 Chilli f t- amte pMte«_9 L«
" - _$l»M
m— - - _____
OL- * ; __gL-
- " ..LZZ-----»1M
Pnjcaalk dobi v Mirrn kraju izptaCUo t dolarjtb. ■UJMA IHIWA ISTBdDJnCO PO CAH1 IJi'l'IEE U
mrnuHNo $L—
SLOVENK PUBLISHING COMPANY MGlas Naroda"
CM WBT M mm NEW fOO. N. 1.
POŠILJATELJE OPOZARJAMO,
_mwy fPBiMBNfl CO. (BnNl imt)
Važno za potovanje
Kiw mmmmmj*m H*ntl v (tori kraj aH MM k«p m4 rnm J« utirtm, *m Je p—im v tmk stvareh. VaM mš» Mgt-Mm akmtmM VaM ■■! inn i *H M^ilih ta tmšt w
pilrihii pwlukU. dm Je priatoja mmmkmm ta Mie n mm-
Ml praktMM tm. mm pntaja n pmvrmtm* «mljMk I M«, vluje ta ^Mi m, kar J« a* prtwjf #ilritai « ■aJhitreiftoB (mms, ta kar Je fbvit, n —Jnajle iMte.
NedHavtjMri nmj m ****** 4* imšntom tmwlke. ker
pnralM ^tritaje. KKBNTrfY PERMIT.
PIMto torej tok«) a Implihi wn«ta In u|«Ufl)MM Vmam. 4* bmU »mmI ta mšškma fUrmU.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
Ubožnice se odprav-—ljajo-——
fi;t IrarJiic.ili, j:;i j(. j m i t lt'l ill* • tu-
ili žrloznisk«' vozovi« <>r.'i«lili ilru^iKV iM'ko B« loi'i
vbiki morajo hiti «I• -li !;txji.
ilmu's jili iiid^ih'c j»ri nor-' iii:ilni «i!c>iu- ohn r-i-i tr. h;i nr.-nlili \ pt ,. .
I'ilu I »olj pl(»>ke. Si'iJ.-iiii«' |j j k<- povzriM'n jo pi i ln /iu;ih n;i«l HH> km ii;iiiiriM- Junli- -t nvsl; in iM Viirm^t iztirj«'iij;i.
ISi'Viihi pa ji- tn-ha z;i vi-liki-; luv.im* ojaT-iti ta«li prilisk v.:i-{ vor. IVi hizii.ii 1511 km mora! Kiribati t;i pritisk uaiiii'^r z tn-| liko, kolikor znaša dvojna t<-ža. voza. /op«T in'varni'-t. da hi' ve Ija vlaka pri takšniii hrzi-nali spn'uh'dal signal«-, s-> 1h> li t< linika na ta ii-rin. da irra ili avt<^natir-ni' zaviialnc na pravi% ki delujejo taksrili primerih tudi s .pmuorjo hre/.-žienih valov. Toda Ixidoee velike hrziin vlakov, ki h< do t<»-laj normalne hrzine, zahtevajo Lmli preureditev sedanjiii lirov. Tiri brdo morali hiti [»rihližnu itsiko ravni in premi, kakor najmodernejše avtomobilske Modoei vlaki pri svojih brzinah ne bodo trpeli nobenih krivulj.
ADVER1 ! S E in "GLAS NARODA"
"G r A 8 N A B O D A" — New York
Monday, March 1938
I Kratka Dnevna Zgodba H
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A,
ALEX BI4RKY:
IZVRSTNA KUHARICA
m.sp(vl Bi«":<-lie, očil trenutek, ko mora poseči vine*.
— Ne ravnate prav, draga Barbara — .je dejal mirno — sobnega instrumenta. NeVoliko plošč bodo postavili tudi vzdolž švedske obale in na (itoku ob odprtem morju, ker jih zanima še prav posebno vprašanje, kafeo vpliva slani morski zrak mi trpežnost kovine in pleska.
Rja napravi svetu vsako leto r»gromno škodo, razen tega stane pleskanje železnih in jeklenih zgradb ogromne vsote. Ramo na Švedskem potrošijo po neki cenitvi za zaščitno pleskanje 20 do 30 milijonov kron na leto. Švedi bi si letno prište-3ill 3 do 5 milijonov kron, če bi jim uspelo plesk že samo taco izboljšati, da bi trpel po-rpreeno 8 namesto 7 let.
Od zidarjeve hčerke dotovarnarice
jMislej njihov gospodar nekdanja sobarica, ki ima le ljudsko šolsko izobrazbo.
Toda podjetna in vstrajna deklica je te težave premagala. Pridobila si j«' kmalu velik ugled. ("V/, nekaj časa si je na univf rzi v Cambridge pridobila celo doktoivki naslov in danes j<« ugledna osebnost angleškega gospodarskega življenja.
Ali ni čudno, da se dandanes ko je vse na svetu tako polno žalostnih in resnih zadev, morajo dotrajati take pravljične zgodbe ?
VELIKA TATVINA DEMANTOV.
V Anvepsi >o te «1 ni odkril? velikansko tatvino demantov. eno največjih, kar jili beleži kriminalna kronika v zadnjem času. Vrednost ukradenih demantov eenijo na dvajset milijonov Urnnkov. Policija j«-uvedla preiskavo, tod;' ne na vaja oškodovane tvrdkfl
BODOČI KITA JSKIAVIATIKI
Kitajski študentje na Aeronauiieal University v Chicago, ki bodo nekoč letalci služili ?voji domoniovini.
Poučni
spisi:
AHN*8 NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 27U strati1 Cena $1.1C
lična knjiga za Nemce ut za oue. U bo uem-Kine zmožni.
AMERIKA IN AMERiKANCI. Sj.isal H«. J-
M. Trunk. (008 strani.) Trdo vezano
Opia posameznih držav; prlselJernoJe Slovencev : njihova društva iu dru^a vruuue ustanove. Itujcato iluftriruno.
Cena $5.00
ANGLEŠKO SLOVENSKO »KRILO. Sestavil dr.
K. J. Kern. Vezan. Cena $2.00
IIIIICSKA VOJSKA. 1)3 strani.
Cena 40c.
IlOlMrtl DRŽAVLJANI naj narof* fctijlileo — "How le become m citizen of t«#e 1'nlled States".
V tej knjigi ro vra pojnsulia In znk«>-
ui za imspij™«- Cena 35c>
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani.
Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kari Eugllft. 236 strani
Denarni problem Je zelo zapMru iu težaven in ga ni mogoče storili vsa komor jasu.-ga. IMaatcIJ. ki Je znau čeSkl nariMluo-g>«tiu krajev naše atare domovine, ki so Sloven^m le malo znani.
Cena 70c.
GOVEDOREJA.
S slikar»*
Spisal K. fjegvart. 14« strani.
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI 1'RIRODE. Ki strani.
Polj udu i spisi o naravoslovju In zvpzdoznan-Kttt
Cena 50c.
kokoAjereja. Sfstavil Valenlio Kazin^er, 64 strani. Cena tidores .... J§ Bron. .... M
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 88 strani
Cčna 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. TOV IN SRBOV. 95 strani
HRVA-
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves.
Cena $1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
Cena 50c.
KllBiCNA RAftJNlCA. Trda »efc. 144 -*r. . Navodila sa Izračuna oje *kroglefca. /e—iaa KB In trssoegs less.
Cena 75c.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša In praVtlčna zbirka narod U za kuhinjo lo dom. '
Cena 50c.
MATERIJA ta ENERGIJA. 8|«sal dr. Lavo Cer-melj. S slikami. 190 stran* Nauk o atomih, molekullh In elektronih. Poljudno pisana razprava o ivoeaun uoderne anaooati.
Cena $1.25
MLEKARSTVO. 8plsal Anton Pere. S slikami. 188 strani.
Knjiga sa mlekarje In ljubitelje aalekarstva sploh.
Cena $1.00
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Ncgnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broč. $1.25, ves. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
Cena$jB.0Q
NAKOD, K. IZIMIKV Kil hI r.mi
i'nijudfii m»l* MjKrreriH-ji^Sk, uarmia m • iu. njegove iu navade.
Cena 40c.
\lSK ^KOblJIVK ŽIVALI v I'ODOBa in BK-SEDI. opisal Fran Erjavw. 1TJ4 Mirani. Urns.
Cena 40c.
OltKTNO KNIKOVOPSTVO j.Vi at ras). Ver. .
Knjiga J»» hnniriijrnn r prri vr.«li 7». «tavl»n<>. r »turtni« in elrojn« klju<':iTiiičarK| v» <*r *«»l«-> r.oil vnrsl vo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMFKIKK «,.!■<« I MA.UII. Trije «1«II: 1 <•_'. 141. l&l Himni. «Vu» iirliko tvr 1'oljudfu in natančen «>pls t<>pUr<- *os.. SI Eden nsjboljklb aplaov francoskega mojstra, vzeta Is nagega kmetakega UvljenR
VOLK SPOKORMK (aplanl Frane Metka; s
sdlwl) ---------------------------ti.*
Trda ves.......IU
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _____Nt
[z Milana poročajo tole živijo nsko zgodbo mladega revnega dekleta:
V Thirinu je pred leti živela mlada deklica, hčerka revnega Gianina Popolo. V hiši svo-i 1 a staršev je revno živela- in največkrat so morali stradati. Sicer pa je bila Gianina bister in dober otrok. Ko je dokončala ljudsko šolo, je morala iti služit, da je pomagala staršem. S 14. letom je morala v Milan za sobarico v nekom hotelu.
K«) so njene to\"arišice zvečer bi It* proste in s<> mislile L ( ua zabavo, se je mJa Jn (iirinina; zaprla doma v svojo sobico.! izvlekla iz kovčka svoje knjige ter se učila. Učila se je tu jili jezikov. Dmsre torarišice so -, vori gladko angleški jezik. Za-j nijnal se je zlcdnika kak«»r «(»-'barico Gianino Popolc, ki j kakor nalašč za to, da postane i voditeljica mojih tovarn."
Gianina je res pospravila! svoje kovčke ter odpotovala v j a^ileški Manchester, da tam-j kaj začne novo življenje, o ka-; kršnem nikdar niti sanjala ni.; Ka.ifpada pa je nova ravnatel ji-1 ca teh industrij imela st>oe tka | velike težave. Ravnateljem nikakor ni me-irlo v glavo, da bo
>»• j»- vinila ^cspa Brieheva do- ; tirov s petniiiiinutno zamudo. I Baibara ji j<* prišla od|>ret iu! na o4»razu si- .j-i je |>ozualo, da jI je slabe volj«'. j<
(tos|NMl Briche j«' že sedel v j1 jedilnici; čital je laovine. Vonjn korenčka in peteršilčka. pri je-Ji ten vonj dušene pečmke se je;j širil po vsem stanovanju in silil! •^(»spotlu Brichu v nos.
Bcunie, zadostuje samo malo ; poduhati te vonjave, pa te pri- s me lakota, da je veselje. ?
— Barbara, zdaj pa že luliko I orine-ete oIm d, — je no držala v reki svoj klobuk.
je v tem hipu nehote zineč-j< kaln na pr>ili. Tako je bila ! mt<<'ii'*čena in prestrašena. t
— Sni t 1» rbara! Kaj se j pa zarodi- i 'o* zaka-nila sem se, to iriznam, toda — svečano vain ; I ljubim, da bom v bodoče toč- j
nojšji. ,
— N"e. ne, irosp;i. čez štiri- ] : na jst dni odidem. >
— Kaj vam pri nas m* u^a-
! ia * Mar nisto zadovoljni z « 'jedjo ali z vinom? Ali ste pa > j morda bolni* Hočete, da vam najamemo pomočnico v kuhi- \ njo T },
(Saj l»i res it - bila odveč, J t;i jMMiiočnu*a. T<*da t:> ni vzrok mo vam že prejšnji j inesrc povišali plačo. j
N'ovo [»ovišanje bi mi prav , rjč m* škodilo. Sicer sem pa , lietela h- takrat oobrati Šila in c k-nita in oditi. Zda j srni pa to j trdno sklenila. 7
— Toda za božjo voljo, po- j vejte nam vendar, dra^a Barbara, kaj vam ne nihajaPri- , pravi ji ni smo ustreči vsaki va- | šl ž«'lji, je-li Gustav? j
— Seveda, seveda, — jt* pri- \ trdil Pricbe resno. e
Gosna je pa nadaljevala:
— Morda hočete nekaj dni dopusta? Ali bi se radi odpeljal na Rivijero? Hočet< zaboj portske«;a? Ali stn»jey»isko ki hi vam natipkala vaša pis-ma? i
Vwa izčrpana in obupana je ( srospa Brieheva sklenila roke j nad jflavo. Tedaj je pa smatral j
Zltieč od sreče je prišla i^o-■ Npn Bricbeva iz lekarne. Teli-Itala se je na hij^ijenični telit-liiici in vsa hlažeua je ugotovila Ida je v zadnjih dveh tednih I shujšala.
Ta razveseljivi usp h v -voljeni prizadevanju jt« bila dosejj-i la samo s strojro dieto in jh»-i steni, zlasti pa z izprehodi, na-i potnimi in strojro odmerjenimi.
Xr torej, ker je uspeh tako I i azveselji v. treba junaško nadaljevati. Zato je ^ospu Biidlieva sklenila vrniti se domov p«--. Malo se požuri in tov«) pride pravočasno. pustiti rd svojih zahtev, da mora pogosto za ti siliti <»no ok<». da n i'.pnibi i/.born«* kuharice, ki io je zdaj taki) ti'žko najti.
S« veda. Barbara je bila preveč debela — kakor njena *ro-spa — pole«; te^a je imela Šr art«»rios-kler« zo. takfi da je mu. r la irospa najeti t»os bneira čistilca parlv«'tov. Barbaro je i mučil tudi sklenili rovuiatizem ! k»i jo je oviral, da ni moirla umi vati oken i a * pomivati kuhinj ske posode. Za to delo jo mo rala spa liaji'iuati p<« biio žeu-ko.
Baš zdaj išč<> ir«»>p:» Brieheva zanesljivo moč za mala gospodinj.-ka dela, kaiti Barbarine cči bi se s takimi otročarijami litiudih* ali cido pokvaril
Ni dolufo le'za, ko si je Barbara iztrovorila dva pofiohl.n«* va («*diiu, da bi lahko hodila v kino. Ker j»* vneta ljubit«-liica filnra in se y.nčn«» popol »laiek«* pre«lstave z^4»daj, j«' bi lo skleiij« no, iH*če ta znamenita kralji-<*a kuhinje sijaji*/ roirljičk«* h kavi, >ev«'«la «"«* j • dobr«* volie. Tn ker oboj«» |mw1»iio rada j<*. pride pceenk z ro^ljički kaj |H)'n »to na mizo.
Vsa -upehana iu pr«'pot«*na
"O LAS NAROD A" — Mew Tort
Monday, March 28, 1938
T H* LARGEST SLOVENE DAILY IN tJ. S. Si
VA2NO ZA NAROČNIKE
i'•>!«•« naslova Je .uvhlbo iui>>. iln skušate nari«Č?il-ut ,»iavuCuMii* |Hlaf-a.ife ua.šciuu zastoj,uiku v \ asrni kraju ali |>a kateremu lzuitd /ftsa>[>ikov. aojlti luifiia so tiskana r. debelimi črkami, ker so upravičeni ohiMkuiJ ludi druge uaselhine, kjer je kaj uaSib rojakov naseljeDlti.
(AI.IKOKNM:
San Km in-1 wo. Jarak uuihli
'(JU »ItAIMi:
I'utlilo, Ivi**r Cull*, A. SartU Walseuburg, M. J. Ilavuk
INDIANA: ln<.*iau«|iollM. Fr. Zupantlt.
'ILLINOIS: CliMHtfo. J. Kt-vf-ii C'hiTu. J. Fabian M/li !«•#«>. «*!« «r.
In lltloola;
Jolb-t, Jennie llambb-b • .a Sulle, J. S|Mti-IIi t'JiiiMX'« in Waukrsan, Myiti. Warsek
UAUYLANIl:
fvituuiller. Kr. Vo«loplvec vlIl HK.AN :
LH-f mit. L. I'lankar
ftllNNESOTA: t
Chinlioim. Frank t««»u*e J. l-rSnr'-T Ely. Jo-. J. iVitlo'i Evi'lrth. I.011N Cniifi-<»Ilb«'rt, Lnil<< V«»H llihMnu', .I0I..1 r.ivi* VIrpina. Frank >lnatl>h
V.. IN'TANA :
U«»unr1«ip. M. M I'ai.tan Waal««■••. 1.. riuDiw
VKHHASRA: Onalia. 1*. Bro«lerl<*k
NEW XOKK: (low*iiKZ(i(JN :
Oregon City, 'Ire« J. Koblar PENNSYLVANIA:
B^i-iuit, John Jtmihu
lirouebton. Anton Ipave«* Coneuinugh, J. Brnavrf
Covmlale In okoll<-a. .Mrs. Svana Rupnik
Kx|u>rt. I.ouli Supsnfll Farrel. J »Try < »Worn F«»r*-«t City, Math Kamln !ir«*n«rm>. Frank Itallocb 1 Miilwsy. Jnlin ?.ii»f
Pittsburgh in «>k<>li<-:i. Philip Prngar Stfflliia, A. Hren Turflo t'r.-pk, Fr. fr-hlfrer Went Newton, J«*iw*r»h Joraa
WISCONSIN:
M ilwnilk**«'. W«-nt Allla. Fr. S* *k
SliflMty^riii, .l«>s« |»li Knkrž
WY«>M!N«»:
H.- k Sj.rlni;^. I.nnli Taarbar Hlatnomlville. Jo** Koll.-b
Vwli /ajiopnlk trria potrdil« a* »*• I« kuttrn Je pr«-j«*l. lapl*
j pr|p4irvam«.
i l l-KWX -«;i.AS VAKOI1V
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
I SLOVENIC PUBL. CO.
I Yl'COSI.AV TIC A V KI. I»K1T. 1216 W. 18th St., New York. N. Y,
KRETANJE
PAKN1KOV
SHIPPING NEWS
0
iuara
1!. maja : Kuropu v Itrciuen
4. maja : Noi uiamlie v Havre New York v lliiinbiir;;
t C. maja :
Vuleania v Trst
H«, maja:
Kremen v I»reui«-u
II, maja :
I ijiieen Mary v L'li<-rhour;; llaii>a v Hamburg
J I::. maja :
Ctiamplain v Havre
I I. maja : 1 K«-\ i «;«*m»a IN. ma j a :
Wrm;j ttilie v Havre Kil ropa v lSreni«*n -1. loaja :
Satiirnia v Trst _T». maja : -
• »ijfcn Marv v riii'rlHXjrg
-7. maja :
I-aaf.\ ♦•! 11* v Havre I'.ri-ini'ii \ l«reim*li
• ma ja :
I I'oiite «li Savoia v -lii-iimi
[ 1. junija :
New Voi k v Hamburg Aipiilania v i'lterlH»ur£ Norma ml i«- v Havre [ :;. junija :
Kuropa v lirvuien j 4. junija : ' K« >111:1 v lii'uua
IT. junija : 11«- «1«* Frau«-e v llav rr I b. junija :
I i.nnrii Mary v Cherbourg i llansa v Hamburg 11. juniju : Hex v CJriioa u» v I5rem» » t'liaiuplaiu v Uuvri-
15. junija :
Norma ml ie v llav re
.\i|iiitaiiiu v C'licrliourg
I*r«-UH*n v iSrt'inen iS. junija :
N«>ruiaudie v Havre .. Un'iueu v liri'iui-u
15. juniju : Cvule ill Savuiu v (.ienua
A«|ui1aula v Cli«*rln>ur^ 21. JmiiJu:- *
Ijiftiyeffi* 'Haiiv Kurr»pa v llmimn
juniju : ill||||il|llinil||,| iillllllllii,.,!!!!!
VNUK GROFA TOLSTOJA ,
V Pragi so imeli sodno razpravo. ki je bila zanimiva zavoljo toži te? j<* ver osebe. Vratar nekega majhnega, toda s polno paro obratujočega hotela je tožil lastnika tega hotela. Ko se je razprti va začela, j** sedel krepak, sivolas možakar »a sedež, ki je bil določen za to- : žitelja. Sodnik j«* predlagjil mirno poravnavo.
Xato je mož dejal: '^'ist^ki sodni dvor! ditz s« 111 sicer se-j gospod jsef nikoli." Hotelskemu lastniku se je pri teh besedah i m- ' nično priklonil. Xato je z listinami v roki dokazal, da je bil pred revolucijo veleposestnik v Rusiji. Xj gova poroka z m*ko grofico Tolsto, vnuk i njo slavnega pisatelja, je zbudil« v Rusiji svoječasno veliko pozornost. Mož je sedaj češkoslovaški državljan, j Uspelo mu je. da je pobegnil i a revolueijskega pekla. Ker ga je usoda ločila od njegove ž ne. so zakon proirlasili za neveljavnega. Xa fVskoslova-kcin se je preživljal, k^kor je pač mogel in znal. Njegova zailnja služba ni bila po njcgr.vem okusu. V mali hotel je prihajalo! zelo dosti gostov in njegovi ne-1 zadovoljni pogledi so zbujali j odpor nuni jiarčki. Šefu so bile: željo lijesrc-vih gostov seveda! ukaz in tako je vratarja od-i imstil brez oilpov^lneara roka.j Vratar, nekdanja mož Tolstega-I vnukinje, pa ga j«' tožil za za j kouito i»d>kodniiio. Sodnik jej bil d ovci i diplomata. «Ia je znal sik>v uivditi na miren nsčin.' ^fož je dobil že drugo službo v nekem znanem proviiirinlncni hotelu. Poslovil si* je 7. hc-fda-iiii i ♦'To ni hil«> nič -/.ame. t«^ga. kar znam. ne morem več spreminjati.
DREVO JS KLICALO NA POMOČI.
Xa Irskem ,-e je prej kratkim nekemu kmetu fole zgodilo:
Kmet William liaukett je na svojem zemljišču imel starr d revo. ki se mu je ena veja po--nšihi. Kmet je hotel tisto vejo odžrgati. Zato je splezal na drevo v \*rh drevesa. Ko pa je hotel začeti žagati, je izgubil ravnotežje hi padel. Xi pa pa-del na tla, marveč je-zdrknil v žlambor. ki se j«- bil naredi1 sredi že precej trhlega drevesa Ta padec ni bil možu.nič kaj po godu. zato si je na vse krip-Ije prizadeval, da bi -e izmotal iz drevesa, ( 'i in bolj pa je plezal, da hi priph zal na holt dan. »ttem globlje se je pogrezal v 1 votlo drevo. Nazadnje je zdrk nil prsv na pa jo hotela, da j • prav takrat i k tistemu drevesu prišlo nekaj
> vaških otrok, ki so se hoteli i tam igrati. Ko so otroci zaslišali tiste klice na.pomoč, jih je postalo groza, ker so mislili, da
i drevo kliče 11a pomoč. Zalo I so jo brž ucvrli domov 111 se niso več upali prikazati pri dre-1
> ve.su. Mož je ostal sam v drevesni votlini in noe je napočila.j To je bila najhujša noč, koli-i k or j ill je doslej doživel. Ponoči je začelo deževati 111 voda je cnirjala v votlino. Banket t
f Je bil kmalu <2o kože premočen. Ko ve jA zdainlo. je mož lažje pričakoval rešitve, ki pa je ni
»
NAZNANILU
t
j Rojakom po Pennsylvani.p z (posebno v Alleghany, Cam & bria in Somerset okraju) nn znanjamo, da jih bo obisk«! d oa« novi potovalni zastopnik
a FRANK Ali LES
: Rojake prosimo- naj mu po ! okušajo ustreči pri nabiranju j naročnine. ^ . ;r ;
Uprava Ulaa Naroda*
"Naši Kraji"
VSAK bi rati šel s svojo družino na obisk v staro doinoviuo iu jim razkazal lepot'1 svoje rojstne dežele. Seveda, ta srečna priložnost ni vsakemu dan«, pač tukaj je prilika, da prinesete to lepote, ki je vaša dedščina, v vaš tlom. Sleherni* ki je imel to knjigo v roki, je bil gin jen. Z radostjo in ponosom jo boste pokazali vašim ro^edam.
Slike so v bakrotisku. tiskane na do ber papir in samo na eni strani, v velikosti 0 s 7»L- iučev.
Ta kra=nM knjiga vsebujoča S7 slik vas stane samo
Jfc^- 4 T
$1
-r- >
fa*'-«. — .. . .
- - i * „ x . .
r f A . v^
* ' t** s
C K
XAUOCITE PRI:
Narcize pod Golico
KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 Wbt 1 BtK ST., NEW YORK
SKRJAIMGEK
ROMAN IZ ŽIVLJENJA B IX "BIAS NARODA" PRIREDIL: I.H.
O I '53 L ' 1 O
Ani tu pa mu mirno obrne hrb«'t.
Ilcmia začudeno gleda v njen prebledeJi obra^ In lalika 1 ^lutnja s«, dvigne v njenem -rcu. da Anita proti svojenm št>- \ t« rju ni bila brezbrižna. 1
Tedaj pa lmra zop:»t |>ovzame bes*%do:: ]
"Kurt ima p-«j»olm»iiia prav, Anita: takih ljudi >e je treba ( \aiM\ati. Tvoj ioter ,}e v resnici nad vse zanimiv. Samo
trdno «li
Anita za tr« nutek stisiit* zob«-, nato pa pravi mirno: 1
"Zakaj bi se morala pni v posebno proti njemu tako trdno držati f*' v« "X<\ zgodilo se ji* že. «la so si šoferji pridobili .-voji- iro-j< -p« diu.je. Taki ljucLH- radi zagrabijo celo roko." jI "Prav nič ti ni treba skrbeti za to. Inga; tako lahko ineji 111 mogoče dohiti. Lahko pa ti povem, da tudi pet minut ] ne bi premišljevala, da bi s svojo roko o-reči 1 a kakega Šoferja. 1 ki j«- {K>]M>ln in vzoren mož. Xe gre za to, kaj je, temveč 1 kakšen je — in če ga imam rada." j Inga hrepeneče ]»ogleda Gunuarja. i "JCaj mislite o tem Anitinem mišljenju « 4iDa je Anita vredna vsega oboževanja/* odgovori .11 pri h tem prisrčno pogleda A11 i to. 1 Inga ne sluti, da se je s -vojimi besedami izdala. Gun- i nar naenkrat čuti, da se je Anita hotela potegniti za Franka < Soltaua. Xerazsodni zakrneli se-«tr«* in nespametni bratov iz-i pad rui Soltaua je s svojim ponosnim priznanjem razveljavila. \ In Gtunnar sklene, da ji bo v vsakem slučaju stal ob njeni j -trarii. Pre l v-em pa mu je bilo jasno, da mora Franku -Soltau |K>magati k boljšemu stališču, še pn dno se mu mogoče 3 Anita v svojem srcu prizna. Že nekajkrat je opazil, da proti njemu ni bila tako mirna kot navadno, zato je slutil za njo < resne zapleti jaje, ako ji ne priskoči na jkuiioč. pred no ho piv- ; «>ozno. .
Tud! Hernia mnogo razmi-ljuje o Aniti in njenem šot'« rju. -t Tu.li njej so zdi jwpolnnma oboževanje vredna, ker je zatrdila, > «la je pripravljena dat' ~vojo roko tudi šofor/u, ak«> hI. bil cel t mož in pred v^iii — ako bi ga ljubila. i
Uilj in bolj jo zapušča domin vanje, dsv: obstoj i 111« d Lun J- | >tr«.inoiu in Anito nekrj dmgega kot p«»>t4'no prijateljstvo. ^ Zopet posveti otrokoma in se zadrži, kot tega rizgovorti ne i hi -iišala. I11 goqpa baronico Seebaohova pravi ]i!a«ino: , "Anito se m vedno smatrala za nekaj posebnega in prav \ nič «*ud:io mi ne ho zdelo, ako se bo kdaj ncunno por<5čila.** j Tc be-ed«* mačehe T11 njena vzvišenost nad človeškimi sla- s ho."t mi >e Aniti 7.*Y< tako neumna, da si»- ji /,o|>«'t vrne šega- i vost ju -mejo oil govori: Ij
"\ «-<']! lie', mama, -luga prinese mokk«>. sto]»i (iniinar pol« ^ Anite in pravi tiho:
"Z vami hi rad nekaj govoril. Ali hi me hoteli pozneje nekoliko spremiti, kadar bom šel v pisarno?'*
Anita mu prikima. » '
"Rada; pričakovala vas bom pri vrtnih vratih.*" '
Tedaj pa zopet pride m:mo Frank Soltau. Iz svoje sobe jo ne>el neko orodje ki ga je rabil, ko je hotel v -trajnici Ui kaj popra\iti pri motorju. Z veliko Vnemo se je oprijel svojega * noveira d« la. S«*daj pa ga ni videl nikdo th*ugj kot Aniia iu (tuuuar. In (iunnar zapazi, da Anita po-ebno zamišljeno ' gleda z«. Soltau*-in. 1
Kad hi š, izpn'g(»v:-ril nekaj. Ik-so,! s Uenuo, toda z otro- 1 koma j«1 že odš'a. Tako se poslovi iu gre v .-voje stanova- : nje. Anlta pa naglo hiti proti vrtnini vratom, da ga tam 1 jvocaka. "
iii*-pa baronica še n««ka,j »"-asa s svojima otrokoirfa obsedi na terasi, nate pa odio ko-s;lu tudi morala vedno za nekaj časa leči. Tako je imel npa-11 je. da bo mogel dobiti Henno samo. Tmla zopet je bil razo-čaraii. Sicer vidi, ko pride Herma iz spalnice otrok, toda še predno je pri njej, že izgine za voglom hodnika, kjer je bila njena soba. Previdno i>ogleda okoli. Nikogar ni videti. Mati in sestra ste šli v svoje sobe, otroci so vam o preskrbljeni; Anito pa je videl iti v park;
Tako drsno potrka na vrata šolske -obe. ki je bila kot je vedel, obenem Heiminima soba. Herma pa sluti, kdo stoji zunaj, kajti Kurta je videla prihajati. Zaradi previdnosti je zaklenila vrata. Na prvo trkanje se uiti ne oglasi. Ko pa zojjet potrka, stopi k vratom in vpraša: : "Kdo je?"
"Jaz sem, Kurt. Prosim, odprite, ker vam imam nekaj važnega povedati," odgovori pol tiho. da kdo ne bi mogel slišati.
44Žal mi je, tukaj ne sprejemam obiskov. Kar mi imate povedati, mi morat? povedati v navzočnosti svoje matere." Kurt se jezno Zasmeje.
"Nikar ne bodite tako kmečki! Pro-iin, odprite!'* "Ne!"
Njen glas je trd in irlascti in zelo odločen. 44 Potem pa saj prid iti* doli v park v mali paviljon. V resnici vam imam povedati nekaj prav važnega."
44To bom poslušala samo ob navzočnosti vaše matere." "Toda sladka gospica, ne govorite trkih neumnosti." ... "To si prepovedujem: za vas sem gospica Hell in nič drugega. Sedaj |ki vam ne bom odgovorila z nobeno besedo."
Kurt izprevidi. da je to lepo. živo dekle mnogo odločnejše, kot pa si jo mislil in da si je tudi ni mogoče pridobiti, kot hi obrnil roko. Pa mogočo ravno zaradi k ga je tem bolj hrepenel po njej. da bi si jo pridobil. Na videz je moral ž njo občevati kot z damo, ker se ni zlahka mini a in je mogoče mislila: malo se braniti podžge strasti.
To je tudi dosegla 111 Kurt bi že kaj plačal za to, kajti tako poceni, kot si je domišljcval, je ni bilo mogoče dobiti. Toda za izdatke mu ne bo prav nič. Na Lindeeku je živel zelo poceni. In v Berlin se tudi ne bo več vrnil, dokler pri Hermi ni dosegel, kar »i je želel. In ko hoče iti po Btopnicali zopet navzdol, vidi Franceta prihajati n'asproti. 1
Razne vesti.
bilo. K drevesu ui bilo žive duše. Kmet je bil o«l lakote in žeje že ves onemogel, od kričanja pa ves liri pa v. Skora j žt na pol nezavesten je čepel v svoji ječi.
Tako je minil tisti dan, na- ' stopila je nova noč, ki je nazadnje tudi ukinila. Naslednje * jutro pa se je Bankettu zazdelo, da blizu drevesa sliši korake. BrŽ je zbral vse svoje moči 1 in se začel na vse grlo dreti. Klicanje pa je sedaj imelo . uspeh. Mimo drevesa je prišel kmetov prijatelj W«bb. ki se je pri drevesu Iiotel odpočeti. Ko je stari Web zaslišal, kako drevo kriči na pomoč, se je sprva tudi zgrozil in hotel pobegniti. Nazadnje pa se je opogumil ter 1 je zlezel na drevo in pogledal v votlino. Veliko je bilo njego- 1 vo veselje, ko je v votlini zagledal svojega prijatelja, katerega so vaščani že zaman iskali. Brž je stekel v vas po vrvi in lestve, - katerimi so potem že docela onemoglega Banket ta izvlekli iz drevesa.
SREDNJA POT. NAJBOLJŠA POT.
Vprašanje, kako topi«* naj bodo jedi, ki jih zavživamo. je videti postranskega (»omeua. toda o«lgov«>r j«* velike važno sti za staro in mlado. Ta o«l-irovor glasi: X«> i»retopb* in ne prehlad» ne. Srednja pot je najboljša p* t. Po-ebno naj-nilajšim dajajmo mleko in pr-v » hrano s 11110 v toploti naravne teh sno toplote, torej 'U! stopinj Celzija, mlačno.
Dojenček sicer sam odklanja kar 11111 je prevroče in kar na- J pada njegove nežne sluznice. Vse živali i.11 tu«li demače živali za vračajo m ist: način ]irovroč«i hrano. Samo čl«.»vek . misli, da laliko pivzira zahteve svojih notranjih organov in da 1 11111 koristi, če pospravlja v mrazu čim bolj vroče, v vročini pa čim bolj mrzle jedi. Kn-| zen ne izostane: težave v želod- i en :u na jetrih so ]jotem po-j '.ros t i nč;n< k.
Ohla«lit«"V vročili jedi se «la doseči, kakor znano, nailiitrejcj s pihanjem. Toda t i bi lwmie-, nilo preganjati hudiča z belze-bnbotn. kajti to pihanje ie ne-tečno in prenaša la-tne bolc/en. ^ke kali v skl; do drugega. Dali je mlečna mešanica za lo-j ienčka |>revroea, se mati lahko'
hitro prepri«*a 111 ta način. «la kane nekoliko kapljic te m« š;i-liice iz steklenic na .-v« je zapestje. Otrokov** jed poskusi tudi lahko z žlico: pa ni- z otrokovo žlico. Sel«* potem, ko doseže jed pravo toplotno stopnjo, lahko prične otrok jesti. I>a ><• jed preveč ie ohladi, jiostavinm skodelico z ji'djo za naše najmanjše v posodo z vročo v< d«>.; za večje otroke, ki. jedo snii. pa uporabljamo ogrevalni krožnik. ki ga lahko kupimo p*>-VS«H1.
' FAŠISTIČNA OTROŠKA ZA-I BAVIŠČA NA GORIŠKEM.
j X.; (i* viški m ^o uri čeli v za«l. 111 j m času ustanavljati novo vrsto otr» škili zabavišč, v ka-ti'rih se zbirajo šolski otroci, -c zabavajo'i p baviio «. stvarmi, ki niso v zvezi s šr.Io. Zabavišča j organizira in vodi vo lstv«> fašistične organizacije "Liktor-
j ske niholine." l)o-|«-j j«* bilo \ }g«»riški pivkrajin! u-lan«ivlj« nih i ži' .")!> zabavišč in zahaja vanje! okrog l^inn otrok.
Prav te dni je pokrajinsko i zvezno poveljstvo "Liktorske; mladini'"* izdal » nova n ivodila lilt-k* votlstva in ra«lzoi*-itva nad otroškimi y.ahavisei. Z:;l>a-išča imajo zv**zn*'ga in \ «•«*■ o-k rožni h in-pektorjtv t«*r -o razdeljena enako kakor pi fitičiie organizacije fašistične, -trauke.
\'zgoja »»trok se tu ra v zabaviščih, razširiti na v-troci bodo v zabaviščih urejeli ' ma!ie . čokehnlo. sa Ije itd.