GRADNJA V BS-5/2 ŠE ODPRTA
Posebna komisija pripravlja nove predloge
Ali in kako se bo nadaljevala gradnja stanovan) in poslovnih objektov v zazidatnem obmofiju BS 5/2 - Koroški partizani. Se vedno ni dokončno odločeno. Delegati zbora združenega dela jn zbora krajevnih skupnosti, ki so to problematiko obravnavali na novembrski seji občinske skupšČine, niso podprli gradnje po vananti B3 + E, ki jo je pred-lagal izvrSni svet za tzdelavo za-zidalnega nafirta zaradi najbolj racionalne izkonSčenosti zem-Ijišča. Oelegati so sklenili, da za-enkrat sprejemajo informacfjo o probtematiki nadatjevanja grad-nje na tem območju. Priporofiili so izvršnemu svetu, naj s stro-
kovno službo proučl vse argu-mente za in proti nadaljevanju gradnje. Na zboru krajevnih skupnostl pa so sprejeli tudi predlog Bofana šett, deiegata krajevne skupnosti Anton Tornaž Linhart in predsednika odbora za uveljavljanje samoupravljanja v krajevnih skupnostih, naj se ustanovi dvopartitna komisija iz predstavnikov izvršnega sveta ter krajanov. ki bo tako po Števiiu filanov kot po strukturi in stro-kovnosti enakovredna Komtsija naj pripravi skupno ali separat-no. vendar strokovno porofiito o problematiki. da bodo delegati lahko odločali. Berite na strani 4.
GRADNJA V BS 5/2 ŠE ODPRTA
Posebna komisija pripravlja nove predloge
Problematika gradnje v zazidal-nem območju BS 5/2 - Koroški partizani se nanaša. kot je deja! uvodoma na zborih Borts Pre&ero. predsednik obCinskeea komiteja ib urbanlzem. gradben« zadeve, komunalno in stanovanjsko go-spodarstvo. na 2. in 3- fazo gradnje v tem območju - na cono B, ki je severno od obstojefiega gradbišča med Glavarjevo ulico in MaSera Spasiča. te na cono C, ki leži juzno od gradbiSča med Trlglavsko tn Posavsko ulico. V obeh conah je mogoče zgraditi 269 novih stano-vanj ter skoraj 16 iisoC kvadratnih mestrov poslovnih in drugih povr-Sin. Da bl ta stanovanja in poslov-ne povriine zgradili, bt bilo treba poruStti 16 stanovanjskih objeklov starih med 30 In 50 let.
DandanaSnja ^stanovanjska in ostala gradnja je*v Ljubljani in za Bežigradom sootena s problemom velikega pomanjkanja razpoložlji-vfb stavbnjti zemljiSfi. Zalo bodo v prihodnosii pomembno vtogo igra-le zgostitve tn pozidava prcstih po-vrSin v ze pozidanih kompfeksih fonda in nadomestitev z novimi večjimi povrSinaml Tltova cesta je kot ena izmed gfaunih Ijubljanskih prometnic že v vetjavnih planskih dokumetnih in v osnutkih dolgo-ročnega plana Ljubljana 2000 ter srednjerofinega plana 1986-90 Be-žigrada opredeljena kot prlmarna mestna cesta. kar pogojuje tudi vižja gostoto poseiitve, več prome-ta in več delovnlh mest ob lem ko-ridorju. Problematiko nadaljnje iz-gradnje v območju B5 5/2 je zato treba gledati tudi v luCi dolofiil teh planskih dokumeniov. ki. kot je poudaril Boris Prešern. ne predvi-devajo nobonih rezervnih lokacij ali dodatnih stavbnih zemljiŠC.
Za območje BS 5/2 je po bese-dah Borisa PreSerna analiza poka-zata, da bt znaiali slroiki urejanja manj kot 8 odstofkov cene kva-dratnega metra tu zgrajene stano-vanjske povrSine. saj je območje izredno dobro komunalno oprem-Ijeno. ObiCajno znaSa la stroSek med 12 In 17 odstotki pa tudi do 30 odslotkov cene kvadralnega metra nove stanovanjske povrfiine Tudi če urejanju prištejejo stroSke ruSenja 16 objektov, ki imajo 39 stanovanjskitv eno^, je končnt zne-sek bistveno nižji od siroSkov ure-janja na novi lokaciji, saj bi pred-stavljal komaj njihovo tretjino (od-visno od varlante).
Vananta B3 + E. ki Jo je glede na izračun najmanjših skupnih stroftkov urejanja stavbenega zem-Ijišča za izgradnjo 269 stanovanj podprl izvršni svet, je, kol ja po-udaril Boris Prešern, usklajena z urbanisttčniml opredelitvami sred-njerofinega in dolgoročnega pla-na, v ekološkem smislu pa spoStu-je sprejete standarde za bivalno okolje. Ti bodo upošlevani tudi pri soglasjih k zazidalnemu načrtu in tehnični dokumentaciji.
ruSencem realna odškoonina in lokacije za bežigradom
Oa bi pnpadajo&a odfikodnina ruSencem v danaSnjl druzbeno ekonosmki siiuacijl z visoko stop-njo inflacije omogočila izgradnjo enakega rtovega objekta, bi se. kot je dejal Boris PreSern poslužila principa iržne gradnje nadomesi-nih objekiov, kjer sredstva zalaga izvaialec. pred prodajo in wselitwljo pa se v istem obračunskem tnme-sečju vrednotita tako novl kot s(ari objetct. Tako bi omogočili lastni-kom rufienih objektov ohranjanje realne vrednosti odSkodnine. Ob predpostavkah priblizno enake ko-munalne opremlJGnosti, manjše v&-likosti bodočih parcel ter boljše funkcionalnosti novih objeklov in s tem zman|Sanega obsega pomož-nih površin je mogoče odSkodnino nadomestrti, po prej navedenem postopku. približno 95 odstotkov neto koristnih stanovanjskih povr-šin, kot je dejal Boris Ptešem. De-legalsko gradivo pa o tej proble-matiki med drugim tudt obvežča. da bodo na obmoiju občine Beži-grad moine nadomestne lokacije oziroma gradnje stanovanjskih hi$ v zazidainih območjih BS 112/2 -Gmajna Črnuče, severo od daljno-vodnega koridorja, sirnjena vrstna atritska giatjnia: BS - 106/1.2 -Maia vas, gradnja atrijskih hiS v ni-zih; VS 113/2 - PodborSi Črnufie. gradnja dvojčkov in četvorčkov. Za vsa Ui zazidalna območja so spre-jeii zazidalni načrti. v posiopku je prldobivanje zemljiSfia. pričetek gradnje bi bil možen v letu 1986.
KRAJANI PODPRLl MANJ RUŠENJ IN MANJŠO NOVO POZIDAVO
Krajani krajavne skupnosti Koro-Ski partizani m okotiških pa pred-logov tzvršnega svela niso podprii. Mahja Oreinik, kl je kot delegatka krajevne skupnosti Koroški parti-zani spregovoriia na zboru krajev-ne skupnosti, je povedala da se krajani zavzemajo za varianto B1 -F, ki predvideva najmanj rušenja. Hkrali zahtevajo. tako kol sosednje krajevne skupnosti, takojžnjo ure-dllev pronteta na njihovem območ-ju. Predlagali so. naj so vsem sta-novalcem - ruiencem takoj ponu-dljo nadomestna stanovanja. ki na) bodo v enakovrednern bivalnem okolju z enakimi stanovanjskimi razmerami. Pn dodeljevar>ju slano-vaftj naj se ne upofileva le točkov-no odmerjena čista stanovanjska površina, ampak tudt vsi funkci-onalni in uporabni prostori. ki |ih uporabljajo slanovalci ko! sestavni del stanovanja Rušencem kaj se ponudijo nadomestna stanovanja v okviru krajevne skupnostl KoroŠki partlzani. kot jim je bilo obljublje-
no, ne pa kjerkoli v Ljubliani- Pri dodeljevanju nadomesinih stano-vanj pa bo treba upošlevati tudi zdravslveno sian;e in starost ru-Sencev.
Nk zboru zdražsnega deta In n» zboru krajevnih skupnosti so spfe-gorarih tudi predstavniki krajevne skupnosti KoroSki panizani. ki st-cer nlso bili detogati. V imenu kra-jevne skupnosti konference SZDL je spregovonl Momlr Radossvl)«-vlč. njen predsednik. Skupaj z ostalimi krajani je med drugim opozoril na veliko gostoto prebi-valcsv, ki bi nastala na tem po-dročju s predvideno gradnjo 269 startovanj. Poveial bi se promel, ludi mirujoči. Obstojefie ceste in ulice pa ga ne bi zdrzale. Višina novo zgrajenifi slolpnic bi ovirala osončenje sedanjih hiš. Izgradnja po varianti B3 + E pa tudi bistveno poslabiala ekološke razmere seda-njiti in prihodnjih stanovatcev tega področja.
KJE IN KAKO BODO ŽIVELI NAŠI OTROCI?
Meč deiaegati obeh zborov so prevladovala nasprotujoča si mne-nja, predvsem pa je izzvenel nepri-jelen občutek nesoglasja in nedo-rečenosti ter povsem razumljivega strahu ruSencev, da bi bili opehar-jeni. Da bosta končno volk sit in koza cela. bodo zato ponovno pre-tehtani argumenti (stokovni, brez čustvenega prizvoka) obeh strani rn opravljeni novi razgovofi, kr naj bi končno pripeljat do sogiasja. Najbrt pa bo zrno resnice tudi v razpravati tistih deiegetov, ki so na zboru krajevnih skupnostt opozori-li. da v mestu. kot je Ljubljana ne bomo mogli dolgo vzdrževati -ekoloSkih tokov-. Zazidljive zem-Ije je vse manj. Če bomo posegli z buldožerji na polja, pa nam bo v prihodnosti zmanjkato hrane! Pred detegati je odgovoma odločitev, tako zaradi krajanov rn ružencev, ki jim bo gradnja ostro posegla v okolje jn domove. tako zaradi no-vih pričakovafcev stanovanj. ki jih je in jih bo v Ljubljani iz leta v leto več. Tudi vpraSanje - kje in kako bodo ziveO naSi otroci — zahteva veliko moralno lehtanje in odgo-vomostl
VIDA PETROVČlČ