Poštnina plačana e gefatlnt Leto LXXH,. št. 59 LJubljana, ponedeljek ij. marca lejo Cena Dl-i 1.- Iznaja vsak daD popoldne tzvzemsl nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst & Din 3. večji lnserati petit vrsta Din 4. popust po dogovoru, mseratrd davek posebej. —" »Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva olica štev. 5 Telefon: 31-22, 31 23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podrutnlce: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova nI. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10-351 Nova slovaška vlada: Na Slovaškem zopet ir in red Predsednik češkoslovaške republike je imenoval na predlog zastopstva slovaškega deželnega zbora novo slovaško vlado s Karlom Sidorjem na čelu PRAGA, 13. marca. d. Predsednik republike dr. Hacha je v soboto ponoči imenoval na predlog predsedništva slovaškega deželnega zbora novo slovaško vlado, ki je sestavljena takole: predsednik slovaške deželne vlade Karel Sidor, bivši podpredsednik osred nj<- vlade v Pragi; notranje zadeve Martin Sokol, predsednik slovaškega deželnega zbora; prosveta Jožef Sivak, narodni poslanec; gradnje in promet: Julij Stano, podpredsednik slovaškega deželnega zbora, trgovina, irdustrija in kmetijstvo: Peter Zatko, narodni poslanec; finance Aleksander Hm čar, vladni delegat; pravosodje: Friderik Gejza, narodni poslanec. 2e včeraj dopoldne je predsednik republike zaprisegel na Hradčanih tri nove člane slovaške vlade in sicer notranjega ministra Martina Sokola, ministra za javna dela in promet Julija Stana in ministra za finance Aleksandra Hrnčara. Predsednik nove vlade Karel Sidor ni bil zaprisežen, ker je bil že doslej član osrednje vlade, dočim so ostali trije ministri prispeli danes iz Bratislave v Prago ter jih je opoldne predsednik republike dr. Hacha zaprisegel naknadno. Imenovanje nove vlade je zbudilo na Slovaškem ugoden odmev. Dasi so v soboto zvečer manifestirali Hlinkovi gardisti še skupno z nemško manjšino po bratislavskih ulicah, predvsem pa na zborovanju nemške narodno-sociali-stične stranke, kjer je obljubljal prof. Hauskneft večno zvestobo kancelarju Hitlerju, je imenovanje nove slovaške vlade s Sidorjem na Čelu pomirilo razburjeno češkoslovaško javnost, ki je pivotno mislila, da gre proti njeni po ustavi določeni avtonomiji. Res je. da je še /čeraj dopoldne bivši minister slovaške vlade Turčanski govoril po dunajskem radiu ter se predstavljal kot legitimni zastopnik slovaškega naroda na drug: strani pa je tudi resnica, da so Slovaki spoznali, da so jih za-vtdli na stranska pota ljudje, ki so bili plačani od zunaj V novi slovaški vladi so sami pristaši Hlinkove n-srodne avtonnmistične stranke, ki so zadnje dneve ponovno po radiu in na javnih zborovanjih pruglašali, da hočejo živeti v državni skupnosti s Cehi in pod-karnatskimi Ukrajinci. Vsa, tako zvana slovaška kriza, s katero so računali razni činitelji izven češkoslovaške države, se je končala s tem, da so bili izločeni iz avtonomne slovaške uprave ljudje, ki so bili že od vsega početka pod tujim vplivom. Slovaška javnost je sprejela imenovanje nove vlade s Karlom Sidorjem na čelu ki je doslej zastopal Slovaško v osrednji vladi v Prsgi, z zadovoljstvom, tem bolj. ker je bilo imenovanje izvršeno sporazumno s predsedništvom slovaškega deželnega zbora v popolnem skladu z novo češkoslovaško ustavo, kakor tudi. ker so v novi slovaški vladi mlajši ljudje ki jih ne obremenjujejo stari grehi izpred vojnega časa in stara miselnost, ki je njihovi predniki niso znali prilagoditi sodobnim zahtevam in potrebam skupnega soritja treh slovanskih narodov, Čehov, Slovakov in Dodkarpatskih Ukrajincev. Čeprav so plačani in sumljivi elementi še v soboto zvečer demonstrirali po bratislavskih ulic3h, je včeraj zavladal, kakor hitro se je zvedela vest o imenovanju nove slovaške vlade, v Bratislavi zopet mir s čimer so bili prekrižani vsi tuji računi. Dejstvo je. da je osrednja češkoslovaška vlsda preglasila vso zadevo za notranjo češkoslovaško stvar in da se tudi nemška vlada v Berlinu ni izrekla oficielno proti ustavno upravičenim ukrepom osrednje vlade v Pragi, ki so bili izvršeni v soglasju z legitimnimi predstavniki slovaškega naroda. Ce so patsko-ukrajinsko ozemlje, ni bila z ničemer kršena ter je osrednja vlada izpolnila samo svojo dolžnost, ko je preprečila rovarjenje ljudi, ki so delali pod tujim vplivom in ne v interesu slovaškega naroda. Slovaška je mirna PRAGA, 13. marca. i. Praški radio je davi ob 7. objavil, da vlada po vsej Slovaški red in mir in da ni bilo od snoči nikakih izgredov ali spopadov. Aretacije Hlinkovlh gardistov BERLIN, 13. marca. i. Poročajo, da so aretirali 150 članov Hlinkove garde in jih v soboto popoldne pripeljali v Oh muc, kjer so jih zaprli Snoči so bile v Bratislavi nove demonstracije in manjši spopadi med Hlinkovo gardo in vojaštvom. Izjava min* predsednika Sidorja po radiu BRATISLAVA, 13. marca. AA. Včeraj po^ldne je prdsedmk slovaške vlade Sidor izjavil po radiu: da je prva naloga nove vlade zavarovati mir na Slovaškem. Oblast je sedaj v rokah civilnih organov in slovaške žandarmerije. Češki orožniki bodo *• roku 24 ur zapustili Slovaško. Vsi duhovniki in voditelji Hlinkove garde, ki so bil zaprti ali odvedeni na Moravsko, bodo izpuščeni Vlada bo popravila krivice, ki so se pripetile te dni, nikakor pa ne mere dopustiti, da bi bilo delo t»p»evnib oblasti pod pritiskom ulice. Vesti o spopadih med člani Hlinkove garde in oblastmi v notranjosti Slovaške so izmiš'jeiic. Organi Hlinkove garde so bili organi/-rani zato, da pomagajo oblastem. Oni se morajo pokoravati. Nihče ne sme posl :*nti drugih odredb kakor odredbe ,slovn.a na trgu republike. V tovarnah pri trnovski postaji je eksplodirala ročna granata, ki je povzročila precejšnjo škodo. Razmerje med Poljffco in češkoslovaško Zunanja minister Beck o poljskih zahtevah proti novi češkoslovaški republiki VARŠAVA, 13. marca. AA, Poljski zun. minister Beck je v senatu na razna vpra-Sanja glede češkoslovaškega problema izjavil med drugim: Ko je bila v CSR sestavljena nova vlada, je bil izvoljen tudi novi predsednik če. škoilovaške republike. Tedaj je bila izvršena načelna sprememba razmerja med poljskimi predstavniki in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Chvalkovskim. Na poljski strani je bilo ugotovljeno, da nastopa v odnosih med obema državama, v katerih so bili pretekla leta potresi, novo poglavje. Izrazili smo željo, da pričnemo to novo poglavje brez posebnih negativnih predsodkov in smo verjeli, da moramo pričeti delati na novih temeljih. Potrebno je bilo pristopiti k nagli analizi vprašanj, ki so v preteklosti onemogočala prijateljske odnošaje med Varšavo in Prago. Ta vprašanja se lahko dele v tri skupine. V prvo so spadali vsi problemi iz katerih so izvirale poljske teritorialne zahteve. Ti so bili prva značilna ovira za dobre odnose med Poljsko in Češkoslovaško. Druga ovira za dobre odnose je bilo dejstvo, da je Češkoslovaška kot dolga veriga v srednji Evropi predstavljala področje, preko katerega je bil usmerjen poljski promet, ki je za nas življenskega pomena, češkoslovaška politika ni omogočala Poljski, da se svobodno posluži teh prirodnih poti. Poljska pota proti jugu so bila torej drugi stvarni element poljskega stališča napram češkoslovaški. Tretej dejstvo je bilo, da je vsakdo, ki je hotel voditi kakšno destruktivno dc!"> v škodo Poljske, naiel vedno pomoč in streho v češkoslovaški. Verjel sem da je moja moralna dolžnost povsem odkrito postaviti te tri probleme. Ugotavljam, da je bil prvi resen na način, ki kaže. da je za poljsko bodočnost najboljši, ker so bila področja, ki so ji bila nekdaj odvzeta, ponovno priključena Poljski. Vprašanje prometa je ostalo odprto. Imel sem že priliko izjaviti, da mi je po vre m razumljivo, če je v tem pogledu naletela češkoslovaška vlada na tehnične težkoče. Razvoj tega problema je torej odvisen od bodoče politike praške vlade. Kar se tiče tretjega vprašanja lahko izjavim, da nikdar ne morem nuditi pomoči ali zaščite činiteljem, ki delajo proti poljski državi. To vprašanje je moralo biti jasno postavljeno ze v prvih trenutkih naših odnosov s češkoslovaško vlado v njenem novem položaju. Našo politiko bomo vodili v smislu teh načel. Mi nismo že vnaprej slabo razpoloženi proti legitimnim aspiracijam češkega ali slovaškega naroda, ker ni namen nase politike ta, da gre že a priori po tej poti. Kar se tiče Slovaške, je treba podcrtati, da se je slovaški narod v teku zadnjih 20 pila, je Beck podčrtal, da so zavladali dobri odnosi med Poljsko in Karpatsko Ukrajino. PRAGA, 13. marca. AA. (CTK). M-d Češkoslovaško in Poljsko je bila 10. t. m. podpisana v Pragi konvencija o stalnem prenosu teritorialne pristojnosti na ozemlju, ki je bilo priključeno Poljski Konvencija bo stopila v veljavo mesec dni po izmenjavi ratifikacijskih instrumentov, ki se bo izvršila v Varšavi Konvencija predstavlja nov korak v smeri zboljšanja od- nošajev med Češkoslovaško in Poljsko. Hitler na Dunaju DUNAJ, 13. marca i. Za proslavo obletnice vk«rakanja nemških čet in zasedbe Avstrije po Nemčiji je bil danes v Avstriji narodni praznik, združen z velikimi proslavami in manifestacijami. Na Dunaju je bila velika vojaška parada, h kateri je prispel tudi kancelar Hitler. Razstava francoske umetnosti v Beogradu BEOGRAD, 13. marca. Priprave za veliko razstavo francoske umetnosti, ki bo otvorjena 18. t. m. v muzeju kneza Pavla, se približujejo zaključitvi. Nocoj je prispelo v Beograd 20 slik slovitih francoskih umetnikov iz raznih londonskih zasebnih zbirk. Na razstavi bo zastopanih 30 največjih francoskih umetnikov z već ko 200 najbolj znamenitimi deli. Zl^-^vanje mariborske nacionalne mladine Na il,x2tn sestanku je poročal minister dr, Albert Kramer o političnem položaju Maribor, 13. marca Včaraj j opoldne se je nacionalna mladina z Dravskega polja in Dravske doline zbrala v lepem številu v Faleževi gostilni v Racah k rednemu občnemu zboru sre-ske organizacije OJNS za Maribor desni i breg-. Vsi prostori so bili polni nacionalne mladine, ki je z zanimanjem sledila poročilu predsednika Filipa Primca, tajnika Mirka Primca in blagajnika Ivana Mora v-ca. Iz poročil je bilo razvidno uspešno delo organizacije. Pri volitvah je bil izvoljen z malimi izpremembami ves dosedanji odbor. Po volitvah je spregovoril podpred-»eclnik banovinskega odbora OJNS doktor Gori šok ml., ki je v zanosnih besedah vzpodbujal mladino k vztrajnemu delu. Po končanem občnem zboru je predsednik Prime otvoril član.~ki sestanek, pozdra_ vil ministra v p. in senatorja dr. Alberta Kramerja, ki je bil sprejet z navdušenim aplavzom. Dredsednika sreskesra odbora JNS za Maribor desni breg dr. Pučnika, predsednika sreskega odbora za mesto Maribor dr. Lipolda, dr. Miloša Vavhnika in zastopnika mladinske OJNS za Maribor Zigerja. Nato je dr. Albert Kramer v dve-urnem govoru poročal o razvoju političnega položaja v zadnjem času ter se dotaknil tudi razmer in težav bratske Češkoslovaške. Podčrtal je potrebo složnega dela naprednih Slovencev in naposled omenil Se tesnejšo povezanost JNS z ostalo opozicijo. H koncu je bodril mladino k organizacijskemu in propagandnemu delu, kajti le v orgariizaclji je moč in temelj k uspehom. Njegova izvajanja so bila sprejeta s ve_ likim navdušenjem. Za njim je spregovoril Se dr. Lipold, ki je orisal zgodovino bojev naprednih Slovencev za svobodo ln demokracijo. Na koncu se je predsednik Primec iskreno zahvalil dr. Krajuearju in dr. Lipoldu za njuna izvajanja, zaključujoč z željo, da bi se mladina v še večjem številu zgrnila v OJNS. se nekateri bivši člani slovaške avto- \ jet občutno spremenil. Zato smatramo za nomne vlade zatekli v inozemstvo, kjer so govorili po radiu slovaškemu narodu in ga pozivali k odporu, so to delali brez pooblastila slovaškega naroda, ki so izgubili takoj s trenutkom, ko so se zatekli na tuje ozemlje in ko jih je p:eisprlnik Češkoslovaške republike razrešil njihove dolžnosti. Nova češkoslovaški rjetava. ki določa avtonomne upravo za češko slovaško in podkvi pravično, če igra ta narod v politiki vlogo subjekta ne pa samo objekta. TakSrao stališče nam diktira veliko zmernost v naših teritorialnih zahtevah. Sorodnost Poljakov in Slovakov je v prav v tem pogledu vzrok, da Poljaki lahko razumejo slovaške zahteve. Nato je poljski zunanji minister obrazložil razloge, ki nalagajo, da podpira ma- Ižsrske zahteve glede Uknnine. Poudarja. ;« j Madžarska od teh zahtev odato- 4 t * Ustanovitev ukrajinske univerze v Chustu CIIUST, 13. marca. h. Deželna vlada za Podkarpatsko Rusijo je sklenila, da osnuje v Chustu ukrajinsko visoko šolo s tremi fakultetami in sicer pravno, medicinsko in filozofsko. Estonska vlada PARIZ, 13. marca. br. Estonska vlada je de iure priznala vlado generala Franca. Francija bo »gradila železnico preko Sahare PARIZ, 13. marca. L Vse kaže, da bo Francija res gradila prekosaharsko železnico. Včeraj je bila namreč v ministrstvu za javna dela konferenca, na kateri so bili predloženi načrti za to železnico, ki je zp Francijo ne samo velikega gospodarskega, temveč predvsem strateškega pomena. Sodelovanje in angleSkih radio-postaj LONDON, 13. marca. Ob priliki obiska predsednika francoske republike Lebruna v Londonu, dne 19. marca bo sklenjena tudi entente cordiale za sodelovanje angleških in francoskih radio-postaj. Obe državni družbi za radio bosta vsak dan objavljali po dogovoru program, v katerem bodo sodelovali ugledni umetniki ln dirigenti iz Anglije in Francije._ Sorzna poročila. Carin, 13. marca. Beograd 10.—, Pariz 11.66, London 20.625. New York 439.69, Bruselj 74.—, Milan 23.14, Amsterdam 233.50. Berlin 176.45, Praga 15.075, Varšava 83.—, Bukarešta 3.37. Postani ln ostani član sodnikove druibe! Pozabljena devetdesetletnica Lani je poteklo 90 let od — »pomladi na-roJmv, kakor je zgodovina krstila leto 1848, ko so se podjarmljeni in zatirani av-slrijski narodi osokolili m zahtevati zaxe človcčvnske s\-oboščine. V Pragi se je takrat sestrJ prvi vseslovanski kongres, ki je formuliral nacionalne in politične zahte\e slovanskih narodov, na Dunaju pa je izbruhnila kr\'a\'a revolucija. Na Ogrskem no se pod vodstvom Lujoša Kossutha uprli Madžari, hoteč se os\'oboditi nemJltfwv atrijskega gospostva. Vlada apostolskega veličanstva na Dunafu je bila v silni stiski. Boječ se. da bi ie ne odnesel silni re-v Juctjski val* je sklicala usta\tot\*orni državni zbor, ki bi naj izdetal za avstrijsko drža\"no poloi'ico ustavo, s katero bi se naj arvstrijskim narodom zajamčile nacionalne in politične svoboščine. Drza\ni zbor ie takoj pričel z del /m. Sredi uela §M je prekinila dunajska oktobrska re\*olucija. Vlada je pobegnila v Olomuc, držuvni zbor pa se je preselil v mora\'sko mestece Kro-mčfiž. kjer je sele koncem no\'embra mogel nadaljevati svoje prekinjeno delo. Delat je s polno paro in meseca februarja 184° je bila ustava že gotova, Le\*ji del na tv/ usta\>i so imeli slovanski poslanci, njim na čelu seveda Čehi. Ustavni načrt fe v sijajnem govoru zagovarjal takratni vodja češkega naroda dr. Rieger. Sjegova blesteča izvajanja so mogočno od jeknila ne samo med avstrijskimi Sto\-anl, marveč po vsej Evropi in napolnila vse zatirane narode z nado v boljšo bodočnost. Ustavni načrt je obsegal 9 poglavij, na uvodno mesto pa je bilu posta\'ljena teza: »Vsa oblast v državi izvira iz naroda«. Na reakcionarno vlado je napia\il ta svo-bodoumni ustavni načrt kajpak porazen vtis. Med tem se je tudi položaj v Avstriji in na Ogrskem bistveno spremenit: general W indischgriitz je s pomoč jo hr\*at-skega bana Jelačiča zatrl dunajsko revolu- cijo, madžarsko vstajo pa so zaduiili Rusi in ban Jelačić, Avstrijska vlada je bila zopet na konju, zato ji je takoj prešla voljo, da bi dala narodom kakršnekoli svoboščine. Dne 6. m ustavo za vso državo z vključen jem 0&sk&. To ustavo pe bo izdelala in izdala vlada sama brez sodelo\-anja državnega zbora. Državni zbor je torej svoje delo končal, nima nobene eksistenčne pravice več in bo zato tudi razpuščen. Zaman so maloštevilni pri konferenci navzoči vodilni poslanci protettlra-li proti tej vladni nakanty že drugI dan je izšel ukaz olomuSke vlade o razpustu prvega avstrijskega ustavotve-rnega parlamenta. Ko so se dopoldne 7. marca 1839 zbrati poslanci v zbornici, je vojaštvo obkolilo zbornično poslopje in z bajoneti razgnalo poslance. Zavladal je zopet v vsej svoji surovosti absolutizem in probujajoče sm slovanske narode so k rotili — »Bachovi hu-zarjU. To je bilo danes pred devetdesetimi leti! Pravmak vojvode Vajde LJUBLJANA. 19. M«. Dopoldne je prispela iz Bele Krajina vest, da Je davi umrl na Vrtači pri S#-miču. znani veleposestnik ln starosta t*» mošnjega Sokola Janko Ogulin, star 74 let. Ponoči ga je zadela kap. Janko Ogulin je bil zelo popularen mtii prebivalstvom, ne le kot delaven in po» žrtvovalen društveni delavec, temveč tudi kot inteligenten kmet in kot pravnuk vojvoda Vajde, junaka Bele Krajine. Janko Ogulin se je izselil že v mladih letih v Ameriko, od koder se je vrnil čez dolga leta z bogatimi življenjskimi izkustvi Na Vrtati pri Semiču je kupil prijazen gradič, kjer je vzorno gospodaril. Na svoj* stara leta je bil Se vedno zelo delaven ▼ društvih, njegovo posestvo na Vrtači je pa bilo vzor domačinom, urejeno ameriško. Pokojniku bloi iskreno sožaljel opomin, svojcem Stran 2 »SLOVENSKI NARO D«, ponedeljek, 13. marca 1939. Pomnite žc danes! ^—— — NajlepAl Hm nezone je in bo ostal: Na blenali v Benetkah s prvo nagrado ovenčani film — najglobljih in nnjplemenitejšill čustev : Pomnite: Pride v KINO UNION! 2x1 Slovenski nti za svoj obstoj Z rednega občnega zbora Združenja traiiKantov za dravsko baiLovino Ljubljana, 13. marca Slovenski trafikanti so skoraj vsi organizirani v Združenju trafikantov za dravsko banovino in posebno dobro so organizirani ljubljanski prodajalci monopolskih izdelkov ter so tudi najbolj delavni v svoji organizaciji. Včeraj ponoldne je imelo združenje pri Mikliču redni letni občni zbor. Občnemu zboru so posvetili trafikanti veliko pozornost tudi iz podeželskih krajev, zato so se ga udeležili razen ljubljanskih Članov tudi številni delegati, in sicer z Jesenic, Slovenj gradca, Krania in Novega mesta. Razen tega se je občnega zbora udeležil tudi delegat tovariške organizacije iz Zagreba Svetozar Smidhen, ki je vodil občni zbor. Zborovalce ie pozdravil predsednik zdru ženja Josip Kladnik, ki je predlagal, naj zborovalci pošljejo vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, in pozdravne f:nanćn?mu ministru, novemu upravniku d žavnih monopolov dr. Josipu Markoviču v Beogradu In šefu mono^lske^a nadzorništva dr J. Markoviču v Za?rcb'i. Zborovale! so počastili spomin med letom umrlih 6 tovarišev. Iz poročil funkcionarjev, nred ednikr.ve-ga in tajnikovega (Franc Preša) izvem va opt:mizem. da se bodo socialne razmere za trafikante izb->l;£ale ter da bo uprava državnih mononolov pnslei b^ij upoštevala zahteve trafikantske organizacije, ker je zdaj upravnik monopolov dr. J Marković, ki je že prejšnje čase kazal veliko razumevanje 7a trafikante. Ena glavnih zahtev trafikantov je uvedba socialnega zavciT-vania. ki bi služilo predvsem onemngl'm trafikantom ter svojcem zavarovancev izplačevalo p^smrtnine. Že dolina leta trafikanti zahtevajo povijanje od^t^tka prodajne proviT'je. Tudi to vpraSanje bo najbrž kmalu rešeno. Vprav včeraj so odpotovali v Beograd zasreb?ki delegati, da na nri-stnjnih mestih ponove zahtevo trafikant-ske or^anizaeiie. Za povijanje prodaine prr>vi7iie je več predlogov, n pr. na i bi povišanja bi1! deležni vsi ^rodai~dci mnnnnol skih izde'kov. tudi on:. ki se ne r>re?:v- ljaio sama s to prodajo, v tem primeru bi se naj provizija poviša1 a za l°'n. Po drugem predlosu bi pa nai nrovizijo povišali samo samostojnim trafikantom, ki imajo samo trafike ne pa tudi n. pr. gostilne ali dri'ee trgovine. Povišali bi jo naj na 3°>*. Združenje je v preteklem poslovnem leti: z Uipjhoin zastopalo interese trafikantov. Branilo je revnejše trafikante pred bogatejšimi, posredovalo je na pristojnih mestih v korist članstva v raznih primerih in predvsem je treba omeniti kot poseben uspeh ustanovitev Kreditne zadruge v Ljubljani, ki bo ena najboliših socialnih zarčii revnejšega članstva. Toda zadruga potrebuje večji kredit, da bo lahko služila svojemu namenu. Upajo, da bodo prodrli z zahtevo, naj bi uprava državnih monopolov podprla kredime zadruge traf kantov iz sredstva sklada za pobijanje tihotapstva eksportnih cigaret, ki so bile odpravljene po zahtevah trafikantov. D:hodki monopol ske uprave se po tej odpravi niso zmanjšali in zadnje čase so celo precej narasli, zato pa tudi trafikanti upravič.no pričakujejo, da bo monopolska uprava upoštevala njih ve upravičene zahteve po povišanju prodajne provizije — Na beMeraiski gimnaziji je bilo razglašeno, naj dijaki prinesejo v šolo šolnino v denarju namestu v kolkih, v nasprotju s prednisi zakona o taksah. Združenje je p^srrdo\ aV> na pri- .^tojn h m s+:h, da je bila ta novotarija od-nnvl'ena. Razen sameca organizacijskega delovanj se je združenje lotilo tudi akcij za povečanje poševnih uspehov trafikantov. Našlo je založnike za papirnate vrečice, ki jih je potem ra'/deljevalo brezplačno med trafikante Za'o/.ilo je skupaj okrog 300.000 vreč c. Organizacija je imela od tega dvojno korist, ker je lahko nudila članstvu brezp'ač^o vrečice in ker je bilo to »'činkovrto t>rop-=gn-dno sredstvo za njo. V vsej držav: je okrog 35 000 traf:k. V dravski banovini jih je okrog 3.000. Združenje šteic 450 članov. V Ljubljani je ostalo no lanski reviziji 164 trafik. Samo 20 trafikantov ni organiziranih 34»/« trafik v Liuhliani je v rokah vomih invalidov. Po predpisih bi jih lahko bilo 50° n. Soglasno je bil izvoren naslednji odbor: Josip Ktod^ik. Poro Ltmder, Pr. Pre*a, Jernej Novak. Marijana Novak. Fani Pe-zdir. Franja Merovar, Štefka Košak, Izabela Ahčin, Janez Pohar. Vinko Jerman, Mila Belak in Janez Langov. zdravnika dr. J a m:: "ca, ki se je mudil tam na >vojem posestvu. Toda preden je prišel zo pričakovali tako žalostnega večera. Odpeljali so ga k ne.rcJ- ni materi, ki je popoldne nis<> našili doma in jo je tako zadnjo zadei ta strašni udarec /le usode. —az— Na mednarodnem so zmagali Nemci, za njimi so se pa najbolje odrezali Zagrebčani V Planici je zmage 1 Bsfsđl Drugo mesto in savezno prvenstvo si je priboril Albin Novšak — Ligaške in pozSsavezno prvenstva Ljubljana. 13. marca Zimskosportni savez je imel včeraj svoje prvenstvo v skokih. Nastop li so najboljši jugoslovenski skakači, med njimi vsi državni reprezentanti, razen teh pa še 6 članska ekipa iz Nemčije, na čelu s svetovnim prvakom Bradlom. Bila je torej prired tev večjega obsega, kljub temu pa je zbu *Da med občinstvom le malo zanimanja. 65-metrska skakalnica je menda v očeh naše športne publike premajhna, da bi ji posvetili večjo pažnjo. Komaj 300 glav broječe gledalstvo pa je zadovoljno zapustilo tekmo. Bili so pr ča izredno lepe ptire litve in obenem velikega uspeha, ki so ga d gli naši skakači v borbi z inoz. V mednarodni konkurenci je s: veda zmagal sve-tovnik prvak, našim zastopn kom pa se je posrečilo zasesti skoraj vsa ostala boljša mesta. Zlasti se je izkazal BohiniČan Novšak. ki mu je včeraj po večkratnih brezuspešnih prizadevanjih uspelo, da se je postavil na čelo jugoslovenske skakaške garde. Tik pred tekmo je pr šel v Planico, brez vsakega treninga je šel v boj bil ra je tako s guran in njegov slog tako odličen da se je plasiral takoj za Bradlom. 2e prvi njegov skok ie bil lep. oba naslednja pa sta bila še lepša in so mu vsi trije sodnik sodniki soglasno prisodili drugo mesto. Tudi ostali naš vrhunski razred ni razočaral. Mojstrančan Jakopič je zasluženo zasedel 4. mesto preci Karlom Klnnčnikom. Pri tom nikakor ne moremo za-nolčati, da se je Jakopiču pri tretjem rkoku zcrodila krivica. Skakal je namreč takoj za K'ančnikom in so vsi. ki so stali v bi zini, videli da je bil njegov skok vsaj za poldrugi meter daljši, sodmk za dolžino pa mu je prisodil manj, Klančnlku pa očitno preveč. Tnke stvari bi se nikakor ne smele dogajati. K sreči to ni vplivalo na vrstni red, ako pa bi. bi upravičeno rodilo hudo kri. Prihodku se je poznalo, da mu manjka treninga in zato ni dosegel mesta, ki mu po znanju pripada. Od lanskega saveznega prvaka smo pričakovali več. vendar je Palme skakal preveč na sigurnost. Skoraj brez vidnega odriva se je spustil z mosta m so bili zaradi tega njegovi skoki razmerno kratki. Ostal: naši zastopn'ki so pokaza'i manj sigurnosti in so tudi po dolžini zaostajali. Med gosti je bil Bradi razred zase. Od lani, ko smo ga zadnjič videli je znatno napredoval. V vseh treh serijah je dosegel najdaljše skoke, njegov prvi pa je bil z 59 m sploh najdaljši v konkurenci. Za izredno sigurnega skakača se je pokazal Kohler. enako Gustl Maver, pri obeh pa smo po-•io?t med poletom. Naš stari znanec H611 je imel smolo. Pri drugem skoku je padel in nato odstopil. Od ostalih gostov sta koroška Slovenca Mart.č in Doujak zasedla deveto oziroma enajsto mesto. Vrstni red v mednarodni konkurenci: 1. Bradi (Nemčija) 347.4 (59, 5S.5, 57.5), 2. Novšak (Bohinj) 316.7 (53. 53, 52.5). 3. Kohler (Nem.) 314 (56 55.5. 54), 4. Jakopič (Mojstrana) 30S.5 (53. 53.5. 52.5), 5. Karel Klančnik (Ljubljana) 307.9 (54, 51. 53). V saveznem prvenstvu je zmagal v I. razredu Novšak in postal državni prvak, v IT. razredu Florjančič (Ljubljana), v tretjem pa Razinger (Bratstvo). Med 54 skoki v konkurenci je bilo le 6 padcev. Na mednarodni tekmi v smuku v Sestrie-re, se naši zastopniki zaradi izredno močne mednarodne konkurence niso mogli plasirati na vdnejša mesta. Zmagal je Italijan MarcelUnl tretji pa je bil svetovni prvak v alpski kombinaciji Nemec Jenne-\vein. Včerajšnje tekmovanje v ligi je prneslo le eno presem čenje. V Zagrebu ni dosti manjkalo, da ni Gradjanski podlegel Basku in je le s težavo dosegel neodločni izid 2 : 2. Ljubljana je v Beogradu igrala z BSK. ki je premoč-io zmagal s 5 : 0, Ljubljančani so igrali podrejeno vlogo. Jugoslavija je na domačih tleh porazila sarajevsko Slavijo 3 : 0, Kašk v Zagrebu po trdi borbi Zemun 2 : 0 v Splitu pa Hajduk varaždinsko Slavijo 5:1. V Skoplju sta igrala Jedinstvo m Gradjanski 1 : 1. Včeraj se je začelo tudi podsavezno prvenstvo. Rezultati so bili naslednji: Kranj : Mars 4 : 0, Reka : Jadran 4 : 1, Svoboda : Kovinar 4 : 1. Hermes : Bratstvo 3 : 1. At-letik : Olimp 2:1, Maribor : Mura 6:4 Železničar : Rapid 2 : 0. ČŠK : Slavija 5 :1. a mtrz Grmade Včeraj se je v bližini zloglasnega Turnca ubil dijak tehnične srednje šole Branko Pirš Vikrče. 13. marca Minilo je zdaj že par let. kar je zlog'as-ni Turne zahteval *vojo zadnjo žrtev, takrat kar dve v enem tednu. Morda je kaj zalegla -varilna tabla k- jo je postavila občina kraj poti v kamnolomu, ali pa so j > •tali plezalci sami previdnejši. Od pomladi do jeseni skoraj ne mine nedelja da bi Turne ne dobil obne v*Sc nad njim. Tam je neva novt se mnogo večja ker je -dcala vsa preperela n je pravo OU-do. da od de-Reggia še nikogar ni zagnala ▼ prepad Včerai;nja nedelja pa je pokazala, da so nevarne rudi druge skale v 5marn'»go-aki Grmadi Okoli treh popoldne baS ko se je polegel gost mežni metež, sta krenila g zavarovane plezalne poti onkraj malega Turnca 18-letni dijak srednje teiuučne šo- le Br^mko Pirš in njegov tovariš Ferdo Ver-nig v strmino, ki je v zgornjem koncu poraščena s travo in grmovjem. Tovariš je srečno dosegel vrh, Branko pa je na nekem mestu obtičal ter ni mogel ne napej ne nazaj Opazovalo ga je od spodaj mnogo ljudi, toda nib3e ni m'fjlil. da je v tako nevarnem položaju. Tavar^s zgoraj mu je prigovarjal, naj sledi njegovi smeri, hitel pa mu je tudi na pomoč, ko je Branko začel tožiti, da se mu tresejo roke in nima nikjer prave opore. Bilo pa jt že prepozno. Preden mu je mogel tovariš podati roko, je Branko omahni] v prepad in obležal z razbito glavo kakih 30 m globoko na poti, ki pelje v zgornji del kamnoloma. Takoj se je okrog nesrečnega mladeniča nabrala g~uča ljudi, da bi mu nudili prvo pomoč, ker je kazal še znake življenja, dasi je bi strano po'olčen m ve* v krvi. Nekdo je pohitel v bdižnje Pirnice po Ljubljana, 13. m rca Kak^r srno že poročali, je ljuo.ja: .; Ples—o športni klub tudi letos prir-dil v Ljubljani medr.arov.-i plesni turnir, ki so je vr^il v sobot? zvečer v veliki ćh'Grani Kazine. Poleg ve/;jcg-a števila oficirjev ljubljanske g^rnizije se je befcmovanja udeležilo tudi mnogo drugih zasi na£ega javnega živi jen jia. V vrhru-ripm razsodišču so bili preosednik PSK g inž arh, Hus, predsednik APK iz Zagreba g dr. Dure, predsednik RPG iz Graza g. dr. ScJhelesniker, tastai čian PSK g. ue.ne,' novinar Regally. plesni učitelj g-. Simon-6ić iz Maribora in kot zastopnik kluba plesovodij g. jeločmk. vodja turnira je bil nas mojster g I>oLfe Jenko, točkovna sodniki pa so bili g"S". Kegljevič |z Z : . _■-ba. Mir kovic iz Graza pref Trošt iz Ljubljane in rxx!preusecLTiik ljubljanska a PSK Kante. Za tekmovanje se je prija.vilo veo nem. ikih plesnih parov, samih z;ranlh prvakov s srednjeevropskih plesnih turnirjev, en čei&oslovaški, prav tako znan kot odličen prvak, dva zn.^reb'ka, dva moril ska in precej ljubljanskih parov, ki jih je bilo skoraj preveč. PSK se mera zavedati, da smejo biti k tako pomembnim plesnim turnirjem pripuščeni res samo odlični Pari, Ko so že prej prestah trdo pre. izkusijo prti Šolskem turnirju. E Ije je postaviti ra parket samo tri aH Štiri pare, toda te res debro uvežbane. kakor pa cel tucat, kolikor smo jih videli v soboto in ki po svoja kvarteti na medna-rcdT-cm turnirju niti v znčetnL-ki skupini ne bi smeli nastopati, seveda z izjemo štirih ali petih parov, ki so s? tudi prav lepo jve-Ijavili. Mednarodni p'esni turnirji niso pro dukeija za posameznike, pao pa predstavniki državnih parov, in prav zaradi tega moramo pri izbiri nastopajočih bitj zel~> kritični in previdni. Turnir je sieer uspel res dobro in je bil najboljši od vseh dosedanjih. V začetr.iškem B razredu so dobili P-*ve tri nagrade pari Jammkar-Fuchsova, Ga-le-2:rovnikova in Sark-Fuchsova, vsi člani ljubljanskega PSK. V tej skup:ni so poleg Ljubljančanov tekmovali tudi Mariborčani, ki smo jih v sobnto prvič poz !ra-vili na tako važnem plesnem turnirju Maribor; arom je potrebno izreči priznanje, saj so bili prav dobri, tala. Ljubljančanov v tem sportu, ki je pri nas že dolga leta uveljavljen, zdaj £e niso mogli dr>s?či V A razredu, v katerem so nastopih že iz-vežbrn! plesni pari. ki so se že uveljavili na prejšnjih turnirjih, sa dobili prve tri nagrade pari Seunig z go^po, Muc-M. Se-dejeva in Mc-dirijan-Plveeva. V tej skupini je nastopil tudi en zagrebški par, ki pa po oceni točikovnih sodnikov vi dosegel ljubljanskih. Vsi trije zmagovami parj v I tej skupini so člani ljubljanskega PSK. V li — me v', narodni — skupini je dobil prvo nagrado plesni par S kalka z gospo, ki sta člana pesnega, kluba Vv eiss.G: iin,- iz naziv prvaka sobotnega m«dnaro;.r^Tr? pesnega turnirja. Na d:ur;o mesto sta se uvrstila Mir.^avljević in Kastner;eva, ki sta č'ana plesnega kluba >TVeis_Grun< iz Grar:a. Ta par je kot najboljši dobil tu li svojim res odličnim in uglajenim nastopom priborfa naslov prvaka Jugoslavije za letošnje leto. Kot tretji je sledil ;^pct gTa££q par Ku^rr-Stiglcrjevn, ki sta ?la-na j.Weiss-rrriir.ac iz G raza. na četrto mesto pa se je plasiral ljubljanski par Seu-nig i gospo, ki sta dobila naslov prvaka ljubi i:1 nekega FSK za let:gnje leto in pc. leg- lepih plakrt. ki so jih prejoli vsi na-orajeni pari. tudi SeunigCv nnehOđnJ po- kal. spomin nft pokojnega r^^-ga najod. ličnejSega ples. \ a in tekmovalca Staneta Serniga. 3 ?kcpina je na sobotnem plesnem turnirju nastopila z foxtrotom. tangom anc'^kim vaškem, A skupina z istimi plesj in z izločitvenim slow-foxom, M skupina pa spet z istimi plesi in z teloCitve-n"ma slovv-fotom in du7*ajsk'"m valekom. Nemci so nam pokazali res k'psi^en dunajski val^k, ki je pri nasi publiki izzval tako vibaren apla\-z, kakršnega na plea-nem turnirju Se ni doživel nobc^n p'cs. T<> navdušenje bi mogli primerjati samo z lanskim navdušenjem ljubljanske pu' za lanski odlični č^Skj par. ki je letos v poslednjem trenutku po sili razmer v njegovi domovini žal odpovedal. Naposled naj poudarimo, da Ljubljana — nazaduje. Ne kvantitativno, pač pa kvalitativno, čast ljubljanskega PSK že nekaj let rešujejo stari, res rdlični in dobro izvežbani pleani kari, rarnš aja pa prav za prav ni Vsaj ne naraščaja, ki bi dosegel tiste pare, ki so Ljubljani priborili tako lep slovrs v mednaron^m ples. no stortnem .svetu To dej-tvo je tem bolj čudn^. ko vemo. da Ljubljančani radj ple-šej . Naš PSK bo moml z obsežno propa. ga."do razširiti svoje delovanje, naSa publika pa se mora zavedati pomena In vloge plesa kot spr>i±a v našem družabnem življenju. Ples ni samo naslada aH pretirana raz'granost, pa<^ pa eden na^bolj*;h po bitno lastnost in namen plesa, bo nas bodo Ljubljančani spoznali tudi to neiz-podbitn lastnost in namen plesa, bo naš PSK lahko dedoval še bolj v korist nnšega ugleda in naše družabnosti. Spričo sedanjega pomanjkanja tega čuta pri Ljubljančanih pa je tem b"lj hva^reemo naporno delo mojstra Jenka in našega PSK, ki nam v nmskromnejših razmerah vseeno dajejo možnost sodelovanja in celo sa_ mostojrega prirejanja tako pomembnin mednarodnih prireditev. Žrtev avtomobilske nssrece Celje, 13. marca Pred dnevi se je peljal znani posestnik in gostilničar Anton Majerhold iz Mozirja 9 tovornim avtomobilom iz Mozirja v Nazarje. V avtomobilu sta b la še dva mo-zirska podjetnika in šofer. Na cesti v Na-zarjih je avtomobil zdrknil čez cestni rob in se prevrnil. Majerhold je dobil hude poškodbe po glavi in po prsih, ostali pa so bili le neznatno poškodovani. Prepeljali so ga na njegov dom, kjer je pa v soboto podlegel poškodbam. Danes dopoldne so ga na mozirskem pokopališču ob veliki udeležbi prebivalstva položili k večnemu počitku. Pokojnik je zapustil ženo in 6 otrok. Eil je odločen in značajen mež, priljubljen daleč naokrog. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje! Naše gledališče DRAM A Začetek ob 20. uri 13 marca ponedeljek Hlapci Red B 14 marca torek zaprto 15 marca sreda zaprto OPERA Začetek ob 20. uri 13. marca ponedeljek zaprto 14 marca torek Jesenski manevri Red Sreda 15 marca sreda La/m'k. Gostovanje ansambla »Teatro di Venezia-. iz Benetk. Izven. * V tem tednu bo v drami premijera igre »Kaj je resnica«. Delo razkriva v učinkovitih dramatičnih prizorih borbo človeške radovednosti za cdkritje resnice o zakonu nekesa gospoda Ponze in nie^ove žene. Traeična usoda zakoncev in tašče, ki skušajo prikriti svetu resnico. da:e igri močne in o«=tro prinesene filozofske poudarke o relativnosti resnice. V plavrvh v'nsah: Mariia Vera. Levar. Skrbinšek in drugi. Režira- Ciril Debevec. Gostovanje italijanske dramske skupine »Teatro di Venezia« bo v našem opernem gledališču v sredo 15 t. m. zvečer Odlični ansambel bo izvaial na tem svojem prvem gostovanju pri nas Go^donije-vo komedijo »Lažnik«. To benečan*ko gledališče goji v prvi vrsti Goldoniieva dela. med katerimi je »La'm'k« najbolj znano in ga podajajo gostje v čistem, tradicionalnem slogu. Te dni gostuie ansambel v Beogradu in Zagrebu, kjer vlada za gostovanje veb'ko zardrranie Za go^tovanie v Ljubljani so vstopnice v predprodaji v opernem g^dališču. Tatvine v tv srnici »Semparit« Kranj, 12. marca V petek zvečer se je z bliskovito naglico razširila po mestu vest. da sc- izsledili v tvornici gumijastih izdelkov »Semperit« tatinsko tolpo, ki si je prisvajala tujo lastnino. Zaslugo za razkr.tje tatinske tolpe ima tajni policist, ki je slišal pogovor med dvema brezposelnima, od katerih je eden ponujal drugemu blago, češ, da je potn k tekstilne tovarne in da mu lahko nudi blago po izredno nizkih cenah. Dogovorila sta se tudi, da mu bo blago izročil v petek zvečer pred tovarno sSemperit«. Sestanka pred tovarno se je udeležila tudi policija in sledila obema kupčeval-cema, ki sta krenila no Cojzovi cesti proti Primskov. mu. Pri pokopal šču se jima je pridružil tretji moški z večjim zavitkom v rokah Vsi tr je pa niso še dospeli do Primskovega. ko jih je presenetila policija in jih aretrala. Pri zaslišanju se je izkazalo, da je vodil vso akcijo uslužbenec J. S., .ki je delal v sklaiišču, kjer so sprejemali tudi zavoje svile, ki so jo v tvornici impregnirali. J. S. je nosil večje zavitke v večernih urah do ograje tvornice na ko-kriškem bregu, kjer ga je čakal njegov sodelavec in odnašal blago na varno. Nekaj blaga sta skrila po vzoru morskih roparjev v pečine nad Kokro. Policija je izvršila tudi h'šne preiskave, vendar ni bilo mogoče najti nobenega blaga. Verjetno je, da so bil to žele prvi poskusi, kajti drugače bi že tudi v tovarni opazili, da zmanjkuje blago, tako pa je vse predstojnike uslužbenca J. S. presenetila vest, da je izrabljal zaupanje, ki ga je užival. Nerazumljivo je, da je zašel na stranpota, kajti bil je dobro plačan in torej ni mogel imeti težav z denarjem. Preiskava je ugotovila, da je bilo ukradenega blaga za približno 3.000 din. kojni je bil zelo spoštovan bi narodno zaveden mož. Bolehal je dolg lata* do' : mu smrt ni pregledal* nit življenja. Istega dne je v 61. letu starosti rveminul tovarniški delava« g. Ivan Klemene. Pokojni je bil že pred vojno več let v AmerJd In e *LW. A R l>ttnes: Tonedeljek, 13. marca katoličani! Rozina D A N A S N J E PR T B E i> i X V ■ Kino Matca: Ctvongo v plamenu KI: o I7n!«in: Lnvina IjubcanJ Kino Sloga: Sen o sreči Kino Koitei Tarantela in Ločena lena Kino i!d.*'*u; Tiha noč — sveta no« Kitari**! Cul veter g. Stanka i rt-k u ob 20. v mali filharmon čni dvorani DEŽURNE L E K A R N E Dane«: Dr. Kmet. Tyr-cva cesta 4S. Tni-koczy ded.. Mestni trg 4. Uatar, ftalenbur- gova ulica 7. Novi grebovi na Jssenlcah Jrsemce. 13. marca V zadnjem času po Jesenicah hudo razsaja influenca, ki je zahte\-ala že nekaj smrtnih žrtev. Poleg te bolezni pa tudi jetika. Te dni smo na Jesenicah imeli hkratu kar v petih družinah mrliče, kar je za naš kraj silno redek in morda tudi edinstven primer. V petek je v 23. letu starosti preminula gospa Mirni Pogačni-kova roj. Breznik žena tovarn'škega mehanika g. Mihe Pogačnika. Poročena sta bila komaj poldrugo leto. V cvetu mladosti jo je pobrala jetka. lati dan je po dol-i g-trajni bolrzni v 61. letu preminul upo-1 kojeni tovarniški delavec g. Jože Savli. Po- Razstava psrt^st^v v Celju Celje. 13. marca Včeraj dopoldne je bila v dvorani Mastne hranilnice otvurjena razstava ; i tov in študij Btovenrke slikarice vere Fi- scher Pristouškove. Umetnica je dobro znana tudi v Ljubljani, saj imajo razne rodbine njene portrete v olju. pastelu in drugih tehnikah. Vsi ti portreti se odlikujejo s prav posebno podobnostjo portretii aneev. Kot nadarjen«* učenka akad. slikarja prof. Mat. Stemena je namreč uživala Ugled že v Ljubljani. Ko pa se ie preselila v Celje, je priredila tam pred dvema letoma svojo prvo kolektivno razstavo portretov, žnn-rov. tihož tij in zanimivih Studij, ki je vzbudila zanimanje in priznanje. Sedaj je priredila ga. Fi eher-PristouSko-va 2. razstavo, ki bo trajala do vključno 19. t m. 2e prvi dan so pokazali Celjani velik interes ter je dosegla slikarica že v prvih urah razstava tudi realen uspeh: prodani sta bili takoj odlično Živo pogo;ene »Dalije« in karakteristična glava ciganke. Razstava obsega 22 del večjega ali manjšega obsega, večinoma v olju in manjM del v pastelu. Snovi njenega čopiča so ženski in otroški portreti, ki BO pet kažejo popolno življenjsko podobno^., plastičnost, preduševljenost in inteligenco. Poleg portretov, ki imajo zlasti v očeh polno ž voljenja, so zanmiva t:hož;tja raznih cvetlici j: krizanteme. vrtnice itd., vse pogojene v naravni svržosti. V svojh barvah je slikarica fina brez kričavih efektov. — Veliko pestrost pr:našqjo v ra-^tnvo lepe študije temnopoltih cigank in ciganov iz Skoplja. Razstavljene umetnme pričajo o nadarjenosti in tebn:Čnnm napredku slikarice. Strokovnega pcroč'la o razstavi pričakujemo iz Celja. — želeti je, da Ccliani in okoličani z oblnim posetom vzpodbude k nadalinemu vztrajnemu umetniškemu delovanju umetnico, ki je postala takoif^oč njihova rojakinja. M. G. k., , . ' i Mladinska ak^iemra Ljubljanskega Sokola Jubilejna mladinska akademija Ljubljanskega Sokoia, ki so jo p moviti v soboto zvečer v telovadnici Naro inega doma je spet dosegla nepričakovano lep uspeh. Vse točke so bile izredno dobro izvedene, zato številno občinstvo, ki je docela napolnilo telovadnico, ni štedilo z dolgotrajnim odobravanjem in priznanjem. Akademijo so posetili podstarosta Saveza SKJ br. Gangl, v lepem številu pa so bili navzoči tudi zastopniki gorenjske sokolske župe tainik br Cvar. starosta kranjskega Sokola br. Zavrsnik, škofjeloškega br. Rudolf Horvat, načelnik jeseniškega Sokola br. Janez Pristov in seveda v velikem Številu predstavniki ljubljanskih sokolskih društev. Nastopi oboje dece so navdušili občinstvo, prav tako pa so se izkazali nara-ščajniki z izvrstnimi prostimi vajami, na-raščajnice na gredi in naraščajn.ki na bradlji in s hkratnimi preskoki preko konj. Občinstvo je uživalo nad prekrasno izvedbo in se po končani akademiji, ki je trajala dobro uro nadvse zadovoljno razšlo. Kot druga prireditev jubilejnih svečanosti Ljubljanskega Sokola pa bo v ponedeljek 3. aprila t, i. članska akademija v opernem gledališču, nakar že danes opozarjamo vse sokolsko članstvo in narodno javnost. ★ — ljubljanski Sokol razpisuje napravo tribun, garderob, bifejev, stranišč in drugo za jubilejni zlet Ljubljanskega Sokola v letu 1939. Razpisani pripomočki se dobe v pisarni Ljubljanskega Sokola. Narodni dom med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do 20. m. 1939 do 12. ure v pisarno Ljubljanskega Sokola, Narodni dom. 154—n Iz škr SJe Loke — Prosvetni ftef v 6Kof ji Loki. V petek ves dan se je mudil na škofjek^ki mešani meščanski in deški narodni šo^j prosvetni šef. g. dr Lovro SuSnik, ki je oba zavoda inspiciral. Stev. *Q >SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, is. marca 193© Stran 9 iVNE VESTI — Konferenca finančnih strokovnjakov Jugosiovenskih mest. V soboto in včeraj je bila v Beogradu konferenca finančnih strokovnjakov jugosiovenskih mest Zastopana sta bila tudi Ljubljana in Maribor. Konferenc: so prisostvovali tudi zastopniki poedinih ministrstev Finančni strokovnjaki zahtevajo v prvi vrsti, da naj bi dala država tudi sredstva za kritje izdatkov, kadar prenese p tove posle na mesta Država naj bi prevzela v svoio upravo vse mestne policije Mnoga mesta so v težkem finančnem položaju, ker morajo vzdrževati policijo. — Volitve v PZ in privatni nameščenci Dalmacije. Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica za Dalmacijo je imela v petek zvečer v Šibeniku sestanek, na katerem se je govorilo o volitvah v Pokojninski zav d v Ljrbljani. ki bo 4 aprila Tajnik Jerko Vičič se je zavzemal za to. da bi d ,bila Dalmacija podružnico Pokojninskega zavoda Kot kandidata za volitve v PZ sta bila določena Jerko Vičič in Nikola Sarac. — Zahteve naših vinogradnikov in sadjarjev. V soboto se je pričel v Vršcu kongres vinogradnikov in sadjarjev iz vse države. Kongresu sta prisostvovala tudi kmetijski minister ing. Bešlič in trgovinski minister Jevrem Tomič. Resnluciia obsega vse zahteve vinogradnikov glede bolj še prodaje vina doma in v inozemstvu ter ureditve drugih važnih vprašanj našega vinogradništva in sadjarstva. — Sneg se je ponujal tudi drugod. Ne samo pri nas. kjer smo imeli včeraj nekaj kratl:ih sicer a pravih snežnih mete-žev. temveč tudi drugod se je zadnje dni ponujal sneg. ki pa nikjer ne more obležati, ker ga zonade premalo. V Hrvatskem Zagorju in Mediimurju je snežilo v soboto zjutraj. V nižinah je ležal sneg same nekaj ur. po hribih se je pa prijel, a soln-ce ga je tudi tam kmalu pobralo. Tudi iz Siska in Subotice poročajo, da je v soboto močno snežilo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno, stanovitno in hladno vreme Včeraj je nekoliko snežilo v Maj :b ru in Sarajevu Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Kumbo-ru 10. v Splitu 8. v Beogradu 6, v Zagrebu in Rabu 5. v Ljubljani 4.2. v Sarajevu in na Visu 4. v Mariboru 3.7. Davi j2 kazal barometer v Ljubljani 767.9, temperatura je znašala —3.0. na aerodromu —7.1° C — V gozdu °I»itreljcn. oOletnega pre_ užitka.! ja Janeza Kranjca iz G-rahovega j«? vče-aj napadel v gozdu nad vasjo neki so-vaščan s puško. Napadalec je pomeril nanj in ga ustrelil v roko Kranjc se je m«>ral zaradi poškoobe zateči v ljubljansko bolnico napadalca pa so orožniki aretirali. — Paskodovanri. V Bonačevi tovarni je davi P&đla po stopnicah 25letna delavka Antonija Pleško in se težje poškodovala po životu — Na posestnikovega sina Fr. Vidmarja iz Zvirč je padel težak hlod, ki mu je z!<»mil desno nogo. — ćevljarjeva ž r.a Fani KoOer iz Kamnika je padla doma pred hišo in si zlomila desno nogo. — Posestnikov emu sinu Bogomiru štruklju iz Vi-nje e/ore pa 1e slamoreznica odrezala palec na levi roki — Samomor. V petek zvečer se je zastrupi! v Zagrebu z oetovo kislino privatni nameščenec Izidor Sacher. Kaj ga 1e pognalo v smrt, ni znano. tkanim ekskluzivnih kuponov A.& E. Skabe LJUBLJANA. Ogtžjte si naše izložbe! Oglejte si izložbo eskozivnih kuponov — Izgubljeno Martinjak Jože iz Vele-sovega je i: igubil v soboto popoldne skozi Tacen, Šmartno proti Vodicam 500 din. Prsten najditelj naj odda denar na zan-darmerijski postaji ali v župnišču. Iz Ljubljane —Ij G*. Zlata Gjungjenao-GavciL»a bo u d ertn v petek dne 17. tm. ob 20. uri v veLki filharmonični dvorani. Iz ljubeznive naklonjenosti sodeluje namreč na sk adateljakem večeru Pavla Si-viea. ki ga pri-edita Glasbena Matica in Radi«►-Ljubljana Z; pela bo 6 šivicevih samospevov s spremljevanjem avtorja. Ostali del koncertnega gpoieda bo v rokah Ljubljanskega kvarteta, ravnatelja Betet-ta pianista prof. Lipovska. soio-saksofo-nista Miloša Ziherla ter pomnoženega ra_ kega orkestra pod vodstvom dirigenta D M. 6;jarca Vstopnice ho v prodaji arni Glasbene Matice ljubljanske. _M JSfH ^\šny Kjtarist'čni s°Hstitfni večer Stanka Preka bo imel naslednji spo- red; Bach: Preludij in Puga. Mozart: Tema z variacijami. Beethoven: Andante z variacijo, Paganini: Menuet m Sonata. Prek; Nokturno, Schneider; Romanca. Thonie. španska serenada, Mertz; Capric-cio. Kitanstični večer bo v mali fiinar-moničnj dvorani, začetek točno ob 20. Vstopnice so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Grmenje kn sneg. Letošnja zima se je začela nekaj tednov prej in se končala tudi dober mesec prej, zato pa imamo že v marcu aprilsko vreme. Posebno čudovito vreme je bilo včeraj, ko je v presledkih deževalo in snežilo, sijalo solnce, pihal jug pa zopet burja, popoldne je pa celo nekajkrat zagrmelo Ponoči je nekoliko snežilo, da je bila davi zemlja rahlo posuta j snegom in precej se je shladilo, da je znašala davi temperatura na letališču celo —.1. v mestu pa - 3 C. Bilo je* torej mrzlejšt: kakor večina dni prejšnjega meseca. — lj Lep uspeh mladinske igrice. Sokolska mladina na Viču je včeraj spet z velikim uspehom vprizoriia Marije Grošlje-ve ljubko igrico s petjem »Dve Marički« v režiji br. Kemperla. Kljub lepemu vremenu se je zbrala v dvorani v dokaj lepem številu najmlajša publika, ki je z zanimanjem motrila potek igrice. Kakor pri premieri sta se tudi to po^ odrezali obe M:irički, kralj, duh-prekucuh in ostali. Mladina, pa tudi starejši obiskovalci so priredili nastopajočem po vsakem dejanju tople ovacije. 2eIimo, da bi nam sedaj pa Se starejša igralska družina uprizorila v najkrajšem času kakšno predstavo. Mladina se je že izkazala in tako je prav. —lj Predavanje. Drevi ob osmih bo predaval g. župnik dr. h. c. G. Maj iz Celja v dvorani ev. c. obč. o temi: »Kristus v boju narodov vzhoda«. Vstop vsakomur I v«St. Danes ob 20. dvojni spored: Tarantella in Ločena žena t — Pride: Beana Durbin „Tri zlate deklice" in Ha Rina: „Princesa fooral" — KINO MOSTE — —lj Bolnikom mir! Bolniki v splošni bolnici na oddelkih, obrnjenih proti Ljubljanici, so imeli v soboto pcpoldne čuden koncert. V delavnici splošne bolnice so na dvorišču vse popoldne razbijali po pločevini in železju. da je močno odmevalo po vsej bolnici in po okolici Bolnikom, posebno operirancem. ie bilo to zelo neprijetno in mučno. Malo več obzirnosti bi ne škodilo! —lj Dva napada. V bolnico se je moral snoči zateči 44-letni pleskarski pomočnik Alojz Gašperšič, ki so ga pred neko gostilno v Mostah napadli pitanci in ga težko ooškodovali po glavi. Druga žrtev vinjenih surovežev ie bil trgovski zastopnik Franc Strniša, ki so se ga napadalci lotili, idočega domov v Šiško na Gospo-svetski cesti. Tudi Strniša je poškodovan na glavi. Iz Celfa _c Razveljavljena Kazrn«,Ka razsodb« »resKe^a načelstva celjska ">Nova DobaDe!avska polit kat poroča sedaj o dveh primerih Iz Šenčurja, kjer je banska uprava na pritožbo že razveljavila odlok sre-sknra načelnika in nd bilo treba vlagati še p.itvžbe na upravno sodišče, kar povzroča strankam le nepotrebne nove stroške, peta in pisarije. Ker je bilo te dobrote v zvezi z volitvami v celjskem s rezu tudi v izobilju, bo prav. da se zberejo vsi ti podatki • * '• ' • 1 1 v V i *-•' " i ' - i t \ j . • li, | i / i , - . i i • — ' ., Vlada g. Cvekovi ća je ubrala pot sporazuma in enake pravice za vse! —c Zaradi koncerta pevskega zb°ra Glasbene Matice ljubijapsKe v Celju ne bo drevi predavanja na ljudskem vseučilišču. _c Usoden p3*^«*. V Laškem je padel TTetnl delavčev sin Milan Toplišek doma tako nesrečno, da si je zlomil levo roko pod kozolcem. Deček se zdravi v celjski bclnici. —C V reljski b°In'ei so umrli: v petek 54letna rudarjeva žena Frančiška Gmber-i:va iz skal pri Velenju in 431etni krojač Rudolf Ribizelj z Dola pri Hrastniku, v soboto pa enoletna hčerka tovarniškega delavca Gabrijela Vedkova iz škofje vas: pri Oe^ju. V petek je umrl v Celju 501etni zasebni uradnik Josip Sueher. _c SH Atletik : SK Olimp 2:1 (1:1). Na Olimnovem igrišu je bila v nedeljo popoldne pred 300 gledalci odigrana pod-savezna prvenstvena tekma med Olimpom in At'etiki. Atletiki so zmagali tesno, a zasluženo Bili so tehnično in kombinator-no boljš! od Olimpa. V prvem polčasu so izvedb; nekaj lep^h akcij, po odmoru pa so se začeli posluževati zavlačeval ne taktike. Olimp ni znal povezati i«rre. odi je premalo odločen in slab v startu. Atletiki so pres'i takoj v začetku v lahno premoč in so začeli uprizarjati nevarne akcije. Oltmpova enajstorica je igrala nervozno in se ni mogla znajti, edino obramba --——----—— f Po daljšem trpljenju nas je zapustil v nedeljo, dne 12. marca svečer, previden s tolažili sv. vere, v 65. letu starosti naš dobri soprog, oče. stari oče. tast. brat m stric, gospod Franc Poženel rotacijski strojnik v p. Nepozabnega pokojnika spremimo k večnemu počitku V torek, dne 14. marca ob 4. popoldne s Krakovskega nasipa 26 na pokopališče pn Sv. Križu. Vsem, ki so ga poznali, ga priporočamo v molitev. LJUBLJANA, dne 13. marca 1939-JOSIP1NA, roj. STRESEN, soproga; PEFI, por. BEKCIERI, FRANC, IVAN in IRENA, otroci; AVGUST BERCIERI, zet; vnukinje in ostalo sorodstvo. Monumentalno filmsko drio, ponos POX filmske produkcije ^^^u^TovraTva tVSS!^wR 0m% • La. . _ ■ _ ._-____ HENRY K ING — Filmski zvezdniki: Tyrone Fower, Ch eggo v P sw en u Aliee Faye, Don Ameche. Predstave ob 16., 19. in 21. (.nemški uialog) KINO MATICA 21-24 VSI, Kl STE BI1J V PLANICI IN DKCGJE NA IZLETI KINO UNION TELEFON 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Dglejte si najnovejši alpinski in zimsko-športni film, veseloigro: l ,ETT , PA SE NISTE VIDELI ČAROBNI POSNETKI ! I jre^Locino ljubezni Je bila na mestu. V 37. minuti je poslal igTalec Atletikov Suboležnik žogo v lastni gol. Atletiki so napeli vse sile, da izenačijo. V 43. minuti je padla žoga Olim. povemu vratarju iz. rok, Junger je bil na mestu in je izenačil. V 2. minuti drugega polcaaa je Junger po hitri akciji Atletikov iz neposredne bližine po tresel Olim-p.vo mrežo In postavil končni rezultat. Atletiki so se po tem uspehu začeli no_ s u zeva ti zavlačevalne taktike. Igra je postala nezanimiva. Proti koncu igre se je Olimp znašel in si ustvaril dve lepi priliki, ki ju pa ni znal izrabiti, v zadnji minuti je eden izmed igralcev Atletikov za-grešU v kazenskem prostoru hud foul nad Olimpovim igralcem. Sodnik bi bil moiai zaradi tega prisoditi enajstmetrovko proti Atletikom, a tega ni storil. Eden Izmed simpatizerjov je takoj nato skočil na igrišče in potegnil sodnika z igrišča. Red je bil takoj vzpostavljen in igra se je nada, Ijevala ostale četrt minute do konca. Sodil je g. Bergant iz Maribora. V predt^k-mi je rezerva Olimpa premagala moštvo £K ^Boruta iz Gotovelj s 4:2 (1:1 >. —c Celjani! "Drevi vsi na kemeert pevskega zrora Glasbene Matice ljubljanske ob 2015 v veliki dvorani Celjskega doma (kino Union). Koneertiral bo celotni zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča ter izvajal vrsto najpomembnejših del nase glasbene 'ite-rature. Pri koncertu sodeluje sopranistka Ljudmila Polajnarjema. Kot avtorica in klavirska spremljevalka bo nastopila tudi gospa Mirca Sancinova iz Celja Sopran-ski solo v Švabovi Zdravi Mariji bo pela članica zbora, gdč Poldka Zupanova La-jovčeve samospeve pa bo spremljal na klavirju prof. Marijan Lipovsek. Matični pevski zbor je v odlični forni ter ima vse zbore prvovrstno nastudirane tako. da se obeta velik urnetniski užitek. Vstopnice se bodo dobile tekom dneva v knjigarn; Go-ričar. pred koncertom pa v veži pred vho-d~rr! v veliko dvorano Celjskega doma. pit z odličnim in prav dobrim uspehom. | Tečajniki so se seznanili z "sem, kar pri- » de v poštev za nego bolnikov. Vodstvo ' tečaja je bilo v rokah g. dr. Mrgole Ma- i tije, sodelovali pa so še primarij bolnice i g. dr. Kuhar, dalje zdravniki gg. mestni fizik dr. Brumen. sanitetni sve mik dr. Vrečko, dr. Breznik, dr. Pcgrajc. uradnik bolnice g. Gortnar in učitelj g. Beno Brumen. — - Cesto na tovorno skladišče so začeli sedaj razkopavati in jo bodo v kratkem povaljali. Cesta je bila že zelo slaba, zlasti ob deževju. Z valjanjem bo ta nedosta-tek vsaj za nekaj časa zopert Od stran jen. Cesta pa bi zahtevala temeljčtega popra- j vila. ker se \*rši tu velik tovorni promet, j zlasti ob seziji izvoza. — Živinski sejem. Na zadnji Bivtnaki sejem je bilo prignanih 43 volov, 131 krav, 11 bikov. 16 juncev, 35 telet. 219 konj in 21 žrebet. Skupaj je bilo prignanih 476 glav živine, prodanih pa je bilo 130 glav, Cena volom je bila 2.50 do 4, krave 2 do 3.50. biki 3.20 do 350. teleta 3.50 do 4.50 din za ker žive teže. Konji so se prodajali po 500 do 4.000. Zreheta pa po 970 do 1.800 din. Iz Ptuja — Razpored vojaških obveznikov rojenih v letu 1889 do 1918, dajalcev živine in lastnikov prevoznih sredstev za mesto Ptuj se bo vršil v nedeljo 19. t. m. od 7. do 12. ure v Ptuju na sejmišču. Razporeda se morajo udeležiti vri v Ptuj pristojni in stanujoči sposobni vojaški obvezniki, kakor tudi lastniki živine ter lastniki tovornih avtomobilov in motornih koles, ki bivajo na teritoriju mestnega poglavarstva. — Aprilsko vreme smo dobili s 40 muče ni ki. Vreme se dnevno najmanj po trikrat spremeni. Temperatura pade pod ničlo, nato se zopet dvigne. Nekaj časa sije solnce, kmalu potem pa že sneži ali pa dežuje. Tra\miki in bližnji griči so kmalu pobeljeni, čez nekaj ur pa so že zopet zeleni. Sicer pa kmetje pravijo, da je prav če pride še malo mokrote, vsaj ne bo suše. — Zakljnček bolnlčarskega tečaja. Dne 6. t. m je bil zaključen bolničarski tečaj, ki je trajal dva meseca. Tečaj je obiskovalo 24 tečajnikov, ki so vsi napravili iz- Iz Kranja — Občinska proračunska *eja Danes zvečer ob osmih bo v občinski posvetovalnici IS. redna seja z naslednjim sporedom: 1. naznanila predsedstva. 2. sklepanje o predlogu proračuna občine, ubožnega sklada in veterinarskega sklada za leto 1939/40, 3. sklepanje o predlogu pravilnika za izvrševanje proračuna za leto 1939/40. — Zanimiv kandidat. V sredo se je javil izpitni komisiji za ključavničarski pomočniški izpit g. dr. Pesjak Joža, uradnk SU-ZOR-ja v Zagrebu, ki je napravil tako teoretični kakor praktični de! izpita z odličnim uspehom. Prav gotovo je to prvi primer v naši zgcxiovini. da bi polaeal doktor prava ključavničarski pomočniški izpit G. dr. Pesjak je kranjski rojak In se je Izučil ključavmčarske obrti pri svojem očetu med pravnim študijem, bil pa 1: tud: agilen član Jug. akad. društva v Kranju. Pri praktičnem delu Izpita je imel iial^ ^o napraviti enoročno tehtnico, ki jo je odlično izdelal. G. dr. Pesiaku. ki gotovo ni delal izpita v ključavničarski obiti zaradi senzacije, iskreno čestitamo. — I>ve nesreči. V četrtek popoldne se je pripetila v tovarni .Semperitc nesreča, za katero pa se še ne ve. kako je nastala. Pri Čiščenju ventila na parnem stroju je delavec Gasir Andrej najbrže predrl apneno skorjo v ventilu in para mu je udarila v prsa. vrat in spodnji del obraza. Prvo pomoč je ponesrečencu nudil g. clr. BcŽek, nato pa so prepeljali težko opečenega v Zdravstveni dom. — Okoli ^17 ure pa je na Blejski cesti v bližni Prešernove tovarne pad*l s kolesa Althaim Jurij in dobil lažje poškodbe. Z rešilnim avtomobilom je bil prepeljan k zdravniku, nato pa oddan v domačo oskrbo. — SK Kranj : SK Mar* 4:0 (1:0). Včeraj dopoldne je odigrala kranjska enaj-storica prvenstveno tekmo, ki so jo prča-kovali vsi udeleženci podsaveznega tekmo- KINO SLOGA — TEL. 27-SO SEN O SREČI Razkošna in zabavna glasbena romanca. V glavni vlogi Grace Moor, 8 primadona Metropolitan opere v New r Yorku v - minu i \m\ ■.......■■——i vanja z napetostjo, zlasti pa obe enajsto-riei, ki sta bodisi pokalne ali prijateljske tekma v letošnji spomladi odločali v svojo korist, ni pa bilo možno po teh tekmah prisoditi kdo je močnejši. Na igrišču za ko!lusko tovarno se ie končno odločilo, kdo je boljši. Po pivih opreznih potezah se je kranjska enajstorica znašla na terenu in dočim v prvem polčasu še ni bila utpesna je v drugem polčasu dala Še 3 gole obupno se branečim marsovcem. Upajmo, da bo kranjska enajstorica vse tekme odigrala s takim elanom kot sta bili odigrani zadnji dve tekmi. — Zopet karamhom na Jezerski cesti. Že zadnjič smo opozcrili, da je nujno potr' bno, dn se določi na križišču Blejske in Jezersko prometu k, kajti ceste pri pre-kodu z ene na drugo ni mogoče pregledati, poleg tega je Jezerska cesta zaradi navoži nega materijala sa gradnjo palače PZ selo ozka. V soboto okoli 14 ure je prišlo zopet do kamabola med avtomobilisiom in nekim motocikli? tom, ki je hetel spredaj vozeči avtomobil nrehiteti. V trenutku ko je bi! motor že vzporedno s prednjima kolesoma avtomobila, pa je avtomobilist krenil na levo in zadel v motor in i;a močno poškodoval. K sreči avto ni zadel v noge motornega vozača, ki bi se pri sunku lahko težko poškodoval. Naj bo ta pr mer zadnje svarilo za namestitev prometnika na tem križišču. — SK Poljana bo imela redni obč* /bor v sredo 15. marca ob 20 uri v posebni sobi gostilne Ručigaj. Dnevni red je objavljen na oglasni deski, člani in članice opozarjamo, da je občni zbor obvezen Ei'tev nesreče Mari' i, 13. marca V vinogradu Janeza Trasele v Podlehni-ku na Ptujskem polju po bili včeraj ves dai zaposleni domači in sosedje. Pri delu jc po.iiagal tudi 161etni Matevž Rozman. Zvečer se je dobro razpoložen vračal domov in streljal za zabavo s samokresom. Dvakrat je ustrelil v z^ak, ko pa je hotel še v tretje, mu je samokres odpovedal. Ko ga je radovedn ogledoval, so priSli blizu tudi drugi fantje, ki jih je bilo izvabilo streljanje, med njimi tudi 161etni Janez Trasela, ki je Rozmanu celo svetil. eNnadoma se je pa Rozmanu samokres spet sprožil in smrtno nevarno ranjen se je rasela zgrudil Krogla ga je zadela v trebuh. Prepeljali so ga takoj v mariborsko bolnico, kjer je pa poškodbam podlegel. Naročafte, čitajte in iirlte »Slovenski Narod«! POUK . »etia 50 par da ve K p^Hie} \Ta1man1St znesek « Dir Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 mesece, oddelki od hi 7. do 8. in od ^28. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Chrlstofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnica! 2^5 Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek 8 Din I iLAGO 21 DAMSKE PLA6ĆE, KOSTUME Ln OBLEKE ter vse vrste SVILE v najnovejših modnih vzorcih L Pn .ŠKOFU" UllUltll IMJENUlItil Pred Škofijo 3 70 lotntoa obstoja zato posebne ugodnosti! MODERNO IN K V AUTETN O POHIŠTVO kuhinje, spalnice, jedilnice in drugo zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice in jedilnice, orehov les. že od Din 1.500 —. Sprejemajo se naročila po lastnih in danih načrtih. »Oprava«, Celovška c 50. 6 T. 35 M K u A K N A Prva specijalna trgovina za med. Ljubljana, židovska ul. 6. nudi prvovrsten sortiram cvetlični med lastnega pridelka in od najlzkušenejSih čebelarjev po najnižji ceni Na debelo in drobno 12 T. ca y£»aho ljk L2I.NO NAJLEPŠA OBLAČILA Posebno moSke obleke, trenč-kotl. krasno perilo Itd. 31 nabavite najboljše Ln najceneje pri t H fc s a £ f-inhliana Sv Petra ce«ta 14 Sveže najfinejše norveško ribfe olfe Iz lekarne dr. G PICCOLIJA v Ljuhijanl se priporoča bledim tn slabotnim osebam 11 II Male oglase »Slov. Narod« sprejema oprava do 9. ure dopoldne. PRODAM Beseds 50 par. davek po*ebe) NafmanjSI znesek 9 Din NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI VOGALNO HIŠO .nonadstropno, nedogotovljeno, s 3 stanovanji, lokalom in dvo^ riščem v Zagrebu, Kustošija, 5 minut od tramvaja, prodam ali zamenjani za hišo v Ljubljani. Natančne podatke daje B. Se-ničar, Zagreb, Kustošija, Go-sposvetaka 10-1. 870 REŠILNI AVTO ali 12 sedežni avtobus in Chevrolet šasijo ugodno proda — Oton Paar, Jesenic;. ^ SUH LES vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir, prodaja Lavrenčič & Co., Ljubljana, tel. 24-74. »si VRTNE MALINE 12 sadik 30 din. 25 sadik 50 din s poštnino vred pri: Sadjarstvo DoUnšek, Kamnica, p. Maribor. 85T JABOLKA štajerska, lepa, prodam — tudi posamezne zaboje. Poiasnila : Jesenice, Krekov trg, Vila Vidie __ 8M GOSTILNA na najprometnejšem mestu središča Zagreba, z velikimi go-stilničarskimi prostori, krasnim vrtom in kegljiščem — dobro tdoča — naprodaj. Za sposobne ljudi velika bodočnost. Proda: Centra, Zagreb, Bregovita 7. en GUVERNANTO ki bi kuhala za sebe in za žensko dete 2 in pol leta staro, to je, da bo otroku nadomestovala mater in vzgojiteljico, iščem. Ponudbe z navedbo plače pošljite na Oskarja Horvata, Vrnja-čka Banja. BSft SLUŽKINJA srednjih let želi premenlti slu«-bo. Zna kuhati in opravljati vsa drusra hišna dela. Gre v gostilniško kuhinjo ali privatno. — Naslov: Strlgl Vera, delavska kuhinja, Orna pri Prevaljah. M Večje avtomehanično podjetje sprejme v delo prvovrstnega izkušenega avtomehanika za vsa v stroko spadajoča dela in popravila. Prednost imajo trezne osebe z dolgoletnimi spričevali. Ponudbe je nasloviti na upravo ^Slovenskega Naroda« pod šifro »Prvovrsten 304c. Obratne prostore prikladne za vsako obrt, malo industrijo ali skladišče, oddamo na VidovdanskJ cesti 3 takoj v najem. grVi prano KOKS. SUHA OBVA L POGAČNIK Bohoričeva 6 — JLelefoo SO-5fa 24. L. Električna centrala v Krku (otok Krk) iŠTe za 15. ali najkasnejs 31. marca t. 1. kot prvega $f rofiiika samca od 28.-35 let, ki je sposoben, da vrši službo s pogonom Dieslovega motorja Leobersdoi* in Ganz ln da lahko tudj sam izvede eventuelno potrebna popravila V poštev pridejo oni, ki so bili že nameščeni v slični službi. — Ponudhe z navedbo plače poslati Električni centrali na Krku- Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 13. marca 1939. fitev. Naš Rdeči križ ni na vse pripravljen 100 občin Se ni organiziranih, Število članov ni zadovoljivo glede na število prebivalstva in mmšmmat vojne Ljubljana, 13. marca Včeraj dopoldne je bila VI. redna skup-Sč na Dravskega banovinskega odbora društva Rdečega križa. Pred poročili odbornikov je skupščina, ki jo je vodil predsednik dr. Viljem Krejči, počastila spomin svoje umrle odlične članice dvorne dame Franje Tavčarjeve, ki je bila članica uprave in načelnica ženske sekcije, želja, da bi se izpremenile nekatere važnejše določbe zakona o Rdečem križu se tudi v preteklem poslovnem letu nI uresničila. Društvo žal ni doseglo takih uspehov, kakršne bi spričo vseh nevarnost: časa pričakovali. Kako bi radi povedali ljudstvu, je izjavil • predsednik da smo na vse pripravljeni, toda resnica je drugačna. Kakšno strašno razočaranje bi doživeli. Če bi res bilo treba opremiti vse razpoložljive prostore z bolniškimi posteljami, če bi bilo treba skrbeti za prevoz ranjencev in bolnikov in za njegovo oskrbo. Kako hudo nam je pri srcu. če vse to preudarimo in če vidimo, s kakšno hladokrvnostjo odklanja naše ljudstvo pomoč Rdečemu križu in sodelovanje v njegovih odborih. Od 408 upravnih občin jih trna dejansko samo 138 delovne obč neke in okrajne odbore ter 171 poverjeništev. fie vedno je 100 naših občin neorganiziranih. Razvoj naših edinic v občinah ne pride z mrtve točke. Tudi v organiz ranih občinah se število naših članov ni zadovoljivo povečalo. Porast članov znaša le 297, porast podpornih članov pa le 1310. Skupno število vseh članov se je povečalo v dravski banovini od 12.305 na 13.912. torej le za 1607 članov. S takim napredkom bi bOi zadovoljni nemara v času, ko bi na možnost vojne niti malo nihče ne mislil. Ker se pa ves svet z mrzlično naglostjo oborožuje, ni število naših sotrudnkov v pravem razmerju s številom preb:valstva. Za namene Rdečega križa smo dobili vse leto v podporah in prispevkih komaj 16.500 din. Skupni dohodki komaj zadostujejo za vzdrževanje organzacije, zato dejansko ne moremo izkazati, da smo kaj prida storili za nabavo sanitetnega materijala. Lani so bili štirje samarijanski tečaji, ki so izvežbali 83 samar janov. in 11 bol-ničarskih tečajev, ki so izvežbali 371 bolničarjev in bolničark. Potreben je denar, to je res. toda tudi mi moramo prenehati s pr;čakovanjem denarne pomoči od zgoraj. Dokler so naša zabavišča vseh vrst polna in se v njih trosijo težki tisočaki, dokler se tare narod ob vhodu športnih prireditev. I dokler teče po krčmah pijača od mize in dokler ima ljudstvo toliko nepotrebnega denarja za lepotičenje, ni izgovora, da bi, če je količkaj dobre volje, ne mogel vsaj dober del našega ljudstva prispevati tudi za Rdeči križ. Predsednik dr. Krejči je izrekel zahvalo vsem, ki so Rdečemu križu pomagali in vsem, ki so se žrtvovali a sodelovanjem v odborih. Glavni odbor v Beogradu je izrekel priznanje trem članom in jih odlikoval, in sicer podpredsednika upravnega odbora ravnatelja Maksa Hočevarja, gospo Min k o Krof tov©, članico upravnega odbora, in nadsvetnika Miroslava Gregrorko. k: je z občudovanja vredno doslednostjo vedno bodril in vzpodbujal k delu. Predsednik je odJikovancem izročil odlikovanja ob odobravanju zboroval cev. Tiskano poročilo banovinskega odbora RK so dobil: vsi delegati, zato ga n; bilo treba na skupščini prečitati. Iz poročila posnemamo da ima organizacija 23 sre-skih odborov, med temi pododbor za mesto Ljubljano. 115 občanskih odborov, eno sre-sko poverjen iS tvo, 170 obč nskih poverjeništev. Razveseljiv pa je napredek podmladka. Ob koncu šolskega leta 1937/3S je bilo v dravski banovini organiziranih 357 šol. ki so štele 25.702 članov. Med temi le b:lo 20 srednjih. 3 strokovne 43 me-ščanskh in 292 ljudskih šol. V prejšnjem šolskem letu je obstofal podmladek na 355 šolah. Letni račun Izkazuje 324.402 din dohodkov in izdatkov. Premoženjsko stanje in bremena znašajo 901.90 din. O poročil m tajnika se je razvla živahna debata, v kateri so delegati iznesli razne predloge, s pomočjo katerih bi se delovanje oraranizacije uspešneie razviialo zlasti na deželi. Ga. M'nka Krofta je predlagala, naj bi se začela intenzivna akcija za zgradbo Doma Rdečega kr za. Za nadzorstvo je iziavil dr. čeme da so vsi rnčuni v redu in je predlagal razrešnfco. ki je bila soglasno sprejeta. Pr1' volitvah so bili v odbor zopet izvoljeni StTje člani ki bi po pravilih izpadu avtomat;čno iz odbora, to so ravnatelj Hočevar, dr. MavrieH Rus magister Rihard Sušnik in dr. Jančč iz Maribora. Kot delegati za skunščino erlavnega odbora v Beogradu so bili izvolieni predsednik dr. Kre-»č\ tf?-*r.ik Skala, bia^am'k Mešek. era. Mmka Krofta in prof. S-ver Snreieti so b;li tudi vsi predlogi, ki so jih poslali sreski odbori. Fantastična hiša Stoji v Amerik, v kalifornijskem mestu San Jose. Najčudov tejše najfantastičnejš poslopje je to na vsem svetu. Zgradila jo je milijonarka Sarah L. VVinchesterjeva vdova po bogatem tovarnarju orožja Bdo je v začetku našega stoletja. VVinchtSter-jeva je kupila v Kalifornij h šo. ki naj bi imela 17 sob pa n bila še dograjena Kupila jo je ter dejala graditelju in delav cem, da se mora hiša graditi naprej. B la je prepričana spiritistka in na nek seansi so ji duhovi potom medija svetovali, da bo z vela taKo dolgo, dokler bo kaj gradila Vdova ni samo to verjela, temveč si je vte-pla v glavo, da lahko postane nesmrtna, samo Če bo vedno kaj gradila. In tako je naroč la naj ostanejo delavci v kalifornijskem mestu v njeni s/užbi in naj grade kai naprej, kar in kakor hočejo. Poleti 1937 je bilo v Fa izu umorjenih več ljudi in policija kljub neumornemu poizvedovanju merilcem ni mogla d živega V juliju je izginil j lep3 21-1 tna ameriška plesalka Joana de Kuv-n Policija je najprej mislila, da je pobegnila z ljubčkom. a ko ie ugotovila, da ie 'mela ob času, ko je izeinila. pn seb precej de narja, je bilo takoj jasno, da ie postala plesalka žrtev zločina Prve dni septembra so našli v bližini Orleansa umorjenega šoferja Coufflvja a nekaj tednov pozneje so odkrili ob jarku ob samotni cesti v Neuillvneju truplo nekega Rogeria Leblonda Tudi ta je postal žrtev roparskega umora, kajti vedeli so da ie imel pri sebi precei denarja, ki ga pa pri njem niso našli. Potem ie izginil iz Pariza nemški politični emigrant Fritz Frommer K< so pa našli v prazni vili St Cl^i da š? umorjenega borznega senzala Lesobra. ie prišla policija morilcu na sled Spravili je na noge ves aoarat da pojasni zločin**, ki po svojem obsegu niso bili nič maniš; in strahotnejši od zločinov zloglasnega Landruja. VVeidmann na levi, Milllon na tesni Nekega dne so kriminalni agenti vdrli v vilo »Mon plai^ir« v St Clo.du, v ka teri so naleteli na 29-ietnega Nemca Eu-gena VVeidmanna, ki je takoj p Ugnil samokres in streljal na agente Ranil je dva detektiva, pa so g<* kmalu razorožili in uklenili Preiskali so njegovo stanovanje in našli cel kup p narejenih potnih listov. Najpiej se je izdaja za Francoza Sauerbreva. na katero ime ie imel tudi izstavljen potni list. pozneje je pa priznal da se piše Weidmann. in ko se je med zaslišanjem zap'etel v protislovja je priznal celo vrsto zl činov Ameriško plesalko Joano de Koven in Fromme ja je izvabil v vilo in ju tam umoril Umorjeno plesalko je zakopal pod stopnice, kier so |o našli napol s" rohnelo Okroe vratu je imeia še zadrgnjeno vrv Frommerja ie ustrelil s samokresom Coufflvja je ustrelil blizu Orleansa in si prilastil njegov avtom bil Vs^m žrtvam je pobral denar in vse dragocen sti. Hiša je jela rasti v Sir no in viSino lz» preminjajoč se v poslopje nemogočih obl k. Toda uuhovi so na cel. črti ocpov.dali Ko je bilo v fantastični hiš že blizu 150 sob, več kilometrov vijugast h hodnikov. 2.000 vrat, 40 stopnišč in tri dvigam, je čudaška vdova umrla. Po njeni smrti je javnost š«.le zvedela kako je nastalo z njene prvotne hiše fantast:čno poslopje. Ker so morali graditi h.šo samo zato. da so sp^oh gradili, st ie delalo brez praktičn ga smisa. Tako so v fantastični hiši sobe brez vrat, al pa vrata ki nikamor ne vodijo. 3i' p-n šča s katerih se nikamor ne pride in zopet balkoni, s katerih ne more* na nobene stopnice. V hiši so vrata, ki oJpi-rajo visoko v steni na ven. pa n pred njimi nobenega balkona Kopauvi Ka d stoji sredi ve1 ke veže. Čudaška vdova ie potrošila za fantastično hišo več n riionov. toda dolgega življenja ali celo nesmrtnosti si z njimi ni mogla kupiti. We:dmmn je star 31 let in je iz Frankfurta ob Mein; 2e v mlad ,sti le zašel na kriva pota in je bil s 16 leti prvič obsojen zaradi tatvine Iz Nemčije je p >toval v Kanado, kjer je bil č.an raznih roparskih družb in je imel celo stike z uera-bitelji Lindbersh svega prvoroienc-a. Na-oosled so ga iz Amerike izgnali. Obenem z Weidmannom s b > zagovar-lal tudi njegev pajdaš Roser MiUion Razprava, za katero vlada v Parizu in v vs3J Franciji ogromno /animanie. bo trnjala najmanj tri tedne, ker bo zaslišanih nad 100 prič Samo en umor priznava VVeidmann je na razpravi v soboti prignal samo umor agenta Lesobrea, katerega so našli um rjenega v vil. La Voulzie v pariški okouci Morilec je našjl pri žrtvi samo 5000 Lankov in zlat., uro. VVeidmann je odločno izjavil, da je L. so-bre njegova edina žrtev. Dne 25 novembra 1937 je prišel VVeid-nann v pisarno agenta Lesobra Le obre je bil posredovalec za nakupe in prod ijo nepremičnin in stanovanj Zahteval jef naj mu predloži ponudbe, ker bi rad najel vilo v pariški okolici Lejitimiral se je s posetnico na ime M Schott iz Niče. VVeidmann je priznal da te Los bra potolkel do smrti na stopnišču, ki vodi v klet vile La Voulzie VVeidmannov branilec Plantv je na We:dmanpovo priznanje izjavil, da VVedmann najbrž tudi toga zločina. ki ga priznava, n ma na vesti, temveč je prevzel zločin nace. da bi zaščitil nekega neznanca, katerega ime noče izdati in o katerem je govoril že v petek, to je prvi dan procesa Pr dsednik sodišča je zato ponovno vprašal VVeidman na. če je morilec agenta Lesobra VVeidmann je odgov ril da je morilec Lesobra. Zastopnik Lesobrove vdove je rotil We:d-manna. naj pove resnico, k<">r družina Le-sobre ima pravico zvedeti kako je lrs> bre izgubil življenje. VVeidmann ie mirno odgovoril: Jaz sem njegov morilec. Sodišče je zašli"alo nato več prič Sodišče hoče dognati, kdo je bil neznanec, ki je ob aretaciji morilca VMd^anna pobegnil iz vile La Voulzie. V pet k je namreč VVeidmann izjavil, da ni im3l namena ustreliti detektive, ki so ga presenetili v vili, temveč le streljal samo zaradi te"a. da bi opozoril na nevarnost nnk°ca lovu« risa. ki se te z njim mudil v vili Kdo je ta skrivnostni nerna^ec. n^č^* VVeidnm^n povedati Na vsa vpraš-mia "lede tega odgovarja, da mora zamolčati nevn^nf^vo :me in sicer v svojem interesu kakor v 'nteresu osta'ih treh ?or»btož°ncev. VVeidmann je torej drugi dan procesa priznal en sam umor s trditvijo, da je to tudi edini umor, ki ga je izvršil, zanika pa umor Američanke plesalke Jean de Koven, umor šoferja Couffya. Alzačn^ke Janine Keller. impr sara Lebl' nda. Nemca Frummerja in poizkus umora policijskih nadzornikov B^urquina in Poignan-ta. Z Jezice — Občinski zbor krajevne orsaH/rcIJe OJNS V sredo 8. t m se je vršil, d *to obiskan občni zbor krajevne organizacije OJNS na Jezici. Po poročilih funkcionarjev je bil izvoljan novi odbor s predsednikom g Stankom Janežičem Izčrpno poročilo o delu in nal gah m^adm^kih organizacij je podal tajnik banovin odbora omladine JNS France Juvan. Por čilo so navzoči sprejeli z odobravanjem Novemu odboru želimo mnogo uspeha eiiiaclonalna aretacija v Celju Bivši orožnik Milan Bajagić, ki je v Oplatnlci ustrelil orožnika Jokovića 2n streljal na svojo zaročenko, si je hotel končati življenje Celje, 12. marca Celjska policija je v nedeljo dopoldne izvedela, da sedi v restavraciji v Celjskem domu neki moški, ki je identičen z 32-let-nlm bivšim orožnišiiim kaplarj~m Milanom Bajagičem. ki so ga oblasti zasledovale, ker je dvakrat pcskusil usmrtiti svojo zaročenko trgovko Ano Žučkovo v Tepanju pri Konjicah in 6. t. m. zvečer v Oplotnici ustreLi orožniškega kaplarja Jo-koviča. Danes okrog 10. dopoldne so se pojavili v restavraciji v Celjskem domu trije policijski agenti in našli tam civilista zelo čedne, simpatične zunanjosti, ki je bil zares zelo sličen zasledovanemu Baja-giću. Takoj so ga obstopili in ga pozvali, nai se legitimira. Dejai je, da se piše Mirko Pavić. Ko so ga agenti nato pre skali in našli pri njem samokres, mu je eden izmed agentov zaklical: >Vi ste Bajagič!« Neznanec je nato odgovoril: »Na pravega ste naleteli!'* Olvedli so ga na policijo in ga. začeli takoj zasliševati. Pri »?jem so našli oporoko in pet pisem, ki jih je bil nap:sal svojim staršem, oblastem. Ani Žuč-kovi in svojim znancem v ožji domovini črni gori. Milan Bajagić, ki je bil žvčno popolnoma strt, je Dodal ves skrušen obširno izpoved o svoji pretresljivi tragediji. Od 1.1935 do 1937 je služboval kot orož-niški kaplar v Oplotnici pri Konjicah. V tem času se je seznanil s trgovko Ano 2uč-kovo v Tepanju, ki je ločena žena in mati treh otrok. Žučkova stanuje s svojimi otroki pri svojem očetu Gučku, ki vodi s svojo ženo gostilno v Tepanju. Bajagić se je zaljubil v 2učkovo in začel z njo ljubezensko razmerje. Zaradi tega razmerja so Baja-g-ića premestili v Ptuj. Tam je ostal leto dni. Žučkova ga je začela v tem času nagovarjati, naj pusti orožniško službo. Bajagić se je slednjič vdal in je lani v oktobru podal ostavko na orožnško službo. Preselil se je k Žučkovi v Tepanje, se z njo zaročil in živel pri njej ter ji pridno pomagal v njenem gospodinjstvu. Bajagić od doma ni bil premožen. Ko je še bil v službi, je s svojimi skromnimi prejemki pridno podpiral svoje starše v Cr- ni gori. Ker Bajagić ni imel denarja, so ga začeli starši njegove zaročenke mrziti Ob nek priliki je žučkova poslala Bajagi-ča k posestnici Založnikovi v Hebenštrajt pri Konjicah, pri kateri si je pod lažno pretvezo, da je skupaj z Žučkovo prevzel posestvo njenih staršev in da ima sluibo izposodil 2.300 d n žučkova je začela pred tedni nagrovirjati Bajagiča. naj si poišče službo. Dne 24. februarja se je odpeljal v Maribor, da bi tam našel zaposlitev še isti dan je prej-1 v Mariboru pismo svoje zaročenke s sporočlom da se ne sme več ^rniti v Teprnje. ker ga njeni starši ne marajo. Ves razburjen si je v Mariboru takoj najel avtotaksi in se odpeljal v Tepanje. Tam se je hotel na skrivaj sestati z žučkovo. Da ga ne bi ljudje opazili, se je skril v gospodarskem poslopju in čakal, kdaj se bo prikazala njegova zaročenka Dne 25. februarja opoldne ga je opazila Gučkova služkinja in to povedala doma-r!m, ki so alarmirali tepanjske fante. Zvečer so prišli tepanjski ^antje v Gi'čkovo gostilno. Bajagić se le splazM k oknu in prisluškoval. Cul je žučkovo ki se je neugodno izrazila o njem. in videl kako so fantje raztrgali njegovo fotografijo ter jo nato nesli v stranišče in jo tam onesnažili. V silnem razburjenju je Bajagić izvlekel samokres in ustrelil skozi okno proti žučkovi, a je ni pogodil Imel je namen ustrelit: Žučkovo 'n nato še sebe Fantje so ga pregnali. Pobegnil je v gozdove ln se več dni skrival v okolici. Bajagić. ki j? bil v Žučkovo blazno zaljubljen, je pisal svojemu najboljšemu prijatelju, orožn ške5r:u kaplorju Jokoviču v Oplotnici, ki je bil prav tako kakor on doma iz Črne gore da bi priše! v poneJrljek 6. t. m. ob 19. preci Jermanovo trgov no v Oplotnici. Kotel ga je naprositi za posredovanje pii njegovi zaročenki, da b- se zadeva zopet uredila Ce bi Žučkova ne marala več za Ba;ag:ča. je imel ta pripravljen načrt, da bo ustrelil žučkovo in sebe. V ponedeljek 6. t. m. ob 19 sta se Bajagić ln orožniški kaplar Joković sestala pred Jermanovo trgovino v Oplotn ci Ko je Joković zagleda- Bajagiča. mu je takoj napovedal aretacijo. Bajagić je izvlekel samokres, hoteč s tem Jokovića prestrašiti. J. pa je prijel Bajagiča in začel klicati so9ede. Med ruvanjem je Bajagić dvakrat sprožil samokres in z obema kroglama zadel Jokovića. J. se je takoj zgrudil in na mestu izdihnil. Bajagić je b.l istega dne izvedel, da je žučkova, ki je bila z njim noseča, odpravila telesni plod v četrtem mesecu nosečnosti. To ga je zelo užalilo in raztogotilo. Bajag Ć. ki ni vedel, da je pogodil svojega prijatelja Jokovića do smrti, je po krvavem dejanju pohitel v Tepanje. Tam ga je zopet opazila Gučkova služkinja in o tem obvestila domače. Ko je Bajagić opazil v hiši žučkovo n njeno mater ter otroke, je začel kakor brez uma streljati skozi okno. Zadel je mater svoje zaročenke v roko, a Jo je le lahko ranil. Mati mu je zaklicala: »Sedaj si ubil nedolžnega otroka!« Bajagić, ki je bil zares prepričan, da je usmrtil enega izmed otrok svoje zaročenke je po tem dogodku pobe _mil. Ce bi bil smrtno pogodil svojo zaročenko, bi bi ustrelil tudi samega sebe. Iz Tepanja je Bajagić pobegnil v Celje, kamor je prišel 7. t. m. okrog 7. zjutraj Od tod se ie odpeljal z vlakom na Zidani most. Prebil jc skoraj ves dan v kolodvorski restavraciji in prebiral časopise, ker ga je zanimalo, al? Us>t'j že kaj pi?ejo o njem. Zvečer se je odpelz vlakom v Rimske toplice hi se nastanil restavraciji pri kolodvoru Tu je sklrnil napravit: svo-i jemu živlieniu konec. Davi ob pol osnih se je pr'pelj°l v Celje. Na celjskem kolodvoru si je hotel kupiti beograjsko »Politiko«, da bi videl, al' kaj piše o n^em. nato pa si je nameraval najeti sobo v Celjskem domu in se ustreliti. Ker pa pr haja ^Politika« v CeVie šeie z vlakom ob 10. dopoldne ie skVnil počakati do t^era časa na Vst in se nato usmrtiti Policijski agent na *o to niegovo namero Dravočpsno pre-Drečil'. Bai'aeić Izrecno or-ž°tu*e da je nanrt'i svoi_e:a nr"iatela Tok'ća Dei^tvo da je zarad1' svoje zar^^nke mictil orož--u.Sko službo in da ie nato doživel tako fe-žko razočaranje ga ie pognalo v obup Celjska policija je o aretac ji Baiaeiča takoi obvestila orožništvo v Konueah že v teku poool^neva so pr'srieb* koniišk: orožniki v Ceb'e in odvedli Baiagiča v Konvce ter ga izročili tamkn'>niemu sreskemu sodišču. Ko bo pre sknva ta"" za'-liu^'na ga bodo nreneljali v zapore okrožnega sodišča v Celju. SODNO POTRJENO — Ka.i. ta kožun je stal 6.000 din? — Kaj ne verjameš ? No. če ne verjameš, ti lahko pokažem tožbo na ves ta zr.esek. ki sem jo dobil od sodišoa. Roparski morilec WeMmami prea poroto Obravnava proti njemu bo trajala najmanj tri tedne, ker bo zasliianib nad 102 prič E. Kirchber^er 23 »Pol čez mrliče" — Ne verujte v privide. Policist tej slabosti ne sme biti podvržen. In nikar tudi ne poveite nikomur tega. ker bi vas odslovili. Videli ste mojo glavo v oknu samo da sem se v zadnjem hipu skril Ce bi vam bilo prišlo na misel splezati na okno, bi me morali najti naslonjenega na steber s cigareto v ustih. Te cigarete si nisem mogel odpustiti, ker je vojak nad letečim ogorkom osupnil . . . Kfiž se je zamislil. Ni mogoče, da vesta ta dva moža vse. Saj bi vendar ne bila tako mirna. — Toda blagajna |e.... ie dejal naglo. — Izropana, saj vem. Škoda je je, — je odgovoril polkovnik sarkastično. — Načrti so vendar ukradeni! — je kriknil Kfiž obupano. Polkovnik Il-b oddelka poročevalske službe Krup se je zasmejal. — Niso! Vedel sem, da jih hočeta ta dva dečka ukrasti še nocoj. In zamenjal sem jih z brezpomembnimi papirji Načrti so na varnem Samo to me jezi, da nam je ta Samek ali kako se že piše odnesel pete. Tega niste storili pametno No, kaj hočemo, saj se bomo z njim itak srečali ob drugi priliki, potem mu bo pa pošteno vroče. Možje so molčali Inženir Hark je bil mrtvaško bled in zrl je na svoje uklenjene roke. Njegova desna dlan ie bila obvezana Toda kri ie pronicali -:kozi obvezo. — Pošteno obvezo bi potreboval — ic dejal. — Jez:k za zobe! Krcglo v hrbet bi ootrebova'i — je zakričal nani polkovnik A vi? — obrnil se je h Križu — odpotujete v Prag^ Svoiegi moža iz Libenske ul^ce niste zg'abiJi — z^ to s^žbo n:-ste sposobni. S tem nočem reč,; da ste nesposobni — Manjka vam prakse za vohune. XIV Korak v minulo vcjjno Brzovlak Praga—Hamburg Ljud e so se prerivali na kolodvoru kakor m: avl je Kričal: so in s^i orepirali. V ves ta vrvež so se pa zareza vali ozki žvižgi lokomotive in železničarskih piščalk Helena je razmišljala, da-li ie sturila prav da se je odpeljala najprej v Prago in da se šele od tod odpelje v Hamburg Seveda, to ie storila prav — tu je bila vsaj brez skrbi, da se ie odkrižala svojega vohuna — če je sploh bil tu Bilo ie verjetno da ji je kdo sledil V mestu X. iz kate ega ie bila prispela, se ie bilo zadnie čase po avilo toliko novih obrazov, da je morala biti zelo previdna m dobro je morala paziti, da ni bilo med nrmi znanega obraza, ki ga ie že videla nekie v Nemčiji Nič tu ni bilo izključeno. Zanimanje druge iržave za Rosit 12 je moralo biti ogromno, če so mu hoteli v primeru neusoeha žrtvovati živMenie doktorja Freunda In še predobro ie čutrla. kako i; oostajajo tla v mestu X . pod nogami vroča. Polkovnik Krup je imel končno prav. da jo je ooslal z načrti v Hamburg To ie ironija — V jlamburgu, v mestu države orot; k teri ie delala se ic čutila varne šo n< g v las n državi To se oravi — da ni bilo oseb- d >ktorja Freunda .. Heleno je spreletel mraz ko se ie spomnila na „ega človeka ki se mu niko1! v živTeniu n' mud'1 >. Silo ie prijetneje s cčati t g a v džungli, n^go 7reir.de med ljud v v Evropi T g: skoč in konec je Tcda med skokom "n koncem je še trenutek, ko moreš pcm r ti med oči in ustreliti, če imaš iovoIj prisotnost duha Doktor Freund hodi počasi Vedela ie da se mu >braz. k: sa le enkrat vidi globoko zar .ž v spomin in ±i hodi notem za n im N;kamor se mu n? mudi Hodi — korak za korakom — mesece, leta — in preganjani človek se raje sam ustreli, nego da bi ga on zg abil Bolje ie če se ustreli — imeti ca hrbtom Freunda je pomenilo tudi blaznost. Helena se ie spomnila na prigodo z nržr n. ki se ie pisal pošteno Pierre Valrov, dokler se ni oprijel svoje romantične misli in dokler ni izjavil šefu francoskega gm?ralncg3 štaba, da je pripravljen oretihetapiti se čez podminirano ozemlje za hrbet lemške armade. V Berlinu seveda nihče niti slutil ni da je mož ki je vstopil v pisarno na Wilhelmstr sse, Fr ncoz Govorilo se ie, da prmaja iz Lotar ruke in da Fran oze sovraži. Bili bi ga pa gotovo razkrinkali ker se ni zdsT ^osebno bistroumen. Ljudi, ki 50 se prijavljali v službo nemškega vohunstva, je soreiemal takrat doktor Freund kot šef oddelka. Vsakega je takoj spoznal in vedel ie točno iz pogleda in prvih besed, kaj tiči v kom Srepo se je torej ozrl na Lotarinžana in dejal, aa ako delo ni zanj. To je pomenijo odklonitev. V naslednjem trenutku si je pa doktor Freund oriznal, da se je v tem možu zmotil kajti Pierre Valrov je segei v žep in potegnil iz n ega marčni jfenz vni načrt 7 francoskeg 1 Dolka. Doktor Freund je tedaj presenečeno dvignil obrvi. Ne da bi bile morda te stvari dragocene — isti načrt je bil prišel že pied tednom v vojno ministrstvo — toda če je znal ta Lotarinžan dobiti ofenzivni načrt, je moral biti zelo prebrisan. Dobro. Pierre Valroy je bil torej sprejet v službo nemikiga vohunstva. Heleni ie takiat nekaj zašepetalo, naj ne posluša nasveta šefa francoskega generalnega štaba, da bi se sporazumela z Val-royem. In tako Pierre Valrov ni slutil da ie ženska, malomarno kadeča svoio cigareto v tesni Di-sarni na Wilhelmstrasse, že informirana o n^em. Doktor Freund je Heleni neomejeno zau~?l Sicer pa — saj mu je prinesla pogosto zelo dragocene vesti — Francozom ie nosila seveda dragocenejše, a Nemcem ie prinesla s^mo to. kar ie odobril generalni štab In tako ie Helena zvedela, da bo Lotarinžan podvržen preizkušnji. Ni ga mogla o tem informirati. Deloma ie bilo Drenozno. deloma je bila Da tu nevarnost, da bi jo Valrov ob svoji aretaciji izdal. Valrova se je izdal sam in d^kai gluoo Verjel ;e agentu, ki je bil poslan za n";m in ki je jpl nre-več govoriti o aktu iz »Deutsce diplomatische Kor-respondenz«. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Chriatof — Vsi v Ljubljani