Izhaja : 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. "V o 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvu „Mira“ v Celovcu. Leto XIV. V Celovcu, 20. grudna 1895. Štev. 35. Vabilo k naročbi. Približalo se je spet novo leto, to je čas mnogoštevilnih plačil, med kterimi se nahaja tudi naročnina za časnike. Prosimo toraj vse stare naročnike, naj nam še zanaprej zvesti ostanejo, in če mogoče, naj nam pridobijo še kaj novih naročnikov. S tem pomagajo nam, še več pa koristijo istim, ktere na branje navadijo, kajti pošten, krščansko pisan časnik ni samo razvedrilo, ampak tudi šola za javno življenje. Bližajo se nam volitve v državni in deželni zbor, že zavolj tega bi morali čč. gg. rodoljubi naš list kar mogoče širiti med ljudstvo, ker le zavedno in v politiki poučeno ljudstvo se dà nagniti na dobro stran in pri njej zvesto ustraja, med tem ko nevedneži vedno omahujejo, ker ne vejo, komu bi verjeli ; vsaka sapica jih podere, vsako laž verujejo, v vsako zanjko nasprotnikov se vjamejo. Dokler volilci ne znajo sami ločiti dobro od slabega, resnico od laži, tako dolgo naša stranka ne bo imela trdih tal pod seboj, na ktera bi zamogla zidati. Prosimo tedaj čč. rodoljube, naj se ne utrudijo pri nabiranju naročnikov in naročnine, ktero naj blagovolijo kakor do zdaj pošiljati na upravništvo „Mira“. Tisti gospodje ob jezikovnih mejah na Koroškem, ki so dobivali do zdaj po več iztisov, da so jih med ljudstvo delili, naj skušajo od svojih prejemnikov vsaj nekaj naročnine nabrati, kajti „Mirovo“ gospodarsko stanje ni posebno ugodno : po eni strani so nam novi listi na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem precej naročnikov odtegnili, po drugi strani pa se našim kmetom vedno slabše godi, da z naročnino le preradi zaostajajo, dokler nismo prisiljeni, jim list ustaviti. Tisti velikodušni rodoljubi, ki so nas skozi vsa leta podpirali z denarnimi darovi in nadplačili, so tudi deloma že opešali, kar jim ni zameriti, če se pomisli, koliko nàrod-nega davka se po naših slovenskih pokrajinah od takih neprenehoma na vse strani pobira. Vender zaupamo v Božjo pomoč; on vé, da ima naš list poštene namene in da je Korošcem potreben, zato nam bo gotovo obudil potrebno število velikosrčnih dobrotnikov in nam poslal tudi lepo število navadnih plačuj o čih naročnikov, da bomo mogli vsaj za silo izhajati. Sovražnik koz. Tesar Sekira je imel lepo kočo z vrtcem in bil bi najbolj zadovoljen človek na svetu, ako bi mu bil Bog podaril nekoliko otrok. Vsak človek ima v svojem srcu ljubezen, ktero je skoraj prisiljen do nekoga ali nečesa gojiti. Stariši, kteri imajo otroke, se navadno s celo svojo ljubeznijo oklenejo otrok, zakonski pa, ki nimajo otrok, iščejo za svojo ljubezen druge predmete — včasih ljubezni vredne, včasih pa tudi nevredne. Tako se je tesar Sekira zaljubil v svoj vrtec, v kterem je imel lepa mlada drevesca. Predno je v pondeljek zjutraj odšel v sosedno vas na delo, zadnji njegov korak je bil v vrtec, in ko se je v soboto zvečer vrnil, prva njegova pot je bila zopet v vrtec. Njegova žena Katra je tudi imela rada drevesca, ali še bolj pa domačo živino: kozo, psa, mačko in kure. Njena največja ljubljenka je bila koza, zagrizena sovražnica vseh drevesec na vrtu. Začetkom majnika je šel Sekira enkrat v pondeljek zjutraj na vrtec in srce mu je od veselja poskočilo. Drevesca so bila polna cvetu, dišala so in se smejala v svoji mladi krasoti. Bučele so letale okrog njih in pisani metuljčki so se zibali na njihovem cvetju kakor na kakšni zibelki. Sekira je hodil od jednega drevesca do druzega, vsako je pohvalil in ko je vse pregledal, zaprl skrbno vrata in šel v hišo po orodje. „Tedaj, z Bogom, Katra/' poslavljal se je od svoje žene, »in lepo te prosim, pazi, da mi koza ne pride na vrtec. Vsa drevesca cvetó kakor v raju. Srčno zahvalimo slednjič tiste čč. gospode, ki so nas duševno podpirali z dopisovanjem, ter jih prosimo še nadaljne pomoči. Naročnina se pošilja najbolje s poštno nakaznico. Moški, manj premožni naročniki na Koroškem, ki so ob enem članovi slovenskega katoliškega političnega društva v Celovci, ali ki hočejo k društvu pristopiti, zamorejo pri tej priložnosti pridjati še 20 do 50 kr. za to društvo, tako gre vse ob enem in brez dvojnih poštnih stroškov. Saj je „Mirov“ blagajnik ob enem tudi blagajnik političnega društva; on bo poslane denarje že prav razdelil. Vsem čč. gg. naročnikom in naročnicam kličemo : Ve s el e pr aznik e in srečno novo leto! Lastništvo in upravništvo „Mira“. Opomini za volitve. I. Važnost volitev. Bližajo se nam državne in deželne volitve, na ktere se moramo pravočasno pripraviti, da ne bomo ob času, ko se volitve razpišejo, podobni abotnim devicam, ki se niso z oljem priskrbele in niso mogle svojih svetilnic prižgati, ko je ženin prišel. Zato se hočemo v naslednjih člankih nekoliko raz-govarjati o volitvah in slovenske rodoljube, ki volitve vodijo, opozarjati na vse tiste reči, na ktere se je treba ob času volitev ozirati. Za prvi razgovor smo si postavili vprašanje : ali so volitve važno in imenitno, ali pa so le bolj nadležno in skoro nepotrebno opravilo? Nekteri pravijo: „V starih časih nismo nič volili, pa se je kmetom bolje godilo, kakor zdaj.“ Recimo, da je to resnica; toda če je kdo v vodo padel, mora plavati, ali pa utone ! Kar je, to je, mi imamo zdaj ustavno življenje, da nam postave delajo poslanci, ktere si sami izvolimo, zato se moramo potruditi, da izvolimo dobre poslance; ako mi roke križem držimo, bodo pa drugi take poslance volili, kteri skrbijo holj za svoj dobiček, ko za srečo revnega ljudstva; volili bodo poslance, kterim ni mar za kmeta, in tako mora kmetski stan čisto na kant priti, saj daleč nema več do tega. Žalostni časi so prišli nad kmeta, in v veliki meri so tega krive slabe postave, ki so jih naredili slabi poslanci. Prva krivica, ki če najdem v soboto kakšno drevesce prelomljeno ali objedeno, boš videla, kaj bo. To si zapomni !“ „Nič ne skrbi, bodem že pazila!" V torek zjutraj je začela ljuba Katra kakor pridna gospodinja prati. In če ženske perejo, imajo polne roke dela in pozabljajo na ves svet. Sekirjeva Katra ni bila boljša, kot vse druge ženske. Prala je celo dopoldne in ko je opoldne končala svoje delo, šla je perilo razobesit v vrtec na solnce. Vsega vkup ni mogla s seboj vzeti, morala se je toraj večkrat vrniti v vežo in če človek hiti, kje pa ima toliko časa, da bi mogel vsa vrata in duri za seboj zapreti? Tudi Katra je pustila vrata pri vrtcu odprta na stežaj, in med tem ko je pogledala v kuhinjo, da bi se ji kaša ne prismodila, prišla je koza iz paše in ker ni imela ravno ta čas nič druzega opraviti, je šla naravnost pogledat v vrtec. Saj tam itak že davno ni bila! Povzpela se je na najlepše drevesce in grizla, da se ji je brada tresla! Ko jo je gospodinja zapazila, tako se je ustrašila, da ji je glas v grlu zaostal. Potem pa se je v resnici razjezila na svojo ljubljenko. „Koza!“ je zaupila, „ti mrha nečedna, grda — — — (to je bila najhujša beseda iz njenih ust!) — Kaj tu delaš! Sem pojdi!" Zagrabi ljubo kozo za roge in odtrga od drevesca. Zapelje jo na dvorišče, tam ji je dala nekoliko po hrbtu, ali bilo je že prepozno. Koza je snedla in odlomila tudi mlade, nežne vejice. Katra niti južinati več ni mogla. Zaprla je vrata, privezala z močno vrvjo in šla k sosedi se izjokat. se je kmetom in sploh revnemu ljudstvu storila, bila je krivična volilna postava, ktero je izdal liberalni minister Schmerling. Po tej postavi so dobili največ poslancev graščaki in mestjani, vse premalo pa kmetovalci, kteri so najmočnejši po številu, pa tudi največ plačajo in cesarju dajejo največ vojakov. Poglejmo si na pr. Koroško : tukaj je kmetov 5krat toliko, ko mestjanov in graščakov, in plačajo 3krat toliko davkov ; po pravici bi morali toraj tudi več poslancev imeti. V resnici pa volijo koroški kmetje v državni zbor 4 poslance, mestjani in grofi pa 5; v deželni zbor volijo kmetje 14 poslancev, mestjani in graščaki pa 22, tako je kmetskih poslancev povsodi premalo; po zbornicah, kjer se postave delajo, obvelja to, kar hočejo mestni in grajščinski gospodje, kteri skrbijo v prvi vrsti le za sebe, to je za velike posestnike in fužinske gospode, za uradnike, doktorje in drugo gospodo; kmet pa trpi in plačuj, saj za to si rojen na svét! Na podlagi krivične volilne postave so se liberalni gospodje polastili državnega zbora in večine deželnih zborov, in tako se je pričelo v Avstriji liberalno gospodarstvo. Kopičili so dolg na dolg, pomnožili so državni dolg za 3000 milijonov, in od teh dolgov je treba plačati vsakoletne činže ali obresti (160 milijonov na leto), kaj čuda, da davki od leta do leta naraščajo ! Naredili so brez števila slabih in krivičnih postav, s kterimi mučijo in trpinčijo revno ljudstvo. Goljufiji, odrtiji in slepariji so dali popolno prostost in svobodo, da se sme košatiti pri belem dnevu; revno ljudstvo je brez pravice in brez brambe, vsakdo ga sme goljufati, skubsti in v svoj dobiček stiskati. Nekteri prekanjeni bogataši, večidel Judje, kopičijo milijone na milijone, delavni ljudje pa, kmetovalci, mali rokodelci in delavci, se pogrezajo v vedno hujšo revščino. Kmet visi le še za en las na svoji zemlji in živi takorekoč le še od svojega kredita, to je površna podoba naših časov. Da tako ne more ostati, sprevidi vsak ; če ne pride hitra pomoč, mora priti splošna velika prekucija, ktere se nekteri toliko bojijo, drugi pa jo željno pričakujejo, namreč socijalni demokrati. Pomoč pa nam zamore priti le od krščanske vere. Mi moramo voliti le krščanske može za poslance, potem bomo dobili spet boljše postave, in kmalu se bo vse na bolje obrnilo. Krščanska vera nam veli, da moramo „Ljuba soseda, to bo polóm, kedar mož v soboto pride ! Morda me zapodi ! — In samo kar bi trenil, sem skočila v kuhinjo in že ta grda mrha naredi toliko škode!" „Veš kaj, sestrica," svetovala ji je soseda, „odreži one odgrizene vejice, menda mož nič ne bo videl !" „Da, ne bo videl! Ta vé za vsak listič!" V soboto popoldne je Katra pričakovala svojega moža z velikim strahom. — Zvečer mu je prinesla iz gostilne četrt litra žganja — in tega nikoli ni storila — pripravila nekoliko jajc in hodila zmirom po dvorišču, da bi videla, kedar mož pride in ga mogla takoj zapeljati v hišo. Kozo je skrbno zaprla v hlev. Še pred večernico je Sekira prišel. Žena mu je šla naproti. „Dobro došel, Tine. Ravnokar sem gledala, ali že greš. Sem že za te pripravila večerjo. Pojdi in jej, da ne bo večerja mrzla. Kako pa, ali te bolijo noge?" „Malo. — Kaj delaš?" „Dela je zmirom dovolj. Le pojdi, pojdi!" in je vlekla moža v hišo. Na mizi je stalo žganje, ležal je kruh in predno si je Sekira slekel suknjo, je že tu bila žena z jajci. „Tako tukaj imaš. Pripravila sem ti nekoliko jajc, ker jih rad jčš. — Tesar je z začudenjem pogledal ženo. Ni vedel, kaj ta njena nenavadna prijaznost pomeni. „Prosim te, kaj pa je danes s teboj ? Saj mi nikoli tako ne strežeš!" ljubiti bližnjega kakor sami sebe. Ako bi se tudi posvetne postave delale po tej zapovedi, potem bi zamogli vsi ljudje in vsi stanovi zadovoljno skupaj živeti. Po vseh deželah gre zdaj ta klic, da se morajo postave predelati v krščanskem duhu, in močnejši ta klic postane, več je upanja, da se uresniči. Ako bodo po vseh deželah volili krščanske poslance, potem se bo vkljub krivičnemu volilnemu redu znašla v državnem zboru taka večina, ki bo pripravljena ljudstvu pomagati. Da se to doseže, k temu mora vsak po svoji moči pomagati. Tudi mi Korošci ne bomo zaostali, tudi mi pojdemo v volilni boj pod znamenjem sv. križa, ki je za nas kristjane znamenje odrešenja; Kristus, ki je nas rešil večnega pogubljenja, zamore nas rešiti tudi iz posvetnih nadlog. Mi pojdemo v volilni boj 1. kot kristjani, 2. kot Slovenci in 3. kot prijatelji ljudstva. Kot kristjani bomo volili le krščanske poslance, kteri niso samo po imenu kristjani in po krstnih bukvah, ampak v resnici, iz srca in duše. Mi bomo le takemu kandidatu svoj glas dali, kteri nam obljubi in o kterem smo prepričani, da se bo poganjal za versko šolo. Nikjer v Avstriji se potreba verske šole tako očitno ne kaže, kakor pri nas na Koroškem. Kdor naše učitelje pozna, nam bo prav rad pritrdil. Sploh pa se mora liberalna šolska postava, pod ktero zdihujemo, vsa predelati. Velika krivica je, da kmetje ali njih občinski zastopi pri nastavljanju učiteljev nemajo nobene besede, ko morajo vender šolske hiše zidati in šolske doklade plačevati, iz kterih se učitelji vzdržujejo. Krivica je, da občine in krajni šolski svetovalci nemajo nič odločevati zastran učnega jezika. Sploh pa hočemo več verske od-goje, več verskih vaj in bolj vernih učiteljev, kteri ne bi bili v večni vojski z ljudstvom in duhovščino, z eno besedo, mi hočemo versko šolo. Ker pa liberalci v to nikdar ne bodo privolili, zato ne Smemo voliti liberalnih poslancev ne v deželni, ne v državni zbor. Sploh pa liberalcev ne smemo voliti, ker so ali prav mlačni kristjani, ali pa čisto nič ne verujejo; ker hujskajo ljudi vedno zoper duhovnike, ob enem pa brezvercem in Judom, njih pogubnim knjigam in časnikom potuho dajejo. S tem se ljudstvo ne bo srečno storilo, ako se po-hujša ter v nezmernost, potrato in razuzdano življenje zapeljuje. S takim življenjem se ne dà dobro gospodariti; skušnja nam tudi potrjuje, da gospodarji s takim ^liberalnim" življenjem kmalu na boben in beraško palico pridejo. Liberalni in brezverski nauki so tudi pogubni za kmetove otroke in za posle. Liberalno izrejeni otroci znajo nemarno živeti, kratek čas iskati in denar zapravljati, delo jim pa ne diši. Brezverski posli pa so leni, uporni, vedno nezadovoljni, nezvesti, nečisti, zapravljivci in pijanci, ter gospodarju sovražni. Verno, krščansko življenje je toraj za kmetski stan tudi pri gospodarstvu potrebno, ne samo zavolj večnega zveličanja. Kjer kmet in kmetica, otroci in posli, vsi po svojih mesenih željah živijo, molitev zanemarjajo, dela se izogibajo, — tam pojde kmalu vse narobe : v hiši bo sama jeza, sovraštvo, kletev, nemarnost; Božji blagoslov zbeži, revščina kmalu na duri potrka. — Mi smo pa tudi Slovenci in hočemo Slovenci ostati, za kar nas je Bog ustvaril. Zato „No, cel teden tako težko delaš, zakaj pa bi ti včasih kaj ne privoščila!" Tesar moli in z velikim tekom^ se loti jajec. Ko je vse snedel, odide v vrtec. Žena je stala kakor na žerjavici. — Nedolgo potem prileti mož v hišo, iz očij mu švigajo bliskovi jeze. Gre k mizi in potegne iz nje dolg, kuhinjski nož. Žena strahoma odskoči. „Tine, kaj hočeš delati?" „Molči!“ zavpije mož. „Koza ali ti, jedno izmed vaji moram zaklati!" Katra se ni več predrznila govoriti; poznala je dobro svojega moža. Omahne na klop in jame se jokati. V nekoliko trenutkih se je drla koza na dvorišču v smrtnih težavah in Sekira je vpil: »Jaz ti bom dal drevesca smukati!" Od tistega časa, če je kdo hotel na vasi zaklati kozo, povabil je vselej tesarja Sekiro. Večjega veselja mu ni mogel storiti. — Ako bi bil „Mirov" podlistek leča, pristavil bi še: Kakor ta koza, je vsaka strast; sné tudi najboljše duševno cvetje. In ni druge pomoči zoper njo, kakor jo umoriti. Iz češkega — Svečdn. P a b é r k i. Kaj bodemo pili? Doslej je bilo splošno mnenje, da nam je Bog dal vodo za pijačo. A dandanašnji zdravniki vsemu človečanstvu kličejo: ne pijte vode! Lahko se reče: ne pijte vode! — Gospodje kemiki (ločbarji) nam vso vodo tako slikajo, da se nam gabi jo piti. Daj jim na ogled nas v srce peče, da se na Koroškem od vseh strani slovenska beseda tako za duri potiska ter se jej odreka skoro vsaka pravica. Ni prav, da je slovenščina v šolah in pisarnah tako zavržena. Mi nočemo nemščine iz šol čisto pregnati, kakor nasprotniki o nas govorijo, nikdar! Naj se naši otroci v šoli tudi nemščine učijo; toda v prvih letih bi moral pouk vender le v maternem jeziku biti, kterega otroci zastopijo, da bi se prej kaj naučili. Sploh pa je za vsacega človeka potrebno, da zna tudi v svoji materni besedi brati in pisati, zato bi morale šole pri nas tako uravnane biti, kakor je šola v Št. Jakobu v rožni dolini ; tam se otroci naučijo nemščine in slovenščine, znajo v obeh jezikih pisati in brati. Nadalje pa je že naša stara tirjatev, naj bi bili gospodje uradniki v slovenskih krajih vsi zmožni tudi slovenskega jezika in naj bi se ga tudi radi posluževali v besedi in kar mogoče tudi v pisanju. M i tudi prej odnehali ne bomo, dokler se naša slovenska beseda ne postavi v njene pravice. Te besede naj si toraj dobro zapomnijo liberalni kakor tudi tako imenovani konservativni Nemci na Koroškem. Mi pojdemo v volilni boj tudi kot prijatelji ljudstva. Liberalci so delavno ljudstvo pripeljali na rob propada. S prosto kupčijo iu prosto obrtnijo so skoraj da uničili male rokodelce, oslabili poštene trgovce, skazili vse cene, ob enem pa so vsem sleparjem duri na stežaj odprli. S tem, da so meje odprli ameriškemu in indiškemu žitu, dali so našemu evropskemu kmetu grozen udarec, pod kterim se še zdaj zvija. Z divjo konkurenco, kakor zverina v hosti, se trgovci in obrtniki med seboj pokončujejo, to je po liberalnih naukih čisto naravna, natorna, neizogibna reč in se imenuje „boj za obstanek". Po naših mislih je pa to le popolna gospodarska anarhija (brezvladje, nered), kterej se mora konec narediti. Ubogi delavci se pogosto stiskajo s slabimi plačami, da se komaj preživijo; ali pa morajo včasih še ženo in otroke v tovarno pošiljati, da si z združeno močjo zaslužijo borni kos kruha, na starost pa se le malokje za nje skrbi. To odrtijo in izkoriščanje delavnih močij imajo liberalci za čisto pravično, kajti oni pravijo, da se delavska plača ravnà po „pogodbi" (glihengi) med gospodarjem in delavcem, če delavca glad prižene, da se za majhno plačo v delo podà, pravijo, da se mu ne godi krivica, ker je sam v to privolil. Sv. oče papež Leon XIII. pa drugače učijo in pravijo, da se mora delavcu toliko plačati, da zamore sebe in svojo družino s tem preživiti, ne da bi morali žena in majhni otroci tudi kaj zaslužiti. — Kdor hoče vedeti, kako liberalci za kmeta skrbijo v koroškem deželnem zboru, naj si pogleda našo lovsko postavo ali pa gozdno postavo. Graj-ščinski lovec ali gozdar sme kmetovo kozo ali ovco kar ustreliti, če na grajščinski svét stopi, grofovi zajci in jeleni pa smejo kmetu vse mlado sadje pokončati in vse žito pomandrati, kmet jih ne sme streljati. Lovska postava je tako narejena, da je kmetu skoro nemogoče za škodo po zverini kaj dobiti, da sploh nasproti gospodi nema nobenih pravic in da se zverine nič ne ubrani. Gozdna postava pa gorjanske kmete še bolj uničuje. Prej so smeli kmetje še po grofovem pasti, zdaj pa še po svojem ne smejo; kar je za „gozd“ zapisano, pitno vodo, kakoršno hočeš, oni ti na las izračunijo, koliko bilijonov raznih rastlinic ima v vsakem kubičnem milimetru. — Mnogi zdravniki trdijo, da nam ob poletnem času pitno vodo izvrstno nadomestuje mleko. A z mlekom je tudi križ. Kemiki pravijo, da se z mlekom prenašajo tuberkule (pljučna su-šica) in ob enem so izračunih, koliko milijonov bakterij *) je v vsaki kapljici mleka. Kako srečni so bili ljudje na svetu, dokler ni bilo še kemikov! Pili so mleko iu siratko in so bili zdravi. Zdaj pa samo misel na bakterije nam zadrguje grlo. Kemiki sicer trdijo, da se s kuhanjem tiste bakterije umorijo in da v kavi čisto nič ne škodujejo. Tako tedaj pijmo kavo! Prav. Ali nedavno sem čital v nekem časniku zelò učen članek o »kofejinu" (strupu, ki se v kavi nahaja). Menda je že Voltaire kavo razglasil kot strup, ki počasi škoduje. Nisem tega hotel verjeti. Saj človek ima vsak dan pred očmi ženske, kako se jim jezički vsled pitja kave gibljejo. Ženske pri kavi zastrupljajo življenje nenavzočim, živim in mrtvim, ali sebi kakor znano življenja s kavo ne zastrupljajo. Narobe, madame Se vigne trdi, da kava prijetno draži in da ima zelo prijeten duh----------ali tu naenkrat je vstal francoski zdravnik Gilles de Touretteinje zavpil na vse ženske: hitro strupite vse piskre za kavo, iz kterih na vas preži smrt v podobi „ka-fejina". Doslej se je kava pila črna kot sam peklenšček, pila se je po južini, pila se je cel dan, a Toretto je ljudem raznetil nov pekel. On pravi, da posledica pitja kave je „dispepsija“. Kaj pa je to? Ljubi bralec, to je takšna dohtarska pošast, *) O »bakterijah" glej Gilenšekove »Naše škodljive rastline" (Izdala družba sv. Mohorja) II. snopič, str. 250. tam kmet ne sme pasti ; tako nema skoro nič pašnikov, toraj tudi živine ne more veliko rediti, — brez živine pa hribovski kmet gospodariti ne more, ker žita itak le malo pridela; ta postava gre toraj kmetom prav do življenja, davi jih prav za vrat! Kako se koroškim liberalcem kmet smili, to kažejo pri vsaki priložnosti, kjer denar trosijo kar na debelo, seveda ne svojega, ampak deželni denar. Vedno delajo nove šole, celò po planinah so jih začeli ustanovljati (Ukve, Sele). Občini se kar ukaže: „zidaj!“ pa mora zidati. Da imajo pa učitelji kaj jesti, se pobira šolska doklada. Zdaj je koroške šolske doklade že pol milijona (500.000 gld.) na leto, obetajo pa, da bo še narastla ! O ravnanju Drave in Žile, o novi bolnišnici in drugih stavbah smo že večkrat pisali; sicer pa bomo gospodarstvo koroškega deželnega zbora v posebnem članku osvetlili. — Da se povrnemo spet k liberalcem v državnem zboru, smo že omenili, da so nas „osre-čili" s svojo šolsko postavo, ktera je za nas huda stiska v verskem, pa tudi težko breme v gospodarskem oziru, ker naklada kmetom huda plačila, ob enem jim pa jemlje pastirje ter jih še po vrhu draži s šolskimi kaznimi za zamude. — Zelo pripravna — za mestjane — je nadalje domovinska postava: Dokler so kmetski ljudje, ki so se v mesto preselili, močni in zdravi ter kaj zaslužijo, smejo v mestu ostati in svoj zaslužek tam zapravljati, da mestni gostilničarji, trgovci in branjevci ložej izhajajo; ko je pa tak priseljenec postal bolan ali star, da ne more nič več zaslužiti, poženejo ga hitro iz mesta v njegovo kmetsko občino, ktera naj ga redi, čeravno ga skoraj že več ne pozna. — Ako hočemo kmetom resnično pomagati, morajo se za nje narediti posebne postave. Rimsko pravo se za kmetske razmere ne poda ; to ne gre, da bi se z zemljo tako barantalo, kakor s čebulo ali metlami. Zemljo naj tisti poseduje, ki je volje jo obdelovati, saj moramo mi vsi živeti od zemeljskih sadov, ne sme se pa dopustiti, da se rabi zemlja za kratek čas, da bogataši pokupljajo kmetije in iz njih naredijo lovske okraje. Kmetije se na posilnih dražbah ne smejo pod ceno prodajati ; zavolj malega dolga se ne sme cela kmetija na dražbo postaviti, ampak le kaka parcela, ki se pa tudi ne sme pod ceno prodati. Davki se morajo kmetom izdatno znižati ; zemljiški davek je previsok, ker polje ne daje več toliko dobička ko prej ; davek od pohištva in stanovanj je na kmetih krivičen, ker prazne izbe kmetu ne donašajo nič dobička. Kmetje še pašte in stare lesene koče podirajo, da jim ni treba od njih davka plačati; s tem se revnim dninarjem stanovanja vzamejo, da se morajo preseliti v mesto, kmet pa potem po leti ne dobi delavcev na polje, da bi mu pomagali. Tako se zavolj slabih in krivičnih postav vse kmetu na škodo obrača. Notarje naj plačuje država, kmetom pa naj se pisma zastonj izdelujejo. Kmetova samostojnost se mora njemu v korist v tem oziru omejiti, da se sam ne bo smel pravdati, ampak kmetske zadruge naj prevzamejo vse kmetske pravde ; manjše stvari naj razsodijo same, veče pa naj pred sodnijami zastopajo po svojem odvetniku. Tako bo kmet dragih doktorjev rešen. Te kmetske zadruge bi prevzele še mnoge druge posle, kakor skupno prodajanje kmetskih ktera se ti ugnjezdi v želodcu in te tlači, kakor bi imel v želodcu kamen. Ker pa je iz skušnje znano, da se učeni doktarji ne morejo zmotiti, prenehali so nekteri piti kavo in so se lotili čaja. Ali kako dolgo? Zopet drug zdravnik je pred nedavnim razglasil, da vsled pitja čaja oslabijo možgani. — Kaj bodemo toraj pili? Nekteri tudi svetujejo piti vino. Vino bojda razveseljuje srcé, ali kar sem jaz že poznal vin, večina izmed njih srcé zadrgujejo, napravljajo človeka v tako razpoloženje , da bi se najrajši z vsakim tepel. In tu so zopet prišli kemiki in so na las izračunih, koliko odstotkov to ali ono vino obsega kisàvnatega svinca, koliko žvepla in koliko še drugih neimenovanih rečij ! Zdravniki tudi trdijo, da nektero vino je enako tekočini, v ktero se je namešalo nekoliko tisoč glavic od žveplenk. — Ali pravo natorno vino je vendar le dobro — bo rekel nekteri bralec. — Da, le ga pij, ljubi bralec in kmalu se boš prepričal o njegovem učinku. Pijmo le natorno vino in šolska mladina bode kazala na naše — rdeče noše! — Kaj tedaj? Preostajate še dve pijači: žganje in pivo. O žganju se je že toliko pisalo, da bi bilo abotno nositi še vodo v Dravo. Kdo bi ne znal strašni besedi: alkoholizem in delirium tremens ! Žganje in pivo sta na svetu največja konkurenta, ktera se med seboj borita. — Zdravniki ne priporočajo nobenega. Nekteri se skoraj bolj klonijo na stran žganja. Iz piva menda prihajajo razne bolezni jeter in ledvic. Kažejo na statistične podatke, poleg kterih bojda povprečno največ umira pivovarjev in „vsakdanjih gostov" piva vsled vnetja ledvic. — Tu imaš ljubi bralec, presojo vseh tekočin določenih za ugašanje žeje. pridelkov, skupno kupovanje kmetom potrebnih stvarij, priskrbljevanje cenih posojil itd. Misel o ustanovi srednje - velikih stalnih kmetskih domov, kteri bi se ne smeli deliti, ne čez eno tretjino vrednosti zadolžiti, je tudi prevdarka vredna. Ne-kteri celò priporočajo, naj bi se uknjiženje dolgov na posestva čisto prepovedalo, ter naj bi kmet imel samo osebni kredit. Tudi to se mora v kmetsko postavo sprejeti, da če bi se kmet vsled kake nesreče (toča, povodenj, živinske bolezni, podjed) zadolžiti moral, da se mu mora dati več let časa za povrnitev tega dolga; to ne gre, da bi upnik kmeta kar drugo leto potem že tožil in na dražbo gnal; v takih slučajih mora zadruga posredovati. Sploh se mora kmet bolj trdo k zemlji privezati, da ga ne bo mogel odpihniti kak majhen dolg. Tudi prostovoljno bi kmet ne smel hiše prodati, ako žena in otroci s tem niso zadovoljni ; ako se njemu ne ljubi kmetovati, morda bo pa njegov sin priden gospodar. — Tudi za kmetske posle bo treba poskrbeti, da bodo na starost pokojnino dobili ; morda bodo potem rajši na kmetih ostajali in rajši ubogali. — Vse take in enake reči se morajo na rešeto djati, dobro prevdariti in potem se mora to skleniti, kar se večini poslancev najbolje zdi. Le tako je mogoče, da se delavnemu ljudstvu časi zboljšajo, ako se namreč naredijo dobre in pravične postave. To smemo pričakovati pa le od krščanskih poslancev. Dokler bomo liberalce volili v deželni in državni zbor, tako dolgo je vsako upanje prazno, kajti skušnja nas uči, da skrbijo liberalci le za se, za gospòdo, za bogataše; da se le tem dobro godi, pa je vse prav; za kmeta in delavca je tem ljudem malo mar. Iz rečenega morate pač spoznati, kako imenitna reč da so volitve. Ko bi ljudje to prav spoznali, bi jih ne bilo treba k volitvam priganjati, ampak oni bi se sami navdušeno zbirali in bi govorili: „Naredimo že enkrat konec temu malopridnemu judovsko-liberalnemu gospodarstvu v naši državi! Rešimo krščansko ljudstvo iz te sramotne sužnosti! Izvolimo povsodi krščanske poslance, ki bodo delali take postave, da bo tudi revnemu ljudstvu mogoče živeti!" Dopisi prijateljev. Iz Celovca. (JanezKušaj pred sodniki.) Dné 14. t. m. je vpričo mnogobrojnih poslušalcev stal pred sodnijo znani Janez Kušaj, uradnik Mo-rove tovarne v Vetrinjskem Kloštru, bivši podpredsednik „bauernbunda“ in načelnik Vetrinjske kmetijske podružnice. Star je 62 let, rojen v Dobu pri Pliberku, samec, do zdaj nekaznovan. Tožbo zastopa državnega pravdnika namestnik dr. Schmidt, zagovornik je dr. Krainc, predsednik sodišča deželne sodnije svetovalec dr. Gottscheber. Zatožba pravi : Kušaj je 1. dné 14. vel. travna 1895 svojemu gospodarju Maksu vitezu Moro pod pretvezo, da bo plačal zaostale davke za Morovo hišo, izvabil 90J goldinarjev; 2. čeravno je vedel, da ima že toliko dolgov, da jih ne bo mogel nikdar poravnati, izposodil si je meseca grudna 1893 od glažarja Roh-rerja v Celovcu 700 gld., od kterih še zdaj 300 gld. dolžuje; 3. dné 4. vel. travna 1894 je pregovoril Feliksa Svetino na Spi pri Celovcu, da se mu je podpisal za poroka na menjico, in vsled tega je moral Svetina trgovcu Pichlerju v Celovcu plačati 250 gld. ; 4. meseca kimovca 1894 je izvabil od Petra Krušiča v Zakamnu posojilo 350 gld., od kterih dolžuje še 150 gld. ; 5. vsled odloka c. k. deželne sodnije z dné 5. rožnika 1895 je prišel Kušaj v konkurz in on ne more dokazati, da bi bil po nedolžnem in vsled nesreč prišel tako na kant, da ne more poplačati vseh dolgov, kterih ima za 30.000 gld.; 6. čeravno je moral Kušaj že dné 2. prosinca 1890 poznati svoje slabo gospodarsko stanje, si je vendar še leta 1892. pri Mariji Wun-der na Jezernici izposodil 400 gld., meseca listo-pada istega leta pri Petru Schlagerju v Novi vesi 500 gld., meseca prosinca istega leta pri Karolu Reichelnu v Celovcu 500 gld., in pri Mariji Jaric v Viničah 200 gld.; 7. dné 22. grudna 1894 in 20. prosinca 1895 je pri tvrdki Ferdinand grof Egger v Celovcu vzel na posodo železne žice za 42 gld. Ko so dolgovi že davno presegali premoženje, je še vedno nove dolgove delal. — Kušaj je bil 35 let uradnik v Morovi suknarski tovarni in je bil ves čas priden in pošten. Imel je 1200 gld. letne plače ter stanovanje, svečavo in drva zastonj. Pravijo, da je skromno iz zmerno živel. Pa v letih 1870—1880 sta z bratom Antonom začela s kmetijami barantati. Vsled tega je bil Kušaj večkrat prisiljen, kak dolg na visoke obresti narediti. Sčasoma je prišel zmirom bolj v dolgove, tako da ima danes 30.000 gld. dolga in le 17.000 gld. premoženja. Kušaj se izgovarja, da je dolgove delal svojemu bratu na ljubo, o kterem zdaj nič dobrega ne govori. Kušaj je znal svoje slabo denarno stanje tako skrivati, da so ga ljudje za premožnega imeli, sicer bi mu ne bili posojevali. Večinoma je osmukal bolj revne ljudi, ktere to hudo boli; nekteri so zgubili celo svoje premoženje, kar so si v dolgih letih prihranili. Delavska bolnišna blagajnica v Vetriujah zgubi 3500 gld., gospod Moro 6400 gld. Priče so govorile večinoma ugodno za Kušaja in se odpovedale svojim denarnim tirjat-vam do njega. Peter Schlager je celò rekel: „Jaz mu pustim ves denar, da ne bom imel daljnih potov k sodniji ; zavolj mene ga tudi ni treba kaznovati." Kušaj pravi, da mu je toča veliko škode naredila in ga v dolgove pahnila. Zagovornik dr. Krainc trdi, da Kušaj ni imel goljufnih namenov, sicer bi ne bil še pred svojim begom v Pešto plačal nekaj dolgov, tudi bi ne bil g. Moro-ta pismeno za odpuščanje prosil. Porotnikom se je stavilo sedem vprašanj ; glavua tri vprašanja pa so bila: 1. ali je kriv goljufije, 2. ali je kriv izneverjenja, 3. ali je kriv samozadolžene kride? Krivdo goljufije so porotniki soglasno zanikali ; spoznali pa so ga krivega izneverjenja in kride. Sodišče ga je obsodilo na osem mesecev težke ječe. Od Žile. (Kteri izmed občinskih volilnih paragrafov se najtežje zastopi?) Dolgo je že od tega, kar sem zadnjič občinski volilni red »preštudiral" ; bilo je to namreč že lansko leto, ko je zadno listje raz dreves padalo in ko so se začele ravno občinske volitve. Našel sem več paragrafov, kterih kar nisem mogel prav zastopiti; največ dela mi je pa vendar naredil osmi paragraf. Dolgo sem prebiral z nekim drugim modrijanom različne velike bukve in tako dolgo nisva odjenjala, dokler nama ni jasno solnce raz- svetlilo možganov. Ker je tedaj meni tako slabo šlo, ker se je pri tem paragrafu tudi neki »Mirov" dopisnik iz Prevalj pred kratkim zmotil in ravno tako tudi prej že politični katekizem pod vprašanjem : „Ali sme vsak pooblaščenec biti" (na str. 62,) in konečno ker tudi slavno »Mirovo* uredništvo tega ni zapazilo, zategadelj mislim, da se osmi paragraf obč. vol. reda najtežje zastopi. Glasi se pa tako-le: »Samo samosvojni, avstrijski državljani, proti kte-rim ni nobeden od v tretjem paragrafu pod a, b in c omenjenih izključilnih razlogov, in kteri, ako imajo volilno pravico, tisto sami in osebno smejo izvrševati, morejo kot pooblaščenci ali zastopniki volilno pravico druzega v njegovem imenu izvrševati. Pooblaščenec sme samo enega volilca zastopati in mora po postavi narejeno pooblastilo pokazati." Tako se glasi ta paragraf; kako se mora pa potem razlagati! Glejte prve štiri besede »samo samosvojni, avstr, državljani" pomenijo vsakega, ki je kje na Avstrijskem doma in pristojen in ki je že polnoleten, tako da ni več pod varuhom in da ima polno pravico do svojih rečij, ako jih sploh kaj ima. — Besede: »in kteri, ako imajo volilno pravico",---------- to se pravi: Ni treba, da imajo oni volilno pravico, vendar ako jo imajo, morajo imeti pravico, da smejo sami za se ali osebno voliti, kar pa na pr. pri ženskih ni. Pooblaščenec sme biti tedaj vsaki moški, ki je avstr, državljan, 24 let star in ki ni pod varuhom; tedaj tudi kak reven hlapec. Najbolj zmoti v tem paragrafu človeka beseda »eigenberechtigte" ; ta beseda vendar ne pomeni človeka, ki ima kako posestvo, ampak samo človeka, ki je samosvojen, ki ni pod varuhom in ki ima polno pravico do svojih rečij, kar pa pri mladoletnih ni. Da sme imeti pooblastilo samo za enega volilca in da mora biti vsaj že 24 let star, se pa iz tega in drugih paragrafov lepo razvidi. Izpod Predela. (Požar v Logu.) Na dan sv. Miklavža je nastal ogenj v Spodnjem Logu, ko so bili ljudje ravno pri zornicah. Ker so hiše blizo vkup in so z deskami krite, je bilo na enkrat pet hiš v plamenu. Vnemale so se tudi že druge, pa ljudje so pridno gasili in ogenj omejili. Z brizgalnicami so prišli na pomoč iz Bolca in iz Rajbeljna. Z brizgalnico iz Rajbeljna so prišli tudi rudarji in g. nadzornik Link, da so pomagali. Srčna hvala vsem gasilcem ! Pogorelo je šest hiš. Pogorelci žal niso bili vsi zavarovani. Iz Sel. (Naša šola in še marsikaj.) Povedali ste že, da smo tudi mi šolo dobili, čeravno smo seje branili: in zakaj smo se je branili, to ste tudi povedali. Občina je prostorna, hiše so daleč okrog raztrešene, le nekaj otrók bo moglo šolo obiskati, kajti več ko eno uro daleč v šolo hoditi, otroka po postavi ne smejo siliti. Zdaj jih 70 v šolo hodi. Kaj bo pa po zimi, kedar šest čevljev na debelo snega pade, in še odraščeni ne morejo nikamor, dokler je sneg še mehek? Takrat pač šole ne bo, česar bo najbolj vesel učitelj, pa tudi otroci. Zastran učnega jezika se je v časnikih bralo, da je šola čisto slovenska, pa mi še nič gotovega ne vemo. Zdaj je seveda slovenska, ker se je še le pred kratkim odprl prvi razred. Res je toliko, da so naši veljaki, namreč občinski odborniki, sklenili, da naj bo šola tri leta čisto slovenska, od 4. leta naprej pa naj se uči tudi nemščina Zdaj pa si izberi, ktero hočeš. Gotovo si v zadregi in ne véS, po kterej bi segel. Iz vseh pijač na te preži smrt. Shakespeare je rekel, da na dnu kupice preži hudobni duh. Smrti in hudobnega duha se pa boji' vendar vsak. Kaj toraj bodemo pili, ko smo žejni? — Naj si vsak pomisli to, kar si tudi jaz navadno mislim : Koklja naj brcne vse zdravnike in kemike, jaz bodem pil — kar mi najbolj diši, ako bom imel — denar. Konec svetà. Vsako leto objavi se nekje v podobi profesorja ali doktorja kak prerok, kteri prerokuje starej naši zemlji in vsemu, kar na nji živi, pogin čez toliko in toliko let. Znani izumnik »kritičnih dnij" nemški profesor Falb daje svetu in ljudstvu samo kratek obrok štirih let, namreč do 1. 1899., kterega leta bode menda gotovo konec sveta. Drugi preroki so pa bolj usmiljeni. Tako na pr. angleški Pastor Greenbill prerokuje, da bo konec sveta 1. 1930. Od učenjakov, kojih naloga je, pečati se z vremenskimi dogodki, vemo veselejše vesti. Tako pravi na pr. Buffon : Zemlja bo konec vzela vsled velikega mraza, kar se gotovo zgodi čez 90.000 let. Do tistega časa zgubi solnce vso toploto in konečno ugasne. Vsled tega bode konec svetà. — Nasproti temu trdi zopet slavni učenjak Gruithuisen, da bode konec sveta vsled vročine. Natanko čez 60.807 let — pravi — ne bode na zemlji niti kapljice vode. Posledica tega bo, da se zemlja vname in kakor žareča kroglja se bode sukala milijon let in potem pade v solnce. — Zopet drug učenjak, dr. Olbers, prerokuje svetu zelò moker konec; po njegovih mislih bo neka repata zvezda spravila vso mokroto iz celega sveta na našo zemljo, ktera seveda se v nji vtopi. To se bojda zgodi »gotovo in natanko" čez 220 milijonov let. — Takšne strahove ljudem na nos na-tvezati je lahko, ker vsak izmed takšnih učenjakov dobro vó, da ne bo učakal posmeha zavolj neizpolnjenega svojega prerokovanja. Petdesetletnica zmernosti. — Bratovščina zmernosti v pruski Šleziji obhaja letos petdesetletnico. — Pred 50 leti je tam vladala strašanska žganjarska kuga. Možje, žene in otroci so bili skoraj zmirom pijani. Botri in babice so že pijani prihajali h krstu in vpeljavanju in večkrat se je pripetilo, da so se našli otroci na potu, ker jih je babica zgubila. Pri pogrebih je prihajala vsa žlahta v cerkev pijana in še hujše je bilo pri poroki. Za poboljšanje v tem oziru je skrbel župnik Ficek iz Nemških Pekar s tem, da je ustanovil bratovščino zmernosti. G. župnik je povabil namreč vse svoje župljane, da bi pristopili k tej bratovščini in iz ljubezni do Matere Božje se odpovedali žganjepitju. Ime Marijino pa je pokazalo svojo moč; vsi iz njegove fare so pristopili k altarju in župniku Ficeku so storili obljubo zmernosti. Po tem izgledu se je začelo delovati v celej pruski Šleziji in tako je v kratkem k bratovščini zmernosti pristopilo 300 tisoč prebivalcev. Posledice tega so bile : V Bitomi, kjer se je vsako leto 8—10.000 sodov žganja prodalo, so bile gostilne naenkrat prazne in h koncu leta 1845. je prenehalo 84 žganjarnic žganje žgati; davka od žganja se je pobralo za 458.080 gld. manj kakor prej. Najbolj so se zavolj tega jezili Judje in vlada. Kraljevska vlada se je pritoževala, da bratovščina zmernosti škoduje državi, ker davka od žganja je bilo zmirom manj in manj. A kralj Friderik Viljem V. je rekel, da bi največ koristi od kraljevanja imel, ko bi davek od žganja padel na ničlo, to je, ako bi se njegovi podložni žganje-pitja popolnoma odvadili. — Letos pa prebivalci v pruski Šleziji obhajajo petdesetletnico zmage katoliškega duha nad žganjarsko kugo, ki je bila prej v pruski Šleziji tako razširjena. Svečdn. Iskrice. Na zemlji delaj, pa zraven tega zmirom glej navzgor — proti nebesom. Če nima tat priložnosti k tatvini, smatra se za poštenega človeka. Kdor veliko govori, ne utegne misliti. Kdor sam nima nobene napake, ne išče je tudi pri drugih. ----- Marsikteri svojeglavni otrok je enak obuji, postane mehak še le takrat, ako se pošteno »namaže". Kdor ima samo edinega otroka, navadno postane njegov suženj. Kdor ima veliko otrók, je njih gospod. ______ Ako te kdo graja, koj vprašaš : zakaj ? Ako te pa hvali, molčiš. ----- Imamo pravice nàrodne, politične in društvene, ali nimamo dovolj trdne volje, da bi jih porabili. Človeška znauost je omejena, človeška abotnost pa je brezmejna. nekaj ur na teden na podlagi slovenščine. Ta sklep se je poslal šolski oblasti, pa odgovora šeni. Naši možje so v tej zadevi vse hvale vredni, kajti mnogo so si nasprotniki prizadjali, da bi jih pregovorili za nemško ali „utrakvistično“ šolo, pa naši se niso podali, ostali so trdni ko skala pri svoji tirjatvi, da mora biti šola slovenska. Bojimo se, da jih bodo čez par let spet začeli nagovarjati za nemški učni jezik, ali pa bodo šolske oblasti kar same ukrenile, kakor jim je ljubši; zato prosimo naše občinske in šolske svetovalce, naj moški in stanovitni ostanejo. Za učitelja smo dobili g. Kovačiča, sina št. jakobskega nadučitelja. Do zdaj še ni pokazal kake mržnje do slovensko - katoliške stranke, zato upamo, da se ne bo mešal v politiko in ne bo kalil naše dosedanje edinosti. Pri nas namreč ni liberalcev, ne nemškutarjev, zato smo pri volitvah zmirom ene misli ter želimo, da bi tudi zanaprej tako ostalo. — Sicer pa moram potožiti, da se nam gorjancem slaba godi. Graj-ščaki nam pašnike vedno bolj krčijo, zdaj je začel po nas segati tudi že kranjski Jud baron Boru, hoče namreč svoj veliki zverinjak tudi čez naše gore raztegniti. Občinske doklade smo imeli že prej 40°/o, zdaj jo pa bo šola povišala na 580/0! In kam se porabi toliko denarja, ali mar za pote in ceste ? O ne ! Nikjer ni tako slabih občinskih potov, kakor pri nas. V tem oziru moram naše odbornike pokarati, kajti prej so nam obetali, da bojo pota popravili, zdaj pa nič ne storijo. Občinska doklada se porabi največ za reveže, ki se, kdo ve kodi, po svetu potikajo, da jih le malokdo pri nas še pozna, pa vender vedno za podporo pišejo, in če se jim odreče, se pritožijo na deželni odbor, čas bi res že bil, da se predela domovinska postava, da bomo vsaj tistih revežev rešeni, ki niso med nami živeli in nam tudi nič koristili. Naj take tista občina podpira, v kterej so delali in kjer so svoj zaslužek zajedli in zapili. Iz Golšovega. (Poštenjak umrl.) Nana-gloma je tukaj za pljučnico umrl Matija Šervicelj p. d. Zec, občespoštovan posestnik, brat znanega našega rodoljuba gospoda župnika in komendatorja Mateja Šerviceljna na Reberci. Dné 2. grudna se je udeležilo pogreba mnogo ljudstva, in ves občinski odbor z županom na čelu. Tudi pri sv. maši zadušnici v pondeljek, ktero je služil njegov brat sam, je bilo mnogo ljudij, dokaz, kako je bil rajni priljubljen. Pokojni je bil vedno veren katoličan in zvest Slovenec, ljubeznjiv proti vsem, zanesljiv pri volitvah, skrben in varčen gospodar, vsled tega tudi premožen. Kot pobožen mož se je rad pridruževal romarjem, enkrat je bil celò v Rimu in letošnjo jesen v družbi svojega brata potoval je na razstavo v zlato Prago in nazaj gredi obiskal slovečo romarsko cerkev v Marijinem Celju. Več let je bil prvi občinski svetovalec. Z eno besedo, bil je pošten slovenski kmet stare korenine, kakoršnih nam dandanes primanjkuje na vseh straneh. Večna luč naj mu sveti! Kakor čujemo, je tudi sestra pokojnikova, ki oskrbuje gospodarstvo pri svojem bratu, duhovnemu gospodu na Reberci, nevarno zbolela, a je upanje, da jo Bog še pri življenji ohrani. Bog daj ? Od Bele. (Nemško petje v cerkvi.) Lepo smo opravili visoki praznik brezmadežnega spočetja Marijinega. Vse je bilo lepo v redu, le eno je bilo narobe in je nas trde Slovence močno užalostilo: začeli so nam v cerkvi nemško peti! Ko smo vendar sami Slovenci in trdi Slovenci v cerkvi —- izvzamem edno ali dve gospi, ki pa tudi slovensko zastopite — zakaj pa nemško petje? V naši šoli ni prostora za slovenščino; po pisarnah jo poznajo tudi le toliko, kolikor morajo, sedaj pa jo porivajo še iz cerkve! Kaj bi nek rekli rajni gospod župnik, ko bi zdaj vstali in videli, kàko moč in veljavo dobiva nemščina v tako kratkem času, kar so nas zapustili---------- Toliko za danes! Iz Velikovca. (Nemški otroški vrtec.) Znano je „Mirovim“ bralcem, s kakšnim hrupom so naši nemško-ndrodovci lani otvorili tukajšnji nemški otroški vrtec. V začetku se je jim posrečilo, dobiti v svoj zavod kakih 50 otrok. Zdaj pa obiskuje oni vrtec menda le še 15 otrok. Da je nemški vrtec že v drugem letu svojega obstanka tako nazadoval, je tudi naravno. Mostjanom je sitno vsaki dan male otroke v vrtec spremljevati. Potem vrtec tudi nima pomena, saj slovenske otroke itak zdatno ponemčuje naša nemška šestrazredna mestna šola. Celo gotovo bo ta naprava nemško-narodne nestrpnosti v kratkem času ponehala in se porabila do-tična hiša za kak drugi namen. Iz Velikovške okolice. (Shod pri Raku. — Sii d mark.) Neki Trušenjski liberalec izrazil je svojo nevoljo nad slabim izidom šulvereinskega shoda pri Raku. Bili so tam menda samo trije pravi kmetje navzoči. Vedno bolj in bolj spoznava naše ljudstvo pogubnost liberalizma in obrača hrbet svojim dosedanjim voditeljem. — Dné 14. t. m. so se nemško-ndrodovci v neki gostilni v Velikovcu menda posvetovali o ustanovitvi podružnice zna- nega nemško-narodnega društva „Siidmark“ za ve-likovški okraj. Kot govornik je prišel neki gospod iz Gradca. Kakor čujem, je bila udeležba le slaba; le kaki 4 mestjani so bili navzoči. Velikovške nemško-ndrodovce menda luna trka, ker mislijo za to zloglasno društvo, ki hoče slovenske kmetije pokupiti in jih izročiti nemškim naseljencem, pridobiti tudi naše slovenske kmete. No gospodje le tako naprej ! Bolj bote nas stiskali, bolj se bomo zbudili. Mi se pa vas tudi ne bojimo več. Niste nas ugonobili spečih, Tudi ne bote nas bdečih. Iz Velikovške okolice. (Cujte, kaj žganje dela!) Na Miklavžev sejm je prišlo v Velikovec kakor po navadi veliko ljudij, med njimi tudi mnogo poslov. Popivalo se je po vseh tabernah, v dveh so se tudi tepli; eden je pri tem okó zgubil. K Majdiču zunaj mesta je prišlo zvečer ob devetih sedem pijanih hlapcev iz Djekš. Začeli so razgrajati, in ko jih je gostir miril, vrgli so ga na tla in pretepali. Prišla pa je pomoč, da so gostirja ubranili in razgrajalce vunkaj potisnili, vrata pa za njimi zaklenili. Na to so pijanci s kamenjem vse šipe v oknih pobili. Ko so v hiši mislili, da so pijanci odšli, je 67 let star mož vrata odklenil in vun šel. Pa razgrajalci so bili še pred hišo in so ga s kamenjem ubili. Poslali so hitro po duhovnika, pa ko je prišel, ranjeni ni bil več pri zavesti; djali so ga v sveto olje, kmalu za tem je pa umrl. Zdaj sodnija stvar preiskuje; dva iz tiste pijane kompanije sta že zaprta. Iz Libelič. (Nesrečno žganje!) Dva mlada moža, neki 241etni kmetski sin, ki bi se bil imel prihodnji predpust ženiti, in neki hlapec, ki je pri tisti hiši služil, sta naredila neumno stavo, kdo bo več žganja izpil. V četrtinki ure sta izpila poldrugi liter močnega žganja iz črnic. Kmetski sin je še tisti dan umrl, hlapec pa je imel srečo, da je vražjo pijačo izbruhnil in tako živ ostal. Naj bi vendar žganje tako podražili, da bi ga nobeden več ne mogel piti! Iz Grebinja. (V slo v 6 g. T. Holmarju.) 13. listopada se je poslovil od nas vneti rodoljub č. g. Tomaž Holmar, Cerkvenik, organist in pevovodja v Grebinju. V vednem in prijaznem spominu nam ostane ta izurjeni organist in pevovodja, ki je po naših zborih s svojim malim, pa dobro izurjenim pevskim zborom popeval milo doneče slovenske pesmi, ter nas vzbujal in navduševal za nàrodno stvar. Navdušen Cecilijanec si je nad vse prizadeval, cerkveno petje cerkvenim določbam dostojno zboljšati, kolikor so okolščine dopuščale, za kar smo mu posebno hvaležni. Bog ga živi mnoga leta med njegovimi kranjskimi brati v Poljanah, kamor se je podal zanaprej službovat. Iz Ljubljane. (Oglas.) Obrok za vlaganje prošenj za službo učitelja-voditelja na naši pet-razredni deški ljudski šoli v Trstu z letno plačo 800 gld., ki je bila razpisana do 20. listopada t. L, se podaljšuje do 10. prosinca 1896.1. s pristavkom, da se bode učitelj-voditelj zavaroval za pokojnino letnih 500 gld. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Ljubljane. (Družba sv. Cirila in Metoda.) V zadnjih letih je prišlo splošno v navado, da se rodoljubje odkupujejo v kak dobrodelen namen, mesto da bi si med seboj dopisovali ali čestitali povodom imendana, praznikov ali novega leta. Ker je naša družba uprav letos pri svojih zavodih in pri zgradbi velikovške šole prevzela velike obveznosti — a so jej vsled potresa letos dohajali bolj skromni darovi, zato se zglaša pri rodoljubnem občinstvu s prošnjo, naj se blagovoli povodom bližajočih se božičnih praznikov in novega leta mesto običajnih čestitek odkuplje-vati v korist naši družbi in jej s svojim darom prihiteti na pomoč, da toliko izdatneje in toliko vstrajneje more delovati v odkazanem si poklicu. Vsak dospeli dar se objavi po naših časnikih. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Dunaja. (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju. I. Au-gustinerstrasse 7) došli so meseca listopada sledeči darovi: Iz Brežic je poslal tamošnji rodoljub, gosp. Janez Munda, c. k. okrajni živinozdravnik, 20 gld., ktere so darovali gg. : France Gerec, trgovec v Pišecah, 1 gld.; Janez Gerjavič, veleposestnik v Dobovi, 1 gld. ; France Gregorevčič, veleposestnik v Malem vrhu, 50 kr. ; France Podvinski, kmet v Globokem, 50 kr. Dalje so darovali sledeči gg. v Brežicah : Leop. Schwentner, knjigotržec, 2 gld. Josip Šetinc, odv. konc., 1 gld. ; Tone Matkovič, trg. popotnik, 50 kr., Jožef Agreš, uradnik, 1 gld. ; Jožef Sitter, c. k. sodn. pristav, 3 gld. ; dr. Gvidon Srebre, odvetnik, 3 gld.; dr. France Firbas, c. k. notar in društveni ustanovnih, 2 gld. ; Andrej Levak, veleposestnik, 1 gld.; Tone Špindler, c. k. knjigovodja, 1 gld. ; Janez Munda, c. k. okr. živinozdravnik, 2 gld. 50 kr. ; gosp. Andrej Kragelj, c. k. profesor v Gorici, je podp. društvu poslal 10 gold., ktere so darovali gg. France Ferfila, zas. uradnik in društveni ustanovnih, 2 gld.; Jož. Vidmar, župan v Lokavcu, 2 gld. ; Andrej Kragelj, c. k. profesor v Gorici, 2 gld. ; Josip Ivančič, c. k. profesor v Gorici, 1 gld.; Gustav Novak, c. k. prof. v Gorici, 1 gld. ; Ivan Prešel, trgovec v Gorici, L gld. ; Fr. Sivec, učitelj v Gorici, 1 gld. Dalje so darovali gg Borodinov na Goriškem 5 gld.; Andrej Pavlič, inženir drž. železnice v Brnu, 3 gld. ; vč. g. Jakob Gruden, bivši župnik, sedaj v Ljubljani, 2 gld. ; sl. posojilnica v Šoštanju 5 gld. — Iskrena bodi hvala vsem blagim darovalcem, osobito pa gg. Janezu Mundi in Andreju Krageljnu za nabiranje daril. Dalje prejema darila vč. g. dr. Fr. Sedej, c. in k. dvorni kaplan itd. na Dunaju L Augu-stinerstrasse 7. Politimi pregled. V državnem zboru je zdaj razgovor o proračunu. Kakor po navadi, govorijo poslanci veliko potrebnega in nepotrebnega, stori in zboljša se pa nič. Na nas koroške Slovence se je pa menda letos čisto pozabilo. No pa nič ne dé. Ko bomo enkrat mi pozabljeni in zatrti, pridejo pa za nami na vrsto tudi štajerski in kranjski Slovenci. Tudi ministerski predsednik grof Badeni je veliko govoril, on zna gladko govoriti, pa svojih pravih namenov vendar ne razodene, tako da še zmirom nič ne vemo, pri čem da smo ž njim. Skriva tudi novo volilno postavo ; obljubil je, da jo predloži meseca svečaua; kakošna je, si pa ni upal povedati. Poslanec Schlesinger je ostro napadel ogersko vlado. Dr. Gregorčič in Nabergoj sta govorila za ravnopravnost slovenskega jezika na Primorskem. Bareuter je predložil postavni načrt zoper nasilstva pri volitvah. Načrt se je izročil kazenskemu odseku. — Položaj je še vedno nejasen , ker vlada ne pokaže prave barve. Badeni se na vse strani lepega dela, pa dolgo mu to ne bo veljalo ; kedar pride kako bistveno vprašanje na vrsto, se liberalci, konservativci, Poljaki in Čehi ne bodo dali pod en klobuk spraviti, in vlada bo morala pokazati, kaj hoče in kaj premore. Za proračun (davke) se bo dobila večina, ker stranke ne poznajo vladnih namenov in vsaka od Badenija kaj za sebe pričakuje; kedar bo pa Badeni predložil svojo volilno postavo, takrat se bodo duhovi ločili na desno in na levo, vlada pa naj tedaj gleda, kje bo dobila svojo večino. Malo je verjetno, da bi vlada v tej zbornici našla večino za volilno preosnovo in za pogodbo z Ogersko. — Piše se o dogovorih med mladočehi in vlado ter med nemškimi liberalci in mladočehi, pa gotovega se nič ne izve. Mlada „katoliška ljudska strankau se krepko razvija, pa se menda tudi hoče postaviti bolj na nemško stališče. Štajerski konservativci so pa sklenili, da ostanejo v Hohenwartovem klubu. — Na Ogerskem vlada sila in krivica. To se je spet pred kratkim pokazalo pri volitvi v Stam-pfenu, kjer je vladni, judovsko - liberalni kandidat zmagal z golo silo, krivico in goljufijo. Judovsko-madjarska predrznost ne pozna nobene meje. Tudi v Bosni komandira madjarska pest, in kako? Poljski list „Narod“ piše, da se je tam naselilo že 200 judovskih, iz Rusije pregnanih družin ; poljskim kmetom se pa ne dovoli naseljevanje v Bosni, čeravno so tudi oni svojo kri prelivali, da smo Bosno dobili. Tudi Slovenci in Hrvatje, Čehi in Nemci so se vojskovali v Bosni; kako je vendar to, da imata zdaj tam samo Madjar in Jud kaj besede in veljave? Ogerska nadvlada nam postaja res že neznosna. — Lahi in Abesinci v Afriki so si zdaj resno v laseh. Prvo bitko so Lahi že zgubili. V kratkem se pričakuje glavna bitka. Poroča se, da imajo Abesinci 70.000 m6ž na nogah. — Na Turškem gre vse h koncu ; rod za rodom se vzdiguje, roparske čete se klatijo prosto po deželi, morijo, požigajo in ropajo ; besni Turki lovijo kri-stjaue in jih koljejo. Armencev je menda že 60 000 konec storilo, klanje se pa še nadaljuje. Turška vlada nema denarja za vojake, ne toliko veljave in moči, da bi red in mir napravila. Sultan je zdaj sicer dovolil evropskim vojnim ladijam uhod v črno morje; pa tiste zamorejo pomagati samo ob bregovih. Ruska vojska čaka ob meji na ukaz, kdaj naj udari na umirajočo Turčijo. Gospodarske stvari. Žaganje se dà na razne načine porabiti za gnojenje polja in travnikov. Pogostoma se rabi za nasteljo, zlasti pri goveji živini, in zato je kaj dobro, Če se ne rabi samo, ampak če se menja s slamo. Ker žaganje posrka in obdrži gnojnico, je živina veliko lože snažna, kmetovalec pa dobi gnoj, ki ima v sebi vse tvarine, ki pospešujejo rast rastlin, kterih pa nima gnoj, ki ne hrani v sebi onih tvarin, kterih ima gnojnica obilno. Sicer deluje gnoj iz žaganja bolj počasi, a je toliko trpežnejši. Zlasti ga priporočajo za težko ilovnato in peščeno zemljo. Seveda se mora tudi s tem gnojem kot z vsakim drugim na gnojišči umno ravnati. Pogostoma se napravlja iz žaganja kompost ali mešanec. V ta namen se pomeša s prstjo in s takimi tvarinami, ki rade trohne in trohnenje pospešujejo, zlasti z ugašenim apnom. Kupi naj ne bodo preveliki ter naj se večkrat polijejo z gnojnico in od časa do časa premešajo. Ni pa svetovati žaganja sešigati in pepela za gnojenje rabiti, ker žaganje dà zelo malo pepela, ki nima posebne vrednosti. „Kmet.“ Ptiče krmi po zimi, kedar jim manjka hrane. Krma se pa tičem ne sme dajati v sneg, kjer se izgubi in zmoči. Deni jo na kako desko in deni v kak grm. če pa ni blizu grma, jo pa deni na kak drug kraj, okrog pa nasadi protja, da maček ne more hitro planiti po tičih in mu lahko uidejo. Kruha pa ne dajaj tičem. Kruh se skisa, ako se zmoči, in tiči potem poginejo, ako ga jedo. Najboljša krma je konopljino seme, zmlet oves, solnč-nične in bučne peške, Špeh, orehova jedrca in kaj podobnega. „Kmet.“ Močnejša dreresa je najbolje presajati po zimi, kedar je zemlja zmrzla. Kolikor več prsti si odnesel na drevesnih koreninah na novo mesto, toliko več upanja je, da se drevo prime. Spomladi je treba takim presajenim drevesom večkrat prilivati, ako ni vreme uže samo na sebi vlažno. „Kmet.“ N o v i č a r. Na Koroškem. Še vedno nam dohajajo dopisi brez podpisa. Ponavljamo še enkrat, da takih dopisov ne sprejemamo. Kdor resnico piše, se mu ni treba toliko skrivati. — Podkloštrom bodo zidali nov farovž. — V Celovcu so blagoslovili novo kamnitno podobo sv. Plorjana na senskem trgu. — Poprave v cerkvi sv. Mihela nad Pliberkom so dovršene. — V Černečah so dozidali nov farovž in mež-narijo. — Janez Metarnik p. d. Šrotnikar, župan v Kotljah in hud nasprotnik naše stranke, je svoje posestvo prodal grofu Pandolfiju za 31.000 gld. — V Celovcu in okolici je zmirom kak tepež. Nedavno so se vojaki in civilisti pri Kolmanu v Št. Rupertu, pred kratkim pa hlapci in peki pri peku Kuterniku v Celovcu. — Pogorel je Kirsch na Goričici pri Celovcu. — V Št. Pavlu so ustanovili katoliško-po-litično društvo za labudsko dolino. — Vodovod so napravili v Črešnjah ob Žili. — V Podgorjah je dozidan novi farovž. — Za okrajnega zdravnika prosite občini Strajaves in Smerče ob Žili. Samo v tem niste edini, ali naj stanuje v Čajni ali na Bistrici. Na Kranjskem. Pošto so dobili v Begunjah pri Cirknici. — Ošpice imajo otroci v Št. Vidu nad Ljubljano. — V Semiču bodo naredili gasilno društvo. — Družbi sv. Cirila in Metoda je svojo hišo zapustil trgovec Vrečko, ki je nedavno v Gradcu umrl. Doma je bil iz Ponikve. — V Rantovžu pri Loki je kmetski sin Habjan ustrelil čevljarja Božiča. — Prijateljem leposlovnega berila priporočamo zdaj ob novem letu časnik „D o m in Svet", ki prinaša lepe povesti, pesmi, znanstvene razprave in prav krasne slike, največ iz naše slovenske domovine. Ureduje in izdaja ga znani veleučeni in mnogozaslužni slovenski pisatelj, preč. gospod dr. Frančišek Lampe, profesor bogoslovja itd. v Ljubljani, ki piše tudi prelepo knjigo : „Zgodbe sv. pisma", ktero izdaja naša slavna družba sv. Mohorja v Celovcu. Velja za celo leto 4 gld. 20 kr. Na Štajerskem. Svitli cesar so podarili cerkvi v Žusemu 200, gasilcem v Starem trgu 70, gasilnim društvom v Vel. Kamnu, Šikolah, Cirkovcah in na Planini pa vsakemu po 50 gld. — Na Ločici pri Vranskem se je zgodilo grozno hudodelstvo. Brezsrčni potepuh Pavel Ferme iz Gorenjskega je umoril mlinarja Martinka, njegovo deklo in njenega 131etnega sina, potem pa denar pobral, kar ga je našel. Ravno tisti potep je tudi v Trojanah umoril posestnika Novaka in njegovo ženo hudo ranil. Zdaj je že pod ključem. — Nova farna cerkev v Poličanah je dozidana. — Tudi tovarna za čokolado v Reichenburgu je dovršena. — Neki gostač v Halozah se je žganja napil in obležal, po noči je pa zmrznil. — V Slov. Bistrici se snuje pevsko in godbeno društvo. — Okoli Mureka imajo otroci Škrlatico. — Zlato mašo so peli v Mariboru č. g. častni stolni kanonik Tomaž Rožanc. — V Kamnici so kronali lurško Mater Božjo. — V Mariboru je izišel „slovenski koledar za na steno" v Cirilovi tiskarni (cena 15 kr.), v Celju pri Hribarju pa „nàrodni koledar" (cena 1 gld.). — Posestnik Rižnar pri sv. Jurju ob Ščavnici je prodal 12 hrastov za 900 gld. Iz tega se vidi, kako dobro bi se zdaj stari hrasti (dobi) prodali, ko bi jih le še kaj bilo. — V celjskih latinskih šolah je vodja Končnik učencem prepovedal pozdrav „na zdar!" (češko); „Slov. gospodar" se boji, da tudi „Bog pomagaj !" kmalu ne bodo smeli reči, če bo kdo kihnil. To je že več ko smešno! Na Primorskem. Sv. misijon je bil v Solkanu. — V Logu pri Bolcu je pogorelo 6 hiš. — „Edinost“ je sprožila misel, naj se naredi posebno okrajno glavarstvo za tržaško okolico. Poslanec Nabergoj je tudi za to govoril v državnem zboru. Po drugih deželah. Bukvarna Freytag in Berndt na Dunaju je izdala latinski očenaš z lepimi podobami na eni poli, da se lahko na steno obesi. — Pri zadnjih nevihtah v južni Rusiji je 500 ljudij deloma zmrznilo, deloma utonilo. — Iz Galicije se kmetje močno selijo v Brazilijo. — Pogorelo je mesto Marienstad na Švedskem. — Nedavno je šlo 300 Slovencev v Zagreb, da vidijo tamošnjo gledališče. — Dr. Anton Starčevič v Zagrebu je hudo zbolel. —- Na Dunaju so začeli odganjati judovske liste. Kavarnarji in gostirji zaporedoma mečejo to smet iz hiše in se naročujejo na krščanske liste. Kdaj se bo to delo pa na Slovenskem začelo? Pri nas v vsaki kavarni najdeš „Neue Freie Presse", „Wiener Tagblatt" itd. Od todi je pa tudi toliko liberalnega protikrščanskega duha med nami! Raznoterosti, O bobovi kavi. Skoraj v vseh družinah se pije bobova kava vsaki dan, tudi po dvakrat in trikrat na dan, pa ljudje ne mislijo na to, kako nevaren strup da s tem uživajo, ki sicer počasi, pa vendar gotovo spodkoplje zdravje. Kava naredi živce vse razdražene, dostikrat po njej tudi čisto otrpnejo (blaznost), ali pa srce svoje delovanje ustavi (mrtvoud). To se je v novejšem času za gotovo dokazalo po zdravniških in znanstvenih preiskavah in skušnjah. Seveda se objavljajo take preiskave le v znanstvenih knjigah in časopisih, zato jih množica ljudstva ne izvé. Povedano naj bo tukaj samo toliko, da zadostuje 0'3 grama „kofejina“ (kavinega strupa), da se umori kaka žival, v čaši dobre kave pa že tudi 0 25 grama tako brez skrbi izpijemo ! V družinah naj bi se toraj ne pila čista bobova kava, ampak pomešana s sladno kavo, ktera nevarne učinke kofejina oslabi. Zenske in otroci, bolniki in slabotni ljudje pa naj se počasi navadijo na čisto sladno kavo, ki je prav okusna, zdrava in tudi dober kup. Kathreinerjeva tovarna izdeluje tako sladno kavo, da ima okus kakor prava bobova kava, ter se je človek prav lahko navadi. Milijonar je umrl od lakote. Jay Gould, največji ameriški bogataš, kteri je imel svojo železnico in svoje parnike, je umrl pred dvema letoma od lakote, ker je imel želodčno bolezen in ni mogel ničesa jesti. Premoženje, ki ga je zapustil, šteje 700 milijonov dolarjev. Koliko je katoličanov na svetu ì Po zadnjih statističnih podatkih je 320 milijonov katoličanov na svetu pod 1163 škofi. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. C. g. Jožef Jorrer, župnik v Gornjem Mill-stattu, se je fari Svinici odpovedal. — C. g. Janez Miiller, župnik v Kotmari vesi, so postali dekan in knezoškof. duh. svetovalec. — C. g. Jurij Trunk, kaplan v Št. Mohoru, gre v Vetrinje; v Št. Mohor pa pride za kaplana spet č. g. Jožef Svaton. IVaznanllo. Hranilnica in posojilnica v Velikovcu je v svoji odborovi seji dné 11. grudna t. 1. na podlagi člena II. zadružnih pravil sklenila, obrestno mero od prihodnjega novega leta naprej znižati, in sicer : za hranilne vloge od 5% na za posojila na vknjiženje od 6% na 50/0 in za posojila na men-jice od 6% na 5 7270. V Velikovcu, dné 15. grudna 1895. JSTačelništvo. N a z ii a n i 1 o. Hranilnica in posojilnica v G linj ah je dné 24. listopada 1895 v svoji odborovi seji na podlagi člena 11. zadružnih pravil sklenila obrestno mero od prihodnjega novega leta naprej znižati, kakor sledi: za hranilne vloge namesto 4y2, le po 4%-Za posojila namesto pa samo 5°/0. V G lin j ah, dné 5. grudna 1895. Načelništvo. Naznanilo. Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu v Rožni dolini napravi dné 26. grudna 1895 ob 3. uri popoludne v gostilni „pri Činkovcu" v Št. Janžu svoj izvanredni občni zbor s sledečim vsporedom : 1. Nagovor predsednikov. 2. Pre-memba pravil. 3. Razni nasveti. Vse ude k obil-nej udeležbi uljudno vabi načelstvo. Loterijske srečke od 14. grudna. Dunaj 6 1 53 61 38 Gradec 83 88 46 9 3 Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gid. kr. gld. kr. pšenica 5 20 6 50 4 65 5 80 ječmen 3 55 4 45 oves 2 35 2 95 hejda 3 30 4 10 turšica (sirk) 3 25 4 pšeno 7 — 8 75 repica (krompir) 85 1 40 deteljno seme — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 50 kr. do 2 gld. 80 kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 30 kr., slama po 1 gld. 80 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 65 do 68 kr. kila, maslo in poter po 96 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 37 gld. stari cent. Občinam na Koroškem s tem uljudno naznanjamo, da je podpisana tiskarna, vstrezaje želji raznih slovenskih občinskih pred-stojništev na Koroškem, založila več dvojezičnih slovensko-nemških tiskovin, in sicer: Poselske knjižice vsled poselskega reda za vojvodino Koroško z dné 19. sušca 1874 z dodatkom k poselskemu redu. 8°, 65 stranij, vezan izvod 12 kr. Knjižice za občinske doklade, 100 vezanih izvodov za 3 gld. Pestava h dné 18, rožnika f§94 leta, s ktero se nadatek ali likof kmetijskih poslov uravna. V slovensko-nemški izdaji. 100 komadov 2 gld. Nadatne izkaznice (likofni listi) slovensko-nemške, 100 komadov 50 kr. Mrtvaški ogledni list, 4°, 100 kom. 80 kr. Spričevalo albožtva, folio, 100 kom. 1 gld. V zalogi ima tudi pooblastila za volitve v občinski odbor 100 komadov za 80 kr. Krajni šolskim soTetom naznanjamo, da ima v zalogi in na prodaj : vabila k sejam krajnega šolskega soveta, 4°, 100 iztisov za 50 kr.; pozivnice zaradi šolskih zamud v smislu §§ 27.—29. šolske postave od dné 1. prosinca 1870. L, 4°, 100 iztisov za 50 kr. ; opomine za oglašanje za šolo godnih otrok v smislu § 25. postave od 17. prosinca 1870. L, 100 iztisov za 50 kr. Za obila naročila se priporoča tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Na prodaj je kmetija, gostilna, kramarija. Posestvo rajnega Jožefa Derče-ja p. d. Škofa v Vogrčah pri Pliberku se bo v dneh 27. in 28. grudna 1895 prostovoljno prodalo, in sicer najprej pohištvo, potem zemljišče s 30 birni posetve, z gozdom in travnikom. Pri hiši je tudi gostilnica in kramarija. Kupci se vabijo. E. ZBITEK podobar v Novosadu pri Olomucu na Moravskem izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, Lurške jame, altarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd. Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIII. Tudi ima priznalna pisma iz Petrograda, Carigrada itd. MrCeniki se pošiljajo zastonj.-»g Današnja številka obsega šest stranij. -»g Jakob Petschounik, usnjarski trgovec v Celovcu, na novem trgu št. 4 zraven gostilne „pri Kleeblatt-u“ priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni. — Prodaja tudi vsakovrstno črevljarsko orodje. — Izdeluje in prodaja najizvrstnišo mast in lak za usnje — Kupuje vsakovrstne živinske kože po najvišji ceni. VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO» IG. HELLER, DUMAJ W Sfc PKATERSTRASSE Preprodajalci se iščejo. Za božična in novoletna darila! Tovarnla zalia vsakovrstnih žepnih, stenskih in salonskih ur ter budilcev. Zlatom in srebrnina po nizkih cenah in najboljše blago. Ure se popravljajo v lastni delal-niči, po ceni in proti jamstvu. Fran tirar, Burggasse 6, ,r Pol/nrpu Bahnhofstrasse 15, nasproti Moserju. * vCIUiDU« nasproti Žibertu. Tvrdka obstoji od 1. 1883. Na naslov tvrdke naj se natančno pazi. m »pri zlati krog-lji“ m m stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino XV v Celovcu, kosarnske ulice, ^ priporoča svojo veliko zalogo najboljše £ #5k Rave, sladkorja, petroleja itd. dk Prodaja tudi dobra vina, rum in druge žgane pijače, barve, izvrstno moko W in južno sadje. Nadalje prodaja vsako- w vrstno orodje in posodo iz železa, pleka, bakra, eina itd. Za poštenost M a\ blagà se jamči; cene so nizke. m Tiskarna družbe sv. Mohorja se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah. Kot nadomestilo zb bobtm» kavo m priporofa j Nqjokimiqjé*, «ttno edrsva tn ob po zdreviukih ženskam, otrokom to bolnikom: J najeenejla prtmoz k bobovi kavi jei RASTNI DIPLOM ' 1891-1894* • 8 ZLATIH KOLAJN Pozor: zahtevajte in jemljite le izvirne zavoje z imenom 6^* ..Kathroiner”. JHREINER. Najčistejši prirodo! plod ijL, v celih zrnih, ,kJ se ne dajo ponarejati Se dobi povsod: ‘b Kile za 25 kr.o Ka krmljenje po zimi! Stroje za prireje vanje krme; rezalnieo za slamo, repo in krompir (repieo); mline za robkanje in mečkanje; paruiee za živinsko krmo, premakljive štedilne kot-laste peči za živinsko krmo itd. nadalje : robkalnice za koruzo; čistilnice za žito; čistilne stroje trijerje; stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, izdeluje v priznano izvrstni sostavi FU. MiL’FF iLFT-H ia. ©odria-ž. C. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarna in fužina na par, na Dunaju II. Taborstrasse 7 6. ysr- Ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo. "9$ ZE^cLor cLena^risu za božična in novoletna darila noče po praznem potrosili, naj porabi priložnost in naj si naroči zlbirko V iiit!ol>oiio *“5(1 ■ 6 gld. 50 kr. Natančno urejena ki obsega 15 lepili in porabnih rečij za nizko ceno j in sicer: 1 ura budllnica iz nikla, natančno urejena ; nje lice se po noči sveti ; ^ krasen album za fotografije, z lepo pročelno podobo in niklastimi okovi; /g« N/JHU 1 zrkalo na tri dele, lepo delo, se dà postaviti ali pa obesiti: _ 6 namiznih nožev in vilic po Meissner-jevem načrtu, rese iz pristne jeklene bronovine; 2 pozlačeni zapestni gumbi, krasno delo; 2 leti jamstva. 3 gumbe zavratiiice za srajce; 1 šaljivo darilo ; vseli 15 kosov velja le 6 gld. 50 kr. Malokedaj se ponudi priložnost, za tako majhen denar dobiti toliko pripravnih rečij, porabnih v vsaki družini in primernih za darila. Pošlje pa se ta zbirka tudi proti poštnemu povzetju. Trgovina l.-1 DunajM.. -gjg J P«t®r Fessi, Tirai* v Oelovca, 20 stari trg 20, ima veliko tovarniško zalogo najboljših žepnih in stenskih ur, tudi take, ki godejo in z godbenim avtomatom, posebno pripravne za gostilnice in družine. Popravlja tudi ure v zvonikih in tudi nove ure v zvonike postavlja. Za vsako novo ali popravljeno uro daje dveletno pismeno jamstvo (poroštvo). Prodaja tudi verižice in privezke. Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarje in šivilje: najboljše in najcenejse šivalne stroje vsake vrste, ^ ^ posamezne dele teh strojev in igle Tm, vsake vrste kakor tudi železne Blaga jniee, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Planko v Celovcu, Burggasse št. 12. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.