252. številka.
Ljubljana, petek 5. novembra.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja rsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske deželi za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. aa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za eelo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., »a en meseo I gold. 10 kr. Za rošiijauji na dom se računa 10 krajo, ta mesec, 30 kr. za eetit leta. — Za taji dežele toliko več, kolikor poštnina iznaš- — Za gospode učitelje na ljmiškin šolah ia za dijake velja zolžaoa oena in sicer: Za Ljubljano za oe»rt leta 2 gold. 50 kr., po pottl preieman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiriatopne
E«ut-vrsto 6       će so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 k . de se tri- ali večkrat tiska. i-Mi. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani v Franc Eolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v »zvezdi*. Ot> »vnlitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, :. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši
Finančno obravnavanje leta 1877.
Iz Budim-Peste 1. nov. [Izv. dop.] Od kar Magjari zopet svojo državno samostalnost uživajo, t. j. od leta 1867, imeli so razen jedinega prvega leta, zmirom v svojih proračun.h deficit, in s,cer vsako slednje leto večji deficit. In dasiravno je državni zbor brisanjem raznih potreb deficit v proračunu na tla tiskal, pokazal se je vendar konec leta v računskem zaključku zopet v celej svojej groznej impozantnosti. Za pokrivanje deiicita poviševali so se davki, in vsako slednje leto nova državna posojila najemavala. Javno mnenje obrnilo se je zlasti proti Avstriji, in ž njoj sklopljenoj finančne j nagodbi leta 1867. češ, Magjari so 8 prevzetimi 30 % raznierno z Avstrijo preobloženi. V dokaz tega preobloženja kazali so na Bvoje deficite, in na lepo bilanso v avstrijskem državnem gospodarstvu. V prispodobi obojnih finančnih stanj so gojili Magjari upanje, da He jim bo posrečilo, pri obnovi finančne pogodbe leta 1877 svojo preobložen os t dokazati, in vsled tega svoj prinos v skupno državno blagajno za dva ali tri odstotke dole potisniti. To snovanje in umovanje je bilo na precej solidni temelj postavljeno. — Pa kaj se zgodi?
Avstrijski finaneminister je letos naenkrat s proračunom pred dunajski parlament stopil, v katerem je izkazan deficit 25 milijonov. To je Magjare osupnilo. Avstrijski deficit je njihove skrivne nakane za leto 1877, kakor bi trenil, pomešal. Dokaz njihove preobloženosti je bil po avstrijskem deficitu v „šah" postavljen. Sicer pa Magjari v istinitost avstrijskega deficita ne verjamejo prav. Njim se vidi stvar sumnjiva, češ,  avstrijski deficit je umetno
narejen, in sicer navlašč za novo finančno pogajanje leta 1877. Cialajtanci bodo mogli pri razpravah svoj deficit nasproti postaviti ogerskemu deficitu. Vaaka stranka bo za sebe svojo preobloženoat dokazala, iu razmerje bode bi ž ko ne ostalo kakoršno je do sedaj bilo 30 : 70.
Leta 1877 mine pa tudi finančna nagodba mej Ogersko in Hrvatsko. Hrvatska vlada nij oprezno ravnala, sestavši svoj proračun za leto 1867, tako, da je iz njega rezultiral sufficit 12.000 gold. V tem za Hrvatsko jako povoljnem proračunu, ustvarjen je pak jako nepovoljen temelj za finančne obravnave leta 1877. In ta greh se denes ne da več popraviti. Magjarski časopisi, vladini isto tako kakor neodvisni, so ob času, ko je hrvatski proračun za leto 1876 na svitlo prišel, o njem tako pisali, da se je lebko mej vrsticami bralo: Hrvati imajo v svojih 45 % preveč, dajmo, os k libimo njih za pet percev v obliki petih per-centov, saj bodo s 40 % de zmirom dosta imeli. Ce si moramo mi kaj od naših državnih ust odtrgati, naj si še oni. Temn bi se bilo moglo s tem v okom priti, da bi bila hrvatska vlada proračnn za leto 1867 isto tako sestavila, kakor ga je sestavil loka-vec (? Ur.) cislajtauski finaneminister, naime, da je v njem izkazala deficit najmanje kakih 100.000 gold. To ne bi bilo nikakšno švin-dlovanje, saj se lehko na stotine deželnih potreb najde, ki so vse silne, in ki bodo itak vse za katero leto v proračun priti morale. Naj bi bila hrvatska vlada samo na slavonske ceste pomislila. Vse na to kaže, da bodo Hrvati leta 1877 nasproti Magjarom v finančnem vprašanji — trdo stanje imeli. Zarad tega tudi nijso prav delali in ne delajo (tako se vsaj nam zdi),  če narodno
in pošteno slovansko Makančevo opozicijo tako zatirajo in z vsemi sredstvi pobijajo le Magjarom za ljubo in drago, kakor se je to deloma videlo pri zadnjih volitvah.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Sutorine se „Nar. Listu" 24. okt. piše: „Brzojavno smo vam priobčili vspeh predvčerajšnje bitke v Zubcih; vspeh dosta slaven za nas vstane. Evo vam nekoliko natančnega popisa. Dne 21. t. m. je Ljubi-bratič navalil na Presječko tvrdnjavo, katera je najbližja ZubČkej ravnini, in katero so Turci zagradili za glasovito bitko, katero je bil naš glasoviti Luka Vukalovič. Obnova Ljnbobratičcva bila je v pravem, smislu strategična. On je mislil, da bodo Turci iz Trebinj izšli, da priskočijo v pomoč svojim — a da jih hoče on pod izlikom, bega dovesti v take kraje, kjer ne bi ni jeden žive glave odnesel. Glede prvega namera nij se popolnem prevaril, ker je iz Trebinj odšlo preko 1500 askerov, ali drngej nameri nij se dal turški vodja zapeljati, ter se nij hotel nikakor umakniti preko Zabčkej tvrdnja vi. L j uho bratić nij takoj botel navaliti na Tnrke ali pa vrniti se nazaj. Navaliti bilo je dosta opasno, vodja kakor Ljubibratič nij mogel tedaj dolgo premišljevati, ter navalil na Turke s hrabro svojo vojsko, sestavljeno iz samih Hercegovincev in nekoliko Italijanov. Naši so se baš junaško borili in takoj od početka preplašili Turke. Oni so nže začeli bežati, ko je P eko Pavlo-vić d osel v pomoč Ljubobratiču, in takoj so Turci povsem popolnem razbiti bili od vsta-iev. Turkov je palo preko 150, a ranjenih je bilo več ko 250, a to kljnbu temn, da so imeli za soboj kanone.
Kupa brinjevca.
(Izvirna povest, spisal Liberius.) VI.
(Dnlje.)
Maša je minula, pridiga tudi. Kakor povodenj se nlije ljudstvo iz cerkve. Učitelj tndi urno zapusti orgije prej ko po navadi, in biti za grajskim najemnikom. Dolnteč ga, mu pripoveduje, kako vroče je denes, kako dolgo je trpelo opravilo in da bode dobro, kaj privoščiti si sedaj. Tako napelje govorico na povabilo in Pelin prikima. Mej tem se približa Irena, iu učitelj jo predstavi svojemu tovarišu, njej pa migne skrivaje, raj gre na njegovo stran in naj napne vse svoje ljubeznjivosti. Prvi boj izgubljen, vse izgubljeno.   Tako je tudi v ljubezni, si je
mislil Glavač, ki na takih borisčih nekdaj nij bil tuj, akoravuo je bila borba za njegovo Marjetico sila kratka.
Tako odide nadepolna trojica proti učiteljevemu stanovanju. Krog in krog pa stojč fantje in možakarji v gručah, ob strani starikave ženice. Dedje napravljajo tobak in poslušajo prorokujočega beriča na zidu, fantje gledajo dekleta, ženice pa vlečejo ljudi črez zobe in se ozirajo za grajskim gospodom in Ireno, stresajo z glavami in ugibljejo, kaj pomeni neki to.
Krog in krog, koder gre izvoljena trojica, lete klobuki in kape raz glav. Vsaj grajski gospod in farni učitelj, to sta cestna moža. Čast, komur čast, si misli učitelj, in le na pol pridvignje svetel cilinder, da se temu in onemn zahvali. Da bi se vsakemu odkrival, to bi bila škoda vsaj na cilindru za nekaj grošov, kajti on je veljal pred dvajsetimi leti denar, še prav lep, srebrn denar.
VIL
Mej kosilom, ki nij bil slab, če smemo soditi po nčiteljn, ki si je, na spodnjem delu mize sedeč, izvrstno privoščal različne božje dari. Pelin je sedel mej Ireno iu njeno materjo. Govoriti je moral tuli ko, da še nikedar, kajti ženski Bte silile nepopisljivo vanj in razpravljale važne reči, posebuo pa hvalilo grajsko razmerje. Pelinu je sicer bilo to prav povšeči, a prepričal se je tudi stoprv dene«*, da Evine hčere tudi v jezika daleč prekose moški svet in da so z vsemi preduostmi obdarovani spol.
Posebno stareja Pelinova družica se je trudila, grajskemu gostu govoriti jako važne in zanimive reči. Vsa njena govorica se je sukala okoli nadepolne Irene, njene umnosti, omike, pridnosti itd. Grajski najemuik je kar zijal in strmel v svojo mlado sosedo in bil prepričan, da je to pravi angelj v člo-veškej podobi, ako je bil le kateri kedaj.
Število ubežnikov ii Hercegovine do-rastlo je valed najnovejših poročil in sicer: v političnem okraja Dubrovnik 9607 oaob, ▼  političnem okraja  Kotar 425 osob in v
Črnej gori pak 17465 osob.
Politični razgled.
lotranje eletatale.
V Ljubljani 4. novembia.
f*t~tr!ttri/*t Vihora „Fortschritts-club" se je enoglasao odločil za znani TVildauerjev predlog. Torej v nekako opozicijo proti Stremajerju.
JJuttajslea „Wiener Abendpost" se tolaži, da znana izjava ruskega vladnega liBta ne naznanja kake nove dobe v političnem položji.
Of/ri*ki  nacijon '-ekonom   Horn je
umrl.
Vnaa^aje* »irska*-ve.
Iz I*et»-<>f/r<t(f<f se javlja: General KauiTouan  je odšel z vojsko iz Andijana, ravno  tako tndi oberst Golokačev iz nanjana v Khokand.
Is C«r*itfratla „Agence HaVafl Reu-teru javlja: Iz gotovih virov se zagotovlja, da bode imenovan Hussein Avni paša za velikega vezirja, in to po Bairamovej svečanosti.
Iz Carigrada 27. oktobra prinaša „Dal. Primorac" sledeči telegram: Avstro-ogerskej poslanik Zicby naznanil je porti posledne dogodjaje v Hercegovini, valjda nmoi-Htvo na Popovem polji. Mogoče, da kaj bode, ker i spljetski „Avvenire," list ▼stanku neprijazen, javlja, da je Avstrija začela uredovati tvrdnjave v Dalmaciji. Misli se, da se celi diplomatični zbor, po predlogu poslanika roškega, obratiti ostro noto na porto.
ftttlijittiski ministerski predsednik Minghetti je pri volilnem banketa v Co-logui govoril o sedanjem položji Italije, govoreč o odnosa jih z inostranimi oblastmi, o razmerah države proti cerkvi, o reorganizaciji cerkvenega premoženja, o javnej varnosti znotraj, o javnih delih in o reformah, v administraciji pa o davkih. O financah govoreč, konstatiral je, da bode finančni položaj zaradi plavajočega dolga vedno težaven. Koncem obznani odpravljenje statističnega davka, spremenjenje morskih pristojbin in se nadeja, da bode tudi nvožnino pri žita in vina lebko odpravil • potem opo-zoruje na to, da se Italija trudi, da uredi svoje finance, in se nadeja, da bode gledč velikih vprašanj v parlamenta našel kompaktno večino. Govor ministrov je bil z ve likim ploskanjem sprejet.
Učitelj delajoč se, kakor bi se ne mešal v občni pogovor, razumel je dobro vse, vesel je bil in se prepričal, da njegova Žena Marjetica si je vendar premislila in spametovala in spozna, da bi bil gospod ^ajski vendar le dober mož, in dacar v primeri ž njim prava muha.
Ko užito vino še bolj razname glave, pozabi učitelj in menda tudi gost na lov, b katerem bi se moral posvetovati. In kdo bi mislil tndi poleg nježne krasotice na take vsakdanje reči.
Zdajci bi bil najpripravnejši čas, da se postavi pametna beseda na pravo mesto, če sdaj ne, pa nikoli, meni učitelj in migne Ireni, naj odide za nekaj časa.
„Gospod grajski," povzame potem in postavi prazno kupo na mizo in popravlja očala. »Jaz ne morem ameti, kako da morete biti vedno sami in skrbite za vse in povsod. Dobro bi bilo za vas, ko bi nekaj
DopisL
Iz Gorice 31. oktobra. [Izv. dop.j Sprava na Goriškem je, kakor se sliši, dovršena reč. Obe stranki sta si pogodili kot ravnomočni in ne tako, kakor da bi se bila ena drngi vdala, kakor pri vas v Ljubljani konservativci hočejo, kajti liberalno-narodna stranka ne bi nikoli v roke segnila klerikalne), ko ne bi imela garancije, da bode ta sprava v narodnoj reči častna in ne poniževalna za njo.
Nij treba nikakor misliti, da so se slovenski liberalci udali na milost in nemilost, kakor to bedasto in nepatrijotično terjajo čedalje bolj nemogoče ljubljanske „Noviceu, ampak vsaka narodna stranka je drugi nekaj koncesijonirala, ker le tako je bilo mogoče priti do cilja. Zagrizenost in osobno mrzenje gotovo ne more prospešiti poravnave in zatorej na Kranjskem ne bode prišlo do nobene sprave, dokler ne bodo ondotni konservativci, ki prav za prav hočejo konservi-rati le „prvaštvo", spoznali, da na Slovenskem se je izpremenilo stališče, in da je treba račaniti s faktorjem, kakoršen je zastopan v slovenskoj slobodoumnoj stranki.
Na takej podlagi kakor smo mi goriški Slovenci napravili spravo, je mogoča narodna poravnava tudi na Kranjskem iu drugod po Slovenskem. Slobodnjaki na Goriškem so namreč konservativnej stranki obljubili, da se ne mešajo v verske zadeve iu konservativci so liberalno stranko zagotovili, da bodo odjenjali od pretiranega zahtevanja, da mora vsako politično društvo iu vsak Časopis Hloneti na verskej podlagi. Več nijso nSočaniu nikoli terjali. Politične zadeve se bodo torej čisto za se obravnavale, obe stranki bosti stopili v eno samo politiško društvo z imenom „Sloga" in „Soča" ostane glasilo tega političnega društva.
Lehko se bodo torej v novem društva narodni konservativci in narodni liberalci potezali za blagost in slobodo našega slovenskega naroda; prava sloboda se bode vsejedno lehko gojila, in postaul se bode trdnejši jez germanizaciji in lazili b e r a 1 i z m u.
Mi Slovenci, če hočemo za narod vspeŠno delati, moramo na vsak način delati v smislu slobode, kajti prva terjatev našega naroda je, da svoj postane in da se reši suž-nosti duševne in gmotne,   v  katero  ga je
bremen odložili na tujo ramo, vzeli si pomočnico, postavim ženo. Ona bi vam sladila življenje v pravem pomenu."
„Res je, res," pritrkuje učiteljeva žena. „Kaj tacega bi se spodobilo vam, ki ste gospod in imate toliko premoženja, da sami ne veste, koliko."
Pelin prikima in se nasmeji, taka pohvala mu je povšeči, to je prav po njego vej volji.
„ A paziti morate pri izbiranji, da se ne ukanite," povzame zopet učitelj in namežika svoje j ženi.
..Tukaj na blizo in daleč nij nobene, da bi bila vas vredna. Kmetske ne morete jemati, gospodskih nij, v mesto pa tudi ne pojdete izbirat. Take so preveč razvajene, le na škodo bi vam bile, nič druzega."
„Da, vaša gospa, gospod grajski, mora biti učena in delavna. A tako je dobiti teško, malo jih je," pristavi učiteljeva žena.
oko vala nstavovernA sistema. Delati je treba na materij al nem in duševnem polji in na stran pustiti prepir zarad gesel in osobnosti. Vera nij v nevarnosti, najmenj od nas slov. liberalcev, ohranijo jo lehko gg. duhovni in za njo delajo v cerkvi, šoli in povsod koder jim drago, tega jim nihče ne ovira; a da bi oni terjali, da se ne sme nič zgoditi, če oni ne dajo svojega cerkvenega „placet", to bi bilo preveč rahtevano, kajti potem bi bili oni jedini narodni voditelji in vse bi moralo le od njih odvisno biti. Resno so mislili nekateri duhovni posebno na Kranjskem, da vladajo tudi v politiki, a v istini so v njih imena vladali nekateri prvaki, ki so jih hoteli izkoristiti za svojo namene.
Kakor sem rekel, na Goriškem smo prišli do sprave in nadejam se, da sti obe stranki odkritosrčno postopali pri sklepu te sprave in to tembolj, ker je konservativna stranka sama uvidela, da vse dosedanje praske so bile gole osobnosti.
Ljubljanski listi hočejo vedeti, da se g. Winkler odpove poslanstvu in pravijo, da bode nova volitev „Probestein" goriške sprave. Mi sicer dvomimo nad WiokIerjevo odpovedjo in prav zarad netaktnosti poročevalcev v Ljubljanske konservativne liste; a Če prav pride do nove volitve, pustim veljati Slovencu" in „Novicem", da bode nova volitev pravi dokaz goriške sprave, in primem oba omenjena lista pri besedi, da bosta vsaj potem spravo priznala, če se mi na Goriškem pošteno, pa ne „servilno" zedinimo za enega obema strankama povoljnoga kandidata. To se bode tudi zgodilo, pa na kakor dopisnik v „Slovencu" želi, ampak na popolnem častni način. Da se „Novice" grizejo zarad goriške sprave, to nas Goričane malo briga, vsaj „Novice" morajo biti dosledue v n e-gaciji, ona so „Soči" in goriškim liberalcem čestokrat prorokovale propad, sramoto in bog ve kaj še dražega, in kaj hočete, da bodo zdaj naenkrat priznale, kar rade ne vidijo ter zmotljive postale ? Nezmotljivost je le v dosledni negaciji, kajti vsak tudi neprvak, lebko preračuui, da „Soča„ in Sočani morajo enkrat jenjati, ker prav jutrajšnji dan 1. novembra nas spominja na minljivost vsega posvetnega. In tako bodo tudi končno „Novice" prav imele, samo, da tudi njih še poprej ne zadene, kar je pisano na mirodvorih: . . . . eras tibi! Tako je gospoda slavna, čas bi bil, da  bi strast
„Iu ljubiti vas more," pritakne učitelj, brisavši s prstom praznično suknjo, kajti stoprv zdajci je opazil, da mu je zaradi dobrega kosila nekaj na škodi, in tega mu je žal. Nikdar nij še kosil v njej, kar jo ima, a denes je moral. Gospod grajski nij navaden gost, imeniten je.
„Prav imate, gospod učite j," oglasi se zdajci Pelin in obraz mu žari veselja. „Takovo bi jaz rad imel, kakor pravite vi, a vem, da je ne dobim, ako bi jo tudi hotel, torej ostanem sam.u
„Tega ne, tega, dobote jo, kedar hočete, vi uže vi, drugi ne, vsaj vi ste pa tudi pravi gospod in mož," meni učitelj.
„Jaz pa vem za eno tako, ki uže leta in leta misli na vas, ki vas ljubi strastno in bi bili vi tudi gotovo srečni ž njo," pritrkuje ženica.
Najemnik se zgane, oči mu zabliščć, misel, prelepa misel,   da ga ljubi lepa, lju-
pustili, mirno sodili in mej Slovanstvom bratstvo pridigovati začeli.
Iz Trst«, 2. nov. [lav. dop.] Politično društvo „Edinost" je imelo včeraj svojo obletnico in 7. občni zbor. Ponovilo se je, da se ima poslati do mestnega svetovalstva prošnja, v katerej se bo zahtevalo, naj odpravi sedanje nepraktične okrajne glavarje, ter naj se izvolijo domačini, zaupni možje za Župane. Razlogi za to so tako jasni, kakor vstaja v Hircegovini in Bosni. Q
Akoravno lani nijsmo dosegli nič, nij se nam treba strašiti, kajti trkati je treba in vedno trkati. Vstrajajmo Slovani povBod!
Tajnik Doli nar je poročal o delovanji društva v pretečenem letu; isto denar-ničar o stanji društvenih financ.
Posamezni predlogi so bili jako važni; prvi: naj bi se mestnemu magistrata poslala prošnja, da se ne bi plačevala vloga ob priliki prodaje prašičev od posestnikov, kar dosedaj nij bilo, in je magistrat ukaz zato nekako tihotapno napravil, za katerega še nij okolici znano bilo.
Drago: naj se napravi prošnja do magistrata, da ne bodo okoličani, kateri imajo vozno živino za svojo porabo, plačevali pri dobitnine in ne bodo stavljeni v vrsto onih, kateri se le s vožnjo žive in stopijo v Trstu na javnih trgih z živino.
Gospod Križman stavi predlog, naj se izvoli odsek treh udov, kateri naj z goriškimi Slovenci v dogovor stopijo zarad časnika, da se pogojno zjedinimo s „Sočo." Vsi predlogi so bili podpirani iu enoglasno sprejeti.
V odsek treh udov, kateri imajo z Goriškimi Slovenci pogodbo o zjedinjenji narediti, bili so voljeni: tajnik Dolinar, denar-ničar Trobec in g. Križman, kateri imajo določiti, kje se bodo sešli, ali v Gorici, ali v katerem kraji koli, da se reč izvrši.
Gospod Križman je še stavil nekatere interpelacije na odbor o izvršenji sklepov občnih zborov, na kar je deloma tajnik in podpredsednik odgovarjal.
Isti gospod je stavil predlog, naj politično društvo napravi vsak mesec občni zbor, in omenil, da, ker je politično društvo za izobraževanje ljudstva, nij treba ravno v vsakem zboru na dnevni red točke in predloge staviti, zato naj bi se večkrat tudi kaj predavalo ali čitalo, naj bi se raz
lagale mnogovrstne reči, katere merijo na naobraženje in vednost ljadstva, kar je vse občinstvo enoglasno potrdilo.
Slednjič v daljem govora poudarja potrebe naših slovanskih bratov po krvi, v kakovem pomanjkanji so pribegli iz Hercegovine in Bosne na našo zemljo. Naj napravi društvo „Edinost," ki ima za to pravico po svojih pravilih, veselico v prid tem pribeglim. I to je bilo zopet Živahno in enoglasno sprejeto.
Volitev se je vršila enoglasno, v odbor so bili voljeni sledeči odborniki: za I. okraj : Sancin Ivan, deželni poslanec in posestnik, Ivan Dolinar, posestnik; za II. okraj: Punč J. Marija, posestnik; za III. okraj: Nadlišek Štefan, deželni poslanec in posestnik, Trobec Anton, posestnik; za IV. okraj : Žvanut Mate, trgovski opravnik; za V. okraj: Malalan J. Marija, krčmar in posestnik, Gor jnp Ivan, veliki posestnik; za VI. okraj : Nahergoj Ivan, državni in deželni poslanec, kateri si bodo v odborovej seji volili predsednika, tajnika in denarničarja. Ker so bile vse točke dnevnega reda dovršene, zaključil je predsednik zbor, pri katerej priliki je Čestiti g. Križman izrazil staremu odbora zahvalo za njegovo marljivost.
Domače stvari.
— („Slo venskega Naroda ") urednik je imel včeraj od 10. do polu dne do Va2. po polu dne trajajoče ugovorne obravnave proti konfiskacijam „Slov. Naroda." Vspeh je bil nasproti državnemu pravdništvu le deloma dober. P.oročilo natančno prinesemo v prihodnjih listih.
— (Prvi gledališčni predstavi) dramatičnega društva v Ljubljani ste zdatno dokazali, da ima imenovano društvo dovelj zdravih žjvljev v sebi, da se navzlic neugo-djajem, po katerih je pretila velika nevarnost letošnjemu javnemu delovanju, vzdržuje lehko na istej častni stopinji, kojo je zavzi-malo prejšnja leta. Prva predstava, pri katerej je Bodelovala ljubljanska čitalnica, in koje dohodek je bil namenjen v prid ubežnik hercegovinskih in bosenskib prebivalcev, znamenita je bila bolj v svojem koncertnem dela, akoravno isti nij bil tak kakor bi smel človek Želeti. Overtaro je igral nemški gledališki orkester za drag denar tako
slabo, da je marsikdo želel, naj bi se še par grošev primeknilo, da bi se vsaj za pi-čico boljše igralo. Pevski del se je vršil dobro, sem ter tja smo pogrešali nekoliko sigurnosti, kojo pak denemo na račun prehitrega in pretiranega pripravljanja. G. Kocelj kojega je občinstvo burno pozdravilo se je deklamaciji „Graničar" postavil preveč na stališče igralčevo. Igra „Pokojni moj" se je vršila, kakor je pri dobrih igralnih močeh pričakovati. Vendar pri občinstvu nij proazročila istega vtisa, kakor jej je siguren, ako se na odru in v gledališči prav razami. Materijelni rezultat te predstave je bil jako ugoden. — Druga predstava 1. t. m. „Mlinar in njegova hči," se je uvrstila častno mej predstave prejšnjih let, in bila je gotovo ena naj boljših. Izrecno pohvaliti moramo gosp. Pod-k raj šk ovo, g. Kocelj a in g. Schmidta, ter konstatirati, da se je pri celej igri oči-vidno pokazalo, da je režija bila v sigurnih krepkih rokah. Pričakovati nam je dobre gledališke sezone. Pri prihodnjej predstavi se bode igrala prvikrat glasovita veseloigra „Ženska borba" na katero posebno opozo-rujemo naše izobraženo občinstvo.
— (Slovensko gledališče.) Meseca novembra bodo v Ljubljani še 3 slovenske predstave. V prihodnji predstavi se bode igrala prvikrat „Ženska borba", vesela igra v 3 dejanjih. Naloge so v dobrih rokah, torej se je veselega večera nadejati. V drugej predstavi pride na vrsto prvikrat komična igra v 5 dejanjih s petjem „Strebar" v katerej ima glavno nalogo naš komik g. Kaj zel, in s tem je dovolj rečeno, 21. t. m. (pred sejmom) se bo pa igrala po enoletnem prestanku, igra še tukajšnjim prijateljem slovenske Talije v dobrem spominu, „Na Osojah", igrokaz v 5 dejanjih. Najboljše moči imajo ta večer jako hvaležne naloge, tedaj bode ta predstava prav zanimiva, in imeli bodo tudi vnanji prijatelji slovenskega gledališča priliko izborno lepo predstavo videti.
i— (Iz Gorice) se nam piše: Zima ne bliža in Ž njo se bližajo.tudi pogoste tatvine, kajti domačim potepuhom in klatežem nij živeža več na polji, sadje in grozdje je uže pošlo. Zato pa so začeli smele roke stezati po mestnih hišah. Te dni so nepoznani tatovi ulomili v kapucinjsko cerkev in ker drnge  vrednosti  nijso  našli, zadovoljili so
beznjiva deklica, mu skoraj omami možgane. „Da, ko bi le vedel, katera je, da, še denes bi jej razodel svojo ljubezen in za ženo bi jo vzel."
nO povejte mi, urno mi povejte, jaz sem radoveden, kdo se zauima za me, in ako je taka, kakor jo opisujete, tu je moja roka, da bode moja žena," v s klikne zdajci raznet najemnik.
Učitelj in ženica se spogledata, nekaj tako lebkega, veselega se jima vleže na prsa, zdajci je ugoden trenotek, si mislita, ako ne, nikedar ne bode, in besedo, moško besedo uže imava, kaj je potreba več.
Zdajci se odpr6 zopet duri in Irena vstopi. Učitelj namigne najemnika, da je to ista ljubezni iva izvoljena. In Irena, prebrisana glava, razum evši očetov migljej, upre v zamaknjenega najemnika svoje zapeljivo oko, pomakne stol bližje njegovemu.
Da, tndi najemnik je umel vse to. zadržavati se nij mogel več, srce mu je kipelo,
pol vinjen, pol zaljubljen je poobjel z obema rokama svojo družico in šepetal: „0 draga Irena, tudi jaz vas ljubim, vi bodete moja Žena."
Krasen trenotek je bil to.
Oče in mati sta videla svetel grad pred Boboj, nježna ljubeznjiva Leniča mladega Ženina, ko umrje ta starec, najemnik pa je zibal pravega augelja v svojem naročji, da, še več, nžival je nebesa, čutil prvič, kaj je prava ljubezen, prej zaničevana ljubezen.
VIII.
Stoprv proti večeru se je vrnil najemnik v grad, glave polne misli in vina, srca polnega ljubezni, prave zaljubljenosti. Na večer se nij ganil potem iz svoje sobe, mislil mnogo, m; lil in preudarjal, kako bode z njegovo Ijubezujivo Lenico, kdaj bode poroka m takove imenitne reči.
Akoravno nemiren, vendar zadovoljen sam s soboj, se vleže potem spat.   A Česar
je srce polno, o tem glava sanja. Tudi Pelin je imel isto noč sanje, in še imenitne.
Sanjalo se ma je namreč, da je bil uže poročen z svojo ljubico in je sedel v veselej drnŠčini, kjer se je mnogo pilo in kadilo različnih, dragih cigar. A kaj bi bilo to, vsaj on je sklenil uže zvečer, da ne bode pil več toliko, kot ravno denes, vsaj je bil pri nevesti in vino ga nij veljalo ničesar, smodk pa še nikdar pušil nij. Koliko hujši mu je torej bilo, ker je videl v sanjah svojo izvoljeno smodko v ustih in pogosto kupico v rokah. Da, mrzel pot ga oblije v jutro, ko se zbudi, in strašna misel se mu vrue, kaj bi bilo, ako so te sanje resnične, in nekaj pomenijo vselej.
Stoprv zdaj jame preudarjati tudi i.n ugaue, da žena velja denar, lep deuar, kaj pa, ko bi še kadila smodke in ljubila sladko kapljic,). To bi bil pravi križ božji, in vse bi bilo uničeno.
(Daljo prih.)
se 8 40 tovaliSči in dragim perilom, v vred nosti kacih 40 gld. Prav ta teden bo zopet oropali necega slikarja in mu pokrali hišnega pob. Iva za 50 gld. vrednosti. — Najbolj pa j: bil predrzen kočija/, necega tukajšnjega ti i \kerja, kateri je gospodarja naplah-tal, da ima vožnjo v Komen in da odrine rant^ i jutra. Kes je odrinil druzega dne 8 konjem in vozom, a nazaj ga* nij hotelo biti, pa kako bi bil prišel, ki je voz in konja v Sežani za 150 gld. prodal. Stoprv črez 6 dni je gospodar zvedel, da njegov Šimel po Sežani vozi, se takoj tja odpravil in se s k^ujem in z 7ozom nazaj v Gorico pripeljal j prebrisani kočijaž (nemški Človek) jo je pa a pedesetaki najbrže v nemški „rajhu pobrisal.
Šivalni stroji
za |rl. 15 do j; l. I .»o.
ravno taku »vilu za Nlroje, evlrii, ftivuuke in pripravo dobivaju ao vodno v velikej izbiri in po nizkij ceni lo pri
(3sj_i) Franjo Detter-ju
v Ljubljani, judovska ulica 228.
Št. 8617.
(383—1)
Razpis natečaja.
Oziraje se na naznanilo deželne vlade od 29. oktobra 1875 št. 8617, katero se bo razglasilo v deželnem zakoniku za Kranjsko in v Ljubljanskem časniku, o napravi 14 cimentarijskih (prvomerBkih) uradov za Kranjsko, razpisuje se s tem natečaj za umestenje 14 prvomerskih služeb, katere se bodo oddale.
Za cimentarije (prvomerske urade) Ljubljani, Kamniku, Kranji, Radolici, Zgornjem Logatcu, Idriji, Postojni, Litiji, Kadol fovem, Krškem, Črnomlju in Kočevji tirja se sposobnost, določevati prvomersko doigostne mere, posodne (votle) mere za tekočine in Boha telesa, določevati prvomersko trgovske teže in tehtnice, merske okvire in sode; za cimentarijo v Ljubljani tudi še po okolj-nosti (eventuelno) sposobnost, prvomersko določevati plinomerstvo, končno za cimen-tariji v Vipavi in Metliki sposobnost, meriti samo sode.
Da se dokaže ta sposobnost, se ima vsak prosilec pri cimentarijskem uradu v Ljubljani praktično vaditi, kar bo okoli 8 dni trajalo in se bo 10. decembra 1875 začelo, potem se pa mora prosilec takoj podvreči preBkušuji, pri katerej bo izpraševal c. kr. prvome! slu nadzornik za Kranjsko v Ljubljani; ta preskušnja bo vsled §. 21. ministerskega ukaza od 3. aprila 1875 št. 45 Drž. zak. obsegala naslednje stvari:
1. Računanje s celinami, z navadnimi in desetinskimi drobci, pravila, po katerih se izračuni od podob in telesnih prostorij njih ploskev in telesna vsebnina, kolikor se to rabi pri prvomerstvu.
2. Temeljita znanost o sistemi meterske mere in teže, njene podlage in posebnosti.
3. Znanost o postavah in ukazih, ki se tičejo merstva in utežstva, posebno pri cimentariji.
4. Znanje, kako so sestavljena orodja, kakšna so, kakšni so aparati, in kako se vse to praktično rabi, kadar se upotrebuje pri cimentariji.
5. Znanje, kakffne so mere, teže (uteži), tehtnice, in kakšno je sicer mersko orodje, katero je podvrženo cimentariji, in tudi kakšna ;e snova, iz katere se vse to naredi.
; 6. Gledalo se bode tudi na praktično izurjenost pri rabi cimentarijskih aparatov.
Tudi se zahteva znanoBt nemškega in slovenskoga jezika v pismu in besedi.
Slehern prosilec naj oddaja svojo spisano prošnjo najdalje do
30. novembra 1S75
pri okrajnem glavarstvu svojega bivališča, oziroma za prvomerski urad v Ljubljani pri mestnem magistratu v Ljubljani. V tej prošnji naj pove:
a) k i > 1 i k«- je star, kakšnega stauii je, ko liko je v šolo  hodil,  kaj je dosibmal bilo njegovo opravilo;
b) koliko on pozna cimentarijo teoretično, koliko praktično, z ozirom na tO se morajo tudi prilagati spričevala, ako jih ima;
c) povedati mora, da bode navzoč na svoje stroške pri praktičnem podaku,  ki se bo začel, kakor je gori rečeno, 10. d e cembra 1875;
d) naznaniti mora, hoče-li preskušajo na praviti, da doseže potrjenje sposobnosti za vsa stroke prvomerstva, kakor so navedeni pri gori imenovanih cimenta-rijab, ali samo v nekaterih in v katerih, končno
e) povedati mora, ali prosi za kako prvomersko službo, katero določno imenuje, ali pa proHi sploh za eno izmej 14 razpisanih služeb.
Končno se še prosilci opozorujejo na to, da so dolžnosti sklenene z prvomersko službo določene v ministerskem ukazu od 3. septembra 1875 št. 45, in kolikor se tiče sklenitve službenega pogoja, omenjenega v §. 10, se sklenjajo ti pogoji uradno za določeni Čas s prosilci, ki so bili sposobni spoznani za prvomersko službo, in odmerila se bode tudi plača vsakemu prvomerskema uradu z ozirom na obsežek njegovih opravil.
Skrbelo se je tudi, da prosilci, ako žele, proti povračilu troškov lahko dobe postave in poduk, o katerih se bode izpraševalo pri preskašnji, kakor je to zgoraj v 3. točki povedano, ali pri okrajnem poglavarstvu, ali pri mestnem magistratu v Ljubljani.
Od c. kr. deželne vlade za Kranjsko
v Ljubljani, 29. oktobra 1875.
Kdo
m
za solidni UU Lili lVUZillll
podložen s pravo erdeljsko kožo in
20 Bi. -   20 |L
Palmerstonsko zimsko suknjo Mr»
s klotom podloženo in ošivano, hoče plačati, pride nuj k
M. Neumann-u
V Zagrebu,    v Ljubljani,   v Reki,
Jelaiic-evcui Irgn,   v Lukinaii-ovoj liiši.   na Korzi.
Izdatelj in nrednik Josip Jurčič.
■■■■ Ta list naj se dobro b tirani. aVBal
Algophon
jo izvrstni lok za zobni bol vsako vrste. Cona 1 stoklcuicc z nakazanjem o rabi 35 kr.
Aromatični tohakni prah
jo izvrstni, odvodilni lek, kateri tudi okrepi čutno žile na glavi. Cena 1 steklenice Z nakazanjem o rabi 20 kr.
Angleški prsni sok.
Ta sok je posebno koristen za kašelj, nahod, hripanje, za bolečino v vratu iu na prsili. Kadi prijetnega okusa, užije se lehko in ga pijo tudi otroci prav radi. Cena 1 steklenico z nakazanjem o rabi bOkr.
Klizabetna ustna voda
je izvrstni pripomoček za obranjonjo zob in zob-nega mesa. —  '/■_, malo žličice to ustno vodo mej
čašo druge vode, napravi zobe bi iščoče in jako bele,, odstrani neprijetni duh iz ust, ono vi in omoči zobno meao. Cena 1 steklenice z nakazanjem o rabi 50 kr.
Lasja tinktura
za omoČitev lasišča in pospešitev rasti. Poraba jedne steklenico te tinkturo zadostuje popolnem omočiti lasišče, ovira izpadanje las in pospešuje rast. Cena 1 steklenice z nakazan j m o rabi 1 gld.
Otročje mazilo
od dr. $tfeger-a rabi se za odprte rano pri otrocih, in je boljši kot otročji prah, ker zadnji pomnoži šo večkrat prisad. Cena 1 lonček z nakazanjem o rabi 18 kr.
Revmatizma rešitelj
služi kot najboljši, reelni in najgotovejši dosedaj znani pripomoček za revmatizem (trganje po udih), vsako vrsto hromote v rokah in nogah, bodenja itd., katore bolezni odstrani dostikrat uže po prvi rabi. Cena 1 steklenico ž nakazanjem o rabi 40 kr.
Mašilo
za pege, sinja, mozolca, obrazno rudečico itd. Ako se rabi to mazilo 10 večerov, odstrani poponein pego, sinja itd. Cena 1 lonček z nakazanjem o rabi 70 kr.
Spitzweyerich\sko mazilo.
To neprecenjeno mazilo je lek za prsne in pljučno bolezni, prsni katar, kašelj, hripavoBt itd. Cena 1 velike steklenice z nakazanjem o rabi 80 kr. 1 male steklenice z nakazanjem o rabi 60 kr.
Sprodej omenjeni zdravstveni pripomočki dobivajo se v
Izdelovalnem laboratoriji "Veiid. Trn3s:ćczy-a,
lekarja „zur Landschaft" v Grafici, SacksIiasM' Štev. 4.
Glavna zaloga za Kranjsko
pri (322—7)
Viktorju Trnk6czy-u,
lekaiju „/.um go!d. Einhorn" v  Ljubljani, glavni trg* fitev. 4.
Lekarna Piccoli.
Menoti-Pastilje (ki 80 ua dunajske) svetov-
nej izložbi 1873 dobilo darilo). To pastilje čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor proti kašlju, jutiki, ki se še le začenja, proti hripi, boleznim na pljučih in v grlu, m proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Škatljica velja 75 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega loka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lćk uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje iu zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajuću se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z
čisto kemičnih Ivanu. 1 škatija 80 kr., 1 tucat škatelj ti gold. GO kr.
Pravo vinsko žganje z  soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vbUi notranjih iu vnanjih prisadih, zoner večino boleznij, posebno za vsakovrstno "rano itd. 1 steklenica 40 kr.
RajŽevi pulver. IzkljuČljivo iz vegeta-biličnih tvurin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost iu čvrstoBt, kar se nahaja lo pri mladim. 1 paket 10 kr., 1 škatija 40 kr.
Ribje Olje, polUJano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica SO kr.
Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno iu olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr. (132—1D4)
t2HE£" NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
Last m na in tisk „Narodne tiskarne".
21