§tcv. 7 — Letnik V. PTUJ, 15. februarja 1952 GLASILU OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. E. NADSTR. - TELEFON ST. 156 ČEKOVNI RAČUN PRJ NARODNI BANKI PTUJ STtV. 643-90322^ UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOŽE ROKOPISOV NE VRAČAMO TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 6.— p bodo res morale KZ plačoti dolgove uorav za gradnjo domov ? pod gornjim naslovom je bil objavljen v »Ptujskem tedniku« vloge socialističnega gospodarstva. Delavci, člani OF naj s svojim političnim delom med kmeti, člani OF ustvarjajo še tesnej- šo vez med mestom in vasjo. Fronta naj nudi vso pomoč KDZ Osojnlk, KZ Tumlšče in formi- ranju novih zadrug vseh oblik in ekonomij na področju MLO Ptuj. 3. Borili bomo predvsem v mestu odločno borbo proti ostan- kom nemčurstva, ki se pojavlja v raznih oblikah v mestu. Ta del reakcije je sicer neznaten, vendar slabi aktivnost član- stva. 4. Konkretno pomoč v napred- ni vzgoji mladine bomo nudili s tem, da se omogoči množično udejstvovanje v smislu sklepov naše Partije, to Je, da se orga- nizirajo primerna mesta za množično udejstvovanje: kul- turni dom, telovadlšče, stadion, kopališča in mladinska igrišča. S tem bo društvom v mestu omogočeno delovanje. Na teh društvenih mestih bi se organi- zirale mladinske, prosvetne !n telesno vzgojne prireditve m redna vsestranska vzgoja oila- dlne. Clanl Fronte naf nudijo pri vzgoji mladine vsestransko po- moč preko Društva prijateljev mladine, ki se naj organizira čimprej. Za to je zlasti priteg- niti organizacije AF2. 5. Terenski odbori naj skrbijo še nadalje za utrjevanje demo- kratizacije z delom s članstvom z uvajanjem člana In mladine v razna društva in sploh množično udejstvovanje. V delu naj čla- ni Fronte dajejo zgled mladini. 6. Na vsestranski predlog si terenski odbori izvolijo svoje finančno nadzorstvo in uredijo finančno poslovanje po že spre- jetih navodilih. V novi mestni odbor OF so bili izvoljeni sledeči tovariši: Zorčlč Franc, Majcen Mirko, Pertekel Karel, Pungračlč Vinko, Vučik Milica, Horvat Martin, Zlender Fran j o, Krajnc Franc, Rudolf Ivan, Zoreč ing. Egon, Sprah Stane, Vogrinec Janko In Gla- šlč Dominik. Prepričanj smo, da bo novo- izvoljeni odbor OF v Ptuju tudi v letošnjem letu aktiven, pred- vsem pa da bo v svojem delu odpravil pomanjkljivosti in ia- pake iz preteklega leta ob pod- pori vsega članstva OF v Ptuju. St Zgodovinsko zanimiv Ptuj Obrtniki so razpravlpH o družbenem plann K članku, ki je izšel pod gor- njim naslovom v zadnji številki »Ptujskega tednika«, bi dodali še nekaj vrstic, ki bi naj pod- krepile besede tov. Matjašeca, da Je res nekaj obrtnikov, ki se že danes ne zavedajo svojih dolžnosti napram skupnosti in še vedno plovejo nekje sami ter njih slepomišijenje, kot neka senca pada na ostalo obrtništvo. Da bo ostalo obrtništvo spoznalo te ribiče v kalnem, bomo njih, kakor tudi ostalo javnost, se- znanili z nekaterimi primeri. Neverjetno se zdi človeku, da bi tov. Tkalec Blaž, čevljar iz Središča, od celokupnega pro- meta, katerega Je prijavil za leto 1951 v višini 100.431 din, imel samo 4938 din čistega do- hodka. Toda tov. Tkalec hoče po tem prepričati finančne or- gane — ali mu bodo verjeli? Poglejmo si malo prijavo tov. Topolovec Vinka, kovača izPod- lehnlka. V davčni napovedi je prijavil celotnega prometa za leto 1951 — 102.188 din, dočlm mu je samo državno posestvo Podlehnlk za Izvršena dela v preteklem letu izplačalo nič manj kakor 124.441 din. Ostala dela pa je tov. Topolovec ver- jetno Izvrševal zastonj. Srečni Podlehničani ki imajo tako do- brega kovača. Večkrat govorimo o dobrodel- nosti kakega človeka. V tem slučaju verjetno finančni orga- ni ne bodo tako govorili o tov. Gajzer Vinku, kovaču Iz Vur- berga. Imenovani je v pre- teklem letu Izplačal svojemu pomočniku 47.923 din, vajencu pa 17.472 din mezd, dočlm pa je sam zaslužil le 1705 din. Tov. kancler Franc, mizar iz Haj- dine, pa je celo iz svoje dobro- delnosti do svojega zaposlenega osobja prikazal 26.168 din iz- gube. Brez dvoma bi si ti obrt- niki zaslužili priznanje, če bi njih prijave bile stvarne. Ce bi tov Sakelšek Antonu, sobosllkarju iz Središča pove- dali, da Je nj«^gov stanovski to- variš Esih Franc, sobosllkar iz Ptuja, Imel manj čistega do- hodka, čeravno ima zaxK)slena 2 pomočnika več, kakor tov Sa- kelšek, bi mu verjetno Isti tega ne verjel In verjetno tov Eslhu tega tudi finančni organi ne bodo verjeli. Brez dvoma bi lahko v gor- njo grupo prišteli še tov. Vedlin Vinka, čevljarja iz Cirkovec, Podgorelec Draga, mizarja Iz Lešnice In Ljubeč Franca, mi- zarja iz Ptuja, ki sta v prvem primeru, kot znana obrtnika, imela povprečno v preteklem letu le 27.500 din dohodka, do- čim v drugem primeru tov. Lju- beč Franc Iz Ptuja izkazuje manj dohodkov kljub strojne- mu parku, katerega poseduje, kakor tov. Vidovič Franc, mizar iz Vičave, kateri ne poseduje nobenih strojev in je še zraven tega bil 4 mesece v bolniškem stanju. Na koncu bi se vprašali, ali J« to res neznanje izpolnjevanja davčnih prijav, ali pa se za te- mi številkami krijejo neki po- sebni nameni ali pa mislijo na- vedeni obrtniki, da imajo na finančnem poverjeništvu v Ptuju računske analfabete, ki se bodo zadovoljili z njihovimi prija- vami. Kot je pisec prvotnega članka omenil oz. apeliral na obrtnike, da bi naj s to stvarjo prišli en- krat že na tekoče, se zdi, da te- ga s pomočjo Imenovanih obrt- nikov ne bodo dosegli. Nujno Je, da finančni organi podvzamejo vse potrebno In sami celotno zadevo spravijo na tekoče. —^n. KZ v Deslernikn ne trpi dolgov v Destemiku je bil v nedeljo, dne 3. febr. t. 1. letni občni zbor Kmetijske zadruge. Od 500 čla- nov jih je žal prišlo le nad 50, kar Je deloma zakrivil novo zapadli sneg. Predsednik zadruge, tov. Sok Janez, je označil vse težave, ki jih je odbor skušal premagati v pretekli poslovni dobi. Nje- govo pregledno poročilo Je obč- ni zbor z zadovoljstvom vzel na znanje, posebno zaradi tega, ker pred zbrane člane ni stopil »praznih rok«: 134.000 din, ki so bremenili blagajno zadruge v rubriki, ki se je že nekaj let sem prenašala Iz ene v drugo letno bilanco pod naslovom: »stari, še ne Izterjani računi«. — mu je uspelo Izterjati. »Odtajal« jih je osebno v Beogradu, ka- mor je potoval In s tem pokazal, da se zaveda odgovornosti svoje vodilne funkcije v zadrugi In da ne štedl s trudom, kadar gre za sanacijo zadružnih financ. Poročal je še o drugih pere- čih problemih zadruge in osvet- lil delovanje odbora ter njego- vega živinorejskega, sadjarske- ga in gostinskega odseka v pre- teklem letu. Ker navedeni od- seki svojega dela, ozir. svojih nalog zaradi različnih ovir niso mogli razpresti v dovoljno širino In globino, vidijo člani v svoji zadrugi le trgovsko poslovalnico (trgovino). Iz poročila knjigovodkinje Je bilo razvidno, da znašajo aktiva 45.000 din. kar kaže, da je za- druga ■ predsednikom tov. Sok Janezom in lanskim odborom vestno in skrbno gospodarila v prospeh zadruge in v korist nje- nih članov. Razgibana in živa diskusija Je Izzvenela v splošni želji vseh članov: predsednik tov. Sok naj Iztlrja letos še ostanek deficita Iz prejšnjih let od njegovih po- vzročiteljev. Odposlanca OZKZ in Okraj- nega komlteta sta pojasnjevala navzočim novo gospodarsko- flnančno poslovanje In svetovala zadrugi ukrepe za čimbolj šo fi- nančno prosperiteto v bodočem poslovnem letu. Iz razprave in koristne disku- sije, h kateri so prispevali i člani i odborniki, pa tudi oba odpo- slanca višjega političnega in zadružnega foruma, posnemamo kratko sledeče: Po izvolitvi novega odbora, v katerem sta po 1—2 odbornika iz posameznih vasi in KLO-jev, ki jih zajema območje zadruge, je bil soglasno sprejet sklep, da bo zadruga v imenu svojih čla- nov poslala Okr. sodišču v Ptuju resolucijo s prošnjo, da pri po- novni razpravi finančnih težav tukajšnje zadruge ugotovi kriv- do in krivce za še neplačane »stare dolgove« in da s svojo razsodbo pripomore k likvidaciji teh »dolgov«. Tov. Vodopivec je strnil vse- bino vse dolge diskusije na tem občnem zboru v stavku: »Za- upanje in absolutna osebna po- štenost sta osnovna pogoja zdra- vemu zadružnemu gospodarstvu — tako v majhni gospodarski edlnlci na terenu, kakor tudi v vseh drugih obsežnejših druž- benih podjetjih«. S tem v zvezi moramo omeniti uslužbenki zadruge: poslovod- klnjo tov. Mimiko Vogrinec in knjigovodkinjo tov. Julko Do- bravec, ki opravljata svoje po- sle v zadrugi že 4 leta, kar je za obe najlepše spričevsdo. Na občnem zboru sicer neizre- čena želja članov je, da naj za- druga skrbi, da bo imela v za- logi svoje trgovinske ijosloval- nlce vslkdar vsaj osnovne živ- ljenjske predmete: moko, slad- kor, sol, kvas In dr. RI. Naročnikom in bralcem! Glede na izredno visoke stro- ške tiska smo bili prisiljeni s št. 6/52 dvigniti ceno na din 6.— za izvod in letno naročnino na din 310. Razliko din 70 nam bo- do nakazali naročniki, ki so že vplačali ali nakazali din 240. Iz tega razloga smo prisiljeni znižati provizijo za razprodajo na 10®/« in zato naj si razproda- jalci Tednika od št. 7/52 pri ob- računih odtegujejo 10*/o provi- zijo. Uprava. Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 15. februarja 1952 V Ptu|u bo odprta šola za gasilske podčastnike v nedeljo 17. februarja bo ob 9. uri v sindikalni dvorani železničarjev konferenca vseh gasilskih častnikov in podčast- nikov v navzočnosti republiške- ga gasilskega poveljnika in predstavnikov ljudske oblasti. Ptujska gasilska brigada šteje 29 častnikov in 93 podčastnikov. To je prva konferenca te vrste po oevoboditvi, na kateri se bo- do gasilski strokovni voditelji pogovorili o nadaljnjem delu na gasilskem polju ter pregle- dali dosedanje uspehe. Uspehi dosedanjega dela v propagiranju preventivnih ukrepov so vidni, saj je bilo še leta 1947 registri- ranih 83 požarov v ptujskem okraju, v letu 1951 pa še samo 29. To je vsekakor veliki na- predek v obrambi ljudske imo- vine. Istega dne bo ob 16. uri otvo- ritev šole za gasilske podčast- nike v »Narodnem domu«. V prvi tečaj te šole se je pri- javilo 60 kandidatov, med njimi 12 tovarišic. V tej šoli se bodo kandidati učili, kako se požari preprečujejo in gasijo po naj- novejši gasilski tehniki in tak- tiki. Obrambi ljudske imovine moramo posvečati vedno več resnosti. 2e najmanjša malo- marnost v požarno preventivni službi lahko povzroči milijon- sko škodo. Ko je požar izbruh- nil, ga je treba v najkrajšem času omejiti In pogasiti. Za vse to pa je treba izurjenih gasilcev ter strokovnega vodstva. Finančna sredstva za žolo ga- silskih podčastnikov so zbrali člani s prostovoljnimi prispevki ter vsako društvo po 3000 din. Pohvale vredna je ta akcija članstva, ki dokazuje, da se prostovoljni gasilci zavedajo važnosti gasilske službe. Za fi- nančno pomoč so prosili tudi razna trgovska in gospodarska podjetja. Povsod so naleteli na gluha ušesa, razen pri »Pletar- ni« Ptuj, ki bo za vzgojo gasil- skih strokovnih kadrov prispe- vala 10.000 din, ter pri »Vinar- ski zadrugi«, ki bo prispevala 3000 din. Iz tega se vidi, da podjetja podcenjujejo važnost gasilske službe. Ravno v večjih obratih je možnost, da požar v trenutku povzroči milijonsko škodo. Z absolventi gasilske šole bo povečan gasilski strokovni kader in gasilska organizacija še bolj usposobljena za borbo s sovraž- nikom — ognjem. ^S. V KDZ Placar je sterilni dan vreden 195 din v četrtek dne 31. jan. 1952 je imela KDZ Placar svoj tretji redni letni občni zbor, na ka- terem so se zadružniki pogovo- rili o uspehih in neuspehih svo- jega dela v preteklem letu. Do- sedanje vodstvo zadruge je dalo svoj obračun dela in nakazalo smernice za bodoče delo. Za od- pravo dosedanjih pomanjklji- vosti so sprejeli več koristnih sklepov ter izvolili novo vod- stvo zadruge. Zbora se je po- leg zadružnikov udeležil sekre- tar OK KPS tov. Leskovec Fr., major JLA, ter dva predstavni- ka zadruge Destemik. Zaželjeno bi bilo. da bi zadruž- niki delovne zadruge Placar ob koncu tretjega leta svojega po- slovanja spregovorili o svojem napredku, kar pa nI bilo izved- ljivo iz različnih vzrokov. Se- jalo se je pozno v jeseni in spo- mladi zaradi vremenskih nepri- lik, na drugi strani so pošiljali prepozno stroje s strojnih po- staj. Ta zadruga je prišla v poštev le takrat, ko Je bilo delo drugje končano. Z lastno de- lovno silo pa niso zmogli vsega vsled nediscipline poedinih za- družnikov in pa vsled raztrese- nosti parcel, ki ležijo na pod- ročju sedmih KLO. Ce bi vsi zadružniki sodelovali v proiz- vodnji, ne bi na posameznika odpadlo 14 ha skupne zemlje, od tega 9,50 ha obdelovalne zemlje, 4 ha njiv, 4,50 ha trav- nikov itd. Kljub vsem tem okolnostim je zadruga dosegla v poljedel- stvu 843.089 din čistega dobička, čeravno je celo privatnikom iz- plačala v vrednosti 133.000 din v materialu in denarju za vlo- ženo delo. V vinogradništvu Je dosegla svoj plan in ima v tej panogi 278.565 din čistega do- bička, dočim je sadjarstvo pri- pomoglo do 28.232 din dohoda. Od najglavnejših panog, ki bi mogle zadrugi doprinesti naj- več, je pripomogla do 316.696 din čistega dohodka živinoreja, pri čemer lahko upoštevamo še to, da si je zadruga z izvozom ži- vine zagotovila 392.960 deviznih din za nabavo novega traktorja, ki ga zadružniki že željno pri- čakujejo. V prašičereji zadruga nima perspektiv, ker ima pri tem 25.479 din zgube. To pa vsled tega, ker Je nabavljala prašiče od odkupnih podjetij in isto- tako krmo za pitanje teh pra- šičev. Vsled tega so zadružniki na občnem zboru sklenili, da se bodo v bodoče raje bavili samo s plemensko vzrejo prašičev In pri tem naj velja geslo posta- vitve na lastne noge, ne pa za- našanje na pomoč od drugod. Tudi pri vpregi bo morala ta zadruga napraviti prelomnico, da ne bo zgube vsled neeviden- tiranih voženj, ki so Jih oprav- ljali zadružniki, ki imajo v oskrbi konje. K odpravi tega bo pripomogla v bodoče kon- centracija konjev Na ta način bo mogoče konje tudi plansko izkoriščati. Ker Je že do sedaj bila go- veja živina združena v dveh govejih hlevih In prašiči v enem skupnem hlevu, bo v bodoče zadruga lahko Imela največ dohodkov iz živinoreje, v kateri vidi sedanje vodstvo zadruge tudi končni uspeh. Saj lahko živinoreja prinese v par letih toliko dohodkov, kolikor se Je do sedaj Izplačalo akontacij, a ostale dohode pa uporabljala v druge namene. S strojnim parkom Je zadru- ga na najnižji stopnji, saj ne poseduje drugih važnejših stro- jev kot en traktor Ford. ki nam je bil dodeljen šele pozno v Jeseni. Zato so tudi zadružniki obsojali sklep seje UO Zadruž- nega sklada, kjer Je bilo skle- njeno, da slabe zadruge ne ra- bijo strojev, ker so slabe. Na ta način bi Imele prednost ved- no močnejše in pa boliše za- druge, kar pa je nepravilno, ker Je treba tudi slabim zadru- gam pomagati, da se izkopljejo iz te zaostalosti in zagate in da začnejo uveljavljati modeme stroje v kmetijstvu, kar bo pri- pomoglo do znižanja stroškov proizvodnje in pa dvigu živ- ljenjskega standarda zadružni- kov. Ze sedanji traktor je pri- pomogel do tega, da je zadruga opravila jesensko setev in pa čez 10 ha zimskega oranja In s tem pripravila zemljo za spo- mladansko setev. Kako so se poedlnci zalagali pri svojem delu, nam najbolj nazorno prikazuje zaslužek In delo zadružnikov. Od planira- nih 9000 delovnih dni je bilo izvršenih le 6122 delovnih dni kljub temu. da bi bilo možno s prizadevanjem vseh napraviti do 8700 delovnih dni. Vsekakor moramo dati priznanje zadruž- nikom, ki 60 presegli svoj plan delovnih dni od 107 do 187%, otale zadružnike pa moramo grajati, ker so Izvršili svojo obveznost do zadruge le 70 do 100%, ali celo samo od 50 do 75% in celo še izpod 50%, ker bi vsekakor lahko z malo volje več napravili in pripomogli do planirane vrednosti delovnega dne. Ker se dohodki zadruge de- lijo po odstotku izpolnitve de- lovnih dni v zadrugi, je naj- višja vrednost delovnega dne v tej zadrugi 195 din. Povprečna vrednost je 145 din. Ce upo- števamo, da se čiAti dohodek 1,177.047 deli še na sklade In ostane za razdelitev med za- družnike še 887.700 din. Naj- manjša vrednost delovnega dne znaža 1 din, kar je tudi pravil- no. Tisti, ki mani dela, naj tudi manj zasluži. Ce primerjamo lanskoletno vrednost delovnega dne 25 din, je zadruga v tem pogledu vsekakor napredovala, do česar so pripomogli poedlnci In zaradi tega tudi dobijo še doplačilo ob koncu leta. So za- družniki, ki so zaslužili med letom do 84.825 din in še dobijo doplačila čez 35.000 din. Ti ne mislijo na izstop iz zadruge in so se tudi prepričali, da je pra- vilno uveljaviti načelo: »Kdor več skupnosti daje, lahko tudi več od nje prejema.« Tudi delo upravnega odbora ni bilo rožnato. Sklepi uprav- nega odbora se niso Izvajali vsled premajhne zainteresira- nosti poedinih zadružnikov in Je bilo delo prepuščeno poedin- cem, ki pa kljub svojim priza- devanjem niso zmogli vsega napraviti. Vprašanje ohlšnlc se. do da- nes ni bilo rešeno. Dokazano je, da malo delajo tisti zadružniki, ki imajo večje ohišnice. V bo- dočnosti bi se naj ohišnice de- lile le po vloženem delu, k če- mer bo verjetno pripomogla tudi finančna odn. davčna po- litika. Nepravilno urejene ohiš- nice se bodo tudi obremenile z večjo davčno odmero. Na zboru so zadružniki raz- pravljali tudi o arondaciji zem- lje In o uvedbi gospodarskega računa. Arondirati nameravajo 17 zadružnih in privatnih par- cel. Tako bo zadruga lahko uporabljala stroje v kmetijstvu in zniževala stroške proizvod- nje. Uvideli so, da ni možno gospodariti na razdrobljenih parcelah In da bo uspeh le v organiziranem velekmetijskem obratu. Med številnimi predlogi In sklepi, ki so jih sprejeli na zboru, je poleg arondacije In uvedbe gospodarskega računa najpomembnejši tudi sklep za- družnikov o prehodu iz I. tipa v III. tip zadruge. V bodoče ne bodo več delili dohodkov po vloženi zemlji, temveč po vlo- ženem delu zadružnikov in pa po doseganju proizvodnje po poedinih gospodarskih odnosno delovnih skupin In poedincev. Uvedli bodo tudi šestletni ko- lobar, ki je pomemben za izra- zite živinorejske okoliše. V bo- doče bo gospodarski center za- druge pri dosedanjem sedežu KZ. Izvršili bodo elektrifikacijo celotne zadruge in obnovili vi- nograde na površini 2,5 ha, pri čemer bodo pomagali novodošli traktorji, ki jih zadružniki želj- no pričakujejo. V članstvo sta bila snrejeta dva nova zadružnika. Gospo- darstvo bo bolje uspevalo, ker izkazuje tudi zaupanje, ki so ga dali zadružniki novoizvoljenemu odboru zadruge, posebno pa novemu predsedniku tov. Hedl Francu, ki bo skušal s pomočjo zadružnikov odpraviti vse do- sedanje iK>manjkljivostl te za- druge. Zadružniki bodo vzdrževali med letom zadružno menzo, kar ■bo vplivalo na večjo proizvod- nost dela, ker bo dobil zadruž- nik. ki pride od daleč na delo, toplo hrano. Na koncu je bil sprejet tudi sklep, da bo zadruga ustanovila zadružni bufet, v katerem bo prodajala svoje alkoholne pi- jače in druge pridelke brez po- sredovalcev, kar bo omogočilo dotok tržnega dobička v blagaj- no zadruge. Zadružni zbor KDZ Placar Je uspel, za kar moramo dati tudi priznanje osnovni partijski or- ganizaciji in upamo, da bo v bodoče tudi zadruga Placar na- predovala. Za to ima vse mož- nosti in perspektive in ne bo na zadnjem mestu. Pri tem naj pomagajo tudi okrajni upravni ter politični forumi. Edino s tem bomo dokazali privatnim kme- tom, da ne bodo imeli več per- spektive na razdrobljenih par- celah. Upamo, da bo novo vodstvo v " bodočem letu na prihodnjem občnem zboru spregovorilo vsaj o delnih uspehih, ki jih pričakujemo. Prejemki delavcev in nameščen, cev v privatnem sektorju v zvezi z uveljavitvijo zad- njih gospodarskih uredb vlade FLRJ, zlasti uredbe o otroških dodatkih in uredbe o denarnem nadomestku namesto živilskih bonov, so nastale na terenu tif jasnosti, ki so Jih zlasti pri- vatni delodajalci izrabili v svojo korist in v mnogih primerih iz- igravali obstoječe predpise. Gre zlasti za vprašanje novih pre- jemkov v zasebnem sektorju v smislu člena 16. uredbe o denar- nem nadomestilu namesto živil- skih bonov (Ur. 1. št. 48-51) Po navedenem členu so mo- rali zasebni delodajalci s svojimi delavci In nameščenci kleniti z veljavnotjo od 1. novembra 3951 dogovor o novih plačah, ki mo- rajo obsegati pole? stalne seda- nje plače še denarno nadome- stilo za živilske bone, denarno nadomestilo za industrijske bo- ne, kakor tudi dodatke za otroke v višini, kakor jih je delavec ozir. nameščenec prejemal do 1. novembra 1951 (po 175, 250 din itd. na mesec). Seveda je možen sporazum tudi v smislu, da plačuje delodajalec svojemu of lavcu (nameščencu) otroži^. -lodatke po novih predp'.» h (^j 3000.— na mesec), čeprav teg» predpis« izrecno ne zantevaj^ Ker se dogaja, da v mnoyi|j primerih zasebni delodajalci jj^ upoštevajo navedenih predpisom delavci, nameščenci pa ne up^j^ uveljavit« svojih pravic, ohstojg možnost, da bi se v tak h merili rasebni delodajalci zate. V-ali k odpuščanju delavcc/ nameščencev. Poverjeništvo delo, inšpekcija dela, bo vodilg strogo kontrolo in kršilce pro(i, lagala javnemu tožilstvu v haz. novanje. Nadalje morajo vsi de. lodajalci upoštevati uredbo ^ ustalitvi In prenehanju d'?lov. nega razmerja ter pravilnik^j g organizaciji in delu koml.^ij za delovne spore, po katerih sg mora dati vsako odpoved v pre. sojo komisiji za delovne spore pri Poverjenlštvu za delo v 'Lo Ptuj. Komisija bo vse proti, zakonite odpovedi zavrača^^ in kršilce predlagala v kazno^ inj? sodniku za prekrške. OLO Ptuj, Poverjeništvo za delo, Podlehnik je dvignil vismo deleža od 150 na 500 din v nedeljo 10. februarja t. 1. bil v šoli Podlehnik občni zbor kmetijske zadruge. Spočetka je Izgledalo, da občni zbor ne bo rešil svoje naloge, vendar se je pozneje, po poročilih funk- cionarjev, razvila živahna disku- sija. Ta je dokazala, da je med člani vladalo veliko zanimanje za uspehe dela upravnega od- bora v času, odkar jim je lan- skoletni zbor poveril upravlja- nje kmetijske zadruge. Predvsem so razpravljali o delu posameznih odsekov: trgov- skega, čevljarskega, krojaškega, mesarskega itd., ter pri tem ugotovili, da je bilo pravilno, da upravni odbor ni dovolil, da bi posamezni odseki delali z iz- gubo ter jih je zato likvidiral. Poslovodja mesnice je prikazal lep donos iste kljub temu, da je obstojala le krajši čas. Za nekatere »najzanimivejši« del občnega zbora pa je bila disku- sija poslovodje in nakupovalca, ki sta si drug drugemu zmetala v obraz vse njune nepravilnosti ter se tako pred člani zadruge izpovedala. Bilo je umestno, da je tretji prekinil diskusijo tet dveh o tem, kateri Je več za. služil in na kakšen način. Od. slej bo stvar urejena, da bod ves nakup vršili razni odsei KZ ter se potem ne bo treb prepirati, kam z dobičkom, k bo ostal zadrugi ter tako po- novno koristil haloškim kme- tom in vinogradnikom. Uspeh občnega zbora poleg drugega predstavlja sklep čla- nov, da bodo povišali svoje de- leže v KZ od 150 do 500 dia Do tega so prišli po dosedanjih izkušnjah. Kjer ima KZ ve{ lastnih obratnih sredstev, ji je potrebno manj kreditov in ima prihranek na obrestih. Razpravljali so še o ureditvi trsnice, drevesnice, o nabavi plemenskega bika itd. ter konč- no izrazili upravičeno pričako- vanje, da želijo imeti od za- druge tudi neke koristi, da bi občutili, kako jim je taka go- spodarska enota tudi potrebna. D. v. Razpravo zaper Zafca in saslorilae bo v Piufis 23. IL v soboto, 23. 2. 1952, dopoldne bo pred okrajnim sodiščem v Ptuju javna razprava glede škode, ki je nastala privatnikom in ljudskemu gospodarstvu s tr- govino z ročnimi urami, ka- menčki za vžigalnike, nylon nogavicami, nalivnimi peresi, ploščic zlata, zlatniki, elektro- motorji, žarnicami in drugim materialom, ki Je doprinaSala poedincem Iz Ptuja znatne do- bičke. Okrožno javno tožilstvo je v zvezi s kaznivimi dejanji zoper narodno gospodarstvo, uradno dolžnost, nedovoljeno trgovino obtožilo 8 splošno znanih oseb. Pred sodiščem se bodo zago- Napadalca na Gregoričevo iz Dragonje vasi za rešetkami v št. 3 z dne 18. j anuarja 1.1. smo poročali o roparski tatvini pri Gregorič Emi v Dragonji vasi pri Cirkovcih, ko sta dva vlomilca v stanovanju imenova- no napadla, ji vzela obleko, pe- rilo in žensko kolo, jo pretepla in vTTgla v posteljo ter namera- vala zažgati hišo. Vso javnost bo nedvomno za- nimalo, da sta imenovana že pod ključem. Vlomilski posli KOREN Petru, bivajočemu v Mariboru in Slov. Bistrici ter TROL Antonu iz Klepcev pri Slov. Bistrici niso dolgo uspe- vali. Koren Peter je mislil na ta umazani posel že v jeseni, ko je delal kratek čas pri Gregori- čevl In že takrat ocenil ugodno situacijo za izropanje Grego- ričeve. Kot mnogi imenovanima slič- ni lahkoživci, sta tudi Koren in Trol za rešetkami priznala, da jima gornji vlom ni toliko do- prinesel, kolikor sta mislila, zato sta priznala, kar jima je bilo očitano. Sodišče jima bo odmerilo primemo kazen. Dopisujte v »Ptujski tednik" varjali Zaje Ivan iz Ptuja, Jun- ger Franc, Sirec Marica, Vau- potič Marija, Tomanič Mirko, Tomanič Jože, Zlahtlč Miljana in Velunžek Oto. Za to razpravo Je med prebi- valstvom v Ptuju in okraju ve- liko zanimanje, saj je tudi ne- malo ljudi, ki jih Je ta trgovina občutno prizadela in oškodo- vala. Iz Sobetinc Zmenili so se s posestniki Glede na skorajšnjo izvedbo arondacije KDZ Sobetinci je upravni odbor KDZ Sobetinci povabil pred kratkim vse priza- dete posestnike Iz Sobetinc in Prvenc na pomenek, da bi bilo pri arondaciji čimmanj nepo- trebnega trenja. Razen Obrana Martina so prišli vsi povabljeni iz Sobetinc. Prvenčanl bodo dali svoje predloge do 25, t. m. Večina je doumela resnost, s katero se obravnava vprašanje skorajšnje arondacije, zato se tudi sosedje KDZ Sobetinci za- nimajo, kje bi dobili zamenjane parcele In s čim boljžo zemljo, dočim čaka trmoglavce tudi pri tem, da bodo dobili to, kar bo drugim ostalo. S takim pomenkom je KDZ Sobetinci ponovno dokazala, da želi Imeti s prizadetimi posest- niki In sosedi dobre odnose in da Ima vedno odprta vrata za nove člane. KITD Sobetinci je že gostovalo Po zadnjem občnem zboru KDZ Sobetinci se je lotilo 42 članov te zadruge resnega dela. Dramatski odsek je že dvakrat nastopil z izgrama »Lovorj ev venec« In «Anafalbet«; prvič v Sobetincih, drugič z gostova- njem v Markovcih. Imajo tudi veseli spored »Hanzeka In Tu- neka«. Tamburaški zbor vadi tov. 2upec iz Zagajič, pevski zbor pa tov Kafol iz Markove. Sedaj pripravljajo dramo »Operacija«, ki jo bodo igrali najprej v Sobetincih. nato pa še v drugih zadrugah. V soboto, 16. t. m bodo igrali v Sobetincih igralci KUD Spuh- Ije »Dve nevesti«. Kmetifski zadriijsi Zavre in Turški vrh sta se združili 10. februarja 1952 je bil v prosvetni dvorani v Zavrču obč- ni zbor Kmetijskih zadrug Zavrč in Turški vrh. Najprej je bil občni zbor za- druge Turški vrh. Poročilo o njenem delu je dal predsednik tov. Pongračič s Turškega vrha, ki se je v glavnem bavil z fi- nančnimi težavami, ki jih je imela zadruga v preteklem lotu In ki jih je v glavnem povzročal v prejšnjih letih nastali dolg. Poročilo knjigovodje je sezna- nilo člane s primanjkljajem din 50.000.—, ki poteka še vedno iz prejžnjih let, kljub temu pa je bilo lanskoletno poslovanje ak- tivno. Sledil je občni zbor zadruge Zavrč. Predsednik je poročal o delu upravnega odbora in za- druge kot celote, ki je kljub te- žavam izkazala v lanskem letu dobiček Po poročilih ostalih funkcio- narjev je govoril predsednik OZKZ tov, Muršec, ki je po- hvalil poslovanje kmetijske za- druge Zavrč. Nakazal je vlogo kmetijskih zadrug v sedanjosti in v bodočnosti, ko bodo vedno večjo vlogo v pospeševanju kmetijske proizvodnje imeli raz- ni kmetijski odseki. Sledile so volitve v skupni upravni in nadzorni odbor obeh dosedanjih zadrug. —šič— Iz Prvenc Sestavili so skupino KDZ V Prvencih so iz 14 članov KDZ Sobetinci formirali močno desetino s tov. Primožičem Martinom na čelu, ki bodo res- no začeli z delom v KDZ Sobe- tinci in tako napravili prelom- nico z dosedanjo prakso eporov in nedelavnosti na zadružni zemlji. Skupino tvorijo tov. Primožič Martin kot skupinovodja, nje- gova žena Marija, Mikša Mirko, Strelec Martin, Bezjak Anton, Cunko Hilda, Zelenik Ana in Franc, Arnejčič Liza, Horvat Marija, Visenjak Genovefa in Jakob in še dva člana. Formiranje delovne skupine zadružnikov iz Prvenc predstav- lja za KDZ Sobetinci zagotovi- lo, da bo zraslo na skupni aron- diranl zemlji te zadruge mimo dosedanjega nerazpoloženja po krivdi prikritih hujskačev za- vestno sodelovanje in prizade- vanje za gospodarski napredek velikega kmetiiskega zadružne- ga obrata med Sobetinci In Prvenci. Poštni sindikat bo pomagal zgraditi kulturni dom v Ptuiu Pred kratkim se Je zbralo v Ptuju številno članstvo sindi- kata poštnih delavcev in na- meščencev In na letnem obč- nem zboru potrdilo predloge za letošnje politično in strokovno delo v podružnici, da bi dosegli vsi člani te podružnice primemo ideološko razgledanost, čim- boljše usluge in kulturno postrežbo, odpravili pojave pi- jančevanja, strokovno usposo- bili vse člane za zgledno oprav- ljanje službe. Pri graditvi kul- turnega doma v Ptuju bodo nu- dili občutno delovno in materi- alno pomoč, skrbeli pa bodo tudi za propagando v republi- škem tisku o uspehih in proble- mih ptt. službe. Vsebina in oblika občnega zbora sta potrdili, da se je ob- držalo sindikalno delo v tem velikem državnem uslužnostnem podjetju na dostojni višini, kar tudi potrjujejo lanskoletni de- lovni in politično-vzgojni uspehi, saj so bili na delu v tej podruž- nici: sindikalni odbor, partijska organizacija in uprava in to v trdni medsebojni delovni po- vezavi. Odbor Je pripravil 11 mno- žičnih članskih sestankov in imel več sej. Vsa vprašanja so sproti reševali, da v podjetju ozir. podružnici ni prišlo do ni- kakih zastarelih vprašanj. Na sejah je bilo rešenih nešteto vprašanj, ki so se nanašala na dolžnosti In tudi na njihove pravice, prošnje ali želje. 83 članov, 48 članic, med njimi 5 mladincev, je imelo nešteto predlogov, ki jih je bilo treba rešiti. Reševali so tudi vpraša- nja podpor In obdaritev in so porabili za obdaritev 12.000 din. Napredovalo je Sg^/n vseh čla- nov, vloženih pa je bilo še na- daljnjih 10 predlogov za napre- dovanja. Iz sklada vodstva je bilo razdeljenih več nagrad v skupni vrednosti 81 000 din med 17«/o uslužbencev. Za izvežbanje rezervne moči na daljnopisniku je nagradila direkcija 1 usluž- benko, 2 uslužbenca pa sta do- bila za požrtvovalno delo me- daljo dela. Strokovne izpite je opravilo 11 članov. Tudi izpra- ševanja so končala z uspehom. Tekmovanje v počastitev 10. ob- letnice je v celoti uspelo. Kulturno-umetnižko udejstvo- vanje podružnice se odraža predvsem med ptujskimi člani, ki se redno udeležujejo proslav, prireditev, predavanj, nastopov itd., kar je zelo udomačeno tudi pri nekaterih članih na podeže- lju, kjer je odbor OF aktivno na delu. Lani so se temeljito pripravili na Novoletno jelko. Obdarili so otroke članov pO' družnice z vrednimi darili, . ^ 60 jih pripravili, in z igračam! ki so jih pripravile članice po družnice. Glede socialnega zavarovanja in oddiha je bilo na občnem zboru več govora. Lani je bil« 2134 dni odsotnosti zaradi bo* lezni, dopusta po 20 dni pa jf izrabilo 107 članov. Za porod- niške dopuste je izčrpalo ' uslužbenk 505 dni. V 63 prime- rih so rabili člani objave četrtinsko vožnjo. V diskusiji so se oglasili član; podružnice in tudi povabljen' gostje, sindikalna funkcionar]^ iz Ptuja in Maribora in drugi- ki so priznali podružnici dose- žene uspehe in ji želeli letos več uspehov. Člani podružnic^ so kritizirali »KUD Poštarje^' v Mariboru«, ki se ni izkazal^ napram ptujski podružnici nii' z eno predstavo, čeravno v Ptuiu nad 38 podpornih nov V diskusiji je Pilo nave- denih več vrst škode, ki nastaP pošti z zlorabljanjem podtni^ ugodnosti, z nepravilnim ria' slavljanjem in frankiranjei'' poštnih pošiljk, z nepravilnif|^ odnosom koristnikov poštni'^ uslug, ki opijajo poštne usluz' bence, ki raznašajo pošto itd. Občni zbor je zapustil na v« udeležence vtis. da bo ta sind^ kat med prvimi v ptujskei*^ okraju, ki se bo takoj lotil vajanja vseh sklepov občnega zbora in resne borbe za dosel lika uslužbenca socialisti^^^ po.šte in da bo dal zgled os^^' lim sindikalnim podružnicam v ptujskem okraju pri Izvršena' nju planskih nalog. Če dva delata isto ... Ako je moški zgovoren, se mu pravi, da je »duhovit«, če pa ženska mnogo govori, je »kle- petulja«, • Ce moški kje sedi ure in ure, pravijo* »Ima]o konferenco«. Isto pa se pri ženskah imenuje »opravljanje«. Ptuj, 15. februaria 1952 »PTUJSKI TEDNIK iran pri Lovrencu na Drav- skem polju smo ustanovili dramatsko skupino Ob koncu lanskega leta je ^lla dokončana pri Lovrencu prosvetna dvorana v zadružnem domu. Mladina je že dolgo ča- jcala na ta trenutek. Sedaj bo imela priliko in pogoje za udej- stvovanje na kulturnem polju Takoj je prijela za delo. pod vodstvom tov. Dolenca je Ijila ustanovljena dramatska gkupina, ki nam bo v kratkem prikazala svoje sposobnosti. V to dramatsko skupino je še sicer vključenih malo mladink in mladincev. Upamo, da se nam hodo kmalu pridružili tudi tisti mladi, delavoljni ter znanja in razvedrila željni mladi ljudje. Ki še sedaj samo opazujejo, ka- ke uspehe bo imelo naše delo. Sklenili smo ustanoviti tudi fol- klorno skupino, kar je našo mladino vedno zanimalo in pri- vabljalo k sodelovanju. Tudi v gasilske vrste želimo pridobiti več mladine. Naš cilj je, z mladino mnogo delati na kulturno-prosvetnem polju, jo vzpodbujati k skup- nemu delu za graditev socializ- ma na vasi in dokazati mladini v ostalih predelih ptujskega okraja, da znamo pri Lovrei^cu delati in tekmovati z aktivi LMS. S L. Na Polenšaku bo miadinska organ'zaciia ponovno zaživela Člani mtadinskPKd »ktiva na Polenidku m) ob priliki «.vo.j«Ka letnega sestanka 10 l m v ioli Hd Tolenšdku sklepdli o bodo čem dchi Aktiv hoče doseči ttike uspe- he, oz. ke vefje, kot jih je do segel v letu 1949, ko jt- prejel nagrado in priznanje TV kon- gresa LMS, ker je bil eden iz- med najboljših vaških aktivov v okraju. Prisotni člani aktiva so aktivu, kakšne naj bi bile obli- ke dela. Od suhega besedičenja 'mladina nima ničesar. Mladina hoče od sestankov nekaj imeti Oblike mladinskega dela mora- jo biti za mladino privlačne in vzgojne Po raznih predlogih so sklenili, da bodo spet žareli z igralsko skupino, ki fma na Polenšaku že svoje tradicije. Ustanovili bodo Aahovsko sekci- jo, po možnostih pa tudi fol- klorno skupino Tudi fizkuilura bi bila m poleneko mladino po- trebna zdrava in privlačna Pn na icm setariku resno razjnišljd- li, kako bi uredili življenje v vsem tem pa ne bodo pozabili na politično-vzgoino delo z mla- dino. Za vse to in Se marsikaj na Polenšaku obstojajo pogoji, tudi mladina je pripravljena pri tem z veseljem sodelovati Za to bo sekretariat aktiva kot vsi ostali člani skrbel, da se bodo ti skle- pi tudi uresničili. Mladina s Po- lenšaka računa tudi na pomoč starejših ljudi, ki nedvomno lahko mladini s svojim znanjem in ix)močjo mnogo koristijo. —ob. Kulturni prazniti blovencev (8. //.) na Desterni^ii Deca je v šoli v tednu od 3, do 9. februarja že marsikaj slišala o našem velikem dr. Trancetu Pre'ernu. Skoraj lahko rečemo, da Je hlla šolska slovesnost ob kul- turnem prazniku Slovencev spontana želja naših gojencev. Rila je — prav zaradi tega res lepa in — doživeta proslava na Destemiku Kot gostje so se šolske pro- slave udeležili: predsednik tuk. KLO ter zastopniki domačega ljudsko-prosvetnega društva, ka- terim je veljal kratek uvodno- pozdravni nagovor. Za tem je povzela besedo učiteljica tov. Cestnik Berta. V prisrčnem, lepo zasnovanem govoru in z izbra- nimi besedami se je v imenu naže mladine in učiteljstva do- stojno oddolžila nesmrtnemu slovenskemu velikanu Svoje be- sede je v lepi povezavi in smi- selno podkrepila s Prešernovimi verzi, ki so jih vmes prednašali naši mali Četudi je Prešeren osnovno- šolski deci težko dostopen, so našle prav vse stopnje naše šole primerno snov, s katero so se hotele »postaviti«. Celo najmlaj- ša naša elementarka Micika Margučeva se je sladko oblizo- vala ob »doktorjevih figah«, njen srček pa se je kar vidno tresel ob sočutju z nesrečnikom, ki daleč na tujem v solzah grenkega domotožja vzdihuje za svojo izgubljeno domačo vasjo.,. Tudi naši večji pionirji in pionirke niso hoteli zaostajati in so prav lepo recitirali Pre- šernove stihe in Trdinove spo- mine na stavljenega našega vodnika. Oba prostovoljca, ki ju e »uka žeja« zadržala še za eno leto v šolski klopi, sta si izbrala celo odlomke iz »Krsta pri Savici«. Zastopnik domačega Ljudsko- prosvetnega društva je orisal še vsenarodni kulturni pomen in vzgojno važnost Prešernove osebnosti za njegove sodobnike in njihove potomce; poudaril je zlasti globino in plemenitost njegovega mišljenja in čutenja, njegov patriotizem in navse- zadnje njegovo, ves svet obje- majočo veliko idejo o srečnem, mirnem kulturnem snovanju vseh rodov sveta. V velikem Prešernu gledajo zlasti prosve- tarjl na terenu svojega zaščit- nika In začetnika prvega globo- kega kulturnega dela. Pionirski pevski zbor je ob spremljavi harmonike, nekje na sredi programskih točk, zapel »Zdravljico« In zaključil pro- slavo s pesmijo »Svobodna je naša domovina«. S proslave smo odhajali s prepričanjem, da je beseda res- ničnega, kulturnega velikana še po 100 letih tako živa in močna, da se ob njej pilimo, čistimo In vzgajamo še — danes. R. I. KAKO jE PRI NAS Z LJUDSKO TEHNIKO? S konferpnce Okr odbora LT V nedeljo, 10. II. 1952 je bila v Ptuju letna konferenca Okraj- nega odbora Ljud.ske tehnike Ptuj. Konferenci so prisostvovali voljeni dele£?atje iz osnovnih organizacij, 51 po številu, agro- nomi in kmetijski tehniki, za- stopniki Glavnega odbora Ljud- ske tehnike Slovenije, ter za- stopniki JLA In Okrajnega ko- miteta KPS Ptuj. Ob napovedanem času je kon- ferenco otvoril predsednik Okrajnega odbora Ljudske teh- nike tov. Zadravec Jurica, na- kar je po uvodnih formalnostih konferenca pričela z delom. Referat o bodočih nalogah Ljudske tehnike je podal to/. Zadravec Jurica, o poročilu o dosedanjem delu pa sekre-ar Okrajnega odbora Ljudske teh- nike tov. Krajnc. Po obeh poročilih se je raz- vila živahna diskusija, v kateri so bili obravnavani problemi, ki zadevajo delovanje organizacije. Delegatje so kritično pretre- sali delo organizacij, stavljali svoje pripombe In predloge v cilju, da se delo v organizacij-rih Ljudske tehnike izboljša, pred- vsem na vasi, kateri mora ve- ljati večja skrb. Prav posebno se je obravna- valo vprašanje Kmetijsko-teh- nlčnlh društev, ki so nova or- ganizacija v sklopu Ljudske teh- nike. Naloga teh društev bi bila, z vsemi možnimi oblikami pr>- magati delovnemu kmetu pri dvigu hektarskega donosa, spo- znavanje ljudi na vasi z vsemi sredstvi moderne tehnike, način in uporabo zaščitnih sredstev proti raznim škodljivcem, upo- rabo umetnih gnojil, čuvanje strojnega parka, organiziranjem raznih seminarjev na vasi, kjer bi se obravnavala ta vprašanja, izleti povezani z ogledi moder- nih kmetijskih posestev, film- ske predstave in drugo. Po temeljiti diskusiji, ki se je po vsem tem odvila, so bili v soglasju z navzočimi inženirji agronomije in kmetijskimi teh- niki sprejeti sledečj sklepi: Vsak kmetijski inženir bo tam kjer je zaposlen do 1. maja 1952 ustanovil eno kmetijsko- tehnlčno društvo, nad njim prevzel patronat in strokovno vodstvo. Po dva kmetijska tehnika skupno ustanovita po eno kme- tij sko-tehnično društvo, istemu nudita potrebno strokovno po- moč in patronat. S to obvezo, katero so naši kmetijski strokovnjaki prevzeli, so dokazali, da razumejo pomen in vlogo teh društev, saj bodo s tem prenesli svoje znanje med naše delovne kmete. Nadalje je konferenca obrav- navala vprašanje vojaške vzgo- je članstva, masovnih oblik dela kakor, izletov, predavanj, obis- kov filmskih predstav za iim širši krog ljudi, dela s pionirji, VTgoje kadra za JLA in sllčno. Konferenca je sprejela tudi finančni proračun za leto 1952, ter izvolila novi Okrajni odbor Ljudske tehnike. Ugotoviti moramo, da je kon- ferenca uspela in dosegla svoj namen. -nc. Na Prešernovi proslavi na Bregu so bili nagrajeni v zadružnih prostorih na Bregu je bila v soboto, 9. t. m. uspela Prešernova proslava, ki jo je pripravil odbor OF Breg. Udeležili so se je številni člani in članice OF z Brega in Ptuja, tečajnice gospodinjskega tečaja na breški šoli, dijaki iz girmia- zije in učenci osnovne šole. Ob tej priliki je bilo nagrajenih s knjigami v skupni vrednosti nad 2500 din 12 pionirjev z Bre- ga, ki so dosegli v prvem šol- skem polletju najboljše učne uspehe, gmotno pa obdarjenih 5 pomoči potrebnih priletnih članov OF. Značilnost programa za Pre- šernovo proslavo na Bregu je bila v tem, da se je je udeležilo veliko število odraslih in mladili ljudi in več članov učiteljskega zbora breške šole. V programu so nastopali odrasli člani in mladina. Referat o dr. Francetu Prešernu, petje tečajnic gospo- dinjske šole, deklamacije in re- citacije otrok iz breške šole in recitacija »Povodnega moža«, s katero je ropet dokazala svoj talent tov. Slavica A., je pred- stavljala tesno o vezavo med organizacijo OF Breg in šolo in zagotavlja, da bo tudi bodoče delo na tem terenu rodilo uspehe, to temprej, če bodo prešli od prireditev znotraj za- družnih prostorov na dvoriščne odrske letne prireditve, za ka- tere imajo v načrtu zgraditi nov oder. Nagraditev najboljših učencev s tega terena OF, dija- kov ptujske gimnazije in učen- cev breške šole ter obdaritev pomoči potrebnih starcev je dala ob tej proslavi svoj povda- rek važnosti skrbi organizacije OF za mladino, za njeno napre- dovanje in dosežene uspehe ka- kor tudi življenju priletnih ljudi, ki z zanimanjem spremljajo raz- voj in vzgojo mladega pokole- nja in ga ocenjujejo po tem, kako zna ceniti napore in uspehe naših prednikov in velikih mož, kakor je to bil nesmrtni dr. France Prešeren. Tudi veseli del večera po pro- slavi je uspešno končal,, saj je pustil blagajni OF nekaj sred- stev, ki bodo zopet služile skup- nim interesom in potrebam. Nedvomno bo odbor OF Breg poskrbel, da bo Prešernova pro- slava prihodnje leto še boga- tejša na programu in da se bo OF Breg postavil s še pestrej- šimi točkami —bi. GIISILST¥© Kiiliurno-prosvpfno delo qas. društev v »Slovenskem poročevalcu« štev. 32 z dne 7 februarja 1952 pod naslovom »Dramatske sku- pine ptujskega okraja so lani pripravile 150 odrskih iger« pisec članka ugotavlja, da je 23 izobraževalno-umetniških dru- štev vprizorilo 150 kakovostnih iger, medtem da gasilska dru- štva igrajo nekvalitetne in plehke igre, s katerimi škodu- .jejo izobraževalnim društvom, ki vprizarjajo dobra dela. Iz navedenega članka se da skle- pati, da se pisec boji konkuren- ce. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da je vsaka igra, ki ijo katero gasilsko društvo želi uprizoriti prehodno odobrena od Ljudske prosvete in je ista predhodno pregledana. Gasilska društva res imajo velike težave v kulturno-prosvetnem delu, to pa zaradi tega, ker med 3500 člani gasilskih društev v ptuj- skem okraju nimamo prosvet- nih delavcev — učiteljstvo na podeželju se noče vključiti v gasilsko organizacijo, razen ne- kaj častnih izjem. Pa tudi osta- le delovne inteligence je zelo malo vključene v gasilska dru- štva, kakor da je gasilstvo ne- ka Icšna manj vredna organiza- cija. Gasilskim društvom se očita, da prirejajo igre zgolj za- radi pridobivanja finančnih sredstev. V kolikor bi to držalo, je tudi opravičljivo, saj vsa fi- nančna sredstva, ki jih gasilska društva pridobivajo na kakršen- koli način, grejo spet v korist skupnosti, t. j. za nabavo gasil- skega orodja, ki služi za obram- bo ljudskega imetja. S tem raz- bremenjujemo proračune KLO, ki so po Zakonu o prostov. ga- silskih društvih dolžni skrbeti za potrebno gasilsko orodje in sredstva. Zanimivo pa bi bilo vedeti, kam gredo izkupički od iger, ki jih prirejajo izobraže- valno-umetniška društva. Vsem, ki se spotikajo v ne- kvalltetnost iger gasilskih dru- štev, priporočamo in jih prosi- mo, naj se vključijo v kultumo- prosvetne odseke prostovoljnih gasilskih društev, da bodo tako tudi oni mogli služiti dvema ciljema, t. j. kultumo-prosvetnl vzgoji naroda In čuvanju ljud- skega premoženja. Okrajna gasilska zveza Ptuj Hiorgtlnšk! IZUO se lepo razvila v soboto 9. februarja t. 1. so člani muretinškega pevskega zbora in dramatske sekcije go- stovali v Domu Ljudske pro- svete v Gorišnici. Pevski zbor je najprej zapel pod vodstvom tov. Kafola sedem narodnih pesmi, med njimi naj- več koroških, zelo mehko in doživeto. Poslušalcem so najbolj ugajale: »Mlinar«, v kateri je pel solo sam dirigent, zbor pa ga je spremljal, »Pojdem v Ru- te«, v kateri je solistka prav lepo stopila v ospredje s svojim čistim, prijetno zvenečim gla- som, ter druge. Zbor je pesmi občutno podajal, kakor da bi pel in se nahajal v kraju, kjer pesem živi. Burni aplavzi po vsaki pesmi so bili izraz priznanja mlademu pevskemu zboru. Zatem je Igrala igralska sku- pina »Begunko«, dramo v treh dejanjih. Vsebina je vzeta iz življenja po prvi svetovni vojni ter se prav nič ne sklada z družbenim razvojem današnjega časa. Tudi posebne dramatske vrednosti nima (dolgi, dolgo- časni dialogi). Kljub tem ne- dostatkom vsebinskega in obli- kovnega značaja je vprizoritev Vedno veCje zanimanje za predavanja Ljudske uni- verze v Gorišnici v Gorišnici je bila v decem- bru preteklega leta ustanovljena Ljudska univerza, ki v okviru Izobraž.-umetniškega društva skrbi za splošno izobrazbo ljud- stva. Univerza je pričela s pre- davanji sredi meseca januarja. Predavanja so dvakrat teden- sko, v torkih in petkih. V začet- ku je prihajalo na predavanja okoli 30 ljudi, pozneje je bilo pre- koračeno število 60, na zadnjem predavanju tov. prof. Lešnikove »O vraž je verstvu« pa je bilo prisotnih 106 ljudi. To je naj- boljši dokaz, da Ljudska univer- za že dobiva neko stalno obliko ljudsko-izobraževalnega dela. Zadnje predavanje je ljudi za- nimalo, niso pa še naši ljudje toliko sproščeni, da bi živahno in korajžno posegli v diskusijo, pri čemer bi lahko razčistili marsikatere nejasnosti. Med predavatelji je tudi mnogo do- mačinov, strokovnjakov v kme- tijstvu, sadjarstvu, živinoreji in vinogradništvu, ki so že preda- vali ali pa imajo namen preda- vati. s. S. napraviti obračuna prireditve. To je gotovo edinstven primer pri Veliki Nedelji. Clanstdo GD se ne ustraši groženj s strani vodstva SKUD-a, kakor je to sporočil delegat, ampak bo šlo svojo ravno pot naprej. Brez vsakih olepšav bo zagovarjalo morebitne napake članov Gasilskega društva, za- htevalo bo pa tudi, da se pojasni, kako se je mogel sod pristnega vina mariborske zadruge spre- menili v še pristnejšo šmarnico. Vse do dneva veselice ni Imel noben član Gasilskega društva dostop h kleti Hočemo imeti tudi dokončna pojasnila glede vprašanj, ki so že bila načeta. Clanl SKUD-a se zavedajo, da ne bomo prosjačili. Zavedati se morajo, da je društvo prosto- voljno in da slične akcije raz- bijajo humanost društva in ovirajo njegovo delo. Po tej točki so se vrstila še druga važna vprašanja; med drugimi tudi plan dela za leto 1952. Debata se je tudi po za- ključku občnega zbora nadalje- vala pozno v noč. —č. uspela. Kolektiv je pokazal lep napredek z ozirom na zadnji nastop. To je bilo opaziti pred- vsem pri lepi izgovarjavi pri skoraj vseh nastopajočih. Vidno sta Izstopala le Albert, ki ga je rutinlrano in sproščeno obli- koval tov. Petek Tomaž in Mira, njegova žena, ki jo je s prefl- n j enim, hinavskim dobrikanjem podala tov. Ogrizkova. Muretlnčani, le pridno in vztrajno naprej! V nekaj letih rednega in sistematičnega dela bo iz mladih igralcev-novlncev nastala kvalitetna ignlska dru- žina, ki se bo lahk kosala z najboljšimi skupinami v okraju. St. Vid pri Ptuju Hajdinčani so gostovali V nedeljo, 10. t. m., je pripra- vil SKUD iz Hajdlne prebival- cem iz Vida in okoliških vasi v prosvetni dvorani par ur raz- vedrila z veseloigro »Odgodena noč«, ki jo je režiral tov. Vobič. Igralci s Hajdlne so sigurni na odru in imajo izkušnje za kulturno-umetniško delo na po" deželju. Zasedba vlog je posre- čena in tudi tehnična priprava več kot zadovoljiva, če upošte- vamo, da še podeželski odri ni- majo bogate izbire kulis. Udeleženci predstave so v dnevih po nastopu izrazili že- ljo, da bi tudi sedaj večkrat gledali predstave IZUD in KUD s Ptujskega polja kot so svoj- čas, ko so prihajali gostovat k Vidu igralci iz Središča, Velike Nedelje, Juršinc in drugod. Nedeljska predstava je dala več zdravih pobud za Intenziv- nejše kultumo-umetniško delo pri Vidu in v VDZ Dravinjski vrh, iz katere se mnogo članov zanima Za kultumo-umetniško udejstvovanje. -ak. Za pustovanje se vsi priprav- ljajo V naših okoliških vaseh, se mnogo govori o nastopu pustne konjenice, ki spada med stare pustne običaje v okolici Vida. Kmečki fantje se pogovarjajo, kako bodo okrasili svoje konje In kako se bodo oblekli, da jih dekleta ne bi tako hitro spozna- la. Iz omar bodo zopet brez zna- nja mater dala dekleta krasne rute iz starih časov, ki navadno krasijo prsi pustnih konjenikov, ki jih je izredno prijetno gle- dati, ko se jih spusti po 10 ali 20 drug za drugim. Zelo zani- mivo je gledati dekleta, ko ja- hajo na konjih lepo oblečene. Iz leta v leto se čuti, da se naše podeželsko ljudstvo vedno bolj zaveda vrednosti običajev naših prednikov, zato pa tudi to prihaja Iz leta v leto ob pu- stu bolj do Izraza. -no. Tudi ameriški kmetje se združujejo, da bi zbolj- šali svojo zemljo 11 farmarjev Iz Severne Ka- rollne v ZDA, ki imajo skupno 470 ha zemlje, je sklenilo pred nedavnim, da bodo skupno me- liorirali večje površine. Začeli so skupno z deli na melioraciji, pri čemer so dali na razpolago vsak vse svoje razpoložljive stroje in priprave. Skupno so zgradili tudi novo avtocesto, Ki povezuje vseh 11 gospodarstev in dali napeljati električni in te- lefonski vod v zgradbe vseh 11 farm. v kolikor ta še ni obsta- jal. Skupno so organizirali tudi mlekarne in zbiranje mleka. Sedaj je v ZDA skupno 2350 takih družb v svrho melioracije, ki uživajo vso podporo vlade. Gasilsko društ o v Pfuiu je prevzelo veliko obveznosf Koncem januarja t. 1. so po- trdili ptujski gasilci na občnem zboru program dela za letošnje leto. Organizirali bodo tečaj za ocenjene gasilce, tečaj za nove flane gasilske enote PLZ, iz- vedli velike pomladanske vaje In redne tedenske vaje. Tekom lime bodo pokrpali poškodovane cevi. Pokrili bodo garaže, do- gradili kopalnice, generalno po- pravili avtomobile, nabavili cev- ni material in priredili tombolo. Občni zbor je spomnil vse udeležence zbora na lanskolet- ne izkušnje in primere, ki so bili vedno nova preizkušnja za- vesti, discipliniranosti in delav- nosti članov Gasilskega društva v Ptuju. V minulem letu je Izvedlo poveljstvo v Ptuju tečaj za ak- livne člane in usposobilo 16 ga- silcev. Na tečaju za izvežbanje gasilske enote PLZ je bilo 19 gasilcev. Pri 14 gasilskih akci- 7 požarih In drugih reševal- nih akcijah je dokazalo članstvo Vso požrtvovalnost. Tudi pri Pred sodnikom Sodnik: »Torej vi trdite, da Vam je obtoženi rekel — vol"?« Tožitelj: »Ne naravnost lov^- ^iš sodnik, mojemu sinu je re- kel — tele.« Vsak po svoje »Kako pczno je že?« v^praša Prijateljica prijatelja, ko se ^Tacata iz gostilne. »Nič,« reče ta »Kako to. nič?« ^'Ker še ni ena.« raznih proslavah je bilo potreb- no sodelovanje gasilcev: 10-let- nice OF, 1. maja, Titova štafeta itd. Pri delih za vzdrževanje gasilskih naprav je poteklo 3240 delovnih ur Kljub težkim na- logam in strogi disciplini se ve- ča število novih članov in sicer je narastlo za 12 mladincev, 10 mladink in 18 pionirjev. Sedaj je 61 aktivnih članov, k temu številu pa niso prišteti prijatelji in podporni člani Gasilskega društva. Akcija za pridobivanje teh še ni končana Na občnem zboru so bila raz- deljena pismena priznanja za- služnim članom: Vidmar Francu, Horvat Martinu, Grahl Ivanu, Prejac Stanku, Doki Alojzu, Vrabič Alojzu, Toplak Martinu, Jarc Ludviku, Anžel Francu In Stante Ivanu. Razne podpore, dohodki dru- štvenih prireditev in subvencijo MLO Ptuj so porabili za na- bavo gasilskega inventarja in za plačila v zvezi z nabavo gasilskega inventarja in popra- vili prevoznih sredstev. Letos bodo morali premagati težjo finančno stisko, ker bodo dali popraviti avtomobile, ki so v zelo slabem stanju 2e od leta 1945 niso bili v popravilu. 1 avto bodo dali predelati v avtotank, ki je društvu nujno potreben Zbor je tudi obljubil aktivno sodelovanje pri graditvi kulturnega doma »Jože Lacko«. V referatih, diskusiji In reso- . lucljl o delu v letošnjem letu je bila poudarjena nujnost čim širšega sodelovanja množice v Gasilskem društ\ai, zato je obč- ni zbor potekel v razpoloženju priprav na obsežno in uspešno delo v letu 1952. Občni zbor aasilskeaa društva pri Veliki Nedelji Prostovoljno gasilsko društvo v Veliki Nedelji je imelo 17. ja- nuarja 1952 svoj redni občni zbor. Po opravljenih formalnostih so bile nedomestne volitve za izpraznjena mesta. Za tajnika društva je bil soglasno izvoljen tov Plntar Rado, dočim je bil za kulturo in prosveto kakor vodjo mladine, izvoljen tov. Ma- rin Alojz. Po poročilih posameznih funk- cionarjev je bilo razvidno, da je dru.štvo vsestransko agilno In disciplinirano tudi izven gasil- stva. K velikim uspehom SKUD-a »Simon Gregorčič« je mnogo pripomoglo osem članov in mladincev gasilske čete Ve- lika Nedelja Posebna točka dnevnega reda je bilo blagajniško poročilo. Kakor je znano, se mora Gasil- sko društvo samo vzdrževati. Za popravila, kakor nabavo najbolj nujnega novega Inventarja dru- štvo nima dovolj rednih denar- nih sredstev Zato je v letu 1951 planiralo večjo veselico s tom- bolo skunno s Prosvetnim dru- štvom. Dasiravno je preteklo od tombole pa do občnega zbora Gasilskega društva več kot pol leta, blagajnik v svojem poro- čilu ni mogel navesti niti denar- nih niti računskih dohodkov te prireditve. Po burni debati se je izvedelo naslednje: Vodstvo Prosvetnega društva se je po provizornem obračunu takoj po prireditvi umaknilo z vsem denarjem in prilogami za ozidje in ga od tam ni spravil niti poziv GD, da se napravi obračun. Žele na pritisk pred- sednika in nekaterih članov Gasilskega društva, ki so ob- enem člani tudi Prosvete, je vodstvo SKUD-a milostno odo- brilo, da bo SKUD plačal GD polo\dco dobička tombole, ko bo imel denar Koliko je polo- vica dobička do danes še niso izračunali. Kdo ve, koliko je celota? Iz tajnih virov delegata se je izvedelo da je v teh šestih mesecih ena tretjina dobička skopnelo kakor sneg ob pomla- danskem soncu Razburjenje članstva je bilo upravičeno Kronike raznih dru- štev nikjer ne beležijo, da se po preteku pol leta ne bi dalo Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuf, 15, februana 1952 Učni uspehi učencev ptujske glasbene šole ob zaključku prvega polletja Poleg splošne izobrazbe, ki jo prejema naša mladina na osnov- nih šolah in gimnazijah, ima lepo priliko, da se vzporedno s tem tudi glasbeno izobrazuje. V ta namen je skoraj v vsakem okraju naše republike glasbena šola. Otroku, ki kaže tozadev- ne sposobnosti in ki dovrši prvi razred osnovne šole, se nudi pri- lika. da poseča pouk v tako imenovanem pripravljalnem odd. nauka o glasbi, kjer se seznani z najosnovnejšimi pojmi glas- bene teorije Po končanem pri- pravljalnem oddelku se učenec vpiše v instrumentalni oddelek, pri čemer si izbere instrument, do katerega čuti največ veselja. Študij posameznih instrumentov je z novim pravilnikom o glas- ijenih šolah podaljšan: študij klavirja, violine in violinčela traja sedaj po 10 let, ostalih in- strumentov — trobila, pihala in kontrabas — pa po 6 let. Zadnji štiri letniki vseh oddelkov so istovetni z letniki srednje glas- bene šole. Vzporedno z glavnim predmetom (instrumentom) ob- iskujejo učenci obvezno »Nauk o glasbi«, v višjih letnikih tudi harmonijo, glasbeno zgodovino in drugo. Da se učenci uvedejo v vokal- no glasbo, imajo svoj pevski zbor; učenci godalnih instrumen- tov pa se izpopolnjujejo v šol- skem orkestru. Ob koncu I. polletja so poka- zali učenci Glasbene šole za- dovoljiv učni uspeh; od 130 vpi- sanih je bilo 23 odlično, 48 prav dobro, 49 dobro in 6 zadostno ocenjenih, 4 pa so bili zaradi bolezni in velike oddaljenosti neocenjeni. Da je bil dosežen razmeroma tako dober učni uspeh, je gotovo v prvi vrsti pripisovati visokemu procentu šolskega obiska (94, 580/o), kar dokazuje, da vzamejo učenci pouk glasbe dovolj resno, pri čemer moramo vsekakor upo- števati tudi pomoč staršev, ki jo nudijo svojim otrokom pri tozadevnem študiju Res je, da so učenci, ki obiskujejo poleg osnovne šole ali gimnazije tudi glasbeno šolo, zelp zaposleni; zavedati pa se moramo, da bo to njim samim, kakor tudi skupnosti v korist, saj se bo marsikateri od teh po- svetil glasbenemu poklicu, osta- lim pa bo glasbena izobrazba nudila možnost sodelovanja pri raznih ljudsko-prosvetnih dru- štvih. Odličnjak violinskega oddelka Krček Adolf in odličnjakinja iz klavirskega oddelka Žižek Metka ICai f/se Udit \/uH s^itaviJ^O'... Ležišče v snegu v Stojncih so nekega jutra koncem januarja našli v snegu odtis človeka in v njem prazne hlače. Vsa vas je ugibala, čigave so hlače, kdo je ležal ponoči v snegu in kam je zbežal. Za vsa- kogar so vedeli, kdor ni bil tisti večer doma. Meglena slika je bila v kratkem razjasnjena. Kako sta prišla k neki hiši Franc in Alojz in zakaj, ni tako važno kakor vprašanje, kako sta šla od tam. Gospodinji ni bilo prav, da bi se pri njej zadrže- vali in celo prepirali vinjeni gosti. Kaj bo govorila cela vas? Gostoma je naročila, naj od zu- naj zapreta hišna vrata. Med Francem in Alojzem je prišlo zimaj do spora in celo pretepa, da je Franc obležal v snegu. Ali nezavest ali pijača sta bila kri- va, da je lahko Alojz počenjal orgije 6 Francovimi hlačami. Od takrat si vsi moški v Stonjcih močno zategujejo pas, da se jim ne more pripetiti kaj sličnega. Po pustu menda ja ne bo več v snegu ležišč. „Očenaš" cvetkovških zadružnikov! v KDZ Cvetkovci so imeli občni zbor. Dnevni red je bil zelo pester. Poročila in debata se niso zavlekla, da so lahko hitro končali. Po težkem delu sliši ljudem okrepčilo. Tudi to so pripravili. Vsaki občni zbor pa mora imeti letos nekaj svoj- stvenega. In kaj so si izbrali v Cvetkovcih? Predsednika Ozme- ca so postavili na preizkušnjo, če še zna pred jedjo moliti na- prej. Ko je bilo vse pripravljeno za začetek, je predsednik Ozmec začel: »V imenu Cvetkovčanov, Cvet- ko včank in naše dece, amen! Naša vas, ki si že zapisana zadrugi, v zgodovini bo ostalo tvoje ime, pridite k nam vsi kmetje in boste videli, kako malo je naše davčno gorje, kako bogate so naše akontacije in koliko imamo vsi trudodni, na naših ohišnicah se nam dobro godi in nas nikdo ne spravi v skušnjavo, da bi hoteli biti zo- pet privatniki. Arondacija, skrbi in straha polna, ne bo preveč lahko s te- boj, imenujejo te že v vsaki zadrugi, preklinjajo te privat- niki, veselijo pa se te traktorji. Ljudska oblast, zaščitnica za- družna, pomagaj nam še zdaj in na prihodnjem občnem zbo- ru! Amen. Kmetje, privoščite si še vi vse naše dobrote, pa se bomo Okrajno gledališče Ptuj Nedelja, 17. jan., ob 15. uri: Fran jo Blaž. »PEPELKA«, prav- ljična igra v štirih dejanjih. Režija in scena Franjo Blaž, član SNG v Mariboru. Nedelja, 24. jan., ob 15. uri: Franjo Blaž: »PEPELKA«, prav- ljična igra v štirih dejanjih. Režija in scena Franjo Blaž, član SNG v Mariboru. Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni od 15. do 17. ure, v nedeljo od 9 do 11. ure ter eno uro pred predstavo. # S A H i v. kolo turnirja Sd Ptuja se je končalo s sledečimi rezultati: Vricl I. je premagal Fekonjo, Berden Modrinjaka, Kancler Ivanušo, Perger Rojca, in tudi Kosmaču je uspelo po težki ui trdovratni borbi prisiliti Klinar- ja k predaji. Maurič je izgubil proti Zunecu, Ranfl proti Dro- feuiku, Kostanjevec proti Pešlu, Vricl T. proti Pintariču in Pod- krajšek proti Rudolfu. Z žalost- nim remijem se je končala par- tija Vnuk—Ryevski, kljub veii- ki premočnosti črnega. vi. kolo: Modrinjak je premagal Ranflna, Vrincl I. Vnuka, Rudolf Perger- ja, Ivanuša Vriclja T. in prese- nečenje tega kola Kostanjevec Kanclerja. Ryževski je izguoil z Mauričem, Roje z Kosmačem in Pintarič s Podkrajšekom. vii. kolo: Tudi kolo je imelo iznena- denje v partiji Pišek : Drofe 1.0, dobili so še: Vricl T. proti Ko- stanjevcu, Podkrajšek proti Iva- nuši in Perger proti Pintaričui, dočim je Vuk zgubil z Fekon]o, Mauričj z Vriclom I., Ranfl z Zunecom in Kancler z Pešlom. Preložene igre so se končale: Pišek—Maurič 0:1, Ivanuša— Pešl 0:1, Roje—Podkrajšek 0:1 in Ivanuša—Kostanjevec 1:0. Po VII. kolu je stanje v »A« grupi: Zunec 6 točk in 1 prelo- žena, Modrinjak 5 točk, Drofe- nik 4(1), Berden 3(3), Pišek 3 (1), Vricl I. 3 itd. V »B« grupi: Pešl in Rudolf po 6 in 1 preloežno, Kosmač 5 (1), Klinar 4 (2), Podkrajšek -n Perger po 3 točke itd. Vodja turnirja je izključil Pernata Viktorja iz turnirja za- radi nediscipline ter -ga predal disciplinskemu sodišču. R. dobro imeli kot zadružniki. Amen!« Da ne bi bilo zamere, je pred- sednik Ozmec za tokrat porabil še staro besedilo očenaša, mislil p)a je že po novem in bo gotovo sedaj vsaki dan tudi delal v tem novem duhu. Cvetkovčani mu sicer ne pri- znavajo, da je pobožen, reči pa le morajo, da je na pravi poti in bo še marsikdo rekel: »Sle- dimo njegovemu zgledu!« Hejsumudite-se^ieias! Žrebanje 27. kola Državne loterije FLRJ bo 18. in 23. f^^ bruarja 1952. Izžrebanih bo za preko 46 milijonov dinarjev pre. mij in dobitkov. Z novim letom — nov sistem. Vsaka Četrta srečka zadene! Ne pozabite, da so Ptujčani zadeli v januarju preko poj milijona dinarjev Srečke so še na razpolago v Ptuju: trafiki CUS in MAROH in v veleblagovnici »PRESKRBE«. Predpustna maškerada bo v Ptuju v prostorih Titovega doma v soboto, dne 23, februarja 1952 s pri- četkom ob 20, uri. — Dostojne maske zaželene. — Na^^rajevanje mask. Bife, bar, jazz. — Vstopnina din 50,—. Vabljeni! Vsem kmetovalcem Poslužite se ugodnega naro- čila za prvovrstni cement, ka- terega vam dobavimo preko vaše kmetijske zadruge. Ker so zaloge omejene, je v vašem in- teresu, da pohitite z naročili. Prav tako vam nudimo razno kmetijsko orodje: pluge, lemeže, kosilnice, slamoreznice ter elek- tromotorje vseh iakosti. Za povečanje donosa v kme- tijstvu vam nudimo razna umet- na gnojila ter zaščitna sredstva. Za boljšo v^zrejo živine si lahko nabavite razna krmila, kot oljne pogače ter suhi krmilni kvas. Za vse gornje potrebe spre- jema naročila vaša KZ. V cilju čim uspešnejše pro- daje vaših pridelkov, posredu- jemo pri odkupu in prodaji vseh vrst sortiranega fižola po naj- višjih dnevnih cenah Odkupi- mo tudi večje količine semen- skega krompirja. Za uspešen nakup in prodajo se obračajte na Vašo KZ. Zadružna agencija pri OZKZ Ptuj. Zlata poroka v krogu svoje družine sta dne 3. februarja 1952 obhajala zlato poroko . Blaž in Marija Hržič Mihovec 42. — Čestitamo! Ptujski knjižni trg Zadnje knjižne novosti, ki jih lahko dobite v podružnici Dr. ža\ne založbe Slovenije v Ptuiu, Tjučev: Pesmi; Hace: Partizan, ske slike; Anatole France: Bo. govi so žejni; Gradnik: Kitajsl-ca lirika; Rupel: Valvasorjevo be- rilo, Koroška v borbi, Svet hu- morja in satire. ZAHVALA Ob smrti našega nepozabnega moža, očeta, starega očeta, stri- ca, starega strica FRANCA STRELCA se zahvaljujemo vsem sorodni- kom prijateljem in znancem, posebno pa kožarjem, za izraze sočutja in spremstvo na zadnji poti. Ptuj, 10. febr. 1952. Rodbini Strelec in Selmajer. Iz St^oere SOLA V STOPERCAH 1. novembra 1944 je bila uni- čena šola v Stopercah. Dolgo ni bilo pouka. Pa je prišlo vstajenje. Tudi na stoperškem polju je zacvetela dvojna pomlad. Svoboda in son- ce sta prevzela ljudi iz Stoperc, strnili so svoje moči ter de- lali ... delali tako dolgo, da so bili vsi prostori šole obnovljeni., niziral in zgradil ugoden trenu- Ijena šola je bila stoperška. Ni se jim smilil gozd — se- kali so in postavili drva ob ce- sto — Za obnovo šole! KULTURNI DOM V STOPERCAH Potem so jim nakazali pod- poro za kukurni dom. Iz Ptu- ja so prišli ljudje pomagat pri kopanju temeljev. Sledile so ak- cije, udarniško delo, ure in ure, dnevi... »Faktorji« so imeli seje, raz- pravljali so, upravljali in vo- dili ... Pošla je subvencija ... Le nekaj skrbin zija v zrak in priča o začetku in koncu. NASA ELEKTRIKA Ponudena je bila elektrika, kar je med vaščani izzvalo na- vdušenje in pripravljenost. Tik pred vasjo stoji drog in žarnica, v Stopercah pa so leščerbe in — tema... Ni ga, ki bi orga- niziral in zgrabil ugode trenu- tek ... BREZ AVTOBUSA Planirali so avtobus — vozilo je v Ljubljani, dekret pa v Sto- percah — pravijo ljudje. Ni ga bila, ki bi ujel priložnost... Av- tobusa ni. Stoperčani pa peša- čijo, nosijo in — se jezijo. POT NAPREJ! Pevske zbore imajo drugod, prireditve, predstave, čitajo knjige In v Stopercah? Tam spe. In zakaj? Ker ni tistega, ki bi jih učil peti, igrati, jim or- ganiziral gradnjo doma in elek- triko, jih povezal s pomočjo atobusa s svetom ter jim sploh pomagal — naprej! Nesreča nikdar ne počiva Z lestve je padel Ferk Karel iT Zg. Hajdine ter si poškodoval hrbtenico * Kostanjevec Štefan. Petek Mirko in njuni tovariši so 5. fe- bruarja t. 1. z ročicami napadli Ra!h Draga iz Sp. Brega pri Pluju ter mu povzročili občutne poškodbe po glavi in telesu. Pri padcu s kolesa si je po- škodoval levo nogo pod kolenom Sagadin Ivan iz Slovenje vasi. IZ VITOMARC Po vseh večjih krajih imajo gostilne. Le tu pri nas nikakor ne moremo doseči tega, da bi dobili res dobro gostilno. Ko- liko tujcev, ki pridejo v te kraje, zaman povprašujejo po njej. Sicer pa je bila pravza- prav ves čas gostilna, ki pa je bila v takih rokah, da niti ni zaslužila tega imena. Vsak je gledal le na lastni zaslužek ali pa ni bil prav nič podjeten. Velikokrat je gost na vprašanje po jedi in pijači dobil skromen odgovor: »Danes nimamo«, jutri zopet »nimamo«. Večina delov- nih ljudi, !;i so na ta ali na oni način imeli opravka v teh krajih, je morala lačna in žejna oditi. Saj ni gostilna samo za to, da bi se pijančevalo in zapravlja- lo, ampak da si delovni človek vendar sme včasih privoščiti malo skromnega oddiha in raz- vedrila. Gostilniško poslopje stoji na tako prometnem kra- ju, da bi se jo izplačalo od- preti. Samo poštenega in izku- šenega vodstva je treba. Naša želja in prošnja je, naj bi Svet za turizem in gostinstvo pri OLO Ptuj vendar že enkrat rešil to vprašanje. Ljudi, ki bi bili pripravljeni gostilno pre- vzeti, bo lahko dobiti. Prosvetno društvo v Vitomar- cih je tudi orebolelo krizo. Po- leg poživljenesa prosvetnega dela si je nadelo važno nalogo in sicer letos popraviti in opre- miti svojo dvorano. V ta namen se vrši po vaseh nabiranje po- trebnega lesa. Vsak odstopi kar le more. Skoraj ni primera, da bi kdo odrekel pomoč, kajti vsak se zaveda, da je prosvetno društvo tisto, ki ima nalogo in skrb za dvig ljudske prosvete. Le tako vv.traino naprej! K. Ni vse eno! Novo »Veselo gledališče v Ptuju«, ki namerava gostovati po ptujskem in po sosednih t>krajih ni Istovetno z »Okraj- nim gledališčem v Ptuju«, ki je doslej gostovalo s svojimi pro- grami »Veselega večera«. Naše gledališče bo v naslednjih me- secih prirejalo lastna gostova- nja z novimi programi »Vese- lega večera«. Uprava Okrajnega gledališča, Ptuj Serec Ivan iz Hardeka je 8. fe- bruarja t. 1. padel pri delu z lestve, na kateri se mu je zlo- mil klin ter si stri desno roko pod komolcem * V ponedeljek dne 11. febru- arja t. 1. je bil sam v kuhinji mali Kokol Jožek iz Dornave in je zlezel na vroč štedilnik. Ope- kel se je po rokah in nogah, obleko pa, ki se je vnela, so pravočasno pogasili. Roistva, poroke, smrti . . , Mat. okoliš Središče. Rojstva: 2 dečka in 2 deklici. Poroke: Rakuša Jože in Bor- ko Ivanka, oba iz Obreza; Posel Štefan iz Puščin (LRH) in Zida- rič Pavlina iz Središča; Sčavni- čar Avgust iz Grab in Tomažič Ivanka iz Obreža. Umrli: Glavnik Katarina Iz Središča, Lepšina Marija iz Grab in Masten Anton iz Obre- ža. ★ Mat. okoliš Ormož, Roj.stva: 3 dečki in 1 deklica. Poroke: Lesjak Ludvik iz Hu- ma in Veljačič Marija iz Ormo- ža: Umrli: Kovačič Katarina iz Dobrave, Petek Alojz iz Harde- ka, Sagadin Štefan iz Kočne, Zinko Marija iz Pušenc, Keček Alojzija iz Ormoža, Zižmond Franc iz Ljubljane, Rous Štefan iz Beltinc, Jan Anton iz Skal in Gradišek Franc iz Mekinj, ★ Mat. okoliš Gorišnica. Rojstva: 4 dečki in 3 deklice. Poroke: Sacer Alojz iz For- mina in Vogrinec Marija iz Moškanjc; Veselič Anton iz Ma- le vasi in Veršič Jožefa iz Fa- liniča (LRH). Umrli: Meznarič Marija iz Prerada in Horvat Janez iz Ti- bolc. ★ Mat. okoliš Podlehnik. Rojstva: 5 dečkov in 2 deklici. Poroke: Hriberšek Jakob iz Podlehnika in Mlakar Marija Iz Gruškovja; Drevenšek Janez iz Gorce in Cafuta Neža iz Gorce; Loštrek Janez iz Lovrenca ia Dr. polju in Kodrič Jožefa iz Strajne; Iljevec .Jožef iz Rodne- ga vrha in Vrečar Ana Jablovca; Vrečar Viktor h Jablovca in Iljevec Magdalena iz Ložine; Rozinger Janez Iz Strmca in Cafuta Ana iz Grci- škovja; Horvat Rudolf iz Strai- ne. Krivec Genovefa iz Kozminc; Potočnik Anton iz Kozminc 'n Horvat Veronika iz Strajne; Ca- futa Mihael iz Velike Varnice in Pernek Ana iz Gruškovja; Teskač Andrej iz Sedlašeka n Radačič Stana iz Ostrogašice, Mohorko Janez iz Dežna in Ko- drič Marija iz Gorce. UmrU: Kozel Simon (1903) ix Rodnega vrha št. 5; Hliš Franc (1951) iz Gorce 62; Vrečar Tere- zija roj. Podgoršek (1893) i7-Ja- blovec 45. Mat. okoliš Cirkulane Rojstva: I deček in 1 deklica. Poroke: Arnečič Franc iz Gra- diža 53 in Kranjc Ana, vdova Gradišča 120. Smrti: Mlakar Anton iz Sla- tine 12, Cifer Slavica iz Para- diaž 53 Zni Kranjc Ana, vdova iz Paradiža 99. Mat. okoliš Starše: Rojstva: 5 dečkov in 2 de- klici. Poroke: Pernat Jožef iz Brun- švika z Gerečnik roj. Kraner Ivano iz Trnič; Horvat Franc iz Jiršovc z Klep Ivano iz Prepolj. Smrti: Meglič Marija iz Loke; Gorinšek Neža iz Rošnje, Dob- nik Romana iz Starš in Spuraj Ivan iz Marjete. ★ Mat. okoliš Velika Nedelja: Rojstva: 3 dečki in 3 deklice. Poroke: 10 parov. Smrti: 3 moški in 3 ženske. * Mat. okoliš Vid: Rojstva: 4 deklice in 2 dečka. Poroke: Vaupotič Franc iz Gorce in Kovačič Slavica iz Po- pove; Potočnik Alojz iz Dolene in Vinko Ana iz Lancove vasi; Drevenšek Ignac iz Sedla- šeka in Alt Ivana iz Pobrežja; Lch Janez iz Pobrežja in Strucl Justina iz Pobrežja; Sitar Jernej iz Sv. Vida in Tušek Otilija iz Pristave; Simenko Ivan iz Po- brežja in Zemljak Liza iz Po- brežja; Murko Franc iz Lan- cove vasi in Vi-hovšek Marija iz Pobrežja. Smrti: Tušek roj. Pisec Neža (1865) iz Sel; Hrga roj. Vinko Roza, (1882) iz Sturmovca; Hab- janič roj. Simenko Amalija (1913) iz Pobrežja; Suber roj. Fleišman Katarina (1864) iz Lancove vasi ★ Mat. okoliš Leskovec: Rojstva: 1 deček. Poroke: Frafela Franc iz Ljub- stave in Gabrovec Katarina .z Belavšeka; Pernek Matevž iz Ložine in Cafuta Julijana iz Ve- like Varnice. Smrti: Vidovič Marija (1897) iz Vel. Okič« 22. Kontrola meril v I. 1952 Objavljamo razpored uradnih dni v uradu za kontrolo sodov v Ptuju v letu 1952: V mesecu: februarju 13. in 14., marcu 12. in 13,, aprilu 16. in 17., maju 14. in 15., juniju 18. in 19., juliju 16. in 17., avgustu 13. in 14., septembru 17., 18. in 13., oktobru 15. in 16., novem- bru 12. V uradu za kontrolo sodov v Ormožu: V mesecu: februarju 12., mar- cu 11., aprilu 15., maju 13., ju- niju 17., juliju 15., avgustu 12., septembru 16., oktobru 14., no- vembru 11 OLO Ptuj — tajništvo Gospodinjski tečaj na Bregu Gospodinjski tečaj na Bregu so tečajnice slovesno zaklju- čile v nedeljo 10. februarja t. 1. Donoldne so od 9. do 12. ure razstavljale v osnovni šoli na Bregu razna jedila, kroje, pe- rilo in obleke in s tem pokazale znanje, ki so si ga pridobile v tečaju. Tečaj je trajal 10 tednov in ga je redno posečalo 51 žen in deklet iz raznih vasi našega okraja. Poleg Brežank so bila v tečaju še dekleta iz Ptuja, Draženc, Lancove vasi, Po- brežja, Apač, Lovrenca, Haj- dine, Slovenje vasi, Hodoš, Stukov, Kicarja, Gornjega Ve- lovleka, Dornave in Markove. Tečajnice so posečale tečaj z velikim veseljem in so sprem- ljale vsa predavanja z velikim zanimanjem. Slabo vreme in sneg jih nista ovirala. Priha- jale so redno tudi ob slabem vremenu iz najoddaljenejših vasi in se vračale ponoči tudi dve do tri ure daleč. Med de- kleti so vznikla iskrena prija- teljstva. saj so skupno preži- vela res mnogo lepih in ko- ristnih uric. Mnogo so pokazale zanimanja tudi za kulturno-prosvetno de- lo. Same so si organizirale pevsko skupino, ki je izvežbala pod vodstvom dobre pevke iz Dornave ljubko pesmico o ku- harski umetnosti in par narod- nih pesmi. Tudi dramatsko sku- pino je imel naš tečaj. Ta je pripravila za zaključek tri sk^e. 2e lanski tečaj na Bregu je dobro uspel. Letošnji tečaj je gradil na izkušnjah lanskega leta in je zato še boljše uspel. Dekleta bodo prenesla pridob- ljeno znanje v razne vasi naše- ga okraja, med svoje znanke in prijateljice, in tako koristile s pridobljenim znanjem tudi dru- gim. Vič. ♦ Rešitev Odvetnik: Torej, Vi ste edini potnik ki se je rešil iz potap- ljajoče ladje Kako se je moglo to zgoditi? — Zelo enostavno! Zamudil sem ladjoc. MALI OGLASI PRODAM pohištvo »kmečko so- bo«. Vprašati v upravi. NAPROŠAM stranke, ki so f^-^e v popravilo razne predmete, da jih takoj dvignejo. Sitar- ska delavnica Pintar Anton, Ptuj. PRODAM kompletno kuhinjsko pohištvo. Ptuj, Na tratah 8. LESNI STROKOVNJAK — upo- kojenec — išče honorarno za- poslitev. Vprašati v upravi lista. SLUŽBO ISCEJO: čevljarski po- močnik, pisarniška moč, go- spodinjska pomočnica, pomož- na knjigovodkinja, blagajni- čarka ali pisarniška moč, in- valid brez desne roke, sposo- ben za raznašanje pošte, za vratarja ali telefonista. Vpra- šati v upravi lista. NAROČNIKE in pošte naproša- mo, da nam sporočijo vse ne- pravilnosti, ki se dogajajo s pošiljanjem Ptujskega tednika po pošti. (Nepravilna imena, nepravilni naslovi, nepravilne pošte, slabo čitljiva imena itd.), da bomo poskrbeli za odpi-avo teh nepravilnosti. 3RODAM trodelno omaro, umi- valnik, mizo in šivalni stroj. Zabjek 35. RAZVELJAVLJAM začasno po- trdilo o zaposlitvi pod št. 260. izstavljeno dne 8. V. 1951 od Pover^eništva za delo na ime tov. Stajner 'Janeza Lize, de- lavke podjetja »Perutnina« Ptuj. ŽENSKI PLASC za manjšo po- stavo prodam tudi za bone. Vprašati v poslovalnici Slov. poročevalca, Ptuj, KUPIM ali vzamem v najem hišo z nekaj zemlje. Minka Betič, Cirkulane, p. Cirkulane. MLAJŠI DRUŽINSKI PAR brez otrok bi prevzel v obdelavo manjše posestvo starejših po- sestnikov in te v vso pre- skrbo. Vprašati v upravi. DENARNICA z 9000 din goto- vine je bila izgubljena od mo- sta v Ptuju do Gabernika. Najditelja prosim, da jo proti nagradi \Tne v upravi lista. OCALA sem našel v bližini trga 8. febr. t. 1. Naslov v upravi lista. SLU2BO DOBI v Ptuju dekle, ki je vešča vseh gospodinj- skih del. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po uredbi In do- Pftvora.